SLEPEC MATIJA. ADAM SEVER. LJUBLJANA. Nastalo je čisto mirno. Stal je poleg zvonika ter čakal. OkoU in okoli cerkvice sv. Petra so bili razpeti šotori, pokriti z belim platnom, v katerem se je gugal lahen vetrič, in vča- sih se je platno napelo, da so zaškripale vereje, po katerih je bilo raztegnjeno. Pod šotori so se bleščali živobarvani medeni konjički, petelinčki, srca in belorudeči za- vitki z odpustkom, kajti obhajali so cerkveni god. Zadej so dremali prodajalci. Nad šo- tori se je nemo dvigal nizek, širok zvonik z visoko, malce začrnelo, leseno streho, na kateri je bil pritrjen železen križ ; bil je videti kakor starček v zimski kučmi. Pod njim so se raztegali močni oboki, ki so ga nosili in izpod katerih se je videlo skozi vrata v nizko cerkvico z majhnimi, omre- ženimi okni. Matija je napenjal ušesa ter poslušal; čulo se je le mrmranje duhovnikovo pred altarjem in odgovarjanje strežnikovo. Tipal je po črnikasti, z rdečimi križci posuti lajni, ki mu je visela okolu vratu, in silno ga je mučilo, ker se še ni upal zavrteti ; vsak trenoiek se mu je zdelo, da bo opravilo končano in da se vsujejo ljudje na pro.sto. Naenkrat pa je zaslišal nad seboj v zvoniku neko premikanje, in skoro je zapel zvon, za njim pa so zabučale org-lje, in sre- brni mašni zvončki so zažvenkljali v cerkvi in vsi ti glasovi so vreli raz nizkega griča tja dolina livade. Nebo je bilo temnomodro terse pogrezalo v daljavi za zelenimi holmi na zemljo ; tudi najoddaljenejši griči so se videli v jasnih, razločnih konturah. V glo- boki modrini se je blesketalo sobice sredi nebeškega svoda kakor zlat ogenj ter na- pajalo s polno svetlobo ozračje. Namah so utihnile orgije ; med vrati je nastala gnječa in posamične gruče so se vsipale na piano. Slepec je presenečen zagrabil za vre teno ter zavrtel, da je zaškripala lajna, ter začel prositi s klobukom : Usmilite se v Kristusovem imenu slepega reveža. Vedel je, da sedaj najložje dobi kak dar, ako ga sploh dobi. .Stegal je med gnječo roko, in večkrat so ga potisnili ljudje nazaj, da je omahnil na zid, sem in tja mu je kdo za- klical, naj pazi, da ne strese drobiža, toda vkljub temu je silil Matija vedno tja, kjer je bil največji naval. Prodajalci pod šotori pa so dvignili glave kvišku ter pričeli švigati sem ter tja. Vse se je gibalo okoli cerkve svetega Petra, a pod šotori je šumelo kakor v pa- njih. Mladeniči so izbirali dekletom srca in nazobčane zavojčke, starejši možje pa so stali po dva ali trije skupaj in opazovali vreme ter majali z glavami. Ko je prišel pri zadnjih vratih iz zakristije mlad du- hovnik, se je ljudstvo umikalo, se mu odkrivalo in mu poljubljalo roko. V cerkvi je ostalo le še malo ljudij. Božič pa je vrtil lajno. Hitel je, kar je mogel, kot da bi hotel s tem prisiliti ljudi, da mu vržejo kaj v klobuk. Naenkrat pa je zvon utihnil za hipec, na to pa se zopet oglasil iz lin ; zazvonilo je poldne. Možje, kar jih je bilo blizu cer- kve, so se odkrili ter glasno molili, ženske pa so odhitele po stezah navzdol, da so jim frfotale pisane rute, in med potom so čebetale molitve, gledaje v tla. Ko je utih- nil zvon, so se počasi oilpravili tudi kmetje. Slepec je ostal sam pred vrati. Zrav- nal se je ob zidu ter pospravil drobiž, 42 Potem pa je poiskal za srajco kos kruha, prijel ga z obema rokama in pričel jesti ; vedel je, da je poldan že proč. Slutil je, da se dela krog njega senca, ker ga ni več žgalo po obrazu. Ko je razgrizel kruh, je pobral palico poleg sebe na tleh ter se uprl nanj(>. Poslušal je, ab je še kaj prida ljudstva na griču. Nekje na strani se je čulo glasno govorjenje, nekdo je celo vpil ter klical nekoga po imenu. Potem se je zaobrnil Matija okolu slopa ter zopet napenjal ušesa. Iz cerkve je sli- šal šepet, in posamične besede je razločil popolnoma; sklepal je, da mora biti znotraj več ljudi, ker se je čulo v tišini tudi ka- kor drsanje kolen okoli altarja, vmes pa so padale jagode rožneg-a venca na klop kot toča po drevesnem listju. Zato je Božič izpustil palico iz rok ter se spustil proti tlom, da je obsedel na zvonikovem pod- stavku ter zopet zag-odel ; roka mu je gonila vreteno mehanično in lajna je škri- pala sprva v visokih, kričečih glasovih, potem pa je začelo v skrinjici grčati in hropeti, dokler ni privrtel do konca, na to pa se je ponavljalo isto v novic. Čim dalje je godei, tem bolj se je za- tapljal ter poslušal sam z neko radoved- nostjo glasove iz lajne, kateri so mu pol- nili ušesa že tisoč in tisočkrat. Redkokdaj je pokimal z glavo in še mari mu ni bilo ali bo dobil kak milodar ali ne, z nogo je potegnil včasih po pesku, ki se je belil pod zvonikovim kapom, da, telo mu je bilo čisto mirno, tudi obraz je bil kakor izkle- san ; poznale so se v njem poteze negoto- vosti in neke skrite boli. Tako se je sle- pec za veroval, da sčasom ni slišal popol- noma nič druzeg-a kot svojo lajno, ki se je glasila v eno mer jedvinkomerno, zdaj pridušeno, zdaj čvileče in kričeče. Takoj, ko je odzvonilo poldne, pa so pričeli prodajalci pospravljati šotore. Sneli so platno raz drogove ter zavili slaščice v prte in znosili vse skupaj z griča na majhne vozičke, ki so jih čakali spodaj. V pol ure je ležalo po pohojeni travi okolu cerkve samo še nekaj ostankov papirja. Le kak očanec ali kaka starica se je prikazala za oglom ter izginila počasnih korakov. Dobro, da so sejmarji odšli, se je vrnil tudi cer- kovni.k od nekod ter opomnil majhno de- kletce, ki je še ostalo v cerkvenih klopeh, ker je bržčas izgrešilo svojce, naj oddide domov. Bosonogi otrok se je zbal ter ste- kel ven. Cerkovnik pa je zaklenil sprednja vrata od znotraj ter odšel skozi za- kristijo. Za Božiča se ni zmenil nihče. Ono dekletce ga je gledalo in poslušalo nekaj časa za slopom, potem pa se je spomnilo cerkovnika ter zopet zbežalo, kar so jo nesle noge. V nekaj trenotkih potem se je naselil okolu cerkvice sv. Petra globok mir; ni je bilo razen slepca človeške duše na griču — ta pa je godei v enomcr. Lahen veter, ki je baš okolu poldneva utihnil, je zavel zopet tako na lahko, da se je komnj čutilo. Pred cerkvijo se je raz- prostirala koničasta senca stolpova ter lezla po travi dalje; zdelo se je kakor bi jo tirali naprej neubrani glasovi, ki so vreli iz slepčeve lajne. Naenkrat pa, ko se mu je zmeknila skrinjica ter se mu obesila na roko, da ni mogel več vrteti, je prestal. V začetku se mu je zdelo, da sliši še one glasove, potem pa se je zganil. Začel je tipati za klobukom, potem pa je skušal vstati ; oprl se je na zid ter se zravnal. Že je začel z visokim, hripavim glasom : Usmilite se v Križanega imenu . . . ter iskati vretena, a tedaj je instinktivno nagnil glavo na stran, če bi slišal prihajati koga. Cul ni nikogar. Za tem je pritisnil roko k ušesu ter se pomaknil dalje ob zidu. Spomnil se je onega šepeta ter si mislil, češ, morda je kdo v cerkvi ter moli. Ničesar ni slišal, niti prodajalcev ne. Zazdelo se mu je neumevno, in sklepal je, da morda ne sliši dobro. Na to pa se je pomaknil zopet na prejšnje mesto ter čakal, da morda vjame kak glas. Nič ni 43 bilo, le veter je začel pihljati močneje ter ga gladiti po obrazu. Dolgo je stal nepre- mično ter mislil, kako da vlada taka tišina, kdaj naj bi bili odšli vsi ljudje, — moral bi slišati vendar vsaj prodajalce, ko so po- spravljali svojo robo. Slepec se je sklonil ter tipal po tleh za palico, ki mu je ležala pri nogah, jo pobral ter se uprl nanjo, tedaj pa se je stresel. Ako res ni nikogar več na griču, kako naj pride doli, kaKo naj dospe v vas. Zbal se je ter se pritisnil ob zvonik. Kaj, saj skoro ni mogoče ! Prav gotovo bi bil moral slišati prodajalce in tudi bi mu moral kdo vreči med tem, ko je godei, kak novec v klobuk, in to bi bil čutil gotovo, saj je vrtel lajno dolgo, in vsi ljudje niso takoj opoldne vdrli iz cerkve ; na vsak način mora biti še kdo znotraj. Božič je začel tipati s palico okolu sebe. Najprvo je drsal po tleh, nato pa je dvignil palico pred se v zrak. Zadel je nekolikrat v zid in na to je krer.il pod zvonik ; hotel je priti v cerkev ter ondi poklicati koga, kdor bi že bil znotraj, naj ga popelje doli v vas ali vsaj na veliko cesto. Majal se je med širokimi slopovi pod nizkim, zategnjenim obokom sem ter tja. Bil je že blizo cerkvenih vrat; drgnil je s palico po zidu, z drugo roko pa je držal za klobuk na glavi instinktivno, da ne bi zadel kam ter ga izgubil, dasi sam ni vedel, kam. Kmalu je začutil podboj. Povesil je palico, in lice se mu je zasmehljalo. Oprijel ga je hitro z roko. Že je stopil na prag- ter skušal sneti klobuk, toda butil je s komol- cem ob duri, potem pa tipal na desno stran, češ, morda je samo ta polovica od- prta, toda tudi tu ni mogel noter. Zgra- bil se za kljuko ter pritiskal. Zaklenjeno, je bilo. Obstal je. Pritisnil je še enkrat krčevito na vrata, na kar mu je omahnila roka. Bil si je popolnoma na jasnem, da je sam na griču, in vstala mu je slutnja, da je morda že mrak, da se bo storila skoro noč, če ni že popolnoma tema. Ako ni nič .slišal, kako so se odpravljali prodajalci, in tudi ljudi ne, ki so se zakasnili v cerkvi, ko so se vračali, zakaj naj bi bil preslišal tudi zvon, ko je prišel zvonit cerkovnik angeljsko češčenje. Skoro gotovo je zaspal ob lajni, ker mu je bilo vroče, ter prespal več ur tako trdno, da ga ni moglo nič prebuditi. Zopet je poslušal. Vladala je okoli cerkve grozna tišina, v zraku pa se je gibal vetrič. Da, čisto gotovo je noč, mrak je že minul in sedaj je tema. Slepec se je vstrašil. Zavpil je skoro nehote, kar je mogel : »O—o—o!« in zopet je vtihnil, na to pa ponovil še enkrat, kar se je dalo. Nihče se ni oglasil, le odmev se je lovil ob ste- nah. Pa kaj treba vpiti, sije mislil, do vasi je več, nego pol ure, do ceste malo manj, a sedaj ni tam nikogar. Taval je zopet med ^lopovi nazaj pred cerkev na pohojeno travo ter premišljal, kaj naj stori. Stal je nekaj časa, potem se je pa odločil, da odide sam z griča. .Saj hodi tudi po vasi sam, saj bo tipal s palico. Tukaj ne more ostati sedaj za celo noč, in morda sem gori tudi jutri opohidne ne pride nihče zvonit. Prišel bo že do kake hiše. — Bil si je v svesti, da mora naprej. Prijel je z levico za lajno, v desnici pa je imel palico ter se pomikal izpred cerkvice sv. Petra. Solnce je bilo že blizu zatona ter je lilo zlato luč raz temnomodro nebo. Trava se je na lahko zibala kakor gladina čistega jezera ; rmeni poletni regrat in visoka žolta kozja brada sta se priklanjala med zelenim biljem, poleg njih pa se je modril šmarni križ s polnim cvetom, a pri njem je cve- telo belo-rumeno volovsko oko s tenkimi, nežnimi stebli. Vzdigal se je duh poljskih cvetlic v zrak. Slepec se je pomikal počasi nizdolu po griču med visoko travo. Spodaj, kjer seje grič zlival v livade, se je skrival Petrov ključ, ona modrordeča, plemenita cvetka z močnim vpojnim vonjem. Naprej v daljavi 44 pa so se zgrinjale pisane trate in travniki, a za njimi so se zazteznli griči, za katerimi se je pričel dvigati ozek, snežnobel oblak v modrino. Slepec se je nekako zveselil, ko je za- čutil, da je prišel z brega na ravno, in upanje mu je zasvetilo. Zopet je začel tipati s palico po tleh pred se in pomikal se je z neko gotovostjo naprej. Skoro bi prejel za vreteno ter zagodel na lajno iz nekega notranjega zadovoljstva. Vstala pa mu je vendar rnisel, ali ne bi mogel priti do ka- kega pota. Začel je tipati natančnejše, ne bi li prišel vsaj na stezo in zazdelo se mu je, da so mu tla pod nogami shojena. Na enkrat pa je zadel s palico ob neko stvar, ki je bila zabita v zemlji. Začel je tipati z rokami in prepričan je bil, daje kazalo ob poti v vas. Snel je lajno ter si jo obesil na eno samo ramo, da bi ložje hoiiil. Pre- stopil se je za par korakov v naglici, tedaj pa se je pogreznil. Med bujno zeleno travo se je vil mimo onega kola, na katerem je bila pritrj'.'na lesena podoba sv. Miklavža s strešico, glo- bok, ozek potok. Ob straneh so se v njem namakali široki, okrogli listi kalužnic in zgodaj oJcvelih potočnic. Voda pa se je mirno vila naprej po ravnini, da se je zdelo, kakor bi stala. Božič ni vedel, kaj je. Vskriknil bi bil, toda v istem hipu je izpustil le grgrajoč glas iz sebe, potem pa je izginilo truplo za trenutek proti ilovnatemu dnu. Lajna se je na mestu obrnila nekolikrat v vodi, potem pa se je počasi potopila. Slepec je med tem zopet prišel na po- vršje; s stegnjenimi rokami seje preobrnil na trebuh, in potok ga je komaj znatno premikal naprej, dokler ni za nekaj hipov zopet izginil pod površje lenega potoka tam med širokimi listi "cvelih kalužnic. Tretji dan so ga našli. Korenine ko- šatih jelš so ga ustavile, voda ga je rahlo naslonila na zeleno obal. Obraz je imel obrnjen proti solncu. Obraz je bil resen. Ustnice so bile stisnjene, strogo nabrane, kakor da bi hotele nekaj povedati. A ljudje, ki ga niso opazili, dokler je bil živ, niso znali brati očitanja na slepče- vem obrazu .... 45