fitk t diB ra«« ■edelj ■ praznikov. LETO—YEAR IX GLASILO SLOVENSKE NA1 O D N E PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL., PETEK, 14. JULUA (JULY) 1916. Napad z bombo na snb-IZ DELAVS! EGA SVETA, marinko se ni posrečil ■■ mK^M mastni dohodki žBLSZinnftKiH družb. — Skoda po VIHARJIH. - farmarji v mhtnssoti 80 si nasitili KAPITALISTIČNEGA grabežtva in se organizirajo. PROHIBICUA V ooloradu ji humbug. — oprostili SO ženo, ki js kradla zaradi rivftčini— otroška PARALIZA ftl razsaja. — za žrtvi 4 eastland a". — NEKDO JE poslal bombo na "diutsohland", AU POLICAJ JE preprečil eksplozijo. Razne ameriške vesli. ■ Baltimore, Md., 14. Jul. — Malo je manjkalo, da ni včeraj subraa-rinka " Deutachland" zletela v zrak z moštvom in nemškim poslanikom, grofom Bernatrofora u red, kateri je ogledoval podvodno ladjo. Neki deček je prinesel majhen zavoj, ki je navidezno vsebo val darila za kapitana Koeniga Policaj, ki je atražil qubmarinko, je ustavil dečka in vzel zavoj, da ga odda kapitanu, ker razen policajev ni nikomur dovoljen vatop na krov ladje. V hipu je pa pretipal zavoj, in ker ae mu je zdel aumljiv, ga je odprl. Notri je bila diuainitna bomba, ki bi imela eksplodirati vaak čaa. Policaj je v družbi drugih naglo uničil mehanizem. Medtem je pa kakih petdeset jardov ' proč na krovu airbmarinke konferiral poalanik Bernatorf s kapitanom. — Na tisoče ljudi ogleduje aubmarinko vsak dan, toda to je bil doalej prvi poskus napada na "Deutschr land". Sulnnarinka namerava enkrat ta teden odpluti nazaj proti Nem- čiji. . Kapitan ima veliko ponudb za* potnike, ki ko voljni plačati odi tisoč do ♦10.000 za vožnjo v Nemčijo, toda ponudbe ao oklonjf-1,0. Sulnnarinka bo vozila le tovor, ne pa ljudi, ,, Kansas City, Kaos, 18. Julija. - llletnega Paul Riglerja je po- vozila lokomotiva in mu odrezala roko. Kapitaliatični liati poročajo, da je pobiral raztreaeno žito po železniški progi, ko ac je dogodila nesreča. Seveda! Takole ae najložje odveze železniško družbo vaake odgovornosti, če ac ponearečenemu dečku od strani vtisne pečat tatu, ki je kradel pšenico, šc preden sc je vršila preialtava in ae mu je dokazala tatvina. miijonov dolarjev ulog, je na prošnjo bila aprejeta v zvezni rezervni aiatem. Kansas City, Kans., 18. julija. — Neki zamorce je oropal R. D. Allison«, na tretji ulici, za $20. Po izvršenem zločinu je zamorec vstopil v sobo njegove hčere in je izvršil nanjo kriminalni napad. Hči je pričela klicati na pomoč i» zaiaorcc je pobegnil. Mineapolis, Minn., 19-. julija. — Kapitaliati — veletovarnarji, bankirji in razni finančni piratje — kriče boleati, ker revoltirajo farmarji v North Dakoti in pravijo, da današnji kapitaliatični ai atem ui vreden piškavega oreha Uatanovila ae je močna farmar-aka organizacija pod imenom ''Nonpartisan League," v kateri prevladujejo 8ocialiatična načela. Farmarji pravijo, da ao ae naveličali sedanjega kapitalističnega, grabeštva* in da hočejo poizkusiti z državnim socializmom. Kapitaliate neizrecno boli, ker ae hočejo farmarji atrgati z verig kapitaliatičnih strank in ac pridružiti delavski at"anki, ki ae boju jo sa osvoboditev vaeh ljudi no avotu, kateri trpe in garajo v da najtiji družbi za lenuhe. Farmarji niao socialiati v Markaoveni amialu, ampak verjamejo v zadružništvo. Vendar pa pravijo v svojem programu, da mora vaa industrija biti pod nad-aornfvoni vlade. In. ta izjava je povzročila, d«i je kapitalistom strah zlezel v ko«rti. Neuiaakiran tolovaj je asprl Kel-lyja Moors, blagajnika Jarbola State banke, okoli .1:30 popoldne v varnoatno »hrambo, in je odne-ael okoli $900. Po isvršenein ropu je skočil na avtomobil, v katerem sta aedela že dva druga tovariša, in avtomobil je odhitel z vao hitrico proti Kansaa Cityju. Deaet minut kaaneje so jo preganjalci udrli za njimi; policijaki načelnik v Kanaaa Cityju je odredil 25 policajev, ds pszijo na avtomobil, a vae je bilo zaatonj. O predrznem roparju še danea nimajo aledi. Governer |e stavkarjem dno zi zne VETA Sunday, and Holiday.. ŠTEV—NUMBER 37. milico proti Salle. — Vla-n|e za zve-žbence. Rudarski §tra|k v MinsesoU po|ema? Milica na straši sa varstvo talis tičnih interesov. Springfield, 14. julija. — Gov, Dunne je ainoči ukazal še dhigim iniličarakim četam, gredo v La Salle, kjer je štrajk " eementovnah. Sedaj je tam čet milice. Okrog delavnic via mir. Springfield, 111., 13. julija. Governer Dunne je odredil, odniarširata atotniji A iz lalanda in D iz Genoseo od šea ga miličarakcga pcapolktt v Salle. fttrajkarji ao par atavkokasoi malo prcrahljali kosti in kapi liati ao zagnali takšen krik, kakor da bi ae avet podiral, da ao dobili vojaško varstvo. kruha, da ai oteši glad, bi bilo seveda nekaj drugega. To bi bil velik zločin, ki zasluži oatro kazen. Med delavcem in kapitalistom jo velik razloček, kadar atojita pred dano pravico, četudi je nekje v pout avail zapisano, da amo pred zakonom vai enaki. Zavarovanje proti nezgodam aa zvesne uslužbence. Kongreana zbornica je sprejela 286 glaaovi proti 3 Me Uillicu-dyjevo-Kermo predlogo za zava>> rovanje zveznih ilslužbenccv proti nezgodam. Zakon določa, da ae ualužbence odškodi z dvetretinsko plačo, dokler niao apoaobid za delo. Najtišja meaečna vsota je 66 dolarjev. Ce ponearečenec umrje, dobi vdova 35 odatotkov od ' njegove plače in 10 odatotkov doklade za vsakega otroka do oaeipriajat Skupna vaota ue sine prcacgi dve tretjini plače ponesrečeni ualužbence. -Predlogo mora Prva pogajanja. New York, 13. julija. — Prvi aeNtauek med zastopniki kroja« kih delavcev in tovarnarjev ae jc vršil v uradu županu po enajatih tednih stavke. Delodajalci ao bili v začetku atavke zelo trmoglavi; zdaj ao pa pripravljeni ae pogajati, ker so prišli do spoznanja, da ae dobro organiziranih delavccv nc ugnati v kozji rog. more Podjetniki niso složni. Milwaukee, Wis., 13. julija. — Četudi pride do atavke atrojnikov in kovinarskih delavccv, ue bo atavka splošna, ker ao nekateri tovarnarji iu delodajalci pripravljeni priznati zahtevo organiziranih delavcev. Eminent L. Adama, organizator za organizacijo strojnikov izjavlja, da ao ac nekatere tvrdke že izrekle zs konferenco. Po njogo-veni mnenju aploh ne more hiti tavka splošna, de le del delude-lecv prizna zahtevo organizira-strojnikov^ • Krvave bitke ob Stokhodu. Verdun v nevarnosti. KRVAVI BOJI PRED VERDUNOM 81 NADALJUJIJO — RUSKA OFINZIVA JE USTAVLJENA OB STOKHODU. - ANOLEtl . AKTIVNI NA SVOJI FRONTI. - RUSI POROČAJO O V8P1-HIH V ARMENIJI. - V BERLINU JI NA STAVKI 60.000 MUNI0IJ8KIH DELAVCEV IZ 8IMPATU DO LUBKNIOH-TA. — POLOŽAJ OB MEJI IN DRUOI MEHIŠKE VESTI. Razno Iz inozemstva. ZADNJE VESTI. Louisville, Ky., 13. Julija. — Finančno poročilo Louiavillc & Nashville železniške družbe navaja šciiiee. Ogenj je napra-vil pirbližno $33,000 škode. Denver, Colo., 18. julija. — Državnemu tajniku sta bili predloženi dve iniciatirani zakonski New Orleans, La., 18. Julija. - |)rpdloKi M vliri,tvo farmarjev. «nnp trupieni vihar je napravil Znkon y>a frtiie določa, da mo ■je napravil I Alabami in Mississippi več «»* *a štiri n.iljone dolarjev ško- Koliko je vredno delavčevo ' ljenje? IlaabelI, N. J.,dl8wjtilija. — V tovarni Du Ponta za razstrelivo ae je dogodila eksplozija a atraš-nim učinkom. Trije delavei so mrtvi in petnajst je ranjenih. Razume ae, da radi tega dogod- _ 'trik." nije, Mlnn., poro^ajo^ Ur-1de »se število fitnajkarjev znižuje. Kdor verjame veatem kapitalističnega koreapondenčnega urada, bo prav lahko izveličan. Kapitalistični liati delajo veliko vodo, ker je nekdo oddal strel v stanovanje nekega skeba na Gilbertu, dasiravuo ui dokazano, Berlin, 14. julija. — Generalni itab uradno prisnaje, da so An fleiti vseli Oontalmaison na sommški fronti. London, 14, julija. — Angleška eksepidioija v Mezopotamiji se še yedno nahaja v Sannajatu, 15 milj nišje od Kut El-Amare na Tigrisu. Petrograd, 14. Jul. — Zapadno od dolnje Stripe v Oalloiji so naše dete vjele nadaljnih 2000 Av-■trijoev. Ob Stokhodu ie vrte ar tilerijskl boji. Dunaj, 14. julija. — Vsi ruski napadi na črti ob Stokhodu io bi-II odbiti. Berlin, 14. julija. - Bombardl-rs nje trdnjave Souville pri Ver-dunu se nedaljuje s vao silo. Amstsrdam, 4. julija. - "Tribuna" poroča, da je saštrajkalo 50.000 dslavoev v munioijskih to varnah in v slektrarnah v Berlinu saradi obsodbe nad Kari Lieb-kneohtom. Amsterdam via London, 14. Jul. — Rosa Luxemburg, urednioa li sta "Vorwaerts" v Berlinu, je tat la sopet aretirana. Splošni položaj. Kljub pritiaku angleško-fraib enake ofenzive na aoiniuški fronti napadajo Nemci z neopešano vat rajnoatjo pred Vsrduit^. V*' ka ne bo kaznovan noben kapita-ida je streljal štrajkar. list. Saj živimo v kapitaliatični! Kaj pa če jc bil streljač najet človeški družbi, v kateri jc vsak od kapitalistov, da lahko potem kapitaliat vzor-človek. tfe bi se-aradnn delavec ukradel hlebec taka dejanja podtikajo štrajkar. jeni? ti, češ, da jo jc oklofutal. Komaj je bila aodba izrečena, jc Hamilton potegnil samokres iu ustrelil ljubico. Wlehlta, Kans., 18. Julija. - Pravi Čudak je Jauics M. Price, kateremu je žena ušla pred petindvajsetimi leti. Čakal je 25 let, da nc vrne uhožna žena domov. Zdaj, ko je videl, da se le noče povrniti, se jc ločil od svoje pobegle žene. Price pravi, da je čakal mnogo let, proden ga je srečala pamet. Vi|II( napr« Denver, Oolo., 18. Julija. — Tukaj se je odigral dogodek, ki današnjo Človeško družbo postavlja v zelo slalio luč. Aretirali ao 32-letno Rozo Williams, ženo želez niškega delavea in mater šestih o-trok, ker je skušala spraviti v denar ponarejene čeke. Ko so jo na policiji vprašali, je odgovorila, da je njen mož tako sramotno nizko plačan, da nc more preživljati še stih otrok. Preko polieajskih ni ožgan j«' posijalo solnce pameti iu izpustili osebo v tej državi, ki je morala te vrste zločin plačati z življenjem. Swiuson jc zamorce, če bi bil belopoltuež, bi mu nc bilo treba umreti v električnem stolu. rajo živinorejci povrniti škodo, ki jo je čreda napravila farmarjem. Zakon za pojasnila farmarjem < J" posebno veliko škodo določa, naj se farmarjem poaoju- V v H""uh' kier je lomil ifi;jeJo intabulirana (mortgaged) |so mater šestih otrok, ne da »»i Jo ke šiin. ' u'Vlknu' kot Un" posojili is sklada na šole. Na ta način upajo, da se bodo pričeli U_______ljudje naseljevati ns neobdelanih V V 1 V,,rMl °hUk Denver, Oolo., 18. ji a.. ,J ,M '*,rcv Na,ivi, Blagoslov prohibicije ae 1* tl . vrl,ko *k,K,° n» P* tem. da so v enem meae« v7™7' 18 ~ zemljiščih. 1 -•» ur se je prek mest s v trga I oblak in Oolo. 18. julija. smeli __________ ______ meseni poslali ' '"zniesh. V llavkins- v f>c„ver 7,3W Miljetev opojnih ' n *smorski de- mends tudi ni bilo, " J« ^nesla tudi proda- ko ao bili aaluni odprti. toe* Tk T»»""asa, blizo Cley-) - Springfield, Mo, 18. JeHja. -Waet reokuplrali ozemlje v Mamctzu ln del Troueaa. lvondon pravi visi*j uradno, da stoji nasproti Angle- J ženi severno od Som me 7f»0.000 Nemcev. Na francoski fronti južno od Somme ni bilo včeraj iu-fanterijakih bojev, Iz porodil na iztočnem bojišču je sklepati, da so Nemci ustavili prodiranje Rusov ob reki Stok-hod pred Kovelom. Iz Petrogra-da |M>ročajo neuradno, da so Viljema sklonil odstaviti dve ev-strijaka generala, nadvojvodo Friderika iu Pflanserje, češ da sta zakrivila porase v Galiciji, General Pflanzer je vodil avstro* ogrske čete v Bukovini. C rudna poročila slede: Franoosko poročilo. Paris, 13. jul. — Na aontški fronti divjajo artilerijski boji. V Saiupauiji smo prodrli bllso Pros-neaa iu zajeli nekaj Neuioev. V Argon ns smo odbili dvs nensdna napiuln severno in iztočno od Bela nte. V l.a Fill« Morte smo sežgali mine ln okupirati jušui rob kraterja. Na desnem bregu Meuae ul bilo iiifanterijakih bojev. Nemci ailno bombardirajo Houville, Cheuoia in Laufee. V Vosgesih smo ml bil i sovražni napad ua ua-še zakope južno od Carepeoha. Angleško poročilo. London, 13. julija. —- Dan je minul med vročini boji v mamets-kih gozdovih. Keokupirsll smo vao ozemlje, kar smo ga Isgublll poudeljek ponoči, in sdsj js gozd v naših rokah. Naprsdovall sum tudi v troiiaksui gozdu. Ve* liko število nemških mrlUiev v tem okolišu priča, kako skopo so plačani sovražni uapedi. Dvs močna nemške napada na Contal* luaison ata bila odbita s našim ar« mm i Horlln, 18. Julija. — ?Kspsdno bnJIIWla Hltkrt, ki so je prt<«e. la 10.' julija na obeh atrniteh ee* Ste Miipannie All»erf v hllffnl CkMr-' talniaisoua in v insmetzkem goz-dit, kakor tudi krvavo bojevanje v tronskem gozdu, ae nndsljuje r I juto trdo vretn ost jO. Juftno od Sointue se jc iKjalovll francoski napad, ki so ga pripravljali na fronti med liclloyani in Soyecour* toni. Naš topniški ogenj je pre* prečil Francozom pot in jih vrgel nazaj v zakope. Francoski liaps* di v več krajih Aampaiilje, I*toč-no iu južuniztočno od lihelmas, severiioiztočno ml Msaslgeas in severnosiipNdno ml Floury, ao bill odbiti. Pred Vcrduiiom Je bilo le nekaj manjših apopadov na levem bregu reke. Na desnem bregu Stun pa raztegnili tlaše pozicije blllje trdnjave Souville hi v gondii Laufee; v tem boju amo ujeli 2106 francoskih vojakov iu 34 častnikov. Močan protinapad Js bil popolnoms odbit. (Iztočno bojišče) — Kuai so nameravali prekoračiti Dviuo ss* paduo od Fr id riehstadta in ml amo jih vrgli nazaj) napade Juluo od jezera Naroč amo tudi odbili. Nemci zaatavili vse svoje moči in j Na fronti ob Stokhodu ni v splo pripeljali svoje zadnje rezerve (Hišnem nobene Irpremembe. Ruaks zadnje topove, da bi očuvall Ko- čete, ki so se mislile vtrditi lis le. vel prinl llusi s tem, da jim pre- vem bregu reke blizo Jauovke, prečijo pot čez Stokhod. Najbolj amo napadli In potolkli ter vjeli krvavi boji se vrše v okolici .Is- mm mož. Skupaj smo v|eH v zsd novke, kjer a«- neprenehoma vrste „jj|, dveh dneh v bojih ( b Stok-ruskl napadi iu nemški proline |mnIu IIH2 Hi«sov in vplenili dvs-padi r. ogromnimi izgubami. Iz uajst slrojnili pušk. Nsšl letslel tega sledi, ds hoče general Hru rAn aktivni izt'/no od Htok silov poskusiti najprej v Volbinl* hoda. ji z razdejanjem avstro-nemške (\„ „,orju) — Meseea junija bojne črte, ako se mu posreči. l'-L» naše |n avstrijske submerinka redno poroča Petrograd o novih potopile 61 sovražnih trgovskih vspehih v Armeniji. ladij. Itim |K»n»e|iih lis (Nadaljevanje ne 3. 1. stopee.) štreni, VRINI. soški fronti in iz Pariza prihaja vent, da se Avsfrijei umičejo jz Tolmina, medlem ko pravi iHinsj, da mi tri italija4iski rszruševalei bombardirali ialrijanako • Jnko —— Porcbro, severno ml PulJs, tmla Chicago in okolloa: V petek jas avstrijske baterije na obrežju so;iio in hladnejše. V soboto jasno ln vroče. jih odpodile. Iz Bukarešta poročajo, da se je uprlo osemnajst bolgarskih regimentov In pobilo nemške čaatni-ke, ki so jim poveljevali. Him tudi poroča, da je nemški I1 1 generalni štab ua zahtevo vaarja i 7U. Illinois: V splošnem Jasno la vroče v pelek in aotnito. TemjM-ratura zadnjih 34 ur v Najvišja Md, najnižja PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROONE POOrOKNE JED HOTE mMJ um H - M alflnla«! m«! INUMUf|fV ■K* - t fttrajk železničsrjev ie zmiraj visi ned g lavami vojnih grsbešev ns tenki niti. Kolikor je doslej —WT ' ■■ > »i y ? • ' * "d«)*« Itotoai TEOSVETA" SO IS S«. CwdoiAto^ Clliifi, II 4ilC kNUGHTEHM^Wh OtimWIW' '•"Si, -PROSVETA" SOIS S«. Crawford Av., ChUaf, lit "Deutschland" Prihod nemške trgovske suh-msrinke v zaliv Chesapeake j« h rex dvoma snsmenit dogodek Ne inords sato, ker bi kdo mislil, ds je bilo nemogoče priti e pod morsko led jo še* Atlantlškl eee-an. kajti to ee je že pi%j zgodi lo — ds, submsrinka je še pred vojno plula is Kvrope v Avstrali-jo — smpsk ds se je to sgodilo ob čssu največje vojne na svetu spričo mogočne sngleške blokade, se mora primati, da imajo Nemci korejšo in praktične smotnosti Heveds je trebs isbiti is glsvs mi sel, ds je plovba pod morskim valovi nevarnejša v vojni, kakor pa v mirnem čaau; eko je subma rinka toliko izpopolnjena, da lah ko plove pod vodo kolikor časa hoče, potem so mornarji pod površino lahko bres skrbi bres ozira koliko bojnih ladij je nad nji mi. Nekoliko več opreznosti je res treba ln to je vse. Jsvnost pa še ni na jasnem, koliko važnosti sme pripisovsti sub msrinki iz trgovskegs stsliščs, to je v koliki meri se lshko kosa podvodna ladja s trgbvsklmi par niki na površju Do danes, ko to pišemo, še nI natančno znano, ko« je pripeljali tM lAn tfcfvll, so lahko resnično, lahko* Pa tudlne Lahko je res, da je pripeljela ssmo par tisoč funtov. Ladjln manifest šc ni bil obelodanjen, torej se Še ne ve. Ako je pa ree, da je bilo na submarinki tisoč ton blsgs, t sdaj so se seveda v resell vsi tisti mornariški eksperti, ki so trdili, ds podvodne lsdja ne more nositi veliko blaga. Kljub temu pa, naj je razvoj submarinks šs Uko zadovoljiv in presenetljiv s osirom ne trgovino in tovorni trsnsport, ostsne dejstvo, da so U tip ladje rodile vojna rssutere la da vsledtega nima hogve kakšne bodočnosti v normalnih, mirnih časih; lahko bi tudi rekli, da trgovsks submsrinka isgiite s vojno. Is tegs sledi, da submariiika ne more igrati poeeb ns vloge v trgovini; to bodo spoznali tudi Nemei, ko ae jim po-leše prvo navdušenje. Je pač ne kak eksperiment in Iskko kolikor toliko odgovarja nujni potrebi, ki je nastala z vojno, toda v mirnem času ne bo te potrebe. Vojna je še od nekdaj stimuli rsla talente in rodila veliko no-vik reči. Mnogo takih iznajdb, ki so bile praktične, ao potem v mirnih čaaih Izrabili v druge s vrbe. Submariiika se nem ps dozdevs, ds je ustvsrjene revno is vojno in se nič drusege. Kdo bo verjel, ds podvodns lsdja lahko tekmu je z mogočnimi pamlki, ki lahko iioaijn tisoč ton blaga na površju morja z ravno tisto gonilno silo, kolikor je potrebuje Nubntsrinks ss sto ton |M>d površjem * Podvodna trgovska ladja je mogoča, toda nepraktična, ker nl| dobičkonosna. Razenteira ao še drugi uediMtatkl, katerih pa ni j vredno omenjetl. Ne moremo reši, da ni nifrNtr nemogočega ua evetu Ampak do dane« ni še dakaaa. da Iu »ubiuaiinka nad kri« I lila velike patuiko, ki plovejo na pOVVftju. in rato se lahko nklepa, da S odpiav« \ojne in kapitalis ma alma Ntilmiarinka nobene bo-dečnostl Hodnčnuat svetovnegs prometa jc V »raku. ne pa ua tleh hs fte mmj p«*i vodo razvidno, ni imelo vse lsžnjivo pisar jen je po časopisih, vsi ognji uraetnegs patriotisms in ne groš-nje s vojnim prevom najmaujše-gs vtise na železniške usluibeneo. Selesničsrjl vedo, ds zdaj drle šclesnlške družbe zs vrst. Naro-rila bojnega inaUrijala morajo biti izvršene, emeriško vojaštvo ua mehiški meji mora imeti svoje pot rebščlne, letošnja farmarska etina še čeke tovornih vlakov in demokratska vlada v Wlshlngto-nu se ne bo upela posnemstl prod sednika Clevelanda iz leta 1894, dokler se ns odloči, kdo izmed sedsnjlh predsedniških ksndida tov ds bo gospodsr v Beli hiši. (Republikanci opazujejo vso si-tuseijo z orlovlm očesom. Imsjo namreč kandidata, ki zna molčati n menda upa, da bo z molčanjem ugnai Wilsons. Železniške drušbe pe igrajo Fabijevo vlogo: zavl* čujejo in ssvlačujejo poganjanja z felezničarji. Drušbe imao eno samo sršno šel jo t Atrajk se naj odmakne do po novemberskih vo-Utvsh in potem so zmagale Ako Wilson propade v novembru, tedaj bo brez dvoma zaata* vil vso moč nscijonalne vlade proti šelezničarski uniji in razbil bo štrajk s pomočjo mobilizirane milice, ki še čaka v svojih barakah na rsvno nekaj takega, samo da bo ksj dela. & bo Wilson ponovno izvoljen, lshko to stori vseeno. V slučaju, ds je Hughes izvoljen, bodo denukratje itak vladali do 4. marca 1917 in počenjali, kar bodo hoteli. Železniški uslužbenci, ki so dobro orgsnisirani, imajo tofej ravno zdaj najlepšo priliko, da udarijo in udarijo močno. Ako izgubijo to priliko, so izgubili vse, ker zahtevajo. Sedaj, pred volit-vemi, sedaj, ko so ameriške šelez-niee najbolj zaposlene, ko vozijo bojni materijal itd., sedaj imajo žclezničsrji zlato prilošnoet za štrajk in brsz dvoma bi tudi dobili vsč svoje zahteve v najkrajšem času. ' ' > AU bodo izkoristili to zlsto priliko! U.. .. presojanju razmer, je vedno končal s nejpopelnejšlm uspehom. Ds je pogoj strokovnemu boju rszredns Organizacija, ni treba posebej poudarjati. Ali za uspešno in koristno delovanje ja treba ne semo, da organizacija obstoja, treba je tudi, da je organizacija dovolj močna, za isveeti mezdno gibanje. Le moč odloča v soeial-nem boju. Basredni boj je nje interesov, katerih hranitev je le vprašanje moči. Kdor je m zmaga. Uvaševati v eoeii boju drugačne momente ali loge, je blazno. Navsezadnje vstvsritev poarednih predpoi za ujtodni uspeh je odvisna moči in veljave, ki ju dok delavstvo. Javno mnenje n. pr, vedno na strani močnejšega, se sna delavatvo bojevati s in pogumom, so mu sim jevnoeti zagotovljene. Meniti DOPISI. I tiste, ki so v resnici brez denarnih sredstev. Kadar bo ps PR_________I P.I f**' da je mogoče prieiiiti kapitaliste, La SaUa, DL Uredništvo Prosvete: — Pri-ite sledeče vrstice v Proeveti. »zna vročina, ki vlada zadnjih dni, je tudi na mene vplivala, sem postal preveč malomaren« to je vzrok, da vam nisem Že t^ko dolgo nič poročal o tukajš-rst položaju. fltavka v eementovnah se z vso mostjo nadaljuje, in nadalje-_ se bo, dokler delavstvo ne sgs popolnoma. Kakor pri vsa stsvki, tako imamo tudi tukaj kaj izmečkov Človeške družbe, eri slišijo na ime skeb, seveda temi je samo en par delav ki so delali prej v teh tovar b, nekaj so jik pa družbe dobi h skebekih brlogov velikih ne bo tega 4easgc! denamin ereas*ov. iveuar w» mladenič, ki ne misli, 4g ■ štrajk skončan, bodo pa tisti ob ako mlad poklican na pr«*tolk vezni do društvene naklade, ki f almanahu sa leto 1914. i™// ■aaa« vat ase sv i^gj^m^^^a'^^ "v dja. >■>■? M i da naj zahtevam ugodijo pod prl-toeat .... ■ tlakom faktorjev U so izven ftpaano je videti te kreature, ko organizacije, je v tem osiru odlo- fredo na dele s visokim ovratdi čujoči faktor. Ako ja pričeti boj kom ter čaaopiaom v roki kot pi-računala takimi predpogoji ja frmiSki uradniki, seveda pod po-zmagala stvar. Kroviteljatvota naše slavne mest- Kako ps vstvsriti tske predpo- he policije. BUvkarji pa tudi do-goje in kaj naprovi organizacijo ikro pazijo na te sajedače, in jih močno f vsakokrat sprejmejo kot se spo- Moč organizaelje vstvaH pred- t>br sprejeti Uke goeU. Pri Ukih vsem ŠUvllo članov. Ali tudi, a prilikah se posebno odlikujejo Um ni še vse rečeno. Organised- kaše slovenske žene (med njimi jo lahko šUje momenUlno veliko precej članic naše S. N. P. J.) ŠUvllo članov, ne da bi bilo zato latere delijo tem ubogim skebom še dovolj močna. Podlaga in moč krče, da je veselje, organizacije se ne vstvarja samo ; Dsnee zjutraj so mislile družbe s hipno pridružitvijo msse. Zdru- aopet nekaj skebov dobiti v tožena inaaa ne sme videti v orga- varne, a ko so prihsjali do žčlez-nizeciji le zaUkališčev resnik mer-aiške'postaje,'odkoder »»i bf iih mentih razburjenosti in uplhra i odpeljal vUk s tovanio, je bilo zavedsti se mora moči organize-" Uiu le ogromno število .stavkar eije tudi v momentih pripravi jev, precej jih je prišle tudi iz novih bojev. Organizacija sadoi bližnjega mcata Oglesby. Seveda biva važnoet, moč in upliv le ako mestna policija kot ponižna de-ime trajno na raspoUgo zavedno kla tovarnarjev je biU navzoča, maso. Moč organizacije vstvar- da varuje skebe, da bodo nemote-je vstrsjnost in diseipNna članov, no odšli na delo, ali presneto so Predpogoj uspehu je vstrajnet se zmotili. podpiranje organizacije, ki se U- SUvkarji in njih pogumne že-ko utrjuje in vstvsrja člane na nc so enostavno zastsvile pot ske-sodelovanje, katerih sme .v pdlo- bom, in resultat je bil, da so mo-c-ilnih momentih brespogojn? bi rsli akebi nazaj domov, načelnik nedvomno računati. " mestne policije je pa moral iti Član organizaelje pa ae mora golqgUv domov, ker je zgubil tudi globoko zavedati, končhik kapO, a enemu pollcigu (pristne- sedaj štrajkajo, Uko da ne fte nobeden prikrajšan glede enakopravnosti, ksr se tiče prispevsnjs društveno, blagajno. Z vsakterito, ki dela in ne bo poravnal do 26. v mesecu svo jik mesečnih prispevkov, se bo postopalo ž njim v smislu pravil Kar se pa tiče agitacije za dnev nik ProsveU, ml je pa sedaj ne mogoče kaj storiti. Kadar se ps delavske razmere zboljšajo, C še napel vse svoje moči, da ne m pri zadnjih; priporočam pa drugim brstom Ujnikom po drugih slovenskih naeelbinah, koder so boljše deUvtke razmere da agitirajo kolikor največ mogoče sa naš delavski Hst Prostata, ker čimprej bomo imeli 10.000 naročnikov, Um bolje za naa. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse braU in sestre S N. P. J., posebno pa tiste, ki so naročeni na dnevnik Pvosvcta. Ignatz Volk. tja Ume. de Tkebes svoj? ved hi pristavlja: Drama v ec** ski hiši ae ke skoraj izvršila. H* ie ne more nikdo ustaviti." Najslavnejši med stsnjfcf vedeŠevalei je bil brez »u*^ ! Michel de Neetredame. sli kaksr se je sam nazivljal Nostradin^ Bil je sdravnik in astrolog. |5 pro rok je napisal aebroj pitij^ verrov v četveroetopnih kitij. J Komen ter ji NostrsdamuKovik f«. I Kantov trde, da je natančne pi 1 rokoval veliko vojno, katere m bi 1 udeležile Anglija. Ds, vede! ji A eeU, ds ss bo — Lusitanije po. tepiU, kajti v njegovih kitic«! ji' I tudi vers "Lea Lusitaius u'«s J aeront pas contents (Luzitaad a O načinu strokovnega gibanja iu dejstvih, ki omogočujejo uspešni rszre m j Portugalci ne bodo dali zapelj«g od Angležev v vojno. Nostra^ ! damus pa je napovedal svetovgi vojho tudi še s sledečimi beads p*i Angleško kraljestvo bo živelo if, tristo let, poteui p« 4 ' bodo pričelo množice gibati ps 1 kopnem in morju. ]Ksdar bo roj* r fiki razvoj Severa (Rusije) ope 1 men'in kadar se odprejo velike 1 morska vrata (fcsnama! iDania- ' nelc?); potem se bo zrušilo spodstvo etočauskegs kralje vit«, j Lohdeh bo drhtel, pred jadrsiei. 4 mi (zrakoplovi). Ka*l«r Meti , zaaedena Gent in Bruselj, tabg j bodo vršili v njunem zaledji 1 Drftava Alabeius ima m«»to: "Tukaj pO* ' Ainpsk u moto je Ml sptr jet še prej. pralen je bila v Alabami prokiblclja. noat iu razburjenoat proti orga leUrleta dokazuje, da je proti alvar prej preiskali, preden nere-nizaeiji, ki vara delavee Itd Itd alatemu Iskoriščenja in p^>ijanja saieo govore, ker vse to govorje-tlbčutek je navadno močnejši od|in da atreml po drulbi gospodar nje je prišlo iz Oglealty. razuma. jake In socialne prevlčnoeti. I Nedelje opossrjem vse člane in IUkuui veleva, /ipR'letl1 tSdTf uii' nreVodii! Karnkksmi tr4i / , ovofi^, 'da bo Itklija v 'J jVhrvojiii^aaia avojo sa„ t^o *vrftrijo. 1Hida Japonec daie :'£ nilMvnbst neverjetno ()odo avstrijski polki neprijatdjp' porušifi. Tudi nA sinjem JadtU-škem morjtt 'bddb aoiiWli tt* ter pe niso | kompanij net od unijske oksekuti ve, stoječ im ; stališč«^ 4'vultar gor ali dol — slabših pogojev* klo sedaj jih ne sprejpiea»o.^<(Ve dni sa ima vršiti 'konvencij* ,da •izvoli novi odbor, ker stari je • pod pritiskom članstva resfgnirfaL Razmotrivalo se bode tOdiio novi« lestvici, katera pa . ae sodomi i od članstva ni sprejeta, O novi članstva ni sprejeta, O novi pla- JKem°rju .r .r zl Z čilni lestvici, karVje J^gg^^iA hc i pline, jedra iaU večina članstva ni razumela (Menim namreč prvotno pogodbo, katero je član atvo z glasovanjem ovrglo ter na poaled zaštrajkalo). «jClan odbora dr. ProsveU. štev. 245 Vo|na prerokovani«. -i* . " • t A t". ' Vdob!,# ko ne vemo, kakšna usmla čhka Evropo, ponUje vsiU kdo nekoliko lahkoveren in na> resnejši ljudje verjamejo raznim vojnim prorokom, ki lažejo, da ae kar kadi. Pameten človek ne verjame v taka prerokovanja, ampak intcrcMantno je, da se izve kakšnimi izmišljotinami fnrbajo ljudstvo. Mnogi šo šli in pričeli brskati po starih arhivih, da bi našli pro-roške zapiske, in so triumfirali, če ae je kak dogodek res podobno izvršil, kakor je bilo zapisano v starih pismih. Pa tudi moderni "vedeževdJei" in "somnam buli" so prišli tekom vojne do velike slave; vaakdo pač pozna ime madaiue dc Thčbea v Parizu, ki še vedno napoveduje francoske tri umfe, in tudi herolinaka vedeže-valka Ferriem, ki že od leta 1898. konaekvetno prorokuje razpad Anglije, je precej znana. Kea je, ao se nekatera taka vojna pro-roštva slučajno vsaj le deloma obletinila Tako je v marcu leU 1914. neka gospa v Or^lcu pro-rokovala, ds se bo še junija me aeea Izvršila sprememba na av atrijskem prestolu in da pride isto jesen do velike vojne, ki bo tra-jata le tudi lets 1915. Kakor znano, ae je izvršil sarajevski umor junija in pre*tolonaalednlštv» je prešlo na oseh« nadvojvode Ksrola Franca Jo|efe.| Tudi •e™0 katere napovedi pariške nmdsmo »w . Žf ^^ deloma obiatlnile^ Do take nsklsdc ao ps obvezni V svojem proroškem almanahu sa mano tisti, ki niao prizsdeti glede leto 1913. je n. pr. objavila u Ittrejka. ker a tem denarjem bomo pariška vcdeievelke to-le: OnL ki nlkoah - ————- — - - * Va.__.'L ^ ^ I Is se*« a a - -------a-----»v.™ »'-uravvaiaa io-«e : i plačali saeament za itrajkerje.lmlali, ds bo nekdsj sedel izmrli." Pred kakimi 30 litiji umrl v Turinu duhovnik Da Boseo, katerega Častijo v ItatijŠ kot nekakega polavetnika. D« , Bosco je napisal eelo knjigo pt rokovanj in dejstvo je, ds je lil, 1863. napovedal francosko-nea • sko vojno (IaU 1870/71.) in * rez Francozpv. Zapustil je raasa prorokovanja tudi Ita čase, toda njegove zapiake je # ■ vatikaw konhačiretl Ur iffc tki v svoj arhiv, kjer nize bA^ muf dostopni ' .<• .'Nemški prelesor dr. friijM bosen je iadal. nedgrno celo go, v * kateri razlaga vejae'jaa* čanatve. <. (Peopfceeeiungen « Weltkrieg 1M4/1A) Takih prerokovanj je fe ne pametnega čšoveka Prlf lJ nc vplivajo, v ljad«*' ■ med aristokrati pa aajdejo W oboževalce. DELAVSTVO HšH rU& ] PEOO. Predsednik Wilson je "jJ pred kratkim svoj govor tU?-troltu in med drugim je j "Neodvisnost in suverciull"» Mehike morateo spošt(»vati w ae tiče tistih, kr knsjo avejrT ste v Mehiki. Sosedna reptiNJ čuti, da ji »i nočemo poaePJ temveč de jo hočemo oavojia^ mnenje v Mehi k. je nsrtsto m tegs, ker hočejo neksten kanci iskoriščeti mehilks IV at vs. fn tem UaJem ae jez na roko." Upamo, da ae bo WiU* mm teh be«ed. Najboljše *n«raes|a» Im Wilson ohdršal be^d*. P* dejstvo, da je ergaiwzirsi.e Am a Mfhike »t ve Amerike in Mekik« no sopvojno Ameriški ne* glisti naj le imaje svoje pr"' , Mehiki ln naj jih istezsj« P>± kajšnjih • zakladih P^^JJJ mdnU. Dokler delarstw * "T rt armado, drli svejs 9*** toliko ram ni ne pre-< no. [g jflflZflUSlfc in***1-* Rnsko iroKrri, 1& Cii fronti " . Koji »Vi v... lKj Mi.loicev, M Ikazal deanem Ljj takoj hi»o ga sap«***" ne- artilerija j» ko so nastavljali umli,am IkMt V elmlišu i, južno od Kreve, so Nem- K t ofeuzivo • pomočjo hu- I topntfkcgs »Raja, inapadi »o jib odM*. V eko-Kač»vke »o skuša® Nemci pri. reki, tod« nsši topovi so jias Hi, 10. julijo w»o Tleli 746 h m avstrijskih vojsko* hi nikov. rksžko bojišče) — Zopod-Erzeruma aiao osvojili no- o turških utirdb. V to« * zopet odlikovali naši polki, ac proslavili v nepozabnih v januarju in febmafju »ki koledar), ka je naša araiS-osvojila trdnjavo Erzerusa. Od e 8. julija hibo vjeli 1664 t«r-I vojakov in 107 časnikov ter Lih tri topove, deset itrojnih r ia ktiri l.onibomete. Turki eo tili zs'seboj tudi večjo zalogo k in drugega' bojnega inateri-, ko so pobegnili it avojih po- L. 1 1. Awtrij»ko poročilo. . luaaj, 13- julija. — (Italijan-bojisče).— Naša artilerija je ila italijanski napad na nale ila' ua M on te Kasta V dolini rana na tirolski fronti. Sovra-1 «e je umsknil in ostavil ti-mrličev. V torek ao tri itali-iki razruševalci obstreljevali Porchzo v Istriji, južno od ja. Naredili so malo škode iu e obrežne baterije so jih kma->d podile. aMs \ častniki Italijansko poročilo. % julija. — Sovražna ar-trnja bila zelo. fktivua v doli Caluiouiea, (i iudicaria in Včeraj.pmo nekoliko loxali v a^iki dolini in v o-ei MaM ^gna. ^a po^ih tjne od .Pa^sub, Mei Mffc,: ejia vest ae gleai, da se o tritlaoč Indijan ne Yaqui v Sonori. — Ameriška vlada je te dui dokaze, da Carrauzinl v Chihuahua! drug za družni odpadejo in prestopajo v tabor Villa. Iz Juareza je eelo buknila nepotrjena vest, da je včeraj prestopil k Villi general Jacinto Trevino, ki je poveljeval vladni armadi v državi Chihuahua. Trevino je bil pred par dnevi odstavljen po vojnem miuistru Obregonu. m ~ Pastor RuncII iz Brooklyita, ki je poeuan kot nasprotnik vojne, je prišel sem, de bi pridigal preti vojni. Komaj sa isvedele kanadske oblasti, da je prttel v Winnipeg, so gs takoj aretirali in poslali sopet nsssj v Združene države. — Carranzina v|ada v Mexico City jc včeraj izdala uradno poročilo o ameriško-mehiški bitki pri Carrizahx. Glasom tega poro čila so Amerikanci ubili trideset in ranili 48 Mehikancev; med mrtvimi je tudi enajst častnikov. ^ Is Chihuahua City jc prišlo vforaj poročilo, da sc vrši bitka med Cerranzinimi in Viltinimi četami v Gfrro Blanco južno od Psrrala. Vladne čete vodi general Ernesto Garcis. Villa ima tamkaj selo močno armado. Poznejše poročilo iz Juareza se pa glasi, ds jc bil Qarela tepen in da se umi-Če is bojiščs. Caranzine oblasti v Juarezu trdovratno molfce glede tc vesti in v SI Pasu si to tolmačijo sa indlrcktno priznanje, da se vladnemu vojaštvu slsbo godi. K>»,!tffere,|po, ...... . .Kg fr«npi PV h? ki. 4vuhpji. 7>Naae bate n le, J>a,rake,, pov rajnega, Mf.čctl (v„idri MF^ ^JrOiiin jn N ekaplozij pri egr-iSeata Maria v Johniau. ,, Turško poročilo. larigrad, 13. julija. — V oko-1 Felahie so sc naše' prednje iže »popadle s prednjimi streli sovražnika na deanein bregu risa Kuai so ostavili konje In eguili. Južno od Tchoruka smo ili sovražne napade. Sovražne I, katerim *e je posrečilo proti v našo erto, smo vrgli naproti vzhodu.- •■•ki letaki nad €a)aisom rrlis. 12. julij* (Brezžično v ill?) _ fhra nemško aeTO-IwaU napadla pristanišče v •m v pondetjdr : ponoči in ■ vHje število-.bomb. Nato hamlmrdiralH vojsftkč barake tray-Dunes oh belgljslri meji. »h «tn *e nepoškodovana, am, 12. ju|. _ več letalcev "••skrKa svijatiškega škvadro-* polete h» 9. julija čez nemške kjf-r ho kc spopadli z nem nt letalei. Vai so ac vrniti na 'r«M,t„ n preluknjsirimi krHi-sol■»■ _ Ku nemški acropfan so ■ill n« tla.^^^^H Mehiške vsstl. Mornariški oddelek vlade je ■I. da se vrnejo ameriške ** '»dje i/, mehiškega vodov Udje ao bile Mrhikc Pat v«tiii. namenjene v kritičnih dneh da V Wi>l,>"Ktonu prerokuje* ■»• I, dneh ac bo Pershfet •*1»diejja pouiikalg proti s '« IlOf-ejo Zed i njene dr- * Pokazati „iehiški vladi, da ■J* da -IM.S4.JO. j' Veliki šftrajk na ftpanskem. Madrid, 13. julija. — Enajst tisoč kovinskih delsveev v Bilboa jo zastarkalo. Sledili so isgredi, v katerih ao žandsrji ubili enega delavca, več drugih pa ranili. V Barceloni je 20.000 tekstilnih delavcev na štrajku. Vlada se pripravlja, da z vojaško silo zaduši generalni štrajk železničarjev. Bethmann-HoUweg bo padel? Berlin, 13. julija. — Pristaši admirala Tirpitza prerokujejo, da v treh mesecih bo padel držav« ni kancelar Bethmann-HoUweg, ki je naklonjen zahtevam Zedinjenih držav glede omejenosti submarin-kampanje napram pomorski t^tavini zavezniških držav. Posle-'diiea tega bo^ds bodo hubmsrin-ke zopet po stari uaradi potapljale ladje ibrez raaiskavanja v Sc* Vfernetft nH)rju in naokrog Britij MaKov. Tega mnenja so tudi naervatlvci, ki esktevajo anek-6 tilega tujega oaemlja, kar ga je"Neaačija doslej Osvojila z orož-em. časopisje, ki se ogrevs ss po* novno kampanjo s submarinkatui, silno napada kancelarja in mu napoveduje oster boj. Baako * japonska pogodba je ■aporjana proti Nemčiji. Petrograd, 13. julija. — G. Ko-zatov, svetovalec v ministerstvu ss zunanje zadeve, jc danes odločno tajil, da bi bila sklenjena trgovska pogodbs med Busijo in Jsponsko zsrsdi tegs, ds sc omeji ameriška trgovina na daljnem Iztoku. Rekel je, da nova pogodba se ne tiče programa "odprtih vrat" na Kitajskem. Po njegovem mnenju js rusko • jsponsks pogodbs nsperjens proti Nemčiji. Prod vojno jc Nemčija nepre-štano. Iskala interesov ns Kits j-skem in nagovsrjsla Rusijo za skupno akcijo proti Japoncem. Pogodba ima dvojni namen: Pr-vič mora Rusija v prihodnjem desetletju obrniti vso svojo pozornost ns Evropo in zato mora 1-meti zaveznika, ki jo ho zastopal aa daljnem Iztoka; drugič pa Rusija nc mara, da bi Nemčija storila s Kitajsko, kskor jc storils s Turčijo. Ntaaaje Aagleiiv o aabmarinki v Ameriki London, 13. julija. — "The Manchester Guerdisn" piše: "Mi sc lahko sme jemo somi sebi iu a-Havdirsmo drznemu kspitsnu, ki je pripeljal submarinko v Ameriko. V naših očeh jc on velik Šport iu zato zasluži Isvorike, ki mu gredo." Dalje piše omenjeni L»l, da so peflvodne lsdje trek do štirih ti soč ton že eksistirale v Nemčiji in Angliji pred vojno in ds je bri tilka submsrinks A K -2 pluls iz Aostralije v Dardsnele, ksr je vsekakor dolga pot." Ako se A - Vi 1 jc an-in .>n '•h dliet. 1 ( ! IS. juMja. — V bolnišnici ležiu brsta Cyril in Veltus ('s rt on; oba ste obstrelje-ne in prosils ste šerifs, noj ne u-vedc proti njima kazenskega po* stopanja. , Brata sts farmarja in soseda in sporokla ata se rsdi malenkosti. Veltua se je pritožil proti Cyrlio-vi nevesti, ki je takoj rskla, da je njen mož v pravem. Naenkrat je 1» kitela iz hiie in pričela vpiti, da jo hoče njen svak vbiti. Veltua je tekel za njo in je srečal svojega brata na dvorišču. Eden bratov jc imel samokres, drugi ps lovsko pužko in odprla sta ogenj drug na drugega ln streljala sta, dokler nista oba obležala v krvi na tleh. Zdaj pravita brata, da sta najboljša prijatelja 1 Chicago, ID., 13. julija. — John Mc Closkey, preddelavec v Fordovi tovarni v Detroitu, je živel dva dni v hotelu Blackstone in potrošil vsaki dan sto dolarjev, da sc prapričs, kfko Žive iniljonarji. Star pregovor pravi, da otrokom, četudi so odraščeni, ne dajajmo denarja in pipcev. Chicago, m., 13. julija. - U- pravitelj enajstih Žrtev parnika "Eastland" jc vložil tožbo zs odškodnino in sioer za 10 tiaoč dolarjev za vsakega varovanca. Toženi so mesto Chicago, Chicago Railways družba, Western Electric Co., zdravstveni diatrikt v Chicugu iu ltidiaua Transportation Co. ' .< , i o* Cleveland, O* 13.1 juMja* ~ Win. Allen, po poklicu vrtnav, jel bil kaznovan na dest dolarjev de-aarae globe In sodhijaks ksr je privezal kosa na č bi s tent octrafiil di-ugo ptičerds nc bi jedli čreficnj. ' ; ; > K ;•« ."./f. • ■> >Iua<>i t it Ottawa, ont., 13. jnlija. - Kanadska vlada namerava zgraditi pri slapovih Magare ' električno centralo, ki bo dajala 2,00,000 konjskih sil. Obrat bo stsl $1,000,000. Hew York, IS. julija. - Vče-raj jc bile naznanjenih 162 novih slučajev otročje poralize, otrok je umrlo sedeinnajat. Smrtni slučaji so se znižali od prešnjega dne za 15 slučajev. C'c sc bo v prihodnjih dneh o-tročja paraliza tako pojemala, bo kmalu konce morilki otrok. — Študirana lana te Dva člana vseučilišče v Pittsbur-gu v Penna.,.Rosvcll Johnson ln Berta Stuzman, ata sestavila statistiko, koliko študiranih žensk sc poroči in koliko jih jc, ki imajo otroke. Seveda sta ae morals omejiti na en zsvod in sicer ns visoko šolo v Wellesleyu. Izmed mladih deklet, ki sta od 1. 187f. do 1(198. študira Is v Wellesleyu, jih je 1. IU*. bilo 55% poročenih. Med njimi jc bilo 37% tskih, ki so ss poročile šele deset let po končsnem študirenju, 2#% pe ta-kih, kl so se poročile šele dvsjset let do končsni Šoli. In koliko imajo te žene otrok! Povprek Hue vaaks. 0.87 Mroka. Torej nime vsaka niti enega otroka. Tc številke ao vsžne. CV naj ostane pre bivslstvo Združenih držav vssj tako številno, kakor jc sdaj, bi morala vsaka poročena A man ksnks imeti vssj dvs otroka. Torej nima vsaks niti enega otroka; ravno študiranje žene povsročs nimajo otrok, ds v ženskih kole-gijah ravno v nsjiepših dekliških •»poročil včeraj svo-El Paso. ds v tri-on iroapodsr Uc-zmagovite ar-^ ' "ročil v zadnjih ur,h je bil VIHa -popedlk, e I"''Hi. 1, odkar > sa-Wi kovanja. Pra. 25 ze šest de • a.* Ul'»/. svoja aioriluincl ~še aponsinjgjo" — piše letih nc pridejo nikdar v moško 44|U "kaj so pioall zadnjo družini iu da nimajo niti pojma o spomlad v Nemčiji, poeebno grof goep«*iiiijstvu in oskrbi otrok Reventlow in Tirplts, tedsj se ne Vsled tega čsksjo ssmo ns može, ogrevsli ze pritepeno pod- ki so po teki, ds nič preveč ne vodno Udjo Zdsj Ishko spozns- »prašajs Za učenoat pri ^nskah, K da ias Nemčijs dolgo roko in sego le lepoto, prijaznost ln vesel or je doacgls Bsltimore, tsko temperament_______ doseže tudi smeriCko mor- , "Deutachlsjul" je morda - Ubegli ruald v jetnik leaeo*- ____________Hh»i lodjs, tods prsv ta- Iki daasrter. Stvar ~ je zgodila v nove srme-hto Ishko pride oborožene." 'bližini Ettns ns nolsndakem. Ne- dne je žel etenUki orožnik patruljo in res se uiu je po-;ilo, kmalu zaslediti dva moža, ata ac uiu zdela sumljlvs. Vpraša ju, odkod iu kam iu sa feenjeno ime, kakor jc to navada pri radovednih orožuikih. "Tjip mja Babel babe!," uiu odgovori eden, drugI eus nemško in uiu pove, da je dezerter in ds jc vsel s seboj tegs človeka, ki je pobegel ruski v jetnik. To je bdy nekaj posebnega sa nsšega .orožnika, povabil je oba s seboj in jii popeljal v mesto. Tam so aeveda onemoglega dezerterja in ubežnika povabili najprej na kruli s sirovim maalooi in jima dali ka-c|ilL Nemce ae je dal intervivati, a kaj z Rusom! ^pomnijo ac, da stanuje bliku nekje neks Rusinja, bila jo uauirsč predlansko leto 14 dni v Petrogrsdu. Ts mors po-magsti. "Či ča čo, Bobcl bsbel, tjlp injs." Vrag v*omi , to ni rusko, reče dama, to je poljsko. Kj, ■aj imajo v Etlu tudi Poljakinjo, ta ga ho Intervivala. Pošljejo po njo, s kako ae začudijo, ko Polja-kjuja slovesno, malo da ne pod prisego, izpove, da je Človek Bus. Ponoči pa je neki stražnik pri vratih celice prisluškoval in slišal. kako ata ae Rus in Nemec v najboljši holandščini, norčevala iz ^blesti. Sedaj sedita pod kiju-. t tj • • u '. .j ... ^ A Jaa sem videl na Gorenjakem stroj, v katerega mečejo iitp in prido pečen kruh ven. . B: To ai nič poeebnsgs, pri nas na Dolenjskem imajo stroje« kjor »ečejo grozdje vanj in »lotijo pi-jaaci ...von. i., 11' IV —• Kdo jo imel več pameti? Ko italijanskega morilca Shillitonija v Albanyju peljali ua električni stol, je dejal: "Moji možgaui ao bolni." Morilec je bil notoričen bebec, vendar je pa bolj pametno govoril pred amrtjo, kot tiati, ki ao ga izročili smrti. M .... ...........i- Skimaka Narodu spatla daiaata IV. mrnis iao7 v drž. llliaoia. GLAVNI STAN. CHIOAQO, ILLINOIS. 1 ' upeavwi odsbk: Predsednik 1 John Vogrič, boa 114, LaSalle, BI. I. Podpredsednik: J. Bratkovič, R. F. D. 4, b. 86, Girard, Kana. II. Podpredsednik: Jožef Kuhelj, »46» Bwlng ave. S. Chicago, UI. Tajnik: John Verderbar, 270» S. Lewndale Ave., Chicago, 111 Blagajnik: Anton J. Terbovee, P. O. Boa 1, Cieero. 111. Zepimtikar t John Molek, 4006 W. 31st St., Chicago, 111 Telephone Lewntlfle 41135, hadio&h1 od&1k: ^ Jože AmbroJttl, 861 bos, Canoneburg, Pa. Paul Bsrger, 741—let St., La Salle, III F. a Tauckar, 674 Aheay Ave., Rock Springe, W70. rOBOTMI ODtlK: Anton Hraat, 811 »5th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterim, 6307 St. Clair Ave., Cleveland, O. Jože Radišek, 679 boa, Smithon, Pa. Rudolf Pleterlek, 436 box, BridgeviUe, Pa. Albia Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mieh. UREDNIK "PKOSVSTI" Jože Zavertnik, 901» So. Crawford Ata., Chicago, IU. VBKOVKX ID1AWXK: P. J. Kern, M. D., 6202 St Clair ave., Cleveland, Ohia. >« Vae donamo aadeve in atvari, ki ss tičejo glavnega urade, se Imajei poilljaU na gl. tajnika. " -v Pritožbe glede nerednega poelovanja na predsednika nadaornag« odseke Jože AmbroŽiču. t 1 i« . Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odeeka, A. Orastp. •• < :r ,.1 .j Vso druge stvari, kl imajo, stik z "Proih-eto", izvzemši spremembo naslovov uradnikov krajevnih društčv pa "Proavetl", 8010 So. Crawford Ave., Chicago, ill. uooDMA npajq. ' sir 1 j V'. ! u 'L 1 . .1 , prodaj je ,e»iar aaai IHilljate kata potem, ku la plo«*» dublt«. Pilita |a> aal prosti cifaik ;; (ksisiog). 'I v ■ ii U KAD BI IZVXDXL Kje je moj brat4 Tomaž Černu-ts. Doma je iz Loga, št. 10. Podo-111 a če Kripov, Primorsko. Kdor izmed rojakov ve za njegovo biva* lišče, ga uljudno prosim; da ml nc znani; stroške mtt.povrnfem in tu. di nsgrsdim, ali pa čs sam čita te vratioe, nsj mi piše. • t Frank Cemuta, ^ L. Box 9, CHencoc, Ohio. (4 z 7.-10, 11, 12, 13.) Hlaila^e so I« naktert vsorel aallb |duac. <• . K 0137 (Sijaj, Sijaj galateea. Kvartal slovanskih paveav. (Ponoeat pesdvsv. H torch. Ludavik Itajda, s spranilj«vaajt Mladim in štirim f a,enako priporočaš f H. II. von Sehlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega C'sjs, ki je s sto iu stotiaoči bolnikov v stalni zvezi, je pisal naa rojak Ludo-vik Obad RFD. f*, lloz :|6, Greens burg, Ps., sledeče pismo 1 . "Vsš Bolgarski Krvni £sj je pri vaški bolezni uspešen. Js/. aem ga sposusl posebno zs mojo žetodočno boleaeu i/.vsnrcdiio ko* ristnim. To norsvno zdravile pri-poročam atari m in mladim. Kdor 'ga js nskrst užival, vsm bo vedno j hvaležen." Ino veliko škaUjo Bolgarskega Krvnegs ('sjs, ki ^sjs & meso. eev, pošlje zs 1 dolar ksiaorko-lil Marvel Products Co. 9 Harvel Bldg. pirniuioi, pa. Pri|KMtibsi Ake hočete pošiljs-lev »asi gu rat i, pošljite lOe. več. (Advertiaementj.l m« ifmtmšmKmmmmm&mmmmmM Naročite $e bs dnevnik "PROSVETA" Najboljši alovenaki dnevnik v Zd. držsvsh. List prinaša dnevno dobre, podučljlve članke, novice ia starega krsjs in Amerike, sploh celega sveta, saidmive romana in sabsvuo čtivo. Naročnina stane sa eelo leto <9.00, pol leta $1.60 za U. države. Ze naročnike laven Zd. držav, taveemši Canade, stena aa eelo leto $4.60, aa pol leta $8 28. Ravnotako stane aa celo leto $4-60 In pol leta $2.26 v meetu Chicago In So. Chicago. Is aarofcdao pošiljajte aa Meda« naslov; UPKAVMIlTVO "PKOiVITA", 9019 flo. Crawford Ave, Chicago, UL Vaa poštno donerae asksaalii — Money Order, baafeo draft čeke ee naj aaslovi na "Proeveta" 0. M. P. J. Ke rsblto g KaM zastopniki ao društveni tajniki Vaa aadaljAa pojasnila daje draga valja aprsvniltvo g __i SMSSNMSMiMflSiMai EMILE ZOLA: PONEVERJALEC Zm "P r—" M—h. llNMl > Laguitte se je zgrozil pb muli, de bi morel udariti avojega prijatelja io resignirsti ia armad*, ur da bi mogel potlačiti škandala, ki ga je zakrivil Burle. Ako pade on, teiUj bo rešen vaa-ke ur«mote, če pa ubije Burlejgf kakor je name-njen, potem bo takoj vaa stvar končana. Rešil bo čaat armade in mali Charles gre lahko v kadet no aolo v Saint-t'yr. Ali dobri Rog! Kaj vraga delajo v ministerstvu. da ne vrnejo reaignaeije T! — Major ni mogel obstati na enem mestu. Vsak čas je bil na pošti in redno je hodil polkovniku. Na predvečer inšpekeije je šel major k likovniku m med potjo je srečal gospo Burle, ki je vodila Charleaa v šolo. Po tistem oaodnem veče-ru jo je zdaj prvič videl. 1'ljudno se je umaknil s pota. toda govorila nista niti besedice, čemur se je Ohsrlea čudil na v«o mor. Ktarka je šla mimo hladna in vzravnana, ne da hi ga pogledala, in major je rnrklo gleda j sa njo. Milo se mu je storilo. da bi se bil zjokal. Ko je stopil v polkovnikovo pisarno, ga je po-zdrsvil častnik z besedami: — Resignseijs je prsvksr prišla. Vi ste vpo-kojeni. — Oh I — se izvije iz majorja in obraz mu je bil bled. Dvoboj se je vršil drugo jutro ns dvorišču za vojaškimi barakami tik za nizkim obzidjejn. Vre-me je bilo krasno; solnce je sijalo. Uguitte je bil tako slsh, da sta ga morala dva moša peljati pod pazduho. Bden sekundantov mu je podal sabljo In major se je oprl na svojo pslico. Burle je bil videti kakor zaspan. Obraz mu je porumenil. Nihče ni izpregovorll besede. Zdelo se je, da se vsim mudi, ds bo stvsr čimprej koučana. • (astnik Doucet da znamenje: — Začnita I Deset minut sta se križali ssblji drugs ob drugo in jeklo je žvenketslo. Tedaj je stotnik o-inahoval. Majorju se je zdelo, da mu z vsakim u-darrein prihaja moč iz prešnjih dni. Čimdalj je trajalo žvenketanje, tembolj se mu je zdelo, da ee samo igra ni da bi ie lahko prebodel nasprotnika, če bi le hotel. Burle je videl, da je izgubljen. Čutil je, da prihaja eksekueija. Uguitte je počakal. Njegova noga je bila kot kamen. Zapičila sta oči drug v drugega in v stotnike vih očeh je lesketalo nekaj kakor prošnja po miloeti. Naenkrat ae je zavedel, sskaj da mora u-mreti, in kakor otrok je obljuboval da se poboljša. Toda majqrjeve oči niao ukazale uamiljenjo. Čaat je govorila in Laguitte je zatrl vsako mehko-arčuost. — Končajval — je siknil major med zobmi . Takrat je napadel. "Njegova sablja je švigala ua desno in levo in kakor bi trenil — se Je zapičila v Burlejeve prsi. Zadnji je padel kakor hlod. Niti zastokal ni. Laguitte je zagnal sabljo proč in gledal starega prijatelja, ki je leial vznak v svoji krvi. Ni vedel, kaj bi počel vsled potrtosti — Bog! ... Bogi... , Odpeljali so ga proč. Njegove noge so popolnoma otrpnele; niti psliea mu ni več pomagala, Pretekla sta dva meseca. Bivši major se je vlekel ob paliei po zapuščeni ulici in nasproti mu prideta — gospa Bprle in mali Charlea. Oba sta bila v žalni, Črni obleki. Laguitte je hitel, da se ji ma. izogne, toda ona dva sta se mu približala. Charles je še vedno imel obraz preplašene deklice. Htarka je pa kazala svoj strogi obras, aamo še bolj strog je bil in skrajno pepelnat. Ko je majot skušal stopiti is trotosrjs, ds se umakne, je gospa Burle stopila pred njega in mu ponudila roko. Major se je obotavljal nekaj hipov, potem pa sgrabil njeno roko. in jo etianil. Medtem ss je pa tresel. Vsi trije so molčali, le nemi pogledi ao romali sempatja. — Charles I — se oglaai končno atara žena. Podaj roko gospodn insjorju! Otrok je ubogal kakor bi trenil. . Laguitte, bled in prepadel, je moral nekaj reči. — Ali še nameravate podati fanta v Hsint Cyr? — O seveda« čim odraste. Nato so se razšli. Teden pozneje je Charles umrl za tifuaom. Htara mati mu je stregla med boleznijo. Nekega večera mu je čitala) o bitki pri Vengeuru, češ da ga rasbistri. Tisto noč je imel deček strašen deli-rij. In potem je umrl h strahu. Na eutt. A Zvonimir Kosom: "Pijanec I" "In ti? Ali si, boljša od menef" "PijanceI Vae boš zapil. jsz iu otroci bomo pa lakote pomrli... Kaj je treba tegaf . . w Ali bi ne uiogel živeti kakor živo drugi ljudje, spodobno in pošteno .. J ft • "Daj miri Ue kriči tako... , ti . i . ti potepenka •. . . Pa ti de-la.) nič prids te ni v . . tudi tebe ne . . . si rnsumela? Ka« kor jaz si« morda št* alabša. No dels J so nedolžno I" V Kako si rekel f Kako? ... Ti žgaujar ... le nase glej, nikar o-čila ti . . "Nič ne očitam ; . . vse je resnica ..." "Ti mi to pravlšt Ti? ... Kje si me videl, kje in kdaj? Zini, odpri usta , . ." "Prokletal" Samo z roko jc zamahnil in ae opotekel preko praga na cesto, ftena je atala pri vežnih vratih in si brisala roke ob predpsanik, razoglava je bila, bujni črni lasje so ji psdsli na čelo in ob straneh na senca. "lie pojdi in zapij vse . . . potem pojdem pa še jaz, tndi otrdel bodo šli . . . Kmalu bomo vsi iu cesti . . . svobodni iu prosti... Pijanec!" Dvignil je glavo. "Potepenka I" ".laz potepenka? . . . Naj bo, ker že hočeš . . . Sam vrag te mi je naložil r.a pokoro ..." Ni sc ozrl vanjo i naitlo jc u-pognil život in odhitel urnih ko rakov po ulici; izginil je za oviri kom, suh, visok, obrss razjede n od vnosa, klobuk zmečkan, na desno potisnjen "Ali bi ji pokaral ... ti zvitorepki . . . kaj, ali sem še jar. go-Npodsr, ali ne? Ds bi ona ukazoval*?! ... Ne boš, ne boš ..." Si opiral je hitro in tišeal roke v Ma« nih žepih "Ne Imi mi nkarovala ona, o ne! Ne boš . . . Ltikn ve. I.uka d«»-hro vč, nima slamr v ulavi . . ." Temno no Ntrmrlr vanj niake pred meat lie hiše, potopljene v meglo, ki je Iržala kakor težka mokra deja nzko nnd mestom, nizko nad strehami; ulice ho bile ox-kr in xatohle; smrad se je širil it bexuie in ir zakotnih krčem Hitri ji- upognjen in se opotekal ^*sih k zidu. "To je prosta ni rdaj ve«'- . . . Vedno ji ntojim i s hrbtom in jo imam pred » • Vzravnal sc je in temnopogle- W*; i y\~ i i •> II-.M "L1"' Zato, kpr nočem 1 ,tyofte«tt dn, talno dekle pri šestnsjstih lo» tih in mu ponodilo evetiee, ki jik je imela a aeboj v majhni košari« ei - "Koliko?" je vprašal on. "Pet k ra jeer je v ena!" mu je roJ kla smehljaje — Kupil je cvetko ln ai jo zataknil ra trak ns klobuk. ~ "Ksko ti je ime?" j« jel vprašal nato — "Malks!" — <>. krog* I obrazek je imela in Irpe pmi. — "Imaš še starte?" -J "Ramo mater!" mu je odgovori- lo. Natanko jo jc opazoval ila ac mu jc in tudi ugajala. Neko čudno čustvo se mu je zbudilo v srcu. Dekle se mu jc pa tudi smehljalo tako lepo io priarčno... Tisti večer je šel s njo na njen dom ... Ko je bila leto dni nato poroka, je vsel tudi njeno mater t tebi, ali meti mu ni delala dolgo časa nadlego, je kmalu umr-a ... No. s mlado ženko jc živel zadovoljno in srečno in se je razumel s njo kekor s nikomur; tudi pijanec še ni bil takrat. Vse to jc bilo začetkom njunega zakona. On jo delal danuadan v fabriki, ona pa je bila doma in je ši«.ala. Prišli so otroci in zdaj delal s ie večjo ljubeznijo kskor ktaaj poprej; tudi je imel ženo še rajše kakor nekdaj. — Ali pri šle je drugače. Zvedel je, da mu ni žena zvests, kmalu sc jc tudi sem prepričal, da ga goljufa drugimi; takrat jc storil prvi korak navzdol, udal se jc pijači.. Pričeli so ac prepiri med njim in ženo; ona ga je zmerjala a pijan cem, on pa njo z vlačugo; teko ni bilo prepira med njima nikdar konca; razdalje med njim in njo se je pa čedalje bolj večalo in ve čelo se je ob enem tudi črno. ne-od pus J ji vo eovraštvo drug do drugega. — "Da sem te moral vzeti ... to. aem i bil slep . i. . In ie tako . be ročico 1 . - ." je klel on pred njo. .Ona pa je ihtela "Saj ie nisem nikdar prosila . . ti pijanec! ./.,„" — ln pričela sta se snketi v krogu; udarec je sledil udarcu, beseda besedi, druga od ntge ajrovejša .,, .» Tako je teklo ži,y|jcnje d*n za dnem, du homornp in neznosno kakor, šo ni kdar . . . Popojpoma, se j* vda) pijači. Pa tudi žena mu je hotela pokazati zdaj očitno, da mu klu-buje, ds ga rarzi, da ne mara zanj in da v pregrehi noče zaoata-jati zs r jim; vlačila se je okrog moškimi in se za svoje otroke n dosti brigala ... Na vrhuncu je bila vsn stvar, Da bi ji pokasa svojo moč, ni hodil več v fabriko delat. "Zdaj te imam na usdil' je dejal ženi. "Zdaj ee vlači krog o fanti I" —' ln vednd je bi sh njenim hrbtom in pazil rte nje* ne kretnje-. Graven tega je pil vse j* šlo hMkoncu; naposled printtttijkovaf« še soldov za žga njy WjfLTU ';*iroU'1 bo^ftr petna jat let jc že tega, kar sem z njo skupaj i . ." je sSlkv tal z zobmi lin1 ee 6 po teke* itapre, 9* . . Pa Je -1» bom, nalašč ne; še domov ne po, dem več . saj' je tako konec sdaj . Tako je pi^mišljeval na eesti Mrk je bil tedaj njegov s kocina mi porastll, neobriti obraz; nesa upno in sovražno so gledale izpoc kontih obrvi temne oči. Dalje je žel, vedno dalje, in m sili; "Zdaj torej sem sklenil: žene no bom nabil; prej v beznici aem pa sklenil: nabil jo bom kqrenito da bo ohlešala kakor, klada In še prej doma sva se prepirale in zmerjala drug drugega . kako gnusno vendar I . ,Še sdaj Jo spoznavam jaano, kako ne-stslne so človeške, misli. In iie dalje je mislil: osi s len je človek . . „ Ker ženske ne bom nsbil, ne bom še doinov; znkaj sit sem že prepirov ki nič ne koristijo . . . Odkar sem nehal delati, ni moji ženi po sobno prijetno živeti; pa tudi meni rr.vnotako, ker le ni odnikoder denarja . . . Vem: Ce bi priče sopet delati, bi se mi ona mašče val*, ker jo imam zdsj kskor ns uzdi.. . . Tega ps nočem storit Ona je bils izvir vae te nesreče, da sem postal pijanec . . . Tak torej je konec, rešitve ni iz te ječe .. ." Prijel je sa klobuk na glav mrael veter mu je zahril okrog uše*. Pod nogami mu je drčslo. Opotekel sc je k zidu in zaklel: "Vraga, saj ni. da bi hodil tod, tako mofnn drči človeku , . . Ae malo, pa hi padel v ms k in si slom i I tilnik . . ." | Nsto jc zsmshnll s roko. kskor ds hoče prestreči misel, ki mu je šinila tedaj zopet v glavo. "Izhoda torej nikjer ... ni Wor_. Tudi upirati ae noče; ežek kamen, ki ga ni bilo če odveliti več proč . . . Mrtvo je bilo mesto. Že ae je .iel nagibati dan; vsepovsod ob u-cah ao se uligale električne lu-Tuintam je vsfrfotol iz kaki-negs podstrešja skozi lino netopir, letel nerodno preko ceste, čez strehe, izginil sa nekoliko Čaea in se sopet prikazal, velik, plahu-tajoč, dokler ni naposled za vedno izginil v mraku . . . Je! sc je oglašati večerni zvon; tu, tam; iz bližine, iz daljave; lahno, brneče, težko bučejc; zamolklo. votlo; nemirno so valovali v zraku glasovi, zveneli in drhteli. Končno je pesem zvonov zzvenela in naktala je grobna ti-hota ... Pa ne sa dolgo časa. Iz fabrik so ss vračali delavci n delavke; vsi trudni, izmučeni; «žko so hodili, lesenih, nerodnih rorskov . . . Kakor okostnjaki; dolgi, suhi, obraze izžete in telesa zmozgana . . . Ženske so bile čisto drobne v Hca, neznansko ble de; naglo so stopicale, skoro poskakovale, v rokah majhne ctile Srečeval jih je, in ozifali so ae nanj. nekateri so ga tudi pozdrav jali. 'Čemu nočeš več delati?" ga Je vprašal znanec. Postal jc. "Zato. ker nočem . . "Cemu nočeš" "Zato, ker jc zdaj vsega konec — rgznmeš?" ' "Meša se ti, zares. — Adi-jo!"- Vstavil ga je zopet drug dela-vee. "Kako, da nič več ne delaš?" Smj^tijaje, kakor ns;#eumnega otroka, ki še ni pri pamedf, se je ozrl nanj. ' "Kadar boš ti toliko doživel, mislim, da se ti tudi ne bo ljubilo več . . . Vraga sem si nahrb-til, mislil sem pa, da je angel... Zdaj Jc konec ..." "Znorel si. — Pa brez zame- re!" — Sc vedno jih je srečavalr po-samez in v gostih gručah. Nepoeled ni bilo odnikoder več nobenega delavca; mirno je bilo na cesti, tiho, mrtvo, kakor brez življenja ... • ''Nekdaj sem' mislil:-fc solnpu bov^ š)a otydv(a skopaj, roko v roki/. . I(?4ej pauvem. kam drži ije in ropot r^mvaj in se urno Jjljžal. "0dei aem prost m svoboden... sam na cesti . . "je premišljeval 1n sc oziral proti tramvajul "Zdaj ae bpš lahko vlačUa . . . ne bom te več držal za uido, pro- kicta Kmalu je zahrumel tramvaj že čisto tik njega . . . Ta hip je planil s tlaka na tir... Sunkoma se je ustavil tramvaj, spodaj pod kolesi je zaječalo bolestno in kriknilo, nato pa je bilo tiho . . . Na beli sneg je lila izpod tram-, všja kri, z obraza je lila, z lic, iz oči in iz vratu . . . Mo so sanfači? Trditev, da ao aocialisti sanjači, sc jako pogostotna sliši. Uredniki kapitalističnih listov kaj radi pišejo članke, naslovljene: "Zopet del socialističnih sanj u-ničen," "Brezupne sanjer* in podobne v katerih namigavajo, da so socialistična tolmačenja zakonov v ekonomskem razvoju. "Samo sanje, ki jih, ko se človek prebudi, pove tovarišem, in potem zopet zaspi." Toda dokazi omogočijo socialistom odložiti kapitaliste in njih somišljenike, da so oni sanjači, ker isti s zadoščevanjem svojim potrebam: z izkoriščevanjem velikih maa človeštva, katere ao prisiljene živeti v revščini in pomanjkanju, ne želijo izpreinembc obstoječega sistema. -,"Nlč ni atalnega razven pre-membe," je vesoljni zskon nsra-ve, kakor nas uči znanoat. Solnca, zvezde, planeti, življenje v vaeh svojih fornish od najnižjega živečega bitja do človeka; vaečlove-žke naprave, vlade, religije,, zakoni morale, ženitev, vse je podvrženo zakonu evolucije. Vse to življenje samo, itaajoit v malem etn* . dvigajoče ae *koai « živalakih vrst, ae na,u kaj, različnejših podobah. In j Ali je on ostal neizpreilM. kar jc pol človek, pol fcvt, stil drevesna prebivališč predhikov? Gledajoč nazaj preko J me, katero razgrinja zuaZ/ preiskovanje pred našimi £ vidimo bitje, katero bi teškeJ novali človeka, brez orodja ^ ven gorjače ali kamna; wl bivališča razven onem, kat«3 je uatvarila narava; brez vj razven pravice močnejšem, fl vere, razven strahu pred' 3 sumljivimi naravnimi siUoLj vidimo to bitje delati prv^J botne poskuse za premij ve. Mi ga vidimo začeti d«„ rabiti ogenj za pripravlja gove hrane. Mi vidimo njeno? vi lok in atrelico. Mi vidim vsaka iznajdba, vsak* ziuan naravo vodi naprej do T latočasno z njegovim bolj tanim življenjem prihaja možganov. Njegove bolj nc okolščine ga prisilijo | in razvoj možganov akupai njegovimi prvimi pridobit ga vodi naprej, hitrejše in še iz divja^tva v barbarism skozi različne dobe bari do civilizacije. Njegova vl*k ako jc h9Čew> tako iiucuo^| začenja, a priproatim narto^|cije Vpiolipo n\očf ,„, Prjhaiejoč 4o Časa no rmy<*jn ,č|evcks 4o aujk| (evfiglizpia in nd fevdiliiw kapitaUzma. Pri tem zap&siae, ima vsak, teh siatemov proddv je ,drugačno pojmovanje m morale in vere- Mi zapasio^ i je sužpnjatvo rodilo auženjjki» ro, fevdalizem fevdalno cerkev, kapitalizmom pa prihaja dobi r formacij in konec abaolutae i de. Mi vidimo kapitalizem o prehajati akozi različne fon razvoja: od jednostavnefji m obrtnikov do tovarniškega J«'« ni asa nekje v vem>ljatvu, se ker vem, ksj se prsvi upirati ae,!je raradi privlačne sile njenih po-^ nazadnje pa ničesar ne doaečl . 1 - 11 Tsko ne morem nikamor več..." ...» * "" Pcaaie noge, toll- lične »lobe strievania in nhl>MVB.I|)y|jW( jjjj ho doa'ajem sameznih delov skrčil v veliko gorečo celoto ali aolnee; naša zem- AH Je rea? , Copenhagen, 13. Nemčije prihaja k« u 7 L"«— —w-. teli- J lirne dobe strjevanja in ohlajeva ko bolj mu je legalo v srce kakor |nja, se jc neprestan« apreminjala. guat u.