Gospodarske stvari. Nov denar in stai* slepar. Spisal F. S. Šegula. Moji prijatelji bodo se čudili: kako zamore še le količkaj pameten človek kaj takega pisati! Saj pa tudi ne Irdim, da bi bil nov denar morebiti sama sleparija! Oj dobili bodemo prave cesarske in dobre — da jih je le obilica — krone in vinarje. Ali to trdim, da bodo se v času, ko se izdaja nov denar slišale zopet stare sleparije, ali že z uspehom ali brez njega. Ednake, le poslušajte! Povest sicer ni izvirna, dogodila se je tu in tam, dogodila se je v resnici tudi pred 10 leti nekje na slovensko-nemški meji štajarski. Kmetiču zmirom potrebnemu denarja, pride na večer gosposko oblečen človek, proseč prenočišča. Večer pri mizi jame tujec: »Oče, na Vaši njivi tam doli pri potoku je pokopan zaklad (šae), videl sem čudne modre plamene švigati!« S kratka, zaupanje rodi zaupanje, o polnoči šla sta kmetič in tujec kopat zaklada. Našla sta ga, lonec z 200 svetlimi cekini (zlati). Neseta jih domn in delita se: vsaki dobi 100 cekinov. Kmetič prinese za poboljšek polno bučo vina. Poreče tnjec: »Jaz sem berač, čemu nii je zlato! Odkupite mi mojih 100 eekinov, vredni so 400—500 gld., dam Vam jih za 200«. In kmetič je pobral vse svoje krajcarje, ki jih je skupil ravno ono jesen za vino, ter jih je izročil tujcu. Čez nekoliko tjednov potreboval je kmetič sila nekoliko denarja. Vzame 10 svetlih cekinov in jih nese v zameno v bližnje mestice. Kaj je bilo ? Niso bili zlati, bile so nove svetle »Spielmarke«, svetinjice, iz medenine, ničvredne, kakor jih rabijo gosposki otroci pri svojih igrah. Nauk: Ne dajaj, priprosto ljudstvo, dobrega denarja. ki ga poznaš, za starega sleparja, ki ga ne poznaš! Druga prilika. Smešna res je ta dogodba, ali v čast tlovenskega iracna povem. da se ni godila na Slovenskem, niti na slovensko-nemški meji, prigodila se je v resnici nekje tam gori v lepi, rodovitni Rabski dolini. Pripeljala ,je ženica na sejem lepo kravo, vredno pri tadanji veliki ceni živine 80 gld. Genila jo je tako in uljuden kupec ,ji je kar ndaril v roko. Prišli so pa v oni dobi ravno novi pelaki (5 gld.) v promet, ki so bili na obeh straneh »pomalani«. Tuji kupec izvleče kopico takih novih petakov, da ednega ženici. ter reče: >Gle,j, to je 5 gld. (obrne isti pelak na drugo stran) in to je 5 gld., je vkup 10 gld.!« Ponudi ji drugega in šteje ravno tako. Podal ji je tako osem petakov, a naštel 80 gld. Vesela odide z novim denarjem ženica domii Nauk: Ne sprejemaj, priprosto ljudstvo, novega denarja prej, ko ga ne poznaš! Zares, z novim denarjem pojavljale se bodo morebiti stare sleparije! Za denar je huda, posebno v naših časih. Ne zamerite, zapisal sem zato te vrstioe v v skrbfžh, da bi se niti eden vinar, slovenski vinar ne zgubil po slepariji večinoma tujcev! Senica in sadno drevje. Po zimi, ko je zemlja zmrzla, drevje golo in vse s sncgom pokrito, prižene glad ptice k n. šemu stanovanju, ter si iščejo v odpadkih, gnoju in kjer se daje kaj naj najti, revne hrane. One morajo mn^go glada in niraza prebiti in to jih mnogo pomori v hudih zimah. Ne pozabimo v hudem mrazu naših dobrotnic in nastavljajmo jim potrebne hrane ! Rrez dvombe je senica najkoristnejša; ona skače po drevju od veje do veje ter obira za kožo skrite žužke ter jajca in ima največ sovražnikov. Neporedni fantalini nastavljajo jim kletke in večkrat vidimo v oknih več skupaj zaprtih, katere navadno vse poginejo. Mnogo jih tudi pti< e roparice polovijo in zato je dobro, da v vrtu napraviš iz smrekovih vej varno zavetje, v katero se pred ujedani poskrijejo in pred hudim mrazom nekaj obvarujejo. F. P—k. Sejmovi. Dne 13. deeembra v Jurkloštru, pri Sv. Križi na Murskem polji, pri Sv. Petru pod Sv. gorami, v Studenicah in v Žalci. Dne 15. deeembra v Arveži, pri Sv. Križi tik Slatine. Dne 19. decembra v Teharjih pri Celji.