iz krajevnih skupimoštT V Guncljah je zopet mir ZAKAJ DELOŽACIJA NI USPELA — DRUŽBENA PREHRANA NAMESTO »ŠAN-KARJEV« — ZVEZE NAPOSLED ODPOVEDO Zadružni dom v Guncljah, ki ga u-pravlja krajevna skupnost, je zadnje ted-ne pravcato gradbišče. Pritličje razkopa-vajo delavci Megrada, ker bodo preure-dili sedanje prostore. Iz dosedanjega, a precej zanemarjenega lokala, bodo nare-dili sodoben objekt družbene prehrane. Poleg restavracije bodo uredili avtomat-sko kegljišče. Preurejena restavracija bo velika pridobitev za to KS, ki se doslej ni mogla pohvaliti s kakšnim uglednim lo-kalom. Kljub stalnemu negodovanju nad zasebno gostilno, ki je do nedavnega go-stovala v domu, je morala KS Gunclje biti dolgotrajen boj, da je vendarle do-segla izselitev zasebnika, da bodo lahko uredili restavracijo na želeni ravni. KAJ SE JE DOGAJALO? • Gostišče je pred leti za pet let vzel v zakup zasebni gostilničar Ivan Lisjak. Pogodba je bila sklenjena in KS si je obe-tala mnogo od novega lokala. Razočara-nje pa je prišlo kmalu. Zakupnik lokala v lokal oziroma njegovo obnovo praktič-no ni vložil ničesar, res pa je kupil nekaj prenosnih avtomatov za igranje nogome-ta. O vseh dogodkih so nam pripovedovali na KS Gunclje s precejšnjo mero jeze in ogorčenja, obenem pa olajšani, da je za-deva končno le zaključena. »Oddahnili smo si, sedaj je mir!« so poudarili na KS Gunclje. »Z gostilno ni-smo bili zadovoljni. Zakaj? Odgovorov je več. Gostišče, ki ga je vodil zasebnik, ni izpolnilo naših želja in teženj, ni za-dostilo potrebam. Res je imel zasebnik kuhinjo, toda hrana ni bila želene kvali-tete, pa tudi zelo pičla izbira je bila. Včasih pa ni bilo mogoče dobiti niti sira. Tak lokal seveda ni potreben, saj potre-bujemo tu gostišče, ki bi nudilo kvalitet-no hrano in tudi večjo izbiro.« • Lokal je bil v zadnjem času vedno bolj zanemarjen. Zato so" se ga mnogi začeli izogibati. Tako vodenje lokala je pripeljalo do tcga, da so se v njem za-čeli zbirati vedno bolj čudni gostje. Ved-no je kar mrgolelo »šankarjev«, pijanci so »loščili« šank in pili, tudi razgrajali, avtomati so povzročali obupen ropot in gostišče ni bilo niti najmanj privlačno za obedovanje oziroma sploh za resnejšo družbo. Vse to so opazili tudi inšpektor-ji in zakupniku tudi postavili pogoj: lo-kal je treba urediti ali pa ga bodo zaprli. Letos aprila so ga res zaprli, vendar je inšpekcija nato odločbo spremenila in do-volila, da lokal, tak kot je bil, lahko po-sluje še dva meseca. Zakaj tako, ne vemo. »REVEŽ« NOČE NA CESTO • »Zaradi omenjene ravni lokala je naša KS malo pred iztekom petletne po-godbe lastniku sporočila, da le te ne na-merava obnoviti. Zakupnik je plačeval KS za lokal ves čas 550 din mesečno, zad-nje leto pa 610 din. (Toliko velja stanari-na za poceni sobo v Ljubljani — op. pisca.) Taka najemnina ni bila realna. Zakupnik je govoril, naj KS obnovi lokal, on pa bo »malce več plačeval«. Kam pa pridemo? Le obnova strehe ob robu nas je veljala 40 tisočakov, koliko bi obnova lokala. In potem bi nam morda plačeval najemnine, kot je rekel, malce več. Zato smo se odločili za odpoved. Tu so se za-čele naše glavne težave. • Zakupnik lokala Ivan Lisjak ni bil pripravljen zapustiti lokala. Vsa naša pri-govarjanja, pritožbe itn. niso pomagale. Zakupnik je razlagal, da nima kam iti, kako velik revež je in podobno, mi smo pa vedeli, da je odkupil drugje objekt, ki ga je nameraval preurediti v lokal. To ne gre skupaj. Mnoge je uspel s svojimi trditvami tudi prepričati in zato smo na-leteli na vrsto težav, ko smo mu lokal od-povedali. Odpoved ni pomagala, ker se za-kupnik enostavno ni bil pripravljen izse-liti. Tožili smo in dosegli deložacijo, ven-dar so tovarnjaki čakali zaman. Zakup-nika ni bilo. Na vratih je pustil na dan deložacije le listek: »Sem na izvršnem svetu LRS.« Zakupnik se je hodil prito-ževati tudi tja. Ne vemo, kje vse je hodil in zadeva se je vlekla, vlekla. Mi smo do-bivali borno najemnino, on pa se nam je smejal. Nekajkrat je tudi grozil. Zadeva se ni in ni hotela premakniti z mrtve točke. • Celotna KS z vsemi družbenopolitič-nimi organizacijami se je morala anga-žirati le na tem področju, pa nismo tri leta nič dosegli. Kdo je zagovarjal zakup-nika? Nekdo ga je moral! Malce mu je pomagalo tudi naključje, da so se na so-dišču izgubili nekateri akti in tako se je zadeva še bolj zavlekla. Bili smo brez moči. Tedaj smo se odločili za poslednji korak: obrnili smo se na sekretarja ko-miteja OK ZKS Ljubljana šiška in potem so se zadeve začele premikati. Sestal se je politični aktiv in z združenimi močmi smo potem le ugnali zakupnika. Ko so končno le vsi uvideli, da pravzaprav ta človek ni revež, smo uspeli. Sedaj se je lahko preselil v svojo hišo. Potem smo lahko začeli urejati spodnje prostore.« V SLOGI JE MOČ • Kasneje so, kot pravijo v krajevni skupnosti, na občini ugotovili, da zakup-nik, ki nam je povzročal toliko težav, dolguje občinski skupščini več kot 70 ti-sočakov zaostalih dajatev ... • Koordinirana akcija družbenopoli-tičnih dejavnikov KS Gunclje je po dol-gih težavah le obrodila sadove. To je spet nov dokaz, da je v slogi moč, obe-nem pa, da imajo politični faktorji v KS in sama KS še vedno premalo vpliva, kljub veliki odgovornosti, ki jo nosijo v skladu z določili nove ustave. Tako sta-nje je treba spremeniti, kar pa je mo-goče le z enotnimi in vztrajnimi akcija-mi, pri katerih mora dobiti seveda kra-jevna skupnost tudi vso podporo, ne le občanov, temveč tudi forumov na občin-ski ravni. Milovan Dimitrič