28. Stev. V Ljubljani, dne 18. julija 1901. XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 84 v. če se dvakrat, in 30 t. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,Rarodni Tiskarni" ▼ LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo«
Po deželnem zboru.
Kranjski deželni zbor je v sredo zaključil svoje letošnje zasedanje in ob enem tudi končal šestletno dobo, za katero je bil izvoljen.
Imeli bomo prav v kratkem priliko, da podamo obširno podobo o delovanju deželnega zbora kranjskega. To je potrebno zategadelj, da bo ljudstvo uvidelo, kako krivična in neosnovana so očitanja, ki jih je vsak dan slišati iz klerikalnih ust.
Tisti klerikalni kolovodje, ki po deželi razsajajo in ljudstvo hujskajo, da bi je premotili in lagljo ohranili na farovški verigi, skušajo namreč kmetske volilce pridobiti za svojo stranko s tem, da de-vajo v nič vse delovanjo dež. zbora. Ti klerikalni kričači nečejo priznati nobene zasluge dež. zbora, samo za to ne, ker imajo v njem slovenski naprednjaki v družbi z veleposestniki večino, ker je torej vse to, kar je storil deželni zbor dobrega in koristnega, zasluga naprednih poslancev, mej tom ko so bili klorikalci pravo peto kolo.
V zadnji soji deželnega zbora, minolo sredo, pa soje z najmerodajnejšega mesta čulo, kako jo v minolih G letih deloval dež. zbor, a ta sodba Be glasi čisto drugače, kakor pa sodba klerikalnih hujskačev, naj že nosijo kratko ali dolgo Huknjo.
Prvi, ki jo delovanjo deželnega /bora pripoznal, jo bil deželni glavar gosp. Oton plem. lhlrla. (lospod deželni glavar jo sam pristaš klerikalne stranke, ali on je vseskoz značajen in lojalen mož tor priznava resnico in zasluge brez ozirov na stranko.
(lospod deželni glavarje v zaključnem Mvojem govoru pojasnil delovanje deželnega zbora na vseh poljih, zlasti so Velikansko zasluge, ki si jih je pridobil dež. zbor za gospodarstvo dežele. Obrazložil je, kaj se jo storilo za kmetijstvo, Za cesto, za vodovode, za obnovljenje vinogradov, za zdravstvo in za omiko, zlasti še kako velikanske žrtve, ki si jih je dežela naložila za obnovljenjo vino gradov. Deželni glavar jo pripoznal, da jo dež. zbor Btoril vse, kar jo bilo v njegovih močeh.
Toisto je prJpoznal tudi deželni predsednik preuivišeni gospod baron llein Ta |e v svojem govoru dejal mej drugim: (lospod deželni glavarje minolo šestletno dobo deželnega zbora opisal z živahnimi barvami in neovrtljivimi številkami. Kdor nepristransko sodi mora priznati, da je biU minola šestletna doba dež. /bora izredno plodonoina, in da si je deželni zbor pridobil velik« zasluge za blagor domovine. Je v trcu naroda, fle jo v trou pre-
bivalstva le Iskra hvaležnosti, mora to pripoznati. Sprejmite zahvalo cesarsko vlade za to delavnost na vseh poljih,
toplo zahvalo tudi za prijaznost, katero je vlada vsikdar našla v zbornici. Cesarska vlada le želi, da bi tudi prihodnji deželni zbor deloval tako nepristransko, s tako modro uvidevnostjo in stvarnostjo, kakor sedanji.
Tako je govoril cesarjev namestnik v deželi Kranjski. Njegove besede polne toplega pripoznanja za dež. zbor so v zvezi s pripoznanjem deželnega glavarja dragoceno spričevalo, da je deželni zbor v vsakem oziru storil svojo dolžnost v polni meri, in da pačijo resnico vsi tisti klerikalni hujskači, ki obrekujejo deŽolni zbor samo za to, ker jo vse zasluga naprednih poslancev in veleposestnikov, kar se je storilo, ker so ti poslanci imeli večino, klerikalci pa so bili samo — gledalci v deželnem zboru.
Politični pregled.
Notranji položaj. ZboroVanje deželnih zborov jo za Bedaj pri kraju. Tirolski deželni zbor so Lahi razgnali, ker Nemci južnemu delu tirolske dežele, koder stanujejo sami Lahi, niso hoteli dovoliti tiste samostalnosti, ki jo zahtevajo tudi štajerski Slovenci zase in pa Nemci na Češkem zase. Lahi so zaradi tega preprečili vsako delovanje dež. zbora tako, da je bila vlada primorana zasedanje zaključiti. Bržčas bo vlada deželni zbor razpustila.
Vojna v južni Afriki. £e skoro dve leti traja vojna neizmerno bogate in mogočne Angleške, ki je dandanes največja država na svetu, zoper mali kinetski narod I Surov. Angleže velja vojna že več tisoč milijonov goldinarjev in kacih T>0.000 vojakov, a iJurov še niso ukrotili. Nasprotno, Angleži imajo v južni Afriki čez 200.000 mož, burskih vojakov pa je komaj 12.000, a vendar ne moro Angleška nikamor, še več1 Angleži so primljeni se umaknili skoro iz cele bursko dežele. Samo v onem okraju so hočejo držati, ker ta meji ob angleško posest, drugo pa so izpraznili, čeprav so žrtvovali milijone denarja in na tisoče mož, da so jih zavzeli. To je velikanski uspeh, kmetski Buri so pač junaki, da ni tacih. Posnemajte jih, slovenski kmetje.
Dopisi.
Ii metliškega okraja blizu Kolpo.
»Topi trgovci, (lolobradci audci, takrat bojo hudi časi. - Narodni pregovor. — Kar sem kot mali deček slišal, se sedaj
izpolnuje: Popi, to so duhovniki, so trgovci in hudi časi so nastali, posebno za nas kmete. Duhovnik mi je zmirom za petami. On me obdeluje na prižnici, v spovednici, v farovžu, na domu, in ako sem kaj bolj trd, mi šunta ženo, družino. Ako to ne izda, pokliče misijonarje itd. Kadar pa so kake volitve, takrat pa ni niti po dnevu niti po noči miru pred njim, ako kam grem, me že zasleduje. Tako je prišel neki dobro rejeni župnik na Dolenjskem, ko je agitiral za državnozborske volitve ves zmučen v farovž, in ga je neki petolizec obožaval: O Gospud, zakaj se tako mučijo odgovoril: »Kaj ti veš; mi te ovce kmeta, ne smemo spustit, on še da kaj volne, meščan ne da nič, toraj se moramo truditi«  AH pa bo teh hudih časov  kmalu  konec? Ne!  Kajti za nas kmete  so  se  šele  začeli.  Duhovnik je postal trgovec, pa ne na svojo, ampak, kmet, na tvojo kožo. Ti kmet si vse svoje premoženje zastavil za njegovo trgovino in kdaj bodo, kar je neizogibno, začele pokat njih konzule in posojilnice, potem bo tudi tvoja koža, kakor zaklane ovce na prodaj za njih grehe, in oni so bojo še iz tebe norca delali. Povoj mi, dragi kmet, kakov dobiček imaš ti od Metliške konzule? Nič, a dober pa le zanjo stojiš, dobiček ima od nje oni krčmar na krščanski podlagi Jožo Vukšinič, s pridevkom Aron. On je prvi kolovodja naših klerikalcev in ima tudi največ dobička od tega. I »n je načelnik njih hranilnice, konzulo on zalaga, njegova družina prodaja, pa ti kmet hodiš k njemu pit, kor tako so ti kaplani svetovali, da tam je prava krščanska gostilna, .loli pa ta krščanski krčmar od tebe kmet katero kaplico vina kupil? Ne, ampak on s tem denarjem, katerega mu ti znosiš, gre v Istrijo in KrašiČo, tam kupi vino po 10 do IG krajcarjev in ga tebi dragi kmet na krščanski podlagi po 4H kr. toči. In naši kaplani imajo tudi vino doma, pa no tvojega, dragi belokranjski kmet. Toraj vidiš, kmet, kake prijatelje imaš v duhovnikih in  njih podrepnikih. Poglejmo nekoliko nazaj v preteklo čase, v one čase, ko je imel duhovnik še vso oblast v rokah, kakov prijatelj jo on tebi kmet bil? Premisli one žalostno čase tlake in desetine, kako so duhovniki in graj-fičaki kmeta drli in protepali, zato ker jim je moral njih polja zastonj obdelovati, in še od svojega pičlega pridelka dosetino dajati. In prostost tvoja, moj kmet? Celo knjigo imajo drugi narodi spisano o žalostnih časih za spomin, a le mi Slovenci tega nimamo.   Zato pa moj  kmet vse vrjamo duhovniku, ker nima, da bi mu preteklost oči odprla. Povem ti, ako si se oženil in se je tvoja nevesta grajščaku dopadla, nisi jo ti peljal po poroki na svoj
dom, ampak grajščak na svoj grad, in jo je obdržal, kakor dolgo je hotel, pa ni bilo duhovnika, kateri bi bil kakor sveti Janez Krstnik očital grajščaku. Ni ti pri-puščeno imeti ptujo ženo, ampak duhovnik in grajščak sta lepo skupaj se gostila, ko so njih beriči uboge kmete z biči bili, kakor črno živino. Idimo dalje: Naš kaplan Novak, ko je udrihal po liberalcih in brezvercih je tudi povedal, da so v francoski revoluciji en dan toliko in toliko duhovnikov pobili, (tega pa ni povedal so li k svetnikom prišteti). Dragi moj kmet kdor prebira zgodovino Francoske, mora priznati, da se je moralo tako zgoditi. Zaprav-Ijivost na kraljevem dvoru, zapravljivost plemenitašev in duhovnikov je že pre-sezala vse meje, a revni kmet je moral vse to hraniti, cesto delati itd. in v tej bogati deželi, od gladu skorjo raz dreves strgati, da se je preživel. Svobodoljubni možje so narod budili, naj se vzdigne zoper svoje zatiralce. KoneČno je kralj sklical narodni zbor. V tem zboru je bilo 600 kmetskih poslancev, piemenitnikov 300 poslancev in duhovnikov tudi 300 poslancev, in poslanci plemenitašev in duhovnikov so se združili, bilo jih je toraj tudi 600. Ali veš dragi kmet, koliko duhovnih poslancev je stopilo na Btran kmetov? Beri: eden sam Abo Siejos. Ker je bilo zborovanje nemogoče, in ker poslanci piemenitnikov in duhovnikov niso hoteli zborovati s poslanci kmetskimi, je ljudstvu zavrela kri, in je v krvavi revoluciji krotilo Bvoje zatiralce, pobijalo plemiče in duhovnike, so začeli duhovniki vpiti vera je v nevarnosti. Poprej so pa kmeta drli in gulili do gole kosti, ko so oni s plemičom skupaj pri polnih mizah rajali. Pa pustimo davno preteklo čase, poglejmo si naše toliko usiljive prijatelje pri nas doma, pred kratkim časom. So je pri nas mož živih, kateri pomnijo čase tlake in desetine, oni tudi so poznali dekana Vouka, kateri je, ko jo bila tlaka že v vseh avHtrijskih deželah odpravljena, na prižnici mod sveto mašo prisegal, prod pravim živim Bogom vam kmetje tukaj prisežem, da tlaka in desetina ne bo nikoli jenjala. In on je imel prav. Povsod jo jonjala, v farovž ih pa no. Tu moramo še vedno tlačaniti, drva voziti itd. povrh pa biro dajati. Takrat so kmetje po sveti maši s kamnom v robcih na trgu čakali dekana in gotovo bi ga bili ubili, ako ga no bi meščan Tancek za roko prijel in v farovž odpeljal. Poprašaj ti mlajši kmet, poprašaj ti župan iz Uosalnic stare može, ako ni to resnica. Saj jih imaš v tvoji občini in v Metliki dovolj kateri so tO slišali in videli, pa se boš prepričal o tvojih prijateljih. Ti dragi kmet ne vidiš, da te hoče duhovnik do kraja usužniti, saj še sedaj se ne smeš obrniti, kakor bi te volja bila, kaj še, ko bodo oni popolno komando čez tebe dobili. <>ni hočejo nazaj v one temne čase. Takrat ne boš ga mogel tožiti, kajti njega svetna oblast ne bo dosegla. Ako bo šlo tako dalje, on te bodo zapredel, kakor pajok muho, in ko boš dovolj v mreži zamotan, potem gorje tebi dragi slovenski kmet, ako prideš v du hovski jarem. Poglej Španijo, lopo bogato, pa sedaj od duhovnikov popolnoma izso-sano deželo. Tam imajo čez 100.000 duhovnikov, menihov, nun itd. kot trotov za rediti. Dragi moj sotrpin kmet! Mi gremo z brzim korakom nazaj v oni vek, ko j« duhovnik gospodoval in je po naših
plečih bič padal, ker zopet se naseljujejo oni menihi, katere je blagi cesar Jožef kot nepotrebne odpravil, in na Dolenjskem imamo že dva kloštra, Zatično in Pleterje pa jih bo čezdalje več, katerim boš moral prej ali slej zopet tlako delati. Dragi kmet, ne daj se! Zdrami se, raztrgaj vezi, s katerimi te hočejo vezati, dokler je še čas, in ti dragi moj belokranjski kmet, ko prideš v Metliško mestno pisarno, zagledal bodeš na steni na levo stran podobo, na kateri švicki možje s proti nebu vzdig-neno desnico prisegajo. Prosti čemo biti, kakor so bili očetje naši prosti. In priborili so si prostost, tam je kmet prost pa bogat v oni škaloviti in hriboviti deželi, ti pa na tvoji bogati zemlji si siromak. In kakor nekdaj švicki kmetje, prisezi tudi ti, prost hočem biti in kaplanu kadar te bode nagovarjal koga voli v državni, deželni ali občinski zastop ravno tako reci: Prosto hočem voliti svoje zastopnike bodi si v državni, deželni ali občinski zaBtop, ker jaz s težko muko svoje polje in vinograde obdelujem, Vam je pa miza povsod pogrnjena in postelja mehko postlana. Vi idite in delajte kakor vam je naš Odrešenik zapovedal: Učite nas in naše otroke svetih resnic in razlagajte sveti Evangelij, politiko pa pustite, da se no bo tudi drugi narodni pregovor uresničil kateri pravi: Po farjih je vera gor prišla, farji jo bojo tudi zatrli. — Prvo se je spolnilo: Popi so trgovci in časi so hudi, pa ne za vas, ampak za kmeta, druga se pa je začela Bpolnevati. Le tako naprej, v kratkem času bo vera popolnoma zatrta, pa zatrli je ne bomo mi liberalci, ampak vi duhovniki.
St. Vid pri Ponikvi. Sentvidski farovški petelin je trikrat petelinsko grozno zapel, ko je videl vstopiti na farovško dvorišče dva trebušasta gospoda. Bilo jo to znamenje za mlade piske in stare kokoši, da se bliža kurja smrt. Kako pa so tudi bežale farovško piško, in Be skrivalo po VBoh kotih in še colo purani so zapustili farovž in raco so odkorakale ll fa-rovških luž, kakor daleč so znale. Ostal je samo petelin in opazoval, kedaj bode pritekla kuharica z nožem na dvorišče, da bode ujela in zabucnila kako piško za dva imenitna farovška gosta. Stari farovški petelin sentvidski pozna na blizo in daleč vso farovško gospode, pa se nikdar tako ne vznemiri, kadar pridejo ti njegovega gospodarja obiskat, kakor se je to zgodilo zadnjikrat. Moralo je to biti nekaj nenavadnega. In to je tudi bilo. Vso petelinovo pozornost jo obrnil nase posveten gospod, ko je bil v družbi rudečoličnega, šentvidskemu poglavarju farovških kokoši ilobro /nanr-.i Ujmošlra. Posveten gospod je vzbudil v petelinu strah, da bodo morala pasti kaka kurja glava, čo bosta gospoda vsprejota od njega, ki pase verno hc 111 v i l u k n ovee, [»a tudi koze in koštruno. Sentvidski farovški kikerikalec, namreč dobro ve, da jo njegov gospod malo skop, in da ne pogustuje rad svojih tovarišev, sosebno ne s piškami, in zato tu*!i prihod farovških gostov ni nikdar vznemiril njega in njegovo varovance iz kurjega hleva, kakor je to storil posveten gospod, kateri se je tudi petelinu zdel učenjak in ča stitelj lepili, rojenih farovških pisk, ker je imel lepo okrožen trebušček, kratko malo, petelin jo spoznal, kaka nevarnost preti farovški perutnini, ker je prišel odi,,', n gost počastit pročastitega gospoda in za-
kokodakal je, da se je razpršila na vse strani. Mej tem sta gospoda v dolgi in kratki suknji vstopila v farovž in korakala po stopnicah navzgor do sobe, kjer vla-duje in kraljuje On, ki prodaja svojim vernikom najlepše otrobe. Posveten gospod je malo namrgodil obraz, ko je za« gledal nad vratmi napis »Clerus ad členim«. »Hudiča« je zaškripal med zobmi. To bode pa slabo, če smejo v te s farovško pobožnostjo navdahnjene prostore le duhovniki, toda dolgo ni imel časa premišljevati, kajti vrata se na stežaj odpro in na vratih se prikaže dolga postava najgorečjega sovražnika kmečkih fajf — šentviškega fajmoštra v domačem ornatu. Malo se je nasmehnil, ko je zagledal svojega sotrpina — župnika, a dalje v resne gube obraz, ko mu jo ta predstavil svojega posvetnega spremljevalca in imenoval njegovo čestito ime. Gube na obrazu so bilo vedno večje, obraz se je popolnoma zmračil in sveta jeza je v njem zakipela. Vzdignil je svojo maziljeno roko, stegnil prst in pokazal na vrata svojega svetišča rekoč svojemu tovarišu župniku: »Ti greš noter« in na to obrnivši bc proti politično brez madeža Bpočetemu učenjaku je za-grmel »Ti greš pa nazaj« in njegova roka je kazala proti najširšim farovškim vratom. »Hudiča, kaj to« je siknil učenjak in Bog ve kako brezbožno molitvico bi še bil izrnolil, da ni takoj vmes posegel njegov maziljeni prijatelj in pojasnil, da nosi predstav ljenec sicer ime v okraju znanega liberalca, da pa je prišel iz jutrovo doŽolOi kjer še ne poznajo liberalizma in klerik*" lizma. Oprostite, oprostite je jecljal Jen*" vidski namestnik božji, »mislil sem, °*a ste tisti s Kranjskega« in vzel j« učenjaka pod pazduho in ga peljal v sobo, kjer jo škripanje z zobmi ter ga posadil na prostor, kjer navadno sedi le škof, kadar pride birmal- Kuharica je nanosila na miz0 pšeničnoga kruha in dobrega vinca »n pilo in nazdravljalo se je, da je bilo veselje. Učenjaku je nokaj manjkalo na mi*1 in vedno je vlekel na uho, če kaj cvrči v farovški kuhinji. In nič ni cvrčalo. Vrata se spet odpro in kuharica prinese na kroi* niku na mizo silno dolgo klobaso, kakoršne zna delati le sentvidski klobasar. 1'čenjtt^ si je ogledal z mesom natlačeno črevo iN je vzel in jedel in isto sta tudi storil* njegova prečastita tovariša. Vsi trije hO klohasarili, vmes pa tudi pošteno udrihali po liberalcih ki so vzeli mir in pokoj farovškim gospodom. Prišel je čas ločitVO« Sladko ginjeni bo se vsi trije objeli in poljubili in »Sentvidski' jo hvoju gosta še spremil do ceste. Ko ho se zibali farovža, \o stal farovški petelin na naj" višjem kupu farovškrva gnoja in kokoda* kal tako-le: 0 kakako, o kakako — imajo«.
Iz Oornjo tavlnako dolino. Naše g°* spode silno peče, da se j« brez njihoveg* dovoljenja in vedenja ustanovilo »Blo*« kmetsku društvo«, zlasti pa jim nI P volji, da se to društvo tako nepričakovano krepko razvija, in da -toj«> med svojo člaHO najinleligentnojše m najvplivnejšo m"*° celega okraja. Da In njim nepovolj»° društvo pri ljudstvu spravili ob velji»v0 in velik vpliv, lažejo in obrekujejo v svojj Ustih, da so kar kadi.   Lahko se trdi, l»
I i«M
jo vsak  stavek  njihov  ie za - se Jet nesramna laž!  Poslušajte, pravijo ^* ona našo društvo samo 10 članov, in ao ti sami judovski učitelji, pia*'J»
»flosarji«. Nesramni lažnjivci! Pojte k politični ekspozituri, tam boste zvedeli naše število — za Vas grozno, da se Vam bodo kar lasje ježili! Koliko pa ima Vaše katoliško društvo članov, če smem vprašati? Da se Vam ne bode treba zopet debelo zlagati, Vam prav tiho na ušesa povem — pst! — celih 20! Pa ta Vaš imeniten in vzorit odbor! Predsednik veleposestnik Janez Rajneker, ne res? Kaj prvo to treba imenitnega in po posojilniški aferi pro-slutega moža degradirati za besedico »vele« ter mu pridejati ponižni naslov navadnega posestnika. Janez Reihnecher, kaj ne čudite se, da ima ta predsednik tako izrazito nemško ime! Sicer pa pozna širša javnost, zlasti pa sodišče tega gospoda samo pod imenom Janez Matek. Pa ne, da bi se gospodje tega imena »Matek« radi tega sramovali, ker jo v tako ozki zvezi s škandalom pri »Posojilnici« na Rečici?! Ali se je zato moral Matek preloviti v Reihnecherja, povejte nam to! — Kaj pa drugi odborniki? Mislim, da bo dovolj, ako povem, da so razen predsednika še trije drugi odborniki v preiskavi radi hudodelstva hudobije I To govori! — Mimogrede omenjamo, v odboru sedi tudi nek Ign. Zavo-lovšek, ki je poslal v »Slov. Gosp.« neko izjavo, da je slišal, da je bil izvoljen v odbor »Slov. kmet. društva«, a da on tako izvolitev odklanja. Revež, on gotovo boleha na tisti bolezni, ki ji pravimo »domišljavost«. Ne, ne, gospod Z., takšnih mož no potrebujem v našom društvu, take prav iz srca privoščimo veleslavni družbi Keihneckerjevi! Sicer pa je prav lepo od Van, da ste priznali, da sto bili glede »Slov. kmot. društva« od vseh posvečenih gospodov D. in M. pošteno nalaganl in »nafarbani« ter k dotični izjavi moralno prisiljenll Da sto uvideli, da ste bili zapeljani, in dajo treba biti tudi nas proti »gospodom« previden, nas zelo veseli in samo tej stvari se imate zahvaljevati, da so ne bodemo natančneje bavili z Vašo osebo! Saj nas razumete! — V nedeljo dne 21. t. m. priredi »Kat. pol. društvo« na Rečici Javen shod (ali ni to čudno?), na katerem ho baje tudi govoril poslanec ŽlOkar. Vso našo somišljenike poživljamo radi to okolnosti, da so tega shoda vsi udeležb'
Rodoljubi!
Pripravljajte se za <I<'>dito/J»or-■kr volitve.
Vale geslo bodi: 14 mrt m kmetom, komjjhmI k ar,o*|t«Mlom.
Domače in razne novice.
Shod zaupnih mož napredne narodne stranki' se je vršil v četrtek dno 1H. t. m. v Ljubljani in se posvetoval o deželno-zborskih volitvah. Na shod so došli zaupniki i/ cele dežele.
Hudodelstvo v Gorah nn Vipavskem pride v kratkem prod ljubljansko sodišče. V soboto so namreč kurat rorjančifl in njegovi sokrivci dobili obtožnice. Duhovnik lerjančič je tolon aaradi hudodelstva javne nasilno h in radi hudodelstva za-potovanja h krivi prisegi, njegovi aokrlvci •o toženi zaradi hudodelstva javno nasilnom
Socijalni demoknitje v Katoliškem domu. Sedaj, ko je ljubljanski Katoliški dom zarubljen, dobi dvorano kdor plača. Minolo nedeljo so se v dvorani Katoliškega doma zbrali največji sovražniki klerikalcev, namreč socijalni demo-kratje. V središču vsega kranjskega kle-rikalstva, v dvorani so zborovali socijalni demokratje, kjer se je šopirila zastava sv. Mihelja tam se je v nedeljo razvila rudeča zastava. V dvorani, koder so časih škofje, kanoniki in klerikalni poslanci oznanjali boj vsem naprednjakom, tam se je v nedeljo oznanjal boj klerikalstvu. Pač čudna so pota usode. Iz Katoliškega doma so hoteli klerikalci zavzeti Ljubljano. Ljubljana je ostala bela in napredna, kanonike, župnike in kaplane pa je ne angelj Gospodov ampak sodni eksekutor pregnal iz njihove lastne hiše.
Za obnovitev spodnještajerskih vinogradov se razdeli letos 280.000 K, za 20.000 K več kakor lani. ♦
Volitve v bolniško blagajno ljubljansko so bile razveljavljene, in deželno predsedništvo je razveljavljenje potrdilo, ker je bila volitev vseskoz nepostavna. Pri volitvi so zmagali klerikalci, zato, ker so nepostavno postopali. Pri novi volitvi gotovo ne bodo zmagali.
Laški poslanec Mauroner — navaden goljuf. Trst in okolica, ki je slovenska, imata za državnega poslanca bivšega Garibaldijevega prijatelja Mauronerja. Ta mož jo sedaj razkrinkan kot goljuf. Napravil je bil z neko svojo sorodnico in varovanko pogodbo, s katero mu je ta izročila vse svoje premoženje. Sodnija je to pogodbo razveljavila, ker se je prepričala, da je Mauroner neizkušenost in zaupnost njegove varovanke izkoristil, da bi sobe na nopošten način obogatil.
Dalmatinski nadškof Carev, odličen in resnično pobožen duhovnik jo umrl te dni na otoku Hvara. Pred nekaj leti je izdal pastirsko pismo, s katerim je duhovnikom prepovedal, se vtikati v posvetne stvari, posebno pa še v politiko, ker mora duhovnik stati nad strankami.
Slabost .Vinogradniškega društva*. Kakor ima vsak človek svojo slabosti, tako jih imajo tudi gospodje, ki stojo na čelu proslulemu »Vinogradniškemu društvu«. Ti gospodje imajo slabost, da ne plačajo radi davkov, ne vžitninskih ne cesarskih. Ko ao poskusili izogniti so plačevanju vžitninskega davka, se jim jo to slabo obneslo. Prijeli so jih in obsodili so jih zaradi tihotapstva. Zdaj so jim je primerila druga nesreča. Obseg te nesreče so razvidi iz zemljiške knjige. 0. k r. finančna p r o k u r a t u r a s o j e namreč i n tabu lir a 1 a na posostvo vinogradniškega društva za znesek --70 K. To avoto jo namreč »Vinogradniško društvo« dolžno na davkih. Gospodje imapi pač slalmsl, da ne plačajo radi dav-kov, ne u/.ilninskih, no cesarskih. »Vinogradniško društvo« so ima sami izredni milosti linančne prokurature zahvaliti, da so je dolg na davkih le intahuliral, in da ao ni uvedla pri društvu prisilna uprava. S kmeti nima linančna prokuratura toliko obzirnosti.
Idila V larovžu. V črnoim>l|skem okraju živi dUhOTni pastir, ki je sedaj v kazenski preiskavi zaradi težke telesno poškodbe.   Ta vročekrvni   gospod   se je
neoega dne iz vzrokov, ki še no sodijo v javnost, lotil farovško kuharice.  Vnol so
boj, in gospod je kuharico udaril s tako silo, da ji je počila mrena v ušesu. To je tista poškodba, radi katere pride mož pred sodišče. Vzpričo tega najnovejšega škandala se moramo pač vprašati: kako je to, da včasih ni bilo toliko duhovniških škandalov, kakor jih je dandanes? Včasih duhovniki niso bili tako grozno pobožni, kakor so sedaj, pa tudi škandali so bili redki; sedaj Be duhovščina kar cedi po-božnosti, škandali in sicer tudi prav velikanski škandali so pa na dnevnem redu.
Misijon v Kozjem. Piše se nam iz Kozjega: Tu smo imeli Štiridnevni sveti misijon, ki pa ni nič kaj dobro uspel. Ljudje imajo sedaj na polju dosti opravka in nimajo časa poslušati Macurjeva razlaganja o peklu in večnemu prokletstvu. Zato je bila udeležba precej pičla in vsled tega tudi gmotni uspeh nepovoljen, kar je menda gospode napotilo, da so odšli v Pilštajn, kjer najdejo ugodnejša tla za svoje delovanje, in kjer ostanejo kar osem dni. Posebnih zanimivosti o tem misijonu nimamo poročati. Pridige so bile dolgočasne in brez običajnih »pikantnostij«; le g. Macur si je v slovo privoščil »liberalne« časnike rekoč, da kdor čita od Ljubljanskega škofa prepovedane časnike, ni kri-stijan. Zanimivejše stvari godile so se v spovednicah. Tako je bilo neko 16letno dekle (ime na razpolago) vprašano, »če je že imelo moškega«. Ker nedolžno dekle tega vprašanja ni razumelo, mu je spovednik isto pojasnjeval na način, ki se ne da opisati. Uspeh je bil, da Be je dekle prijokalo domu, in da sedaj ve, kaj se pravi »moškega imeti«. Tudi druga dekleta so pri spovedi dobivala vprašanja, na katera niso mogla odgovarjati. Pa to jo itak znana, stara stvar pri nekaterih misijonih. V ostalem se ni nobena nesreča zgodila. Tudi znorela dosedaj še ni nobena tercijalka.
Mnogostranski talent. Mej klerikalci so lalenti, ki res zaslužijo občudovanje. Tak mož — velik magnat, Član cerkvenega konkurenčnega odbora, član okrajnega zastopa in srečni imetelj raznih druzih dostojanstev — živi na južnem Štajerskom, tam blizu, kjer rešuje vero slavnoznani dr. Jankovič. Dotični magnat zna vse, in razume vse. Ni je stvari, da bi jo on ne zmogol. Zdaj je začel izvrševati celo — babištvo. Pred kratkim jo rodila njegova žena. Poklical je babico in ji rekel: »Drugo som že vse sam opravil, h krstu pa vendar ne morem sam otroka nesti; Btorite mi torej vi to prijaznost«. Habica pa mu je odgovorila: »Co ste drugo vse sami opravili, pa še h krstu sami nesito«. — Kdo jo potem otroka h krstu nesel, tega no vemo.
Zui ubijeni otroci. Neki siromašni rodbinski oče jo imel v Lichtenthur-n ovom zavodu v Ljubljani dve deklici, kateri bi luli morali po sklepu šolskega leta zavod zapustiti. Nune pa deklic niao izpustile, in ko sta oče in mati povprašala, zakaj da deklic ni domov, odgovorile so nune, da še ni poravnan ves dolg za deklici, in da morata isti do poravnavo dolga ostati v zavodu. Na pismen poziv, naj se deklici i/.pustita, so odgovorilo nune, da jih na noben način ne izpusto. Stariši so se morali zateči k policiji, da so nuno zarubljeni deklici izpustile It zavoda.
1 tonil je dne S. t. m. v Kolpi pri Poljanah Pavel Kranjec, star  18  let iz
Blaževic na Hrvatskem. Deček se je šel kopat s svojim mlajšim bratom; mlajši je ostal zunaj, a on je šel v vodo, kjer je Bkoro 2llt metra globoka. Ker ga zraven stoječi brat več ni videl na površju vode, steče hitro domov po očeta. Ta pride na lice mesta in hitro pokliče mlinarico iz vasi Kota na Kranjskem, da mu naj pripelje čoln, da bo iskal vtopljenega sina. In res v par minutah ga nejde že mrtvega. Žalosten prizor, ko mu zatakne drog za plavalne hlače in ga izleče v čoln. Fant je bil mrtev.
Samomor ljudskega učenca. Duhovniki mislijo, da spravijo resnico s sveta, če jo taje. To kaže tudi tale poslani nam opis: Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona zahtevam, da glede na objavo »Samomor učenca ljudske šole«, priobčeno med domačimi in raznimi novicami v Vašem listu z dne 4. julija t. 1. št. 26, na istem mestu in z istimi črkami ponatisnete nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem Ignacija Komat, učenca ljudske šole na Mirni pri Trebnjem, ki se je nedavno obesil, hudo strahoval, ker se je slabo učil katekizma; tudi ni res, da sem ga tisti dan pred samomorom pretepel, in ni res, da sem mu zatrdil: »Če se mi ne bodeŠ bolje učil, te — ubijem!« Res jo marveč, da dotičnoga učenca nisem nikdar strahoval, ga nikdar pretepal in mu nikdar s hudim ravnanjom žugal. Trančišek Majdič, kaplan na Mirni pri Trebnjem. — Na to kaplana Majdiča tajenje bodi pribito, d a vso to, karamo mi pisali, sejo naznanilo tudice-sarskim in kraljovim oblastni j a m.
Slovensko   kmetsko   društvo za
šmarski sodni okraj priredi v nedeljo 21. julija t. 1. ob pol 8. uri popoludno v Vehovarjevi gostilni v Tristovi javen društven shod. Kmetje pridite v obilem številu na shod. liazgovarjalo se bode o kmetijski šoli in o prihodnjih deželnozborskih volitvah.
Župnik v Ločah se hudo jezi, da smo v »Kodoljubu« povedali, kako človekoljuben človek jo. Neko nodoljo se je razkoračil na prižnici in opljuval »Rodoljuba«. Ob jednom pa je spustil svojo jezo tudi na zavedne Ponikovljano in jih imenoval najslabšo in najgršo ljudi na svetu, ker nočejo tako plesati, kakor godejo farovški gospodje.
K n h in ju ruskega carja. Oprava carjeve kuhinje no stano nič manj kot poldrugi milijon kron. Posamezne posode za kuhanje veljajo po HXK) kron, jedna po-aoda, v kateri se kuhajo ribe, pa celo 1000 kron. Drugo posodje, katero je OHtalo večinoma še iz dobe carice Katarine, je vredno 2(X) tisoč kron. V kuhinji jo večinoma vse od mramorja, zlata in srebra. Prvi kuhar ima 150.000 kron na leto, njegovi namestniki pa po iU ).<><)<> kron. Dela pa v kuhinji 2(>7 ljudi. Kmetje pa časih lakote umirajo.
Poroka med dvema dekletoma. Iz Madrida poročajo, da sta so učiteljici Maroolla Oorcia-Vbaosova in Klisa Sun chez Loriigova nenaravno ljubili. Končno sta hoteli biti poročeni. Gorcia-Ybaosova se je oblekla v moško obleko ter dobila krstni list na tuje ime. Duhovnik, ki naj bi ju poročil, pa io slutil, da je navidezni ženin dekle. Poklical je policijo, ki jo dala Ženina šiloma zdravniško preiskati. Tedaj se )e pokazala resnica. Ženina in nevesto ao zaprli.
Francoz s tremi ženami. Te dni se
je zagovarjal pred sodiščem v Parizu neki Lament Mane radi mnogoženstva in tatvine. Prvikrat se je oženil 1. 1882. S svojo prvo ženo je imel sina. Potem jo je ostavil ter se poročil civilno z neko bogato vdovo. Toda v jednem letu se je tudi te naveličal, začel je razmerje z delavko Made-leino Julijo, katero je tudi poročil. V svojem tretjem zakonu je imel Mane dva otroka. Obtoženec je pred sodiščem prav resno zatrjeval, da bi se bil oženil še četrtič in petič, ako ga ne bi bili zaprli radi tatvine ter prišli tako na sled vsem njegovim zločinom.
Morilka proti svoji volji. Iz Stanislava javljajo, da je prišla nedavno k tamošnji sodniji babica Mahler ter je izpovedala, da je umorila proti svoji volji neko dete. Pred par dnevi Bta se namreč pripeljala k njej dva gospoda v zaprti kočiji ter jo vzela seboj k nekemu porodu. Šele na poti je opazila babica, da imata gospoda krinki na obrazu. Tudi njej sta zavezala oči, da ne bi videla, v kateri Smeri se vozi. Ko se je dete rodilo, sta stopila gospoda z nabitima revolverjema pred babico ter sta zahtevala, naj vrže otroka v žarečo peč. Zagrozila sta jej, da jo sicer gotovo ustrelita. V prvem strahu je babica res storila, kar sta zahtevala gospoda, a pekla jo je potem tako vest, da se jo sama prijavila sodišču.
V Dunav je skočil, ker ga niso vzeli k vojakom. Dno 22. pr. m. so našli v Dunavu pri Hainburgu mrtvega 20letnega čevljarskega pomočnika Roberta Karnerja z Dunaja. Mladi mož je hotel postati na vsak način vojak, a ker ga niso marali, je bil tako žalosten, da je skočil radi tega v Dunav. Na Rudolfovem mostu je pustil svojo delavsko knjižico in palico.
Loterijske srečke.		
Oradeo, 8 julija.	8,  11,   18, 28,	53.
Brno, 10. julija.	82,  84,  51, 55,	18.
Dunaj, K julija.	59, 80,  79, 0,	85
Lino, l& julija.	18, 87, 80, 86,	28
Prag;«, 17. julija.	9,  70,  18, 86,	62
Trst, B& junija.	24,  62,    4, 38,	30.
Tržne cene v Ljubljani
18. julija 1901.
	K v		h ,
'psonica, 100 kg	tO 00	Spoh povojon, kgr. .	i 60
Kož,	11 HO	Surovo maslo, „ . .	2—1
Jočmen, „	14	Jajco, jedno ....	— 6
Ovob,       „ .	Ih 00	Mloko, liter ..'»,,	
Ajda,      a .	181-	flovojo     mogu kgr	1 UM
Proso, g	10 80	Toločjo        „ „	i 80
Koruza,    , .	12HO	Svinjsko      „ „	l 60|
Krompir, .	360	Kofllrunovo ,, „	VI
Leča,     lit. .	-jao	Piflčaneo .....	
Grah,      „ .	- p		10
Pilo)       „ .	1-124	Sono,  100 kilo   . J	4 mo
Maslo,    kgr. .	240	Slama, ,, Drva trda, klftr., . u mefrka,   „   . .	
Mast,       „ .	140		7 BO
Spohsvož,,, .	1 iJ8		■fl
Blaginja otrok jo največja skrb vsem roditeljem in odgojiteljem. .I;tk<> proproHta sta po močka, s katerima ae pospešuje In zagotavlja ta Naginja : kolikor mogočo veliko gibanju v pn»Mtom zraku in prirodi ustrezajoča hranitev. 1'ri tej (, r Odločujejo vsakdanje potrebo in navado. Zjutraj in popoldne jo mleko pač najboljAa pijača, toda ne malokdaj so upro otroku in tudi ga no moro vnele) uživati dane časa Imamo pa naravo t iaborno primen Kathrelnerjovo Kneippovo aladno kavo, ki jo, močno pripravljena m dodana mleku, vzorna vsakdanja pijača glede prijetnega, čimdaljo b<'!| prijajočega ukusa, udravstvenega učinka In krepitve. To pa no samo >a otroke, ampak za vsakogar, »lasti tudi za Ionsko, za (j udi, k I bolehajo na živcih in želodcu I. t. d.; sa vso to jo treba pomirjajoče, obenem redilne pijače, Te prednosti Kathroinorjovo Kneippove sladne kavo pozna danes ves avet. Sedaj jo že rabijo v največ družinah kot primes zrnati kavi; saj uničuje kvarne posledice to kavo tor joj dajo milejši In prijetnejši okus. Zategadelj je ne bi smela pogrezati več nobena družinska misa; sakaj v sebi adružujo na noprosežon naCin priljubljeni vonj zrnate kavo s Hladovinu svojstvi, tako dobrodelnimi za zdravje Cesar si more skrbna gospodinja le želoti pri vsak dan rabljenem Živilu: zdravje, dober okus in prihranek, vse to donosa, ako rabi Kathrolnerjevo Kneippovo Hladim kavo
•
i
S
minitfawtftf nI
1 Veliko denarja!
do lOOO kron mi nieaec
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več so izve pod „Iteell 118" po anonenl plaarnl E. Krlutofnk, I m ii m lir ur k. Postno predalo 36. (847-26)
i
«ee««eesa*c«>««ee:»eeoeo£
■••s
Prave kranjske klobase
veliko po 18 kr., sunke s kožo in brez kože, kakor tudi brez kosti (Rollschinken} po 90, prešičje glave brez kosti 40, slanina in meso suha po 70, salame po 80 kr. kilo, in drugo pošilja po povzetju
(1421 d Janko £v. Sire v pranju.
fi. Sušnik
trgovina s špecerijo in železnino
v Ltji&bljani
Zaloška cesta (Udmat) štev. 15.
Priporočam   svojo veliko
raxlicnoga orodja
za podjetnike, kovače, klučarje in mizarje.
Za stavbo: traverse, portland In roman cement, železo za vezi, storjo, okove za vrata in okna, štedilnike [Sparherde).
/.a poljedelce: najboljšega Izdelka mlatilnice, slamoreznico, gepeljne, pluge, aesalke, oev) za vodovode, stiskalnice za sadje. Nagrobno križe, kotle, jeklo, tehtnico, uteže, morsko travo
ln kuhinjsko opravo
|M»  iiitjiil/jtli  r«*mi h.
5880088080»)
Več tkalk
za
za Tirolsko se išče takojšnji vstop.
Prosilke naj izroča avoj naslov upraf * n'ltvu „Slov Naroda'. (liflo »>
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Uatiiina In Usek .Narodne Tlakame- * Ljubljani