Stev. 17
V Trstu, v petek, 17. /anuar]a 1919
Letnik XLIV
Izhala vsak dan zjutraj, tudi oh nedeljah In praznikih. —
Uredništvo: ulica sv. Fran'tška Asiškcga ..0. I. nat'str, D »pisl r»i le pollljaio uredništvu. — Ne ritikirana pisma se ne prejemajo, rokopisi se ne	Irdajalelj in odgovorni urednik 5telan Godina. - Lastni- komore j lista „Edinost'", - Tsk ti-st;;rne hdinost. — Ttlefon u.edniitva in nntave št.-v. 11-57. -Naročnina znaš*: tn celo l-.-to <50 K, pol leta 30 K, tri moiece If K — za nedoljsko iz lajo ?a ceh leto 12 K, p >1 u ta 6 K.
Posamezna Številka za Trst In okolico 20 vin., zunaj 20 vin
Oglasi trgovcev In obrtnikov mm ro 0 vin ; osmrtnice, zahvalo poslanice, vabila oglasi d<narnih zavodov mm po 50 v.; oglasi v tekstu 1 sta do 5 vrst 20 K, vuka nadaljna vrsta 3 K. Mali oglasi po 8 vin. beseda, a mani pa 80 vin. Og'ase sprejema in-seratrii oddelek Bd nosti. Naročnina In reklamacije so pošiljajo izključno upravi „Edinosti". Uprava in inseratnl oddelek se nahajala v ulici sv. Frančiška As. 20. — Poštnohran. račun 811.651
BOJI NA KOROŠKEM.
Te vesti priobčuiemo po ze objavljenem sklepu premirja.	i
Položaj Podroščlce. Nemci v strahu.
JESENICE. 13. ian. ob 10. uri dopoldne. Nocoj je prišel na Jesenic« na odmor nadporočnik Cvcnkelj, ki je peljal prvo legijo iz Ljubljane, Utrujen je zelo, sicer pa zdrav. — Med Jugoslovani in „Nemci se vrše le male praske. Nctnci ne napadajo več, marveč se jih polašča strnil pred Jugoslovani in se počasi pripravljajo za umikanje.
Boji pri Velikovcu.
LJUBLJANA, 13. jan. Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 13. t. m. c.b 10 dopoldne iz uradnega vira. Včeraj ob pol 4 popoldne sor napadli Nemci naše čete okoli VeHkovca v smeri Sv. Štefan severno proti Varpi vesi. Bili so odbiti. Danes ponoči so Nemci napadli naše predst^aže pri železniškem in cestnem mostu pri Kamniku. Straža pri železniškem mostu se jc umaknila pred nemško prcmnčio ne desni breg Drave. Ob pol 6 zjutraj ie bil zopet nemški np^ad na naše postojanke pri gostilni Rak zapadno od Velikovca. Bili so zopef oedbitl. Ob
z'utnj se I« začel boi v snreri Krcttcvicc-Vinograd, z -nadno od VeHkovca. ki še tra'a. Naše izgube znašajo doseda* 1 mrtev in 5 ranjenih, Oal'cijo, Železno kaplo in Saidovo sedlo so zasedle naše čete.
NeraSko orodfranic proti Železni KapH.
JEZERSKO, 11. jan. Snoči je pribežal znani rodol'ub g. Tomo Olip po domače Maže. iz Se! nad Borovljami jeni-ka' ter izjavil, da,so koroški Svrbi in njihovi pQ<!t\pniki nemčur'ii zasedli naše Borovl'e ter / nage pijani drveli v popolnem neredu proti narodni postojanki Sele. Tu so zajeli župnika Vnvttja, obč." tajnika Lokana in dva kmeta, župan in ostali knietie so io odklirili v smeri proti Obir-skeiiiu. Na svojem begu preko gora je dobil imenovani nxlo!jub v Kortah slučatoo slovenskega učitel'a Jekla iz Apač, ki jc moral isto t ako ostaviti svoje mesto. Temu so že preje grozili s smrtjo, ako ga dobe. Pravijo, da je med drugim' umorjen tudi boroveliskl župnik Trunk. Koliko jc resnice na tem. še nismo mogli' dognati. (Op. ur.: Glasom zanesljivega poročila je u bež al Trunk v Tržič t) Kaj počne švabska dnihal torej v tej gorski vasici, istotako ni znano. Vsekakor pa je iz tega razvidno, da oostaja položaj v slovenskem Kor^nnu čimdnfe rrsneiSi. Sodimo, da ,'e že cel Rož. v rchVli h Icvaiskil] band ,'n ako sc jim ve postavimo nb dvanajsti url v bran, utegnejo žasesti i ^oodnjl Korolan. Nnrod ie obupan, ker mora pretrpeti to-Jiko -gorja s strani nemških tolp, ki ropaio In more, kamorkoli pridejo. Saj io uemčurjH hujši od Svabov, kakor so bili svo.ičas faničarji grozovitejši od Tirrkov. Očividno se je zaklelo vse odiJovljeno uratiništvo proti Slovencem in ves brezposelni proletnrint ?c prijel za ouškfna kopita. Korošci že tretji mesec pričakujemo pomoči od svojih bratov onostran Karavank. Vendar še nismo docela obupali. Naše oči zrejo še vedno v Vas, pričakujoč skoro idatne pomoči. Za radi te ga Vas kleče in s povzdignicnimi rokami nujno prosimo: Odzovite sc \ lastnem interesu uašenui klicu da poženemo 'z združenimi silami naše sovražnike z naše rodne grude! Kri naših očetov in sinov kliče po osveti!
ŽELEZNA KAPLJA, 11. lan. Danes so zapustili naš tre ter odšli preko Jezerskega vrlia med drugimi Župan in poštar Drobnič, t;in;btlslc -b-:ir,e Plskernlk ter lfe-nova sestra u-Čiteijlca. Na d^mn bivšega trpkega župana Nied^rdnr'^ria so žt priorave za dosiojen sprejem roparskih Švabov v polnrm teku.
BfcLA 11. ian. Cuiemo, da koroški fv/abi *;e gredo preko Sel in Saide zasest Železno Kaplo ter reševat 011-dotno kliko izpod »jugoslovanskega jarma!«
Priznanje našim Uinakom.
LJUBLJANA, 13. jan. Ljubljanski korespondenci urad poroča: I! vojno okrožje v Ljubjjanl je poslalo stotniku Martittčlču v Podrožiči nastopno' brzojavko: V i-menu naše mlade narodne vojske čestitam Vam, gospod stotnik, in Vaši hrabri četi na junaškem odporu pri Podrožiči. ljubljanski pehotni polk in koroška legija, kakor tudi artiljerijski oddelek uadporočnika Gregoriča so si pridobili s svojim junaštvom zahvalo domovine. poveljnika II. vojnega okrožja: UImansky, podpolkovnik.
Priznanje čeliuslhvaškc države.
IfAAO, 1?. ian. Cehcslovaškl tiskovni urad poroča: Holandski tiskovni urad doznava iz Bruselja, da ie bel-giiska vlada uradno pripoznala vlado čelioslova^ke republike.
Požun ostne Cehom.
BUDIMPEŠTA 12. ian. Ceho-slovaški tiskovni urad noroča: Tukaj vibula interviev s predsednikom Masary-kom o razmerju čelio-slovaške republike k vprašanju prihodnje regulacije mej veliko senzacijo. Masarvk je odločno Izjavil, da irora zr^edba Požuna sklenjena po cn-tentl, obstati na vsak način. Gospodarska razmotrivania, na katera se opira zasedba, se skladajo popolnoma z demokratičnimi načeli čcho-slovaške vlade. Požtm Je mesto, kier prebivaio Nemci in Zidje poleg velike večine Slovanov. Kot prirođen trg iti kot donavsko pristanišče vse okolice je Požun velepomember za Ceho-slovaško republiko. Ogrska pridobi za to mnogo čeških občin, ki se bodo morale žaliboK pripojiti Ogrski, Tudi rusinsko prebivalstvo, prlsoieno za Romunsko, je sklenilo pripojitev slovaški republiki.
Fntenta proti Aladžarom.
PRAGA, 13. Jan. Cehoslov, tisk. urad poroča: Rntenta le poslala ogrski vladi noto, v kateri ji sporoča, da sc je v bclgrafski pogodbi za Dremirje določila le južna demarkacijski črta. Severna demarkaciiska črta ni bila ugotovljena in Cehi so upravičeni, da obdrže začasno zasedeno ozemlje. Končna urcdite\ mela jc pridržana mirovni kon-ftrcnci. — L oziroin na to, da nekateri budimpeštanski Usti T^riobCuieJo ententi sovražni Izvajani, so zavezniki I zahtevali, naj sc uvede .enzura; tci zahtevi bo morala, ogrska vlada ugoditi. Podrobnosti tc zahteve se bodo do-1
ločile v sporazumu s svobodnimi časnikarskimi organi-zacijami v Budimpešti.
Kabinetna kriza v Italiji.
RIM. 15. jan. Danes ob 7 zvečer se je vršil ministrski svet. na katerem so vsi ministri podali ministrskemu predsedniku Orlando svojo ostavko. Glavni vzrok krize tiči, kakor se zdi iz rimskih listov, v nasprotstvu med nazori zakladnega ministra Nittija z ministrskim predsednikom Orlandom o državnih izdatkih. Vest o ostavki se je doznalo ob osmih zvečer in.je pobudila veliko presenečenje. Sonninu se je sporočila vest o krizi brzojavno v Pariz. Orlando upa, da tekom jutrišnjega dneva reši krizo s pomočjo kralja, kateremu bo jutri 06. t m) poročal o stvari. Listi imenujejo že celo vrsto novih ministrov. * *	• «"..« i- •
MIROVNA KONFERENCA.
PARIZ 15 zvečer. Danes se ni vršila oficijelna seja imrovne konference. Popoldne se ie vršila seja tajnikov : rJkanske angleške, francoske in ita-(jatisKe, ki se >e bavila z delno uredbo DoslovivkT
konfer^nrp' ^ VahiI« "a ^ mLll Vodstvo razprav se prepusti zastopnikom vc-
ki P hoHSrf K^n SC pCt,a i ^ medzavezniških komisij, ki se bodo bavile s podrobnimi vprašanji. Zastopniki soudeleženih malih držav bodo sodelovali pri tozadevnih posebnih odsekih. NjihoVT sklepi sc predlože zastopnikom \sei zedmjcnih narodov v plenarnih sejali. Ta načrt je v velik! meri VVilsonovo delo. Za urejevanje poročil je do-locsn odsek. — Jutri dopoldne sc bo vršila zopet v ministrstvu zunanjih stvari seja ministrskih predsednikov in ministrov zunanjih stvari zavezniških in podreienlh vlast! v svrho posvetovanja o poslovnem postopku na konferenci.
Na predveiaru „miru".
^ Lavoratore. presoja položaj na predvečeru
.Premirje je pri kraju. BissolatJ te odstopil kot mhii-
•r i; CL!.rw*c.,unt0J ta ijanski svct> ki je želel vojne ki o l otel, sc le sedal, ko smo na predvečeru miru,
riwi « d,VCn(V0JS,kl:.cna' l^ilijantno in umerjeno, na-čelcvanoocl Bissolati|a, in drugo, nad vse močno In Imperialistično, ki io vodi Mup§p.IinL Nikoli takega boja z besedami, sovraštva in taljenja, Hissolati, včeraj še itibljencc, vitez brez madeža m strahu, je sedaj izdajalec in od pati m k. MussoHni, vrtoglavec, toliko oboževan in obsovrazen, je politiški pustolovec. Priiatelji različne oouttčne vere. združeni včer?J v svelo zvezo proti socijalizmu, se danes prerekalo jn si mečejo v lice oči-tmja vseh vrst. Profeta rt« t pa stoji ob strani in gleda te .ljudi. In se peklensko hijejo z vojevlto srditostjo za Reko ali za ^ader, za Brenncr aH Split. Pa ne da bi sc nrclctaruat ne zanimal za stvar: profctari^t ima svu« poseben lasten interes pri vseh narodnih in mednarodnih vprasan.Mh in se drži v oddaln, ker sc ne da priteg-niM v pohlicnl vrtinec več aH mante nacijonalističeu, ki Pozablja vehke interese in pereče in odločilne oroble-mc. Proletarijat, tlačen od mizerije .in potisnjen v brezposelnost, izmučen po dolgem trpljenju ter izčrpan od večnega stradanja, noče izgubiti časa v maHh vprašanih meja, ki jih imperijalisti vzdržujejo žive s peklensko spretnostjo, marveč gleda bolj visoko - bolj visoko obrača svoje oči in dalje preko gre njegova misel. Proletarijat je .vedel že pred vojno, proletarijat vc tudi danes, po vodili, da se narodna vprašanja ne morclo re<iti s pravico buržoazije, ki danes zapoveduje: narodno vprašanje je, ako gledamo- globlje, problem resnične pravičnosti: ne more priti do rešitve v družbi, ki me'ii na nepravičnosti. JtUr, ki ga dobimo sedaj, le nr- m-tkne narodne krivičnostl, a jih nc odpravi. Mnogi zatirani bodo rešeni, a premnogi ostanejo zatirani.
Mi vidimo: prijatelji od včerai rtiso več prijatelji: narodi, ki so -sd včeraj stiskali roko, se danes gledajo sumljivim očesom, ali od zgoraj doli. Mir svobode, dernn-kracile. narodne pravičnost.!, samoodločbe, kt se ie obetal, pošiljajo polaga v podstrešje. Km oporekajo Ion Jonskemu paktu, drugI ne priznavajo rimskega, zopet drugi se odrekajo VVilsona, aH nočelo čuti o zvezi narodov. Kdor drži dano besedo, kdor hoče resničnega miru. In ne miru sploh, kdor Želi vroče, da naj sc za vedno odpravi vsak vzrok in vsaka pretveza za vojno — se smatra za prodanca sovražniku.
Proletarijat pozna to muzlko in pozna to godbo — tre vedno muzikaHČno: že se zaveda, da nam tragedija vojne prinese — komediio rrriru! Zato gleda bolj visoko: namesto, da bi se dal tisužnliti malenkostnim vprašanjem, razp liovaniin z \eIiko malicijoznostjo in grdo hudobnostjo, se giblje, deluje in se bori za resntfno vprašanje: za socijalno vprašanje. ProlctarH4jt ve, da fc edino v rešitvi tega vprašania rešitev vseh drugih vprašanj Gospodarska svoboda je mati vseh svobod, istotako kakor je danes gospodarsko suženjstvo mati vsega suženjstva. Je še neš'etih vprašanj, ki se stavljajo proletarijatu: treba je izsiliti doslej odrekano pravico, treba je /ivljcnie spraviti v veljavo, treba je osamosvojiti — delo. Z eno besedo: {reba le preobraziti ves svet — Jc tu cel razred, najštevilnejši in najvltalncji, ki hoče stopiti iz ^cnce. osvobodlvši se iz verig osovraženega hlapčevstva. Po tel vojni, ki Je pomorila cvct človeštva, raz-deiala toliko zakladov, ki Je potisnila v žalost toliko milijonov nedolžnih, začne nova voina, pa n?| bo mir, ki ga sklenejo viade, tak ali tak. Kalti proletarijat nc gleda danes navzdol, kjer |e vse Inž aH blazno razbur-ienje: gleda v vis k veličastnemu solucu, ki oblagodari in odreši svet.
Iz iugcslovanskega svete.
Ideal Jugoslavije. Polkovnik Milan Pribičevlć, načelnik sruske volske v Zagrebu, orlobčufe v »Književnem Jugu« pod naslovom: »Naš Ideal Jugoslavije« članek, v katerem pruvl med drugimi: »Naš Ideal Jugoslavije ni bil
nikdar samo nacljonalen, on jc bil tudi kulturen in so-cijalen. Naša Jugoslavija še nI dograjena. Ona je šele v stanju ustvarjanja. Svoboda in jedna država Slovenccv, Hrvatov in Srbov sta samo podlagi, na katerih se ima zgraditi velika zgradba moderne, kulturne in socijalno Jugoslavije. Napredno kmetsko prebivalstvo z čistimi udobnimi domovi in vasmi z dobro hrano in veliko pismenostjo; urejena vprašania vseh delavskih slojev, mio-derna in zdrava mesta, jaka železniška mreža, velika tr-j goviii in naša industrija, na morju naše velike ladje, ki i plovejo na vse strani sveta, jugoslovanska žena. dvignjena na stališče modernega časa in prava, visoko razvita narodna vzgoia, krepko razvita znanost in umetnost, , kultumost, blagostanje In zadovoljitev vseh potreb vsakega našega državljana, to je naš glavni cilj. Naš ideal Jugoslavije je naša držav kot dostojen In vreden član družbe svobodnih, kulturnih narodov, ki bo vznikla iz krvi. prelite v tel strašni voini. Naš ideal Jugoslavije jo kot kamenit steber novega sveta, ki se ima roditi iz pev kolja, katerega smo se udeleževali i mU
O umoru v Seraievu je priobčil »Slovenec« dnljšl historijat, kjer dokazuje, da krivda na tej strašni tragediji pada na dunajske in madžarske oblastnike. Na koncu ojše: Dober teden dni oo saraievskem dogodku sem se peljal iz Ljubljane na Dunaj. Na Slovenskem jc bilo še vse v črn-:h zastavah; ko ie vlak pripeljal v nemško krale. ni bilo nikjer več žalne zastave. Na Dunaju smo pa slišali, kar smo vedeli že poprej, da prestolonaslednik znd^a leta svojega življeiva »ni bil priljubljen«. Očitali so mu versko mišljenje, očitali zakon s Čehinjo, s čimer je prišel brezdvomuo tudi v konflikt z dvorom. Koliko sef ti Specijalni dogokl. ki smo jih skušali opisati, imeli onoro v krogih nemških in madžarskih nacijonaicev !n svobotJpmlsleccv, tega ne moremo tu preiskovati. Naj sklenem ta odstavek z resumejem, ki Jc vanj kondenzira! dr. Zibert svoja razmotrivanja: »Prestolonaslednik jc bil zvabljen v past In jc padel kot žrtva madžarske jugoslovanske politike..,. Sedaj si predočimo brezpri-merno zlobo In lilnavščTno tistih, ki se jim je trmor zgodil na veselje, pa so pričeli vojno proti onim, na katero so zvalili svojo krivdo! Potek in konec vojne sta odgovarjala poštenosti! začetka____Do enega prepričanja ?c
prišel vsakdo, kdor je opazoval razmere v Avstriji v zadnjih letih: da je bil bolni mož ob Donavi tako zrel za testament, da res ni najmanjšega vzroka za kako Žalost. Nam so veliki lažniki in hinavci prikrivali njegovo onemoglost, a v odločilnem trenutku ie bil mož tehtan in bil prelahek.... Čim bolj sc je pomikala bolezen bolnikova proti katastrofi, tem,bolj so razni ierobi hiteli grabiti njegovo premoženje; avstrijski nadvojvode in nlih soproge so pri leni kot tttibliž.ii sorodniki pridno sodelovali.
Nemška zavijanja. Nedavno tega so se vršila v Ljubljani pogajanja med našo in avstrijsko vlado glede uvozr< soli iz Avstrije. Sklenil se ie dogovor, da odpošlje Avstrija k nam določeno množino soli proti temu. da se ii da na razpolago pogoicno količino nroke. Nemški pooblaščenec !e izjavil, da mora ta odgovor še podpisat' blagovuo-promctnl urad, ki Ima v takšnih vprasnnMh * glavno rn odločilno besedo. Nato se le bil poslal iz Ljubljane na Ibmai pooblaščenec, ki le imel nalogo t avstrijsko vlado skleniti končnoveljavno pogodbo glede soli. Tam je kompetentna oblast na enkrat zvišala svoje zahteve glede soli ter zahtevala kot kompenzacijo še vagonov žita. 10 vagonov masti in 500 glav živine. Ta zahteva k bila tako gorostasna, da je nas odposlanec seveda nI mogel sprejeti, ker je docela izključeno, da bi ml mogli za sol dati takšno velikansko kompenzacijo, ko le vendar notorično, da i mi glede živil ne plavamo v izobilju. Dasi jc torej bilo povsem jasno, da Narodna vlada takšne pogodbe ne more sprejeti, so vladni krogi na Dunaju vendarle enostransko podpisali to pogodbo in jo podali našemu delegatu z naročilom, naj hi ponese v Ljubljano v podpis naši vladi. Povsem naravno jc. da naša vlada te pogodbe s takšnimi docela nesprejemljivimi zahtevami ni mogla In ni hotela podpisali. Takšna ie torej bila stvar s solio. Sedaj, ko le prišlo na dan. da berači nemška Avstrija skllcevaie se na silno bedo svo-tega prebivalstva, vsepovsodi živila, sama pa drugim ne privošči niti soli, si skuša avstrijska vlada pomagati z zavijanjem resnice. Toda prikriti resnico, se H vendarle ne bo posrečilo.
Roparstva nemških vojakov. V Beljaku se je dunajski vojak, ki je odšel z nemške fronte, o postopanju Ncm-cev iziavil v neki gostilni sledeče: »Da halte ich nicht mit. Das ist cin Raubzug, aber keine Besetzung«. 'Ta kritika odgovarja resnici. Nemški vojaki in z njimi na-hirskani nemški civilni elementi plenijo po Ziljski dolini tako, da ni mčesar varno pred njimi. Posestvo gosp, Keršfča v Podkioštru so skoro popolnoma izpraznili Prebrskali so vso hišo. iskale denarja. Pustili so samo tri prešiče in pod smrtno kaznijo zagrozili gospodink. da jih ne sme zaklati ali oddati, ker jih bodo zaklali srnui ;• pač oa jih mora krmiti. Posebno po župniščih in po hišah, kjer so doma fnnt c Narodne straže, tako tudi na Bruci, plenijo. V župnišču na Bruci so prisilili kuharico, da mora od svojih zalog kuhati za nemške vojake, I udi v Blrtcksteinu in v Stebnu nri geren^u Gastlnu so vzeli živino in živila. V bližini Rožeka so oškodovali kmeta po domače Haberna. Ko so mu hoteli vzeti tudi konja, se je postavil v bran. nakar sta ga dva vojak« na mestu ustrelila. Pri Vošperniku v Dobravljah so zahtevali pijače. Ko je niso več dobili, so preobrnili vso gostilno in se utaborili v hiši. Žene so popolnoma ustrahovali. Tudi v St. Jakobu so ropali. Vse to izpričajo očividci, ki so čuli pripovedovati v Beliaku. Omeniti ie morda še, da so hotq.ll v Brnel med mašo aretirati tamošnjega Župnika. Slučajno je maševal neki vpokojem drusri župnik, ki ga niso poznali in ki so ca radi tega pustili. Z ujetniki, ki so jih zalel v Ziljski dolini, so ravnali grozno surovo. Jemali so jim vrhnje suknje in čevlje, »'ako da so morali hoditi deloma bosi po snegu. Suvali so jih med potio in pretenali. Nekega stražmojstra jc gnalo sedem nemških vojakov, ki so ga na poti tako z-bill da je komaj hodil. Kakor se (e bahal neki volak od It patrulje, so pred in do napadu nemške voiake rapoiiii «
Mran (L
»EDINOST* itcv. 17,
'V Trstu, dne 17. januarja 191*),
o
ruir.oji, da saiao nr:?r?r!.rn au;oak udi sicer o v:a!: jjtt.scJ ; T:'; so a vira!; Ttprloov
Razitiat-:. V nem ...... Jo nis
>olt d)v«,. To postoiMnje nc kTši 'vJpitov mcoiurr.d^ckv prava, da so izKub-'l? koroSki Kerac? \ • i'l Človeško i' 0C0 v ? * v o vm tt j c.
-o roparske su!*- pottvjanili j I. skupi*
ijfh sc "Dokjfeo?; letnikov
H't. DofV-Jii liti st b jdo i
■ ■ w	♦. .. nor/vi. uon-'jnijfi si jviuc s
si! ■ nritiJ: v TfKt-ko •... bo ter bodo Kot tibeŽniki najsi:	no vojuiii ustavah. Stroja bntio kaz-iiDvanrttltf (Hrf. to dajejo tem ube/.nikom potuho * tem, da ,i irr jo " 'i; -bi. :<li branijo. skrivajo a!l jim prigo-vj:r'.ak', ::?.) -te <«irinc;o v vojask- ■ Ir.Tsbo. Mubllana, dne L', urtrsinc?! V)Y Vojrto ikrpolniho povcHstvo Liubljana.
Žigosanje tankovccv in prepoved nVh iivtjzj. Obenem z / .^Kunem (štempljaniem) ic odreoiio kr. ministrstvo v J iclgf;!<:-■ se ttve/ avstro-oenkih bankovcev prema?. Ko r h: i v-i! uvodno pr?pt>vec. , ak" vi tihotapstvo v yifiisu) cioi	kazen - ikona :i bo stro-
uo kaznovan. Sltrbl:eno :c tudi r<\ najstrožjo kontrolo r.a me*:. Ker ni izključeno, da bo irozemsivo skusalo vtif;otai»ti bankovce s pomoeio domačinov, naj torej vsakdo /V v neposrednem lasiuem itittresu odkloni odlomio vse. take ponudbe, ponudnika na brczob7irrto na-7.iini; finančnemu deželnemu ravnateljstvu. Pomisli naj rv.t udi. kako z^!o bi oškodoval kivnost m končno posredno trni* .vmeša sebe. ker se bo seveda Izmenjalo vcječasiv bankovce za doka! slabši kurz, Ce se iuo-t,.:istvu ■cfti spraviti v promet večje svoie. Po-dielia, ki si inorejo preskrbeti poticlm * piačilna sred-stva lc ootoin nakazila \z inozemstva, na.i se zglasijo v poverjeniki v u /a f'ncmcc. ki ie poobla^Ccno .dovoliti izjeme i>i trvo/Jic piepoved,: Utemeljene prošnje se niti v teh. niti v drugih podrobnih slučajih ne bodo reševale ozkosrčno. Nakazi'' manjših svol iz inozemstva so itak iirosta. To vcHa /lasti /a poštne nakaznice in nakaznice poštne hranilnice <<o 2000 kron. za višje svote je pač sreba'potrdila finančnega deželnega ravnateljstva. Izvoza bankovcev in nakazi! v inozemstvo se navedene np.rcdbc sploh ne ličejo.
Kie?oškof Mihael Napotnik. »Jhi^laviH« Por*?alo iz duhovniških krogov: Kne/.oškof Mihael Napotnik, ki jc postal prt r.vo'jem zntrdllu škof lavantinski po milosti in irsmiHenju božier.i, v resnici pa Ic, ker je bil dvomi ka* nilan na Dunatu m ker ga :e priporočil za to mesto nlcjrov prednik Skoi StepiscliniKfi, lc bil od prvega dneva sv^ega škofov^v a slab Slovenec .a tem večji orilateii vr.cga kar je nemškega, to je: bil ie nemškutar in je tak o.'.ial do d.^našuega dne. Vsako leto je vabil na cesarjev lostut dan k sebi nemške Častnike mariborske posadke, jih na-pajal s f'okakein in sampan^cm ter vsakikrat i7-prcaivoril napitnico cesarju. Te svoje neokusne napitnine je objav M v knlicri: -Gcbet dem Kaiser, was des Kal-Kcrs -.stš. Ta duševni »umoh^r« dovolj jasno kaže, da ie i)nv?em rzključeno. da bi se kda* mogel Napotnik izpre-:nc:iiH iz črtKV-Žolteta Škofa v jugoslovanskega vladiko. Ko.jc napočila I. 1014. vojna in je /. njo nosropilo prega-n'ank; ditlK)vnfk<»v od voja^lct in civilne oblati. — saj jc ; omuU> v graške napore 19 spodnje-italcrskih- duhovnikov, !io' JHh medpotoma nemškutarH tepli ir. pljuvali, le reveže, izmed katerih ni bit nobeden obsojen, i? snoval Škof Napotnik >'fa!otca, kakor bi bili oni zakrf-viii, da ni dobil k svoje 25letnici visokega, 2e težko pri->.'.ikowincga ;csarskega odlikovanja t.avntlnski ordinarl-;; je rnsal scve nemško enemu »zmed leh braz vsake $ obravnave !f, zapora izpuščenemu dultovnikn: >Cc ču-riic nedol/ncgJB. »e vam vsaki čas prosto, da nastopite sodniisrkim potoni«. Torej duhovnika, ki mu niti toliko razvp^o. Icrvolocno vojno sodiJCe v Gradcu ni mo-■r|o dokazat? -najmanjše krivde, je mariborski ordinarijat rV,,r brezsrčno nahrulil. Da mora ootičnl duhovnik sedaj Scfiiit) svoji visoki naobrazbi in izredno plemen'temu zna-. tičali vedno v zakotni fari, ie jžrsuo; boljše župnije d ibivifro. če je to odvisno od škofa, Ic k'cčeplazci. Ko jc bivša »vstrl'ska vlada upeljala iavne goljufije: vojna po--oilla, jih jc škof Naoomik v dolgoveznih pastirsikh listih toplo priporočal in klical oceni in žveplo nad one. ki bi ne podpisovali vojncRa posojila. Mnogo, nepopisno veliko ie zakrivil nR račun kmetov s svojimi višjepastirskiml priporočili v prilog vojnega posojila. Ko je »krščanska« Av-slrija zasegla ::nove in bakrer>c cerkvene posode, ni imel »katoliški« skot Napotnik niti besedice na svojem dru-f;iče tako dobro tekočem iczi'ku. da bi branil ta cerkveni rm, nasprotno, celo naročal je stro.eo župnim uradom, »!ji vse >>ddajo. kar zahteva država od cerkve. Zvonovi romali v judovske tovarne, v zameno so prišle obli-Taclte cerkveneposojila, ki so sedaj še ntan1 vredne ko toj.iatni papir. Vsako škod!jiw vladno odredbo je Škof Mihael pojoiu ordiniirijaia toplo priporočal. Cesarske Javnosti v vo'ncm Ča^t« je naročal župnitn uradom šlo-ve^io obbftjatl, ?-c boli kakor Božič in Veliko noč. — Ce jc pr;:.el na svot k^r nov ljudski krvoses - liabsbur-sk-' nat'voKoda. se v lc mora! peti: Te Deum hudatmtsl Tisti škcf Napotnvk, k; je leta 1917, okregal nekega žn-milka, ker ni rszobestl ccs.ars^e zastave ob priliki birme, pa ni letos hotel okrasiti svoie palače t>b dnevu narodnega slavila n Markovu, dne 15. dec., ko ie praznoval celo tisočletie teptani slovenski rod svoie vstajenje. Tisti s.Kof Napotnik, ki ic vedno pustil tuliti no cerkvi nc-okusno cesarsko pesem, ue pusti prepevati sedaj v cerkvi naše narodne himne: Lepa naša domovina. Tisti ^kof Napotnik. ki ic v teku volne imel H vojnih pobožnu-sti, ali bolje rečeno vojnih hujskarlj, nI smatral truda vredno, da bi bil imel 15. decembra 1918 sam pridigo in slovesno mašo v mariborski frančiškanski cerkvi. Naša Jugoslavija nc rabi takega slovenskemu narodu nasprotnega škofa na svojih tleh; sai ima lavantlnska •{koflla dovolj zmožnih narodnih duhovnikov, ki so vredni. da zasedejo škofovski sede/, na katerem jc slovenskemu narodu v prid deloval nepozabni vladika Slomšek. Naj nam torci ne imenuic več Škofov nemški Solnograd. marveč slovanski Belsrad. Gospod škof Napotnik pa nai no zgledu praškega nadškofa Huvna zapusti sede/, na katerem ?n nc mara več ne slovenski narod, ne slovenska duhovščina.
Rcgunske pozdrave p pinom, razkrot"
j BI a/.em, f'a.ler. Rart! LLtpcI, dr.1 Mf5-5. R?«čer l, Truok. Stare. Fu^gcr, Kotfr, Kasd'it, Limpcl. f Js*jc<*n!ovai»sfei čvinHit, !-i :.o Kit Z2i:ti ed ItaHin^ov v ! Vrenlifvi in ^ n.iliajajo v trdnjavi Kepice v Ver oni. 1. sicijpifl: : Itfviiiie: CiMincč. m-1':.vr; Uifvić. kurat; Bo ^vošček, kapetan. Bezič, tK .lporf>čmk; Scbmidt, nadporoč-! t;!k; /lestTf. offcira-l, poročniki: K'iix»rić. Opako. Jordanič. Spber. Ma tko vrč, sanitetni poročnik, Strizič. Turtingcr, Gruber, praporščaki: Z ude n igo, Vimweiller, Ribarič, Des-saty, Burič. ~ Slovenci: Sernec, major: Beuk, intendant; C vetrne, kapetan; Šavclj. kurat; niadporočnik 2ivič, Dular. poročniki: Pečnik. Vrečko, Hrovatin, Treo, Ktrrent. IJršič. Recltar. Kristan, praporščaki: Korenini. Eržen, kadetaspirant Ivos. — Srbi: .lovadnič. praporščak, kurat; hpirović, oflclal; Jovanovič, praporščak. Druga skupina: Stotnik škarja Ivan. Ljubljana. Tel. Adj. Holz Rudolf. Ptuk Nadpor. Detiček Miroslav, Celje; Gozdanov isimon. Bjelovar; Filipovič Božidar, Zagreb; Dužnik Lojze, Postoma; ?agar Ivan. Kamna OoTica; Pernic Miroslav. Ijfadzdravnlk dr. Sto'rm Dedič. Dalj; oflcial Mileečič Slavko. Sisak; poročniki; Obreza Ciril, Zagorje; dr. Knežević Fcdor, PanČcvo; Slnkov.cc Miroslav, Ljubljana; Ivnnlševič Spiro, Makarska: Sattler Julijo, Križevci; Tu-s'ji Jožef, Zaporle: Motler Anton, Ljnbliana; poročniki: 1'uchs Hinko. Vel. Gradiška; Deprato Anton, Pnlj: PavlI-šin Rudolf. Zagreb; Ivctlč Vuko. Kotor; Beneditlč Franc, Železniki; praporščaki: Sturm Jcinrnei, Ljubljana; Iva-nr.ovič Alcx., Elemir; Gabršček Jožef, Tolfoin; Trnovec Franc. Gor:ca; Jerkič Josip, Gorica; Berce Lojze, Dra-vo.srrad; Potokar Ivo, Padoml'e: Orničić Vcljko, Obreno-vac: Ocvlrk l.^jzc. Celic: Mačkič Nikola, Slav. Rrod; Radel Frane, Celle; nadporočniki: Ilokom Ivan, Skofja Loka; Petraš Božo. Outrata Franjo, poročnik Gorup Aleksander. Reka; Blertnan Iso, Laska Viekoslav, Lekar-ski asist. Mllič Kari, praporščak Bcžck Jožef, aspiranti: Oravcc Emil, Czekovič Franjo, Nanut Josip.
MRLI OGLASI
iHffl Z P0^0'11 b'P«if'VBl Mro- M	frM v fikork1]l, vodat
UvKCIJ Irc v n*st:i r.!i vsv. lv^iiii.-frO-ill S!! Pil:;. 7 «oh s Varkett. \occ.pive:, iv. lywi 028.	vrt približno af>3 Bežujnv, lqif«J!Pl-d,
' "--■ 11	I i	.. i .V. L*	rC\ ft-Vl
- ... .---oo ecsn, iii 4;m.:jw s -'ao
Tapetnih
14,»., vr. 9.	324:!
3237
Slovanska
učenca, pod dobrimi pot™]!, isicm. I. Cubr
vdovn i ;Ee prazuo soho^ v srcd'ni mtsb, v pri-
stražnica, želi slu it« 0D*in5:_ pri hoiniku ali za hišno pri zdrav-	<
niku, govori Uilljansko in rKmJko.TfliSIil
tli. Oep;>u 13, od 10 4 pop. Sg&Mlčju ali ):rv<m »aristropju. 1'onudb.'.
—Ina Ins. adJ. ped ,Vdova". D
vino po l> K,'
Večje rnao-
NditR ssj.sstt^-«!«^^:-
OiEđa se K"«,«'^^"-
Alcardr 325, m. levo.	3240Guli<5.	»»ŽO^
3239.^?

Za vsestransko izkazano sečutje ob prebridki iz^tbi naSega nepozabnega	. 7
ilfSKi kiUviSa-i
izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo gospodom na« čelnikom drž. železnice ter vsem onim, ki bc blagega p> koinika spremili k večnemu počitku.
TRST, 16, januarja 1919.	;
Žalujoča soproga in ostalL \
Zilasltev bivi^a avstrijskega vojaštva. .
Gubernijska Oblast je izdala potom nnieplienln po cest* nfh vogalih naslednjo
naredbo:
1.	Iz zdravstvenih razlogov ter razlogov živilske preskrbe in v prid porastu življenja v mestu sc morafo od 20. iaimarja 1919 dalje vsi v mestu Trstu bivajoči bivši
i avstr!rski vojaki /glasiti na Gradu pri Sv. Justu, kjer prejme^? obrazeiic.. katerega morajo vrniti Izpolnjenega I istenui uradu tekom 48 ur.	1
Zglasitcv se mora izvrSiti od 20. do 28 januarja 1919 in sicer v nasiedniem redu:
20 januarja z začetnicami A in B, 21. januarja z začetnicami C in C, 22 januarja z začetnicami D do F, 23. januarji! z začetmeami G do K, 24. januarja z začetnicami L in M. 25. januarja z začetnicami N do O, 26. januarja z začetnicami R do S, 27. januarja z začetnicami T do W, 28. januarja z začetnicami X đo ?. vsakikrat od 9 do 11 dop. rn od 3 do 6 popv	...
2.	Po tej zglasitvi morajo imenovani bivSi vojafcf prijaviti kr. kvtsturi vsako frpremembo svojega bivališča.
3.	Kršitelje te naredbe kaznuje vojno sodišče v Trstu z navadnim zaporom do dveh let,in globo do 2000 lir.
Trst, 15. januarja 1919.

Trst — €©rso $4 — I« n« - Trsi.
Ordinira od 9—12 dop. in cd 3—6 pop.
MoMo Mm A ptfiffliaiile in mM is®.
Tečaj za srS^a^Ie In
za
odprt od 15. januarja 1919 »u-iprej. Pojasnila In vpisovanja od 9 ilo {2 v tH. S;m Fran-c.lsco d' Assisi St, 4 (druge stopnice), IV. n„ vr. 22.
V. Rendl?.
AprovlzacIJske sfvarl.
Rumene izkaznice za kondenzirano mleko.
V soboto, 18. t. m. se prične razdeljevanje rumenih Izkaznic za kondenzirano m'eko (za otroke). Stranke naj prideta v izkazniškl urad v ul. della Valle št. 3 s staro izkaznico. Izkaznice se bodo razdeljevale po naslednjem redu: v soboto. 18. t. ni., od 8 do 12 it 1—1000, od 3 do S št. lOOt—2000. v ponedeljek, 20. t. m., od 8 do 12 st 2001 - 3000. od 3 do 5 št. 30U1--4000. Lastniki izkaznic št. 1—200f) nai kupijo tedenski odmerek (V. teden) pred zamenjavo izkaznic. Priporoča se strankam, da naj pridejo po nove izkaznice samo ob določenih dneh in določenem čsau, ker se drugače brez obzira zavrnejo.
Zlato, srebro m drsisulle
kupuje po najvišjih cenah dobreznana urama in zlatarna A. Pdvtft, v Trstu, Barriera Teccbla 3.
Zobozdravnik W l
v mi ni. mm um \i w[:8! si m mi«
Izdiranje zobov brez bokčin. Plomblcanja Umetni zobje.	Umetni zobje.
Eie^u.vrflBneBeruKttt-N
Domače vesti,
vetru m
snegu in pon<
emškim nasilnostim In sc nnhajal
i utekli večin oi
kim	sotr-
kl 07 1 \	so v
v'Tr	;"lču:
sinom Tinelom, Janez Kvančnlk, dr. VVleser Jo,:ef. Štefan Job s sopro; o. itfn Lausckar, Blaž Koprlvnik s sinom
Nedostavljlva priporočena pisma. Poštno ravnateljstvo nam je dostavilo seznam meseca decembra 1918. !. pri tržaškem postnem ravnateljstvu odprtih, ker ncdostavlji-vih priporočenih pisem. Stranke si ogledaio seznam lahko i,a poŠti. Izmed znancjJUi imen na t navedemo: Pisma oddana v Trstu: Fran l'lorič, l'ula; S. Godina, Szekesfelier-var; Ivan Qerk. Komenburg; Albin Zalazitlk, Inomost; Mate Vidovlč, Split; Andre} Korenčan, Pula: (iustav Zerjal, Pula: Ivan Brodjak. Maribor; Ivan Kariž, Spital; Eric Meur\illc, Llnbljana Karel Oruičič. Savski Marof; Anita Kuharz, Bjelovar; Jarrslav Parik, Budjcjovice; Marija Brozovič, Ogulin; Ncza Kos, St. Ootard; Juraj Gasparlć, Sisak. - V Krmin: Naredni Svet, Ljubljana. Odpošiljatclji dobe pisma na glavni pošti proti izkazu-s prodajnim potrdilom.
Mestna zastavljalnica. Danes, v petek, se bo prodajalo nia javni dražbi pohištvo in razni drugi predmeti.
Kdo ve kaj? Bivši vojni ujetniki, ki so se nahajali v ruskem ujetništvu v Omsku (Sibirija) in bi vedeli kaj o enoletnem prosfovollcu Pavlu Faganclliu. se naprošajo da bi sporočili, kar vedo, rodbini Ivan ['"aganelli v Mirnu pri Gorici.
Pevsko dru&tvo »Kolo« priredi v nedeljo 19. t. m„ svoj r. . večer v dvornni Konsumnega društva v Rojanu s m sporedom: A Medved: »Prošnja«; »Oj djevoj-
; Dav. Jenko: <^to čutiš Srbine tuZni«, »O mraku«; Aškerc: narodne: »Nocoj ic res en len večer«, »Z veselim srcem voščim«, -Kako ozke so s(e>ice«. N. Sosič: »Jožefov olaš\V Salii" ka enem de krniti. !v. B: vKmet in fotograf . šalih nri-'or Po sporedu srečkanle In prosta zabava. Začetek t- ob 5 pop- Vstopnina l K za osebo, preplula hvaležno ; prejoma?o. PoskrbHcno je tudi za dober prierizek. Postrežba točna, cene zmerne. Vabljeni so vsi prijatelji društva.
vseh ursf m v mk\ ■ množini
kupuie in predala
Trst, Via delte M ].
msom
IADRAHSKH Eli
- TRST -
Via Cnssn dl Rlsncrmla 5 - m t Hlrold 9.
Podružnice:Dunaj, Dubrovnik, Kotor,Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obatija vse v banano stroko spada*
Češko Budlevičku T?eutnvr«clla (BosAkova nzorim če*
Ska gostilna v Trstu) nahaja v nI. G. Ontottl (?raven Klavne pošte), Mcv^ibka postrežba in slov. Milni listi
dujoce posle.
Sprejcitia vloge na knjižice in tek-račuii
MT v Urah in kronah
po iiajkulantnejsili pogojih. Uradne ure blagajne od 9 do 13.