Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. Hredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju, w pjerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z due naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. piši se ne vračajo in se morajo lje do pondetjka pred izdajo do-tiene Številke vposlati. Stajerc. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri od jemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, »/« strani K 10.— '/« strani K 8.—, '/« strani K 4.-Vie strani K 2.—, '/w strani K. J.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. Rev. 20. V Ptuju v nedeljo dne 6. oktobra 1901. H. letnik. Kmetje pozor! Kdor se hoče naročiti na »Štajerca" j celo prihodnje leto 1902, in nam z naro-oni ob enem tudi posije celo naročnino znesku 1 krono 20 vin. dobival bode letos 0 novega leta naš častnik zastonj. 1 „Fihpos" in kmečki program. Težko je za pravice kmečkega stanu nastopiti, kajti kfcor hitro kdo usta odpre in govori za kmeta, takoj inejo gospodje advokati in nekateri duhovniki raz- jjati in psovati. Tega smo mi sicer že navajeni, ali |ko žalostno pa je, ako jeden časnik, kteri vedno ri, da je kmečki časnik in da zastopa kmečke »ti, udriha po kmečkem programu. To je časnik „Naš Dom" po domače ,,Fihpos", je v svoji zadnji številki pisal tako-le: „V zadnjih številkah je »Stajerc" postal silno radodaren, >m obeta zlate gradove, deželo, kjer se med in mleko „To pač, to je kaj za kmeta", si bo morebiti kdo mislil. ko bi od lepih besed postal kdo bogat, bi po zadnjih ..Stajerčevih', Številkah že vsi štajarski kmetje bili milijonarji. Toda »Stajerc" slepi z besedami, on si misli, da imajo njegovi bralci v glavi proseno kašo mesto možganov. Mi bomo pa tako predrzni in bomo s svojo kmečko pametjo pokazali: 1. Da gospodje pri »Štajercu" drugače pišejo pa drugače delajo; 2. kar „$tajerec" pametnega in dobrega obeta, za to se že naša stranka bojuje več kot 50 let, pa zagrizeni sovražniki nam ne dajo, kar nam gre; 3. nekatere „Šta-jerčeve" obljube so nemogoče in zato nespametne. Iz vsega sledi, da je »Stajerc" velikanski slepar, kakoršnega ni lahko najti na svetu. Ko človek bere »štajerčeve" obljube, se nehote spomni tistega evangelija, kako je hudič skušal Kristusa, Peljal ga je na silno visoko goro in mu je pokazal vsa kraljestva, njih bogastva in veličastva rekoč: Vse to bom tebi dal, če pred me padeš in me moliš." Ko bi bil Kristus navaden človek in bi se dal zapeljali, ali mislite, da bi mu hudič res vse to dal? Kaj še! Saj ni bilo njegovo, on je lagal, mesto bogastva in slave bi ga bil dobil v svoje peklenske kremplje. Gospod pa j gaje odločno in modro zavrnil. »Poberi se satan!" Tako reci j tudi ti, pošteni krSČanski slovenski kmet ptujskemu zapeljivcu: »Poberi se iz moje hiše, ti giftna krota lažnjiva!" Mi prašamo torej, kaj je ,.Stajerc" naredil, da se ga tako grdo žali! Smo mi li kmete nalagali? Ne! Vsak kmet, ki je „ŠtajerČev" kmetski program bral, mora recti, „Štajerc" ima prav, ako se ta program izpelje, potem bode kmet zopet živeti zamogel in ij je štrbunknil Stajerc Fihposa v Dravo? (Ponatis dovoljen.) Kom«, Mešetar Kajfež Gospodar prignal je torej do £ve vsakovrstne, njemu vsaj do takrat podložne, ;ljive živince, ni pa vedel, da je Fihpos v cerkvi, ki hinavsko moli za StajerČevo dušo, ktera mu je to lepih nad izpodnesla, namesto da bi bil po sejmih njegovo živinco spremljal, ker brez Fih- (po domače živinski potni list) se še kozel ali in ne da v denarje spraviti. Živina dospevša do žaklja, ga je začela obdelo-in cukati na vse strani tako da se je Stajerc ij prevrnil. „0h joj!" vzdihnil je sedaj v žaklju Stajerc, „jaz še tako mlad, pa naj bi že sedaj kar topel šel jbesa!" „In jaz, preganjeni ubožec, ki že 35 let rneše- tarim s svojo živino, ki mi je nekdaj tako lepe kraj-carčke nosila, se mi izneverja! Jaz ki me danes vse zaničuje, kateremu se je nekdaj vse uklanjalo, jaz še-pavi, plesnjivi starček, ki mi je že zdavnej Čas bilo, da bi me kdo pognal v krtovo deželo, — jaz, še vedno ne morem v nebesa!" zdihoval je življenja siti Kajfež. Odvezi žakelj! zakliče Stajerc. Zmuzni se mesto mene ti v žakelj, in tako boš kmali prišel v nebesa! „Ja, tje bi jaz pre srčno rad prišel, (samo zaslužil nisem, si na tihem šepeta) pravi Kajfež in odveze Žakelj, Stajerc pa hitro iz njega skoči. „Ali hočeš poslej ti paziti na živino?" reče še Kajfež in smukne v žakelj, katerega je Stajerc hitro zavezal, in potem živino odgnal. Kmali potem pride iz cerkve Fihpos. Zadel je svoj žakelj zopet na rame, četudi se mu je zdelo, da je isti ložu postal, ker Kajfež še polovico tako težek ni kakor Stajerc. „Kako je vender lahki postal! Ja, _ 2 — nobene stiske več trpel. Nesramni „Fihpos" pa dela ravno tako, kakor da bi vsak kmet, ki se za svoje koristi poteguje, svojo dušo hudiču prodati hotel. Povej nam pa ljubi „Fihpos", so-li tudi gospodje duhovniki, kateri so pretekli mesec na Dunaju skupaj prišli in večje dohodke zahtevali, svoje duše prodali hudiču? So-li gospodje advokati svoje duše prodali hudiča, ker so se vsi, slovenski, nemški, polski in češki zbrali, da bi še višje „ tarife" za sebe nastavili? So-li uradniki svoje duše vragu zapisali, ko so zvišanje svojih plač zahtevali in katere so tudi dobili? Duhovniki, advokati, uradniki, zdravniki, učitelji, in obrtniki, vsi se združijo in delaje za svoj žep, samo kmet, misli „Fihpos", naj gre skušnjavcu iz poti in Boga hvali, ako za vse druge stanove — plačevati sme. Ali nimajo vsi stanovi enega Boga in ali nas ne obseva isto solnce? zakaj bi ravno molčati mogel kmet in v nič priti, med tem ko vsi drugi svojih koristi iščejo? Ljubi „Fihpos"! nam se zdi, da si ti tisti hudobni sovražnik, ki kmeta s svojimi lepimi besedami ujeti skušaš, da bi ga potem njegovim sovražnikom prodal. Ako pa „Fihpos" pravi: „Štajerc" je sam ubog zlodej, on ne more kmetom nič dati, kar jim obljublja, ima ta „Fihpos" prav. Ne! „Štajerc" ne more kmetom pomagati, ampak kmečki stan sam si zamore svoj žalostni položaj zboljšati, in sicer s tem, da skupaj drži in primerne zahteve stavi. ,,Stajerc" pa je vzlic temu prijatelj kmečkemu stanu, ker on mu o njegovih koristih razlaga in kaže pot, po kateri mu je hoditi. Vojna v Južni Afriki. Vse kaže da vojne še ne bo tako kmaK konec in da so se za Angleže uprav šele sedaj pričeli slabi časi. Proklamacija angležkega generala Kitchenerja, ki je zahteval da se morajo Buri s 15. septembrom podati ni nič pomagala, pač pa Bure še bolj razskačila da se poslej še z mnogo večjo hrabrostjo branijo, pa ne sa branijo, temveč začeli so kar naravnost strahovito gleže napadati. Vsaki dan se slišijo nove zmage Bu Zdaj jim nekaj železničnih vlakov spustijo v zrak poberejo iz njih živila in municijo, zdaj jim vzam< par kanonov, zdaj zopet jih tam deset, tam dva tam sto postrelijo in vjamejo, Angleži pa so vsi i sani in se ne vejo pomagati na nobeno stran če jih je 20 krat več. Buri dobivajo vedno več vojak ustašev iz Holandije in drugih krajev, tako da se da jih je sedaj že dokaj čez 25 tisoč pod oroži Angležke čete v Afriki se ne vračajo več dom nego odideta celo dve nove kompanije iz Londi v Afriko. Vlada ima radi obnovitve vojne velike ski 200.000 mož je tako razkropljenih in raztresenih, jih sedaj ni možno dovelj naglo koncentrirati. «1)3 Graphic« poroča: Najresnejša poročila prihajajo goto o položaju v Kaplandiji. Dasi so vesti jako redke je bati, da stvar Burov v koloniji prej pridobiva izgublja. Bure podpirajo dejanjsko holandski farm ter dajejo novih rekrutov. Angleške čete pa se b( jejo kakor bi bile v sovražni deželi^ dasiravno Kaplandija angleška. Glavna težava za Angleže dovoz zadostnega Števila izvežbanih vojakov, k Buri so porušili že toliko mostov in tirov, zasedli va pozicije, da železnice kmalu ne bodo mogle več žiti. Zato pa tare angležko vlado huda skrb. But general Botha v Natalu, barski general Dewer v K landiji, ustaja na vseh koncih in krajih, tak je se položaj. Buri so prenesli torišče vojne zopet na gleška tla, kjer imajo na razpolago dovelj živil. 0 stošene pokrajine so prepustili Buri Angležem, a pa so se sami polastili angleških. Kolik strah im Angleži, da se končno polaste Buri celo Kapsta1 in drugih luk ob obali Južne Afrike, kaže dejstvo, so zbrali ondi veliko število bojnih ladij. V Kap diji stoji 15000 Holandcev ustašev pod orožjem. Zi mnogo ustašev se je pridružilo Burom v okraju Shu land. Vojna se je s povratkom južnoafrikanske zahvaliti, da si me vrgel v vodo, ker skoz to po som še bolj bogat! Mene je res nekoliko skrbeloj si me ti z mosta prekucnil doli v mrzlo vodo. sem se potopil kmalu na dno, ali udaril se nis kajti pod vodo raste lepa, mehka trava. Na to i padel in žakelj se je sam nemudoma razvezal, in mi je stala lepa deklica, vila nasproti, me tako ljul njivo prijela z belo nedolžno ročico za roko in ml jala: „Ali si ti ljubi, vrli Štajerc?" Naj prvo dan že tukaj nekaj živinice, pol ure dalje dobiš še veli veliko čredo, kar vse ti jaz, ker si res „fejst keiifl vse podarim!" No, sedaj sem tudi ob enem zapafl da je tudi pod vodo prostor, kjer je mnogo zaklafl in biserov, in da je še mnogo ljudstva, ki še živa mokri temoti. Tam se nahajajo tudi še korenjaki« take stvari, ki se sedaj Še v grapah in valovih 1 sejo!" „Glej ga Štajerca! zakaj si pa tako hitroj dan prišel?" ga vpraša presenečeni Fihpos. ..Tegal jaz na storil, če je tam doli tako krasno!" to je zato, ker sem poslušal v cerkvi psalme in molil!" Šel je proti vodi, ki je ravno takrat še posebno na-rastla, in meni nič tebi nič, vrgel starega Kajfeža Gospodarja z žakljom vred v Dravo, in mu še, ko je nekaj časa žakelj še po vrhu vode se nekaj obotavljal, Fihpos pa mislil da je Štajerc notri, zaklical: ,,No sedaj imaš pa vendar enkrat dosti, in ne boš me več vodil za nos!" Sedaj, poln rajskega veselja, korakal je prav široko Fihpos domov; ali ko pride do kraja, kjer se dva pota križata, srečal ga je Štajerc, ki je vso ono živino gnal proti svojemu domu. „Teremtete, kaj pa je zopet to?" „Ali te nisem vtopil?" pravi Fihpos. „Ja," odgovori mu Štajerc, „ti si me pač vrgel v vodo!" „Ali kje pa si ti vso to živino dobil?" ga vpraša Fihpos. nTo je morska živat!" se odreže Štajerc. Jaz ti hočem to povest povedati in se ti ob enem prav lepo — 3 — a y '0 oj idi začela z največjo silo iznova, in tajiti ni, da so - ri sedaj zopet na boljem. Kitchener piska že na zadnjo luknjo! Iz Preto-| poročajo »Standardu«, da se bode z Buri ki so 1 zadnjem dnevu meseca septembra še vedno v ni, postopalo kot z banditi ter da se prirede* nanje iške gonje, katere se udeleže vse čete, ki so na ilago in pa nova četa orožnikov. Ta četa pa se le osnuje. Kitchener pokaže sedaj svojo »železno t. j. sedaj začne nastopati še divjiše in še Inejše kot doslej. A dosegel ne bo ničesar. Samo je mu zna pripetiti, da bodo postopali tudi Buri pgleži odslej nečloveško ter postrelili vse ujetnike. ^lo pa bodo imeli gotovo potem Angleži večjo. Iz Ija poročajo, da so dosegli Buri novo večjo zmago. Izinger burski vodja je nabral v Oranju večjo Burov, prekoračil pri Aliwalu reko Oranje, a se zopet umakniti na ono stran reke. 24. sept. pa ofije nakrat pojavil zopet na kaplandski strani reke gjHerschelu, zgrabil ondotni angleški tabor ter ga in razpršil docela. Brigadni general Murray je ubit, 215 Angležev je bilo ubitih, ranjenih ali 2 topa, mnogo streljiva in živil je bilo zaple-h. Botha se je umaknil v Natalu zopet proti se-, kar se smatra le za manever. Buri se zbirajo na portugiški meji. Bati se je, da vdero Buri na iško ozemlje. Razne stvari. ns iuj Samomor. Na Bučah pri Kozjem se je v vasi ice s puško vstrelil neki posestnik, po domače iMovan Feštjan. Zjutraj, ko je žena odšla iz hiše, uBož, ki je bil še v postelji, snel puško e stene je usmrtil. ■ Vselej zasluži. Kako si advokatje polnijo svoje isApri konzumnih društvih, piše „Slov. N." sledeče: erjit se mora" je svoj čas rekel v Gradiški kazil- BJa", mu smehljaje odgovori Štajerc, „to sem vno modro naredil. Ti si ja slišal, kar sem ti ar pripovedoval: lepa deklica v vodi mi je da je pol nre po vodni poti — to je seveda strugo, koder teče Drava — se pase in pri- odrešenja 5e cela čreda živinice, in to je tudi podarila. Ker pa jaz vem da se ta reka sem in ija, in bi na tak način bila pot dolga, sem si da je boljše, če grem kar na suho in jo udarim DČez ter potem zopet k vodi, ei prihranim pol hoda, da pridem do mi obljubljene živine. ]fi ti si jako srečen!" rekel je nevošljivo Fih-eniš ti, da bi tudi jaz kaj take živine dobil, se podal na dnu vode?" .Kajpada, jaz; vsaj mislim da boš tudi ti dobil", .pritrdi Štajerc, „ali nesti te pa do vode v žaklju Jiorem, si mi pretežek! Če hočeš sam tje iti in sam v žakelj zlesti, no, potem te bom pa že jem v vodo prekucnil." Hvala ti lepa, ker mi tako lepo pomagaš", od- nici spravljeni ropar Ravnik. Kako resnično je to načelo, vidimo na pr. pri dr. Šusteršiču. Ta zna res zaslužiti. Le poglejmo, kako. Kjer se dobi kak kalin ali kak spekulativen kaplan, ki hoče ustanoviti konsumno društvo, takoj mu priskoči na pomoč dr. Šušteršič. Konsum se ustanovi, ker pri ustanovitvi dr. Šušteršič zasluži. Potem začne konsum delovati. Pri preskrblje-vanju blaga potom „Gospodarske zveze" zasluži dr. Šušteršič kot načelnik te zveze. Konsumu pridobiva klijentov in dr. Šušteršič zopet zasluži. Konsum mora dolgove iztirjevati in dr. Šušteršič zopet zasluži. Konsum potrebuje kredita. Susteršič mu ga preskrbi pri „Ljudski posojilnici", in pri tem zasluži. Naposled pride konsum v stiske in ne more ne naprej ne nazaj. Zateče se k dr. Šusteršiču in ta posreduje pri upnikih da počakajo, on pa zopet zasluži. Končno pogine konsum in dr. Šušteršič postane likvidator-pogrebec ter zopet zasluži. Naj se zgodi s konsumom kakorkoli — dr. Šusteršiču nese dobiček, konsumna sreča in konsumska nesreča. Kdor ne verjame, naj gre vprašat v Kašelj (na Kranjskem). Ondotni klerikalni konsum, je bil že pred dvema letoma prišel na kant, a dr. Šušteršič je tedaj „interveniral" in stvar do sedaj z veliko spretnostjo zavlačeval. Končno je ka-šeljski konsum, kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, likvidiral. Konsumarji kolnejo in sakramentirajo, da se kar kadi, kajti treba bo poseči v žep. Po 30 gld. bodo morali plačati kmetje, da se pokrije izguba, dr. SusteršiČ pa se lahko smeje, saj je likvidator in on toraj zaslužil še pri pokopu klerikalnega kašelj-skega konsuma. Pač res: Znat' se mora! Iz Šmarja pri Jelšah. Mi tukaj v Šmarji, pa tudi sosedni Šentvidčani, Ponkovljani. Slivničani itd. nimamo miru pred ljudstvoosrečevalnimi (?) nabiralci kmečkega konzumnegga društva v Šent-Jurju. Ti hodijo po občinah in vabijo k pristopu, ker udov potrebujejo, Mnogo kmetov, ki so se dali pred dvemi leti vpisati, je že izstopilo in nočejo uplačavat. Popolnoma govori Fihpos. „Ali če jaz tam ne dobim nobene črede ko pridem doli, potem jih boš pa dobil gorkih!" „0 ne, nikar ne misli, da te hočem goljufati!" In tako sta jo odrinila proti otoku »Republika" in potem še naprej na most, in postala na mestu kjer je Drava najglobeja. Ko je čreda, ktera je bila žejna, zagledala vodo, hitela je brzodoli, da bi se napila. „Ali vidiš, kako se ji mudi!" pravi prebrisani Štajerc. „0na želi kar hitro pod vodo priti!" „Ja. le pomagaj mi hitro", prosi Fihpos, „drugače boš dobil batine!" Hitro je tedaj skočil v velik žakelj, katerega mu je en koštrun za hrbtom prinesel. „Deni še en velik kamen notri, ker se bojim, da bi se drugače ne potopil, ker zdi se mi, da sem zelo shujšal in bi moje kosti znale biti prelahke", pravi še Fihpos za slovo. BBo že šlo !" pravi Stejerc, dene še en kamen notri, vošči mu še srečen pot in zaveže žakel potem ga pa porine kar čez ran te v Dravo. Štrbuuk je za-štrbunknilo in Fihpos je zdihnil svojo črno, pregrešno dušo,.Štajerc mu pa še zajuckal: „Fitigot Fihpos!" — 4 ■— naravno je, da ima ljudstvo k temu nabiranju največje nezaupanje, ker na mnogih krajih že pokajo kmečke konzumne družbe, pa kljub tem žalostnim izgledom so v Šent Jurju enako, veliko občin obsegajoče kon-zumno društvo ustanovili. Jaz sem se lotil najstrožjih poizvedb in sem prišel do pravega spoznanja: Oče tega podvzetja je gospod Mikuš v Šent-Jurju. najbogatejši župnik v celi škofiji. Njegovo premoženje se ceni na 50000 gld., pri vseh svojih denarjih je pa nenasiten. Da bi ljudstvo, kateremu se je začelo daniti, spravil s prave poti, je že leta 1899. svojemu kaplanu gospodu Bohaku naročal udariti na nabiralni boben za kmečko konzumno društvo v Šent Jurju. Kmetom je bilo v jeseni leta 1899 obljubljeno, da bodo pri konzumnem društvu sol-štokovnico po 9 kr. kilogram dobili, in da bodo pri tem društvu koj po novem letu 1900 pšenico po 10 gld. 20 kr. 100 kilgr. prodajali. Gospod kaplan Gorišek na Laškem je bil še cenejši. Ta je kmetom obljubil, da bodo sol-štokovnico po 7 kr. pri kmečkem konzumnem društvu dobivali; ko so pa po ustanovitvi ovčice po sol prišle, je pa 11 kr. veljala, na kar so se konzumarji tako raztogotili, da so večinoma svoje zadružne knjige nazaj dali. Šentjurski kmetje so meseca septembra 1899 sol naprej plačali, ali obljubljena sol po 9 kr. od nikoder ni došla, za sol plačani denar pa so kmetje šele po preteku enega leta nazaj dobili; po novem letu 1900 je pa pšenična cena zelo padla in verni kmetje so radi tega 2000 manj dobili pri svoji takorekoč z žulji težko pridelani pšenici ta denar izgubili. V tistem času pa, ko so se Bohakove obljube kot lažnjive izkazale, je bil ta gospod v Maribor prestavljen. Za tem pride kaplan gospod Grobelšek, ki je bil začetkoma miren, sčasoma je pa tudi začel za omenjeno kmečko konzumno društvo močno delovati. Po njegovem premeščenju je kaplan gospod Grega Potokar njegovo ulogo prevzel. Pa tudi predstojnik Urlep, ki največjo gorečnost razvija, se ne bo branil njemu od strani oddajalcev došlih mastnih provizij. Gospod kaplan Melhior Zorko je brez primere fanatično ustanavljal konz. društva, da bi pri tistih svojih 7 bratov preskrbel. Povsod, kamor pogledamo, sama sebičnost, ubogi kmet mora pa, zapeljan po sladkih a goljufivih obljubah, svojo kožo za druge na semenj nositi. Najprej so nameravali prodajalnico konzumnega društva v Št. Jurju napraviti v poslopju, kjer so učitelji, ali okrajno glavarstvo je to prepovedalo! Obljubili so mlekarno, kjer bodo liter mleka po 14 kr. prodajali, sedaj pa za kmeta nevarni konzum vsiljujnjo, za katerega ljudem itak ni, ker bi morali svoje premoženje zastaviti in vrhu tega še pete lizati. V Verpetah, Stranicah, Grižah, Šoštanju in neštevilno takih konsnmnih društev na Kranjskem je prišlo na kant, pa povsodi je moral kmet plačati, tisti duhoviti voditelji in aran-žerji, ki so poprej ljudstvo prigovarjali in vabili, so pa o času popolnoma izginili; razmere našega naj-bližnjega konzumnega društva pri sv. Hemi niso za nas pa tudi za nobenega pametnega kmeta vabljive. Konzuma ne potrebujemo, ker bi naše premoženje spravil v nevarnost in se še bolj zadolžili. Us naj obljubljeno mlekarno, kjer bode kmet, ka bilo rečeno liter mleka za 14 kraje, prodal, s obljubo so ljudi za ude privabili, s k o n z u pa naj ostanejo kjer hočejo. Ker gospodje kaplani Gorišek, Melhior Zorko in Potokar tako neizrečeno veliko veselje do trgo obrta, bilo bi pač mnogo boljše če bi ti gosp duhovskega stanu izstopili in postali trgovski Vsak žid bi se razveselil nad tako dobrimi gov ki prodajajo črno za belo, belo pa za črno. S govor pravi: BČevljar ostani pri svojem kopitu.' je nekdaj dnhovščina dobro uplivala na ljudst so okrog po vaseh, ljudstvo podučevali o žl cepljenju dreves, in kako lepo so zakonske z milim prigovarjanjem v mir spravljali. Kjer še sedaj kaj enakega najde ? Skoro nifc Oblastvo želi take gospodarske zadruge stvariti. bi umno poljedelstvo in izobrazbo razširjale, deljstvo in gospodarske stroje, umetna gnojila in dobra semena preskrbovale; take zadruge sposka podpirala. Seveda bi bilo orodje in katere posamezen ne more lahko sam kupiti, vrsti naroČiti. Take stroje za čiščenje žita, mla stroje, nmetne pluge, stroje za čiščenje de semena od predenca, umetne brane za travnik Kako močno bi se že sedaj potrebovali stroji čistiti, da bi letošnjo z tolikim grahom, kokol glatoj založeno pšenico in oves prečistili, da bi tem boljša cena dosegla. Ali vsega tega se v Jurju nič ne sliši, temveč vse hoče le špekuli hitro obogateti in se za druge nepremišljeno v zakopati. Posnemanja vredni gospod Muršič. Vsi k kteri smo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah na „ Štajerca", bili smo letos zbirce (bere) op, Gospod kaplan tedaj ni hotel priti k narož n Štajerca" po zbirco, mi smo se pa smejali ta gospod tudi drugače olikan, povedali bomo deče; Videli smo ga, kako se je na tistem sh Sv. Treh Kraljih dne 25. avgusta potegnil za Ko je nek kmet iz Drvanja se pri isti prit oglasil in prosil, da bi rad na poslančeve besede opomnil, mu je g. Muršič to dovolil. Kmetic je govoriti, da je njegova misel, da bi se vsi slo in nemški kmetje v gospodarskem vprašanju zj da bi potem imeli vsi enako dačo. Ko je km« govoril zadnjo besedo, zakričal je Muršič na vsa „ven ž njim", na kar so še njegovi pristaši dali svojim vedno žejnim grlom in stegnili svoje rol kmetiču ter ga tiščali. Med tem ravsom slišali tudi klici: Kdor bere „Štajercaft, naj pogine čakali so še enega ŠtajerČevca, ki je tem gos zabrusil, da so kričači in slabo omikani, n „Štajercu pravi človek naj umerje in le mršav^ naj pogine. Tudi po temu so stegnili svoje dolge misleči ga ven potisniti, ali mož krepke rasti; pretežek, pa so onemogli. — Tudi mariborsk njivega „Slov. Gospodarja" moramo malo p Ta je namreč pisal o veselici, da se je vršila v — 5 — tn >rt lano ' P lni Ines lni, ali pred nekimi meseci se je s prižnice na-lo zoper omenjenega krčmarja in izbacnili so ga cerkvenega ključarstva. Zdaj pa, ko za shod niso fer mogli dobiti prostora, je ta krčmar postal zo-naroden, ako ne — neroden. — Kmetje toraj r! Naročite si vsi „Štajerca", vam zbirca za pri-o leto izostane, boste vsaj lahko cigare kadili, pšenica slabo rodi. Pravda radi razžaljenja časti, Muršic-Schutz. B3. septembra vršila se je pri mariborskem okraj- sodišču obravnava zaradi razžaljenja na časti lana g. Franceta MurŠiča od sv. Benedikta proti Franc Schutz-n, trgovcu od sv. Trojice v slov. go- — Predmet obtožbe je bilo neko pismo, ka- ga je gospod Schiitz v septembru 1900 pisal na ništvo „Štajercau v katerem je stalo, da je ek od sv. Benedikta vzel ..Štajerca1' naročniku To pismo je povzročilo, da se je upravništvo ■srca" obrnilo z nekim dopisom na poštni urad sv. edikta, v župniji Muršič-evi, v kojem dopisu se je pritožba navajala in pretilo s tožbo. To je vzel Hnščič za zlo in tožil piseca istega pisma, g. upra- a „Štajerca" radi razžaljenja časti, isti bil pa je br smo svoječasno poročali pri razsodnemu sodišču laribori oproščen. Vzlic tej oprostitvi je g. Muršič proti g. Schutzu naperjeno obtožbo gonil dalje. jlbravnavi došel je zopet g. Horvat iz Bačkove in ve dve hčerke kot priče, in prisotni Muršič je i od teh mladih deklic mogel slišati, da je on lan) pri izpraševanju za velikonočno spoved jima al, da naj „Štajerca", ako ga pri svojih stariših ejo, raztrgajo ali v peč vržejo in ako bodo vpra- e. kje da je „Štajerc", pa naj rečejo, da ga niso ^J sle. (Sramota za takega duhovnika. Ali uči kršanska ro6 * kiguti?? Daleč smo prišli!) Kaplan Muršič skušal H ti obravnavi z vsakovrstim vmesgovorjenjem de- ■jj i zmotiti, kar pa se mu ni posrečilo. Ker je ^ fič g. Schiitza označil kot povzročitelja, vsled česar H pštni urad pri sv. Benediktu prejel od »Štajerca" ^3 dopis, prebrala se je tudi razsodba glasom katere lig. upravitelj „ Štajerca" v svojem procesu radi • _,. taljenja časti oproščen. Zastopnik tožiteljadr. Pipuš je v svojem zagovoru, da se je torej v onem tzovem pismo očitala kaplanu tatvina ali vsaj tno ali tako nenravno ravnanje, ki je bilo zmožno lana v javnem mnenju zaničevati. Sehutzov zago- k dr. Ambrositsch iz Ptuja pojasnil je, da je do- resnice dognan in naglašal pri tem na potrdilo i_ otnikov v pravdi Muršič proti Mravlag-u, v katerem ^ je izreklo, da ima Muršič na „Štajerca" fanatično - s- »in da je isto izpustil nad otroci istih starišev, __ so naročniki na „Štajerca" v načinu, da je šolski SpJ lici, Antoniji Breznik potegnil robec z glave, ialj ke knjige ji treščil pod klop in deklico v ve-va * m dežju in pri dolgem potu zapodil domov, U Soji priliki se je tako prehladila, da je zbolela. ^ jovornik pojasnil je dalje, da je kaplan Muršič bnalni in neutrndljivi agitator in sovražnik „Šta-da nastopa proti onim otrokom kojih stariši štrg nai j jo ..Štajerca" tako surovo, da je tako počenjanje za duhovnika nedostojno in je skrajni čas da se Muršica vsaj prestavi. — V smislu izvajanj zagovornika, je sodnik zatoženča Schiitza, no dokazih, da je Schiitz dokaz resnice dognal, oprostil, obsodil pa je kaplana Muršica na povernitev vseh stroškov. — No, gospod Muršič, bodite že vendar enkrat pametni. Sv. Marjeta ob Pesnici. (Povodenj.) Dne 17. sept. imeli smo tretjo največjo povodenj. Pesnica razlila se je, ko je pretrgala več provizoričnih jezov nad Sv. Marjeto, Čez polja in travnike. Pri Sv. Marjeti je do 200 metrov na široko tekla, kakor reka 1 m. nad okrajno cesto. Svetolenarški poštni voz zamogli so samo s pomočjo načelnika g. Pšeničnika spraviti dalje. Peljal je v deroči vodi konje za uzdo držeč čez 20 metrov daleč po najnevarnejši poti. Poštni voz na odprti cesti bi se bil lahko potopih Na tem mestu bi bilo jako dobro ko bi se takoj postavil most. Kaj se dogaja še tukaj po zimi? Oni trije mali mo-stički ne zamorejo toliko vode prepuščati. Gori pri Sv. Kunigundi se je z regulacijo Pesnice pričelo. Voda teče hitro po novi strogi proti Sv. Marjeti, tukaj pa je stara struga preozka in voda mora na polja in travnike izstopiti. Mi smo zdaj večjim nezgodam iz-spostavljeni kakor kedaj poprej! Regulacija pričeti bi se mogla na vseh krajih ob enem. — Ako se vozijo tujci z železnico od Maribora na Pesnico, gledajo zamaknjeni na tako lepo rodovitno pesniško dolino. Prav res, ta lepi kraj podoben je paradižu, pravijo. Tu raste sadje, vino, kruh in meso, samo mleko odplava posestnikom iz travnikov v Dravo. Regulacije drugih rek, kjer se ne pridobi nikak rodoviten grunt, tam seveda se regulacija izvrši — tudi železnice, pri katerih je sama zguba, se zidajo. To se pravi denar proč metati. Le prašajmo, bodejo li kedaj v 100 letih prodnasta nabrežja svižni nasipi ki so se regulirali v Muri, Dravi, Savinji itd. samo obresti nosila? Gotovo ne in nikoli! Nasprotno pa bi bilo reguliranje Pesnice največje vrednosti, katero je kedaj kdo preračunih Pri povodnjih Pesnice se pri samo eni občini okoli 1000 gld., ja celo do 2000 gld. davkov odpiše. od 40 občin, od Sv. Jurija do Ormuža, toraj 40krat 2000 gld. bi bilo 80.000 gld. škode v enem letu. Naši stariši trpijo škodo že 30 let! 30krat 80.000gld. znese 2, 400.000 toraj čez dva miljona gld. škode. Toraj plača pesniška dolina že v petih letih regulacijo. Po 5 letih pa bi kaše imele vsako leto 80.000 gld. več denarja na davkih iz pesniške doline. Mislimo da ni potrebno poslancu, inženerju nikakega posebnega talenta, da bi vladi razložil, koliko ima sama manj dohodkov ker nič sem dati noče. Upamo da bode vlada poslej bolje gospodarila. Od sv. Lovrenca nad Mariborom. Jaz sem večkrat videl v »Gospodam" in njegovem sinu „Fihposuu da obrekuje „Štajerca." Enkrat je eden izmed teh celo pravO, da se Štajercu meša. Prašam torej „Go-spodara", ali je od 7. do 8. septembra imel slab pogled ali očale potrene, da je loterijske številke namesto 70 pa 79 zapisal. Jaz sem imel na Trst dve številki postavljeni in to so bile 14 in 79, in sem jih potem veselo zapazil natiskane v „Gospodaru" misleč: nekaj kron pa Že bo. Peljal sem se v Maribor ravno tako .kakor tisti lovci nad medveda, ki so kožo preje zapili ko so medveda dobili. — Ce se ne motim, bilo je tudi nedavno brati v „Fihposua kako njegov urednik z urednikom „Gospodarjevim1' hodita po mariborskih ulicah roko v roki in prepisujeta eden drugimu na hrbtu številke iz loterijskih tablic, in kako ju ljudstvo z radostjo opazuje. B r r r r r, dober tek jima voščim! Sta pač menda grozno zaljubljena, da je njima ničla ljubši kakor devetka. — „Gospodarju" se meša, „Štajerca" pa le med ljudi. Zapeljani. Klerikalna posojilnica v Rečici. Kakor znano, teče proti klerikalni posojilnici v Rečici pri okrožnem sodišču v Celju kazenska preiskava. Sodišče je tudi zaplenilo vse posojilnične trgovske knjige in spise. Seveda je prestrašilo posojilnične ude in še bolj tiste stranke, ki so, zaupajoč duhovniški stranki, naložili pri tej posojilnici svoj denar. Ljudje so vsled tega začeli odpovedovati deleže in vloge. Toda, kdor misli, da se tem ljudem ustreže, se jako moti! Članom posojilnica seveda'ni dolžna takoj izplačati njihovih deležev, drugače pa je z vlogami. Vodstvo sicer še uraduje navadne dni ter sprejema tudi vloge, (namreč na častno besedo) če je kdo še tako kratke pameti, da tej posojilnici Še kaj zaupa, toda ako kdo zahteva, naj se mu njegov denar izplača, se ga hitro odpravi, češ, da so knjige pri sodniji v Celja. Kako zamore posojilnica poslovati, ko* nima nikakih knjig in se vplačane vloge zabeležujejo v navadnem notesu? To je uradovanje, ki se nikakor ne more dopustiti, ker se na ta način lahko zgode največje sleparije. Od nekod. Pred nekaj dnevi potoval sem skoz, meni pred več leti dobro znano Dobje pri Planini in Čudil sem se o veliki nerednosti, katere v prejšnjih letih v Dobju ni bilo opaziti. Okoli cerkve ni tistega reda in lepote kakor nekdaj. V zunanjih ograjenih kotih cerkve bile so nekdaj razne lepe cvetlice nasajene, katere so krasile cerkev in ljudstvo do obiskanja službe božje spodbujale; sedaj se obešajo na iste ograje umazane otročje plenice, o kaki cvetlici ni znamenja. Gospod župnik pečajo se baje le s politiko volitvami, občino itd.; hočejo baje prevzeti tudi službo občinskega tajnika. — Ogledal sem si pri tej priliki tudi občinsko hišo pri cerkvi, kjer je bila nekdaj občinska pisarna, ali čujte! prestrašil sem se te po-dertine, zunaj manjka strehe, znotraj stolov, mize, peči itd. Splošno sem slišal govoriti, da je sedajni občinski odbor, v sredini z gospodom župnikom, že več let zvišal občinske pri klade Čez polovico in vendar nima denarja, da bi popravil občinsko hišo in občinske ceste, katere so popolnoma nerabljive. Z beričem gonijo ubogo ljudstvo, da brezplačno in brez hrane popravlja ceste, da bi le ubogega kmeta bolj pritiskali, čeravno že itak plačuje več let zvišane občinske priklade. Pa občinski odborniki in župan ne storijo za občino nič brezplačno in brez hrane. Ob sejmih komaj čakajo, da poberejo, stalnino, potem pa hajdi v krčmo, si plačajo delo, najejo in napijejo, končno se še vsled zavžitega rujnega vinca skregajo. — Slišal sem tudi govoriti, da so se v prejšnjih časih v Dobju vršili ljudski shodi, pri katerih se je ljudstvo razveseljevalo, podučeval omikalo, ali sedaj ni sluha ne duha o kakšni (j ali narodnem poduku. »Veleučeni" župan pečaj s pipo v ustih in duhanom v roki, to je ves nj poduk in omika — Končno sem si še ogledal štirirazredno šolo, to je edino kar še Dobje k oznanuje, da so bili njega zastopniki vrli m da so imeli srce do omike in izobrazbe ljudstva naklučbi govoril sem tudi s gospodom nadučitcljeii Pulkom in sem spoznal iz njegovega govora in vedi da je mož, kakoršnih se malo najde, da ima do poduka in omike, ali žalibog, ena lastovka k naredi spomladi. Več drngokrat. PotoJ Iz Velenja se nam piše: V Tonal je pri z« povodnji 16. septembra že ponoči padel v vod Franz Gupfleitner, čevljar in posestnik z Veli Vsled teme in prevelike vode ni bilo rešitve mq več. Našli so ga drugi dan en četrt ure daleč l izslečenega. Sijajen pogreb priredilo mu je gaj društvo"Jiz Velenja in Šoštanja. — Povoden je tnd krat napravila ogromne škode in razdrla žele tir, tako da je bil promet Velenje-Spod. Drav za več dnij ustavljen. — Žandarmerija je Breznika iz Sv. Andraža, ki je baje delal dena so njegovo stanovanje preiskali, našlo se je bajfl na pol narejenega denarja in druge stvari ter mol za denar. — Se nekaj. Pri nas traja že skorajj mesece pasji kontnmac, za kojega pa prvi gosp Trebunj ni vedel in se je skoraj njegovemu BP nekaj neprijetnega zgodilo — bil je 4. avgust^ dratu in smrti rešil ga je le denar. Omenjeni g je za časa svojega prejšnega drugomestnega službi imel nad svojo sobo sledeči napis: „Nemčurjen psom je vhod prepovedan!" Pri nas je bil pa lei psom in še tega ni razumel „Pozor." Če pa „J da v krčmi zaušnico, to tudi ni kaj odveč, da j tamburica v redu. Umoritev Otroka. Dne 16. septembra se jej med Ragoznico in Dornavo pri Ptuju ob cesti 1( z vodo napoljeni šoterni grapi mrtvo okoli 3 mi staro dekletce, ki je bilo le deloma oblečeno, i posrečilo se je tukaj snem u stražniku g. I m Marinc-u morilko zaslediti in jo aretirati. Morilk je 301etna oženjena viničarica, sedaj služkinja Vertič iz Vareje. Grozna ta mati je svoje hudode obstala. Izročili so jo okrožnemu sodišču. Iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Sčavnici. /ari številke časnikov poročale so o uspehih, ka imelo našo požarno društvo pri tukaj se verš požarih. Načelnik tega društva namenja svoje za s tem popraviti, da misli sezidati novo skladi požarno orodje. Mi bi mu čestitali k takemn jetju, ko ne bi sedajno skladišče bilo dovolj in tako prostorno, da drnštvo lahko pripravi za vse svoje Lucijike in njihove druge Klco brez da bi bilo treba odstraniti požarno orodje Ti dragi načelniček kaj si vendar delaš toliko potrebnih skrbi. Ali Ti ni znano, da je Tvoj t pipar Janez Košar pred nekimi leti kupil (p pogodil) hišo, ki stoji sredi Vidma v kateri i pal 7 — > i m o v ne stanuje in se sploh govori, da nima v njej hobenih najemnikov. Vidiš Ti Matjašek, kaj pa ko bi se ti radi skladišča do svojega gospoda tajnika oglasil? Mi bi ti svetovali, da oblečeš tvojo uniformo, seveda na meč in čelado ne smeš pozabiti ter se tako kot išana oseba podaš do tega gospoda in ga poprosiš, 0a on od svojega pogojenega poslopja en del prepusti skladišče požarnega orodja. Če nisi ravno na kaki ^ petek ali drugi taki nesrečni dan zagledal prvokrat nit We£;t dne in rumenega solnca in če ti je sreča le src< količkaj mila. stavimo mi kar hočeš, da bi bila Tvoja , n prošnja uslišana. Seveda moraš storiti vse to ob jec Bgodnem času, kajti taki plemenitaši ki so, (če se clnj zgodovini sploh sme kaj verjeti), potomci Krucev, to j o je tistih ljudi, ki so v šestnajstem in sedemnajstem njj stoletju po Spodnjem Štajerskem rogovilili, igrajo r0j, dandanes na političnem polju imenitno vlogo, ter isi spi'^K'ttiaJ0 le same odlične osebe in še-le te iln te,'H.ii kdaj njim je ljubo, na primer, če kdo prinese t( kako staro pipo (fajfo) ali kaki drugi taki dišeči stroj ičn aa prcosnovanje ali pa Če pride tista naivna sestrica, ,ra4 Micika z njenim štiri metre visokim sinčkom iz Ma-pri ribora na letovišče, misleč, da kot stara devica napravi s tem čast celi župniji. Matjašek bodi tedaj, kolikor ti je mogoče, spreviden ter glej, da boš se de redel, kakor to zahteva dvorska šega, da ne napraviš tvojim družbenikom, ki so sami omikani možje, kake sramote. Da na tem potu ne zadeneš na kako oviro, [i naznanimo, da se je ta Tvoj tajnik preselil pred kratkim časom v vilo „Pfeifenheim" (ali pa ?ilo „pipni dom") to je tisto poslopje, ki se drži govejega in konjskega hleva od posestnika Ceha — De to dosežeš, imelo bo društvo dvojni dobiček. Prvič bo orodje hranjeno popolnoma v narodnih poslopjih, drugič pa se ne bo bati, da bi še miši ali podgane e ] kedaj več pregriznile brizgalne cevi, kajti ko bi ta Tvoj tajnik le enkrat v mesecu vtaknil svojo številno ploščo v skladišče, gotovo bi pocrkale vse miši in Mpo'lgane in če bi tudi več metrov globoko v zemlji ] skrite bile. Matjašek ne bodi jezen, če ti dajemo ta luk, prepričani smo namreč, da ti mati ni pri zibeli a pesmice, da bi imel kdaj biti načelnik naše po-I feme brambo; kajti za to mesto imaš toliko zmožnosti kot kozel za vrtnarja. — Mi, kateri to pišemo smo štirje: Jaz, černilo, pero in papirje. Iz glavnega mesta Zagreba. Iz vseh krajev dohajajo vam vsakovrstni dopisi, tedaj tudi jaz želim dragim atateljem „ Štajerca" pisati par vrstic. — Prepotoval sem veliki del zemlje in prečital mnogo novin; sedaj iwjčitam tudi ^Gospodarja" nŠtajerca" in „Naš Dom", ^^Bi prepričal sem se, da noben časnik, bodisi nemški poJhrvatski, bošnjaški ali češki tako nesramno lažnjivo njegov „ I ! rju n ipo vaj i :im ibi aa see ran iii irija stv dnj e j oči rdilne obrekuje kakor nGospodar" in njegov „mladi." ^Hptrašno se bojita, da bi jima „Štajerc" kruheka ne po-^iJjedel. ker toliko zoper njega ugovarjata, in bojita se, da bi v njiju lačni žep premalo prišlo. Ne znata, kaj ^66 bi skupaj spravila, da bi ljudstvo od „ Štajerca" pdvrnila. Ali vse zvijače in laži jima ne pomagajo nič, ker BStajerc" vedno napreduje in se vedno močnejše jrazŠirja. Fihpos zdaj tako vrešči, kakor če kdo mački 01 'J11 rd na rep stopi, in ako še ni zadosti, pa še zraven prav na debelo kihne in pihne. — V zadnji številki zopet nagovarja slovenske stariše, naj ne dajo svojih otrok tujega jezika učiti. Oj vi krščanski stariši, pomislite malo, kako se godi vašemu sinu, ako ga pokliče cesarska pravica med vojake. Kako je revež tam zasra-movan, ker ne razume druge besedice kakar tiste, katere so ga ljuba mati pri zibeli naučili. To so nasledki hujskanja, s katerim so vas nekateri gospodje zapeljali in tako pride, da otrok ko odraste, ne zna dalje kakor od peči do mize. Predragi slovenski narodnjaki, to sprevidite lahko sami, v kaki zadregi ste se že morebiti eami nahajali, ko niste mogli na vprašanje v drugem jeziku odgovoriti. Pa kaj, saj tisti, kateri vas najbolj proti drugemu jeziku hujskajo, ravno tisti drugi jezik prav izvrstno razumejo; njih namen je le, da bi vi ostali nezavedni, oni pa bi še nadalje na vaše stroške svoje malhe polnili. Glejte, „ Gospodarjev" sinček sam pravi, kako smo Slovenci zasra-movani in da slovenski sinovi ne pridejo do nikakih višjih služb. Seveda, kdo pa je tega kriv? Krivi so si sami, ker, kar se Janezek ni učil, tudi Janez ne zna, potem pa tudi višje službe ne dobi. Ako boš imel polne žepe ^Gospodarjev" in „Fihposovu, te ta dva ne bosta spravila na nobeno višnjo stopnjo, in boš še vedno ovsen kruh tolkel. S tem bodi dovolj. Ako pa bodeta ta dva brateca še nadalje tako grdo obrekovala, (laž jima je itak prirojena) jih bodeta drugo pot še kaj več slišala. Ako kateri dopisnik teh listov ne zna druzega pisati kakor same take kot dosedaj, naj prosi sv. Duha za razsvetljenje in naj poreče s svetim Auguštinom: „0 Gospod, tukaj reži, tukaj žgi, da mi v večnosti prizanese!." „Štajerčevu naročnik. Zunanje novice. Blazen profesor. Pred nekaj dnevi je kolovratil po Ljubljani zlasti po različnih uradih, neki tuji gospod, ki se je britko pritoževal, kako ga preganja neka dama, s katero je bil svoj čas bližje znan. Moža, ki se imenoval P. Zaharija, je že to silno razburilo, da je pred svojo sobo našel — prazen zavržen pisemski kuvert. Izkazalo se je, da je mož, ki je bil profesor na realki v Trstu, blazen. Opozorjeni sorodniki so prišli bolnega profesorja iskat in so ga odpeljali v Trst. Roparski umor V cerkvi. V Sassoferratu v an-konskem okraju so prišli pretekli teden v cerkev trije možje, ki so pripovedovali, da se vračajo z božje poti iz Loreta. Na videz so pokleknili pred veliki altar; ko so pa zapazili, da ni, razun cerkovnika Varanija nihče v cerkvi, so ga umorili z bodali ter so jeli grabiti denar iz shrambre, pobrali so nebrojne zaobljubne darove, dragoceni okit na oltarju itd. Slučajno je župnik potreboval cerkovnika ter je ponj šel v cerkev. Ko se je približal, so roparji ustrelili nanj ter hitro pobegnili. Dva sta srečno ušla, tretjega skritega v gošavi, so zgrabili ljudje. Zdaj zasledujejo orožniki še ostala dva. — 8 — Nesreča pri obešanju na vislice. Dne 26. septembra sta bila obešena brata Slanicki, ki sta svojega lastnega očeta umorila. Eksekncija je bila grozna. Trajala je celih 11 minut. Starejši brat je, videvši vešala, postal tako slab, da so ga pazniki morali nesti k vešalom in ga držati, ko mu je rabelj deval štrik okrog vratu. Mlajši brat je pa celo z vislic padel. Rabeljevi hlapci so ga vlovili in spravili nazaj na štrik. Nesreča na železnici. Brzovlak iz Bukreše je z ogrske postaje Palote odpihal, za njim pa se je odpeljal tovorni vlak s 16 vozovi, izmed katerih je bilo na vsakem 10000 kg petroleja. Iz Palote gre železniški tir malo navzdol, brzovlak jo torej zaviral, toda na tovornem vlaku pokvarila se je zavora in vlak je z velikansko hitrostjo dohitel brzovlak; s strašanskim sunkom razbili so se vozovi s petrolejem, vse je začelo goreti, vpiti in kar ljudij ni bilo ob sunku mrtvih, zgorelo je v plamenih. Le malo se jih je rešilo. Dobro se je zmuznil. V Parizu se je bavila žena nekega hotelirja baš s svojo toaleto, ko je začula v svoji spalnici ropot. „Kdo je?" je zaklicala. In pokazal se je njen najmlajši natakar, zdrknil je na kolena ter jej začel praviti o svoji nepopisni ljubezni. Žena mu je grozila, da pokliče soproga, a natakar je bil takoj pri volji, umakniti se, ter je le prosil lepo gospo, naj o vsem molči. Popoldan pa je zmanjkalo natakarja, gospa hotolierka jo bila v groznih skrbeh, mislila je, da se je natakar iz nesrečne ljubezni usmrtil. A kmalu je zapazila, da je izginilo iz njene spalnice 1500 frankov in mnogo druzih drago-cenostij. Natakar je bil navaden, a jako prebrisan tat, ki se je rešil iz neprijetnega položaja s tem, da je pripovedoval gospej hotelierki, kako nesrečno da jo ljubi. In tako je dosegel, da ga gospa pri tatvini, ki jo je v stranski sobi ravnokar izvršil, ni že takrat zalotila. Za oslovo senco. V Gradcu se je pravdal nedavno trgovski potnik Karol pl. Rotauscher radi — trinajstih vinarjev. Tožil je privatno učiteljico A. Lerch, s katero je imel skupno kuhinjo, da mu je ukradla sladkorja v vrednosti enega vinarja nadalje za 8 vinarjev juhe, za 2 vinarja drv in za 2 vinarja praženega krompirja. Obtoženka je bila oproščena, ker Rotansener ni mogel dokazati, da je navedene stvari res vzela. Umor sina. Zidar Avg. Starh v Freudenbergu pri Češki Kamenici je ustrelil svojega sina iz prvega zakona, ker se je potegnil za svojo mačeho, ko jo je pijani zidar hotel tepsti. Zidar je znan pijanec in razsajalec, njegov sin pa, ki se je ravno vrnil od vojakov kot desetnik, jako miren in priden človek. Zverinski oče je že pod ključem. Nenavadna mnemotehnika. „Modera Society^ poroča, da je k nekemu irskemu duhovniku prihajal vedno jeden njegovih župljanov k spovedi in začel naštevanje svojih grehov z besedami: Pretepel sem svojo ženo. Končno je duhovnik jedenkrat tega gorečega vernika vprašal, zakaj vendar ženo toliko pre- tepava. Mož je odgovoril: „Glejte, gospod, jaz iraai slab spomin in se bojim, da bi utegnil pri spora dosti grehov pozabiti, zato pa, predno grem k sp vedi, pretepem svojo ženo in ta mi potem očita i tudi najmanjše grehe, kar sem jih storil. Pač nen vadna mnemotehnika in originalno nadomestilo j izpraševanje vesti. Umorjena in sežgana šolarica. Iz Prage poroto da je bila pri Nahodu neka 121etna šolarica iz cen grede v nekem gozdu umorjena in nato sežgana. Naj se je le obžgano okostje in klobuk nekega z pijanca, ki je pa izginil. Policiska Zvijačnost. Meseca avgusta je til cerkve Santa Sabina v Rimu ukradena Sasaeft tova goreča slika Matere božje. Policija je prišla tatom na sled, ne pa tudi sliki, vsed tega ni ta aretirala ampak jim nastavila past, v katero so tudi res ujeli. Tat, neki portir Felice je v neki družtf ki se je dalje časa zbirala okrog njega, izvedel, da jd prišel v Rim bogat Anglež, ki silno dobro plačuji vsakovrstne umetnine. Felice seveda ni vedel, dal družbi, kjer je to izvedel, so bili sami detektivi (skrivaj policaji) in da je bil tudi bogati Anglež — italijansfl detektiv Felice se je potom necega posredovalca \m govoril za sliko 10000 lir, a ko je z ukradeno sliki prišel k Angležu, ga je policija prijela. Csolgoss. morilec prezidenta Mac Kinleya, se smfl| ki ga čaka grozno boji. V ječi kriči, joka in trepef kakor bi bil božjasten. Poleg Csolgossa bodo nsmr] ceni z elektriko še štirje zločinci. Opeharjen tat. V Ljubljani je ponoči ubil tal Šipo na oknu trafike in vzel iz okna 7 škatelj misled) da so napolnjene s cigaretami in cigarami. Tat sej opeharil, kajti škatlje so bile prazne. V jezi je ta; škatlje razmetal po cesti. Kuga. Lloydov parnik „Cesarica Marija Terezija! je od 26. septembra v karanteni v Aleksandriji, m je obolelo 13 oseb, med njimi nekaj Dunajčanov ba« na kugi. Jako imenitna oseba je v Buffaln zamorec Jim1 Parker, kateri je planil ob atentatu na predsednika) Maca Kinleya na morilca ter je pomagal razoroži^ ga. Jim Parker, po svojem poklicu natakar, je jako! močan človek; pokazal se je tudi zelo pogumnegaj potegnil je namreč Czolgaszu revolver iz rok^ ko \i hotel morilec iznova ustreliti. Seve ves njegov pog^ ni mnogo koristil, ker je Mac Kinley sedaj vkljotj temu mrtev. Vendar vse slavi Jima Parkerja, ki pro-j daja kosce svoje obleke, katero je nosil med atenj tatom, kot prave relikvije za dragi denar. Celo za posamezne knofe je dobil po 20 dolarjev. Vkljalj vsej veliki slavi pa vendar ni postal zamorec ošabeaj še vedno je natakar, saj pa znaša že napitnina, ka-| tero je dobil v teh dneh od gostov majhno premoženje. Kralj starejšina. Te dni je umrla v KodanjnJ soproga slovitega slikarja danskega Jensena. Na krsti bil je tudi dragocen venec s kraljevim imenom. Kralj je namreč že v mladosti podpiral nadepolnega slikana in ko ga je nekega dne zapazil vsega otožnega, vprašal -9- h :;t je po vzroku njegove otožnosti in zamolklosti. Mladi li slikar pa je hiral — radi nesrečne ljubezni; njegova i- isvoljenka je bila iz plemenite hiše in njen oče je ni !, hotel dati plebejcu. Kralj gaje potolažil, izposloval v slikarju njegov ideal, bil je celo pri ženitnini sli- larjevi za starejšina — in ko je slikarju zdaj umrla ■draga polovica — se je nekdanji starejšina še nanjo H pomnil z vencem na mrtvaško krsto. e Umor Maca Kinleya — prorokovan. L. 1898 je o baje prorokoval učenjak dr. Max Muhlenbach v listu a .Philosophical Journal", da vidi v Washingtonu belo hišo zavito v črno. In to pomenja, da bo predsednik s JMac Kinley nmorjen ter da bo žalovala po njem vsa I Amerika. Leta 1900 je izdal Muhlenbach brošuro, ^ kateri je iznova trdil, da se je nekdo namenil predsednika umoriti ter da je njegovo življenje do no-rembra meseca 1901 v nevarnosti. — Sedaj, ko se ■■e to prorokovanjo izpolnilo, vzbuja seveda veliko sen-^Bacijo. 53 oseb gladu umrlo. Kakor kaže statistika, je v imrlo preteklo leto v Londonu 53 oseb vsled lakote. \[cd temi žrtvami gladu so otroci, šele par tednov ,i In starčki, ki štejejo nad 80 let. s- Mačeha morilka. 23. septembra je bila pred o orotniki v Lincu na smrt obsojena 20letna Katarina ■ehnerova z Diirnberga, ker je 28 aprila t. 1. zadušila i ivojo triletno pastorko ter jo potem vrgla v 7 m :lobok studenec. Po umoru je baje bila zelo vesela '*Jw si je godla na ustno harmoniko. Zdaj pa ji za- ■oje nštrik!" I Dvojenec carjev. Na Ruskem je carju toko močno l, lodoben neki grof, da ga je svoje dni nagovoril v Petro- ewadu celo yorski vojvoda kot carja.- „Grof", pravil ,t jen je nekdaj car, nzakaj ne spremenite svojega obraza? fcistite si vsaj brke obriti. S tem se ni šaliti. Ker n tako čuda podoben svojemu nesreČnemn carju. ■vedno v nevarnost.« — »Sire", dejal je na to of, če je kdo toliko srečen, da je podoben svojemu lulostnemu vladarju rad prenaša potem druge nepri- n nnsti.- — „Torej prav", odgovoril je car z britkim a asmevom. ''Kadar nočete sami na sebi izpremeniti ti Tojega obraza, potem le pazite, da tega ne stori o krat kak anarhist ali nihilist s svojim samokresom." i. --------------------------------------■-----------------------------------------------------------------------------------------------_---------------, n Gospodarske stvari. b Važnost in poraba živinske soli. (Konec.) Naj- ^•ipravnejši način pokladanja soli je enakomerno po-^fcanje soli po krmi, ali če se pomeša z rezanico, ^■Otrobi in dr., ali če se raztopi v takozvanem na-^Bjn- Na vsak način se priporoča, vsaki živali posebej ^■neriti določeno ji množino soli, daje vsled neenake ^■delitve ne dobi ena žival preveč, druga premalo. > rimerno je, sol pokladati živalim vsak dan; vender I more, ako okolščine tako naneso, tudi le dvakrat &■ trikrat na teden dati odmerjena sol. Sol, ki se tim, živalim polagati, se mora. če je v kosih ali gru-|Hj* poprej zdrobiti in presejati, da živali ne požirajo PBj'h kosov soli, ker bi se v želodcu le počasi topila |ftBpovzročila trajno draženje želodčnih sluznic. Pri ovcah je tudi na to gledati, da sol ne pride v dotiko z njih volno, ker se ovce potem ližejo, in iz tega lahko nastane grda navada, da volno žro\ Namesto da bi zrnato sol klaji primeševali, je v mnogih slučajih bolje, živalim dajati šolnike za lizanje (kameno sol ali umetne solne kamene), ker potem živali lahko užijejo soli, kolikor je potrebujejo, in se pri tem navadno tudi manj soli porabi, ker se je nič ne poiz-gubi in ne použije čez mero. Šolniki za lizanje pa morajo biti gosti in trdni, da se ne drobe in živali ne požirajo večjih kosov, kteri, kakor je že bilo povedano, želodcu škodujejo. Za avstrijske razmere pride pač v prvi vrsti denaturovana živinska sol po znižani ceni v poštev. O tej pa je med ljudstvom toliko napačnih mislij in neometeljnih presodkov, da gotovo ni odveč, če si nje sestavo in svojstva natančneje ogledamo. Denaturovana živinska sol se tako nareja, da se navadna dobrozrnata sol pomeša z majhnimi množinami pelinovega praška (0.25%) in rdečega železnega okisa (0.5°/o). Ti dodatki so živini čisto neškodljivi. Nasprotno^ pelin že prebavljanje spodbuja in je toraj sestojni del mnogih pod raznimi imeni v trgovini na-hajajočih se »živinskih praškov". Železni okis je čisto nedolžna, neraztopna tvarina, ktere se najmočnejše kisline komaj primejo in katera zapusti živalsko telo neizpremenjena, ne da bi bila v njem povzročila kak dober ali slab učinek. V tem oziru je z njo tako, kakor z malimi množinami peska ali prsti, ki se vedno drže krme. Tudi je množina železnega okisa v dena-turovani soli tako neznatna, da ne more na prebavila nikakor dražljivo vplivati ali jih kako drugače nadlegovati. Ako bi se živinčetu naenkrat dala zaužiti vRa množina železnega okisa, ki je v soli za vse leto, bi vender živinče ne použilo več železnega okisa, kakor požre v enem dnevu peska z 10 kg dobrega sena, kterega se drži samo*/* % peska. Da so tako neznatne množine čisto neškodljive, pa je istotako znano, kakor se redkokdaj dobi seno, ki bi ne imelo nad Vi % peska. Tudi v drugi klaji je navadno več kakor Vs % peska. Ker pa je železnega okisa učinek tak kakor drobnega peska in ker ga krava z živinsko soljo použije na dan kvečjemu V« g (toliko kakor tehta 5 do 6 pšeničnih zrn), toraj je pač jasno, da ne more imeti na kravo nikakega učinka. V solinah se sicer drobnozrnata sol skrbno pomeša s sredstvi denatura-cije, ali pod vplivom vlage se pri ležanju včasih napravijo trdnejše gruče in po stresanju med vožnjo se lahko denaturovna sol deloma odmeša tako, da dena-turovalne snovi niso več enako razdeljene v soli. Zato se priporoča, denatnrovano živinsko sol pred porabo, še enkrat dobro premešati ali presejati, da živali dobivajo vedno enako sestavljeno sol. Predsodek proti nekterim vrstam denaturovane živinske soli se včasih razodeva z vprašanjem; ali ima morska sol v sebi jod in ali je sumno morsko sol rabiti za napravo denaturovane živinske soli? Na to moramo odgovoriti: Ne!( V morski soli sploh ni joda in tudi v morski vodi so tako zelo neznatne množine joda, da se z navadnimi kemijskimi sredstvi še dokazati ne more in da so potrebne čisto posebne priprave in natančni — 10 — načini, da se jod zasledi v morski vodi. Morska voda ima v sebi dosti manj joda kakor ga imajo navadne slanice, in kakor iz teh ne preide nič joda v varjeno sol, tako ga tndi iz prve ne pride nič v morsko sol. marveč v obeh slučajih ostanejo neznatne množine joda v iužnici. Taki presodki proti denaturovani soli so toraj brez podlage; veljavni so le oni ugovori, ki se nanašajo na razmeroma previsoko ceno in zelo zamotane načine dobave. Želeti in upati je, da se bode tudi tem ugovorom kmalu izbilo dno. Denaturovano živinsko sol, ki se lahko spozna po rdečkasti barvi, je razločevati od črne gnojilne soli. Ta je denaturo-vana z rezkimi kiselastimi tvarinami, ki so njivski zemlji sicer ugodne, živalim pa škodljive. Ta črna gnojilna sol, ki je vse kaj drugega kakor poprej pod tistim imenom oddaljni odpadki solin, je samo za gnojenje porabna, živalim pa se ne sme pokladati, ker jim je škodljiva. Dr. E. Meissl. Zavrelica. Ta jako nevarna bolezen na vinu je pri nas v poletnem času nekaj jako navadnega. Posebno šibka črna vina iz mokrotnih let, ko je grozdje močno gnilo, so jej jako podvržena. Vendar ne prizanaša belemu vinu, če pride to v sod, kterega je zavrelica pokvarila. Komur vino zavre ali se mu zbirsi, ni nič kaj čislan kletar. Njegova klet je navadno zamazana, a reda ni v nji nobenega. Vino se v sodu le malokdaj polni, še redkeje pa pretaka. Včasih stoji vino vso zimo in morebiti vse leto na drožju. Neumni kletar misli, da da drožje vinu moč toda se močno moti. Nesnaga in malopridnost je prvi vzrok tej bolezni, kajti s tema lastnostima se v klet in v vino priklatijo tudi neke glivice, ki vino zavro. Te glivice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo. z drobnogledom pa komaj. Kaj nam je toraj storiti, da se nam ta bolezen ne priklati v klet? V prvi vrsti se držimo snage in vino večkrat zalivajmo in preta-kajmo. Pretakati je mlada vina vsaj štirikrat v letu, in sicer pred božičem, meseca marca ali aprila, meseca junija ali julija in v začetku oktobra. Ce se pa vino večkrat pretoči, je tem bolje. Mošt iz gnilega grozdja naj povre na zdravih tropinah in naj se dene v sod, ki se je zapuhal nekoliko z žveplom. Tudi je paziti, da se vino poleti preveč ne ugreje; zato naj se hrani vedno v hladni kleti. Se celo prevažanje v vročini zbudi včasih bolezen. Zavrelica se spozna na tem, da se vino začne peniti, in da preminja barvo in okus ter izgublja kislino. Črno vino rjavi, belo tamni, oboje pa se moti. Vino diši kakor bi bilo poparjeno, in če se je bolezen že močno vkoreninila, je jako zoperno. Ako se zapazijo že prvi pojavi bolezni, da se vino še rešiti, Če je bolezen že daleč, je izgubljeno. Niti dobrega žganja ni mogoče dobiti iz njega. V prvem slučaju naj se vino brž pretoči v sod, ki je z žveplom močno zapuhan. Res da izgubi črno vino s tem nekoliko barve, toda vsaj ostane nekaj časa pitno in zabrani nadaljno kvarjenje. Vendar naj se vino kmalu porabi. Kdor ima ali si lahko izposodi pasterizator, to je orodje, v kterem se vino v ceveh segreje na 60° C. je najbolje, da rabi to pripravo. Pasterizovanje ne da vinu nobenega duha, ga nič ne pokvari, a odpravi mu skoro gotovo bolezen. PosotJ v kateri je vino zavrelo, naj se večkrat opere odrga z vrelo vodo, kteri se je dodalo več sode ii in nekoliko žveplene kisline; potem naj se napoh s čisto vodo, ki ostane nekoliko dnij v nji. Kad? se posoda zopet rabi, naj se ne deva v njo — vsaj prvič ne — najboljše vino, ampak če mogoče le do mača pijača, če se pokvari ta, ni tolike škode kako; pri dragem vinu. V mesni sušilnici v ktero se sedaj ne spošfl dim, imam nekaj bohov špeha, v kterega so pre kratkim prišli črvi. Kako črve odpraviti in kako | sploh špeh poleti obvaruje pred črvi? Odgovor: Či v špehi so ličinke muh, ktere letajo po špehu U vanj polagajo jajca, iz kterih izležejo ličinke, kte Vi imenujete črve. Špeh poleti obvarovati črvov torej toliko, kolikor obvarovati ga muh, kar ni težfc le muham ni pustiti pristopa v shrambo. Ker mor biti shramba zračna in se morajo okna odpirati, /at naj bodo okna aastavljena s kakov redko tkanino, pač prepušča zrak, ne pa muh, Grviv špeh so na bolje popravi, ako ga zopet nekoliko v dimu presusin« ker dim kmalu zatre vse zaloge. Kdaj je bolje trte grobati. jeseni ali spomladi Odgovor; Z grobanjem trt je tisto, kakor s saditvij drevja. Groba se lahko jeseni in spomladi, a gled uspeha ni velike razlike; vender utegne imeti jesenu! grobanje marsikako prednost, in sicer se jesenska gn banica hitreje okorenini in se delo opravi ob časi ko ni mnogo drugega dela, dočim je spomladi i tal dovolj opravila. Loterijske številke. Trst, dne 21. septembra: 35, 74, 18, 43, 7 Gradec, dne z£. septembra: 23, 21, 54, 45, 6em.ec s primerno šolsko izobrazbo, ki, ako mogoče nekaj slovens razume, sprejme se s 15. oktobrom v trgovino s knjigami in papirjem W. Blanke=ja v Ptuju. Rablj ene iste za zrnje 0- odda po nizki a cena] Fe rs ch v Ptuju, florjanski trg. -1 — ii — Ad. Hochegerja glavno zastopstYO marienfeldske tvornice motorjey In lokomobil (M ari en fe Id er Motoren- und Locomobilen-Fabrik) Dunaj Mill 2 JosefstSdterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice „Josefstadterstrasse.B Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, Špriitom.in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-ttlnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske mori za eno .^___ uro samo 4 do 6 vinarjevl! Ceniki Brezplačno in poštnine prosto. BH J06 Jos. Kasimir v Ptuju priporoča svojo obilno zalogo in sicer: najfinejše namizno in jedilno olje, sadni in vinski jesih, jesi-hovo esenco in kislino, kiselo vodo: rogačko, radinsko, in konigsbnmer, pivo v steklenicah in sodčkih „Bratov Reinighaus" v Gradci, prav dobor švicarski sir, salami. špeh papriciran, liarinke, celi in sekani Speli, svinjsko mast. „Monte Christo", najfinejši želodčni liker, moko iz parnih mlinov, kavo, čaj, sladkor, kakao, čokolado, rum, siivovko, vinski cvet, vsakovrstne dišave (Gewiirze) i. t. d. Najboljša postrežba in najnižje cene. 295 Za oskrbovanje živinske trgovine in govedoreje posebno ugodno pripravno posestvo ležeče v ptujski okolici, v središči šestih, mnogoštevilno obiskanih sejmov, blizu hrvaške meje, se proti najugodnejšim pogojem proda- tudi se proda dobro ohranjena str6-Sina (Dachstuhl). Povpraša se pri upravništvu »Štajerca". 290 3o$. Kasimir v Ptuji priporoča svojo obilno zalogo in sicer: klajno apno, »Flora" in »Gloria" živinski redilni prašek, mrcesni prašek, lim za muhe, papir za muhe, pravi amerikanski, cement roman in portland, Strešni lep, k6tran, karbolinej, firnis, lak za tla, železo, pohištvo, vozove in nsnje, oljnate barve za slikarje in hiše, kvarte za igrati in razglednice, špirit za goreti, penzelne in krtače, stopelne, mast za in vozove. čevlje Najboljša postrežba in najnižje cene. 295 Vili podoben hram se da za več Časa v najem, ležeč tik ceste; stanovanje v prvem nadstropji- tri sobe, kuhinja shramba brez ali z pohištvom, balkonom, potrebnim vrtom, zdravo vodo, velikim sadovnjakom in visokim Šilnastim in bukovim lesom. Okolica je okrog obrobljena s položnimi vinskimi griči. Zraven spada prosti lov, kar vse je pripravno za kako umirovljeno familijo. Pripravno je tudi za vinsko rgovino, kakor tudi za trgovino s zernjem. Prostori so obširni. Ponudbe so pošiljati na upravitelj s t vo Štajerca. 311 V najem se da trgovina Z mešanim blagom na deželi s pripravljenimi prostori. štelažami, prostornimi kleli, snažnim stanovanjem, vrtom za zelenjad in sadovnjakom. Trgovina se da razširiti v trgovino z vinom, zrnjem, lesom ter z vsemi poljedelskimi in sadnimi pridelki. Konkurence nobene; pogoji ugodni. Ponudbe so pošiljati na upravništvo »Štajerca« 310 r Heinrich Manretter v Ptuju, florjansk' trg priporoča svojo najbolje sortirano zalogo špecerije, vina v steklenicah in delikates po najnižjih cenah. Proseč za mnogošteviln obisk se beleži 305 vsim spoštovanjem Heinrich Manretter 0-O"0"0"«0«0«'>0^0»"0 W. Blanke v Ptuji glavni trg štev. 6 j ogerska ulica štev. 6 nasproti peliki nemški eerkPi. | nasproti veliki poiašnict Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica iu trgovina 8 papirjem, šolskimi in (risarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig in zaloga jQf£- kvart -mg Vsaki čas velika zaloga vseh šOlSkil) knjifl v najnovejši izdaji kakor tudi trgovsliin; Pplsopalnih knjig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in spilnega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za Pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zapitkOP, papirnatih PKČiC, papirja za zavijanje itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. jva debelo in drobno. Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, šolska podstua, cbč. predstojništpa i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kanceliiskib potrebščin po najnižjih cenah. Izdeljujejo se po ceni in hitro: trgOPSke tISkOPine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zaoitKi z natisom tvrdk, računi, PiZttniec, raslopne karte, pečatne znamke za steklenice m pisemske zaklepe, Štambilje iz Kavčuha in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških od škofijslva potrjenih §0T molitvenikov "Stfl v jako lepem vezanju po raznih cenah. PrintMItritt* bniiflfr v zabavo m Pouk z lepo ozaljšanimi i iifvvvwi.t nuiiHv platnicami v veliki izbiri. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma priskrbi. Ravnokar je doSla: Graška nemška pratika 1902, a 7 kr. — Slopenska pratika za 1902. leto a 10 ke. in 12 kr., za prodajalce mnogo ceneje. MR** Razglednice "*•« p najfinejši spetlotiskopni izpršitpi pošiljam jaz za K 85.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. Meščanska parna žaga. Na novem Isittnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v poi'abo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. *> Dr. Rose balzam Praško domačo mazilo z a želodec iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi je že vcfi kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva Okrepčuje in obdrzuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. BC Po pošti razpošilja se vsak dan. Jfc! Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi V pušicah a 35 In 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gM. 1"58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 2-30 6/1 pušic, ali za gld. 248 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. H VARILO! Vsi deli anbalaže \ iioajo zraven stoječo po-U stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c, in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu11 Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju t lekarnah p. Ignacija Kchrbalk in g. Hans Molitor-a, v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem Gradca pri GusUt llxa-tu in pri g. Maks Leyrcr:ju v R 9. v CeljL 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4°/0 nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Slanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.56042. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5,/9°/0 nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista aH čeka poštne hranilnice na račun štev. 807870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo daja menična posojila proti 5V3% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Lepi zimski ječmen za sejati, prodaja Karol S i m a ji g. Bregu pri Ptuju. 316 Prodaja in premije vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termo-1 metrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libelc (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim^ blagom v Ptllju v gledališkem poslopju. 182 ►.....»,».... M M Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu'- v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frisno sadje, jabolka, hruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, surovo maslo (puter), med (Schleuderhonig), čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren in drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje. Use to po visokih cenah. ~>— •«* 292 M 13 „Stajerc" izhaja vsaki drugi petek, prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 kron 60 vin. s pošto vred. Naslov: »tlpravfteijstvo Štajerca v Ptujti." IiliEti jabolčni »št 100 litrov 20 kron, če se ga kupi več, je ceneje. 260 Sadno kletarstvo 30$. Pall0$ y Celji. H. M0RELLY poprej Franc Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) v Ptuji naznanja slavnemu občinstvu, da se je prestavil iz ogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki cerkvi Balmliofgasse št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih, barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje Stth.0 barVO za malanje hiš, dobri, hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe- in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ceni, 177 Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je Se ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo mB£~ uro -3H s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, sejo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo št. 29. 307 lekarnarja A. Thierry-ja balzam z zeleno nunsko varstveno znamko 12 malihjali 6 velikih steklenic K 4 — poštnine prosto. A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. Thierry-jeva lekarna „pri Angeljn" v Pregradi pri Rogatec-Slatina. Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt 1 Budapešta: lekarna J. v. TorSk in dr. Egger. Zagreb: lekarna S. Mittelbach. Na drobno dobiva se poovsod. 137 §eiger»jeva trgovina z Hnjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo najveco zaloga molitvenih in solslcih Ivnjig *» tfudskih (narodnih) spisov. 20/f. Fritz Rasch trgovina s knjigami 4§j|| in papirjem T7- Celji priporoča svojo veliko zalogo šolskih knjig in pisalnih potrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolendarov in zabavnih spisov v največji izbiri in po najnižjih cenah. 259 !Aaf-ai|UB|B IIA a iqop as J8i n 09 HS°d od lji OS 0UIBS Bfl9A lom on$u|d *i\nnd # # # B^JIUp^jSoUlA "HSaOttSA BZ t?3{fll}[ HUZWA 0 5[8f C|SIZ| 4CH0UAt>M z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo. J Trgovina -= TBAUN <& STIGEB v Celji 263 * — 14 — Kdor namerava kupiti nagrobne kamene naj obišče kamnoseško podjetje J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-a) i^~ tam se nahaja čez 100 izgotovljenih novih nagrobnih kameno v *•■ ! po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi. 222 Najboljše dobavanje! Strogo solidna in lepa dela! plugi izje k la Najizvrstnejši in priznano najboljši i I-, 2-, 3- i« •t-rezala, h I-«« A za travnike in mah, razdeljene in Uran C diagonalne, poljski valarji, obrocasti in iz gladke jilehovine, stroji za sejanje flAgricola"v stroji za košnjo in žetev, za ^S^tof*^0 grablje za seno in Setev, za obračanje mrvo, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroj e za rezanico, na valjčkih in z pazljivimi tečaji, Jako lahko za goniti pri cimur se prihrani 40% moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, cff*r\il 1€k ml ^iflfi 8 patentovanlmi valjčnimi, okroglimi »LI UJI Aci UildLILljn ma2|jivimi tečaji na roko, na vital in za na par. Najnovejši mlini za čiščenje žita trijerii u rolkattU turške. Samotvorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkuije in trtne udi „Syphonia", prene8ljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, -. .**! „T__ - -/ '^. J kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano P° Ustanovljene 1872. najnovejši m pripoznano najboljši napravi Fh. XHayfarth tuj Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob de- lavuikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsa- jM kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za pošredb vanje vsakoršnega posla z avst- ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. t Obfenie t ausi. oacrsKo banko. n Ravnateljstvo Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Letni sejmi: ii 1900 (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. due avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi; Vsako prvo in tretjo sredo v meseeu, izvzeinši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrše v dotičnih tednili zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. Tedenski sejmi; Tfc| Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Župan- Mestni urad v Ptuji. j Qrn|gB — 16,— Razglas. Mestni občinski urad ormužki naznanja, da se vsaki torek od sedaj naprej s-vizn-jsUsii sejem v Ormožu vrši. Sejmina za komad znaša 6 vinarjev. P. n. prodajalci ormužkega in bližnjih okrajev so uljudno povabljeni, se teh sejmov mnogoštevilno udeležiti. Kupcem stojijo hlevi na sejmskem prostoru na razpolago. Ormož, it. septembra i9oi. župan: j R Kautzhammer. 303 Otvoritev trgovine. Podpisani dovolim si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem v hiši štBV. I na glavnem trgu odprl urarsko obrt Obilne izkušnje, ker sem deloval v najslovitejših delavnicah, me vsposobljajo, vse v to stroko spadajoča dela najsolidneje in pod jamstvom izvržiti. Priporočam tudi mojo dobro sortirano zalogo vsakovrstih ur. Priporočam se za mnogobrojen obisk. Spoštovanjem Kari Penteker 275 ararBki mojster v Ptnji. Brata Slawitsch v Ptuju. priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania .120 „ — „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače..........180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje .... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakorstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 312 Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Pauko. Svarilo, Spodaj podpisani, kot varuh nedoletnih, Aloji Franceta in Jožefa Podhostnik od Sv. Barbare v Ha ložah izjavljam s tem, da nisem plačnik za dolgove akb jih katerikoli izmed teh mojih varovancev bodi« kjerkoli naredi. Sv. Barbara v Halozah, dne 17. sep. 1901} Blaž Podhostnik) 309 kot varuh zgoraj imenovanih.] Sedlarskega učenca sprejme v učenje LeO Kolnik, sedlar v Ptuju, Allerheiligengasse št. Christof Mosslacher Vrba pri Vrbskem jeaeru. Z današnjim naznanjam, da sem samoprodajo svojega desertnega sira] (Worther Dessert-Kase) podelil gospodu HenriKu Maureter-ju, trgovca s Specerijo vinom in delikatesami v Ptuju na florijanskem trgu. Ža ii-: vrstno kvaliteto se najbolje skrbi. 316 Spoštovanjem oh. MctssIacherJ 16- do 201eten raladenič se sprejme kot hlapec za poljedelska in hišna opravila, posebno pa zal vergevanje enega konja. Ponudbe naj se pošiljajo »Štajercu". 313 za lončarijo (Hafnerei) se sprejme] v učenje. — Vpraša se pri jožef ttlesiak-u lončarskem mojstru v Slov. Bistrici Učenec Močne vinske sode od 250 do 700 do 700 litrov, prodaja liter po l\, 2, 2'|2 kr. J. Kreinigg, trgovec v Žalcu (Sachsenfeld.) 317 I Tcro CO niCQ 1?» (Kinreichungsprotokollist)1 »vO »tj pidctil/ za davčni referat pri c| kr. glavarstvu v Ptuju. Prošnje so vposlati do 10. oktobra; davčnemu referatu v Ptuju. Zahteva se znanje nemščine in slovenščine kakor tudi poznatje okraja. 320 Tisk: W. Blanke v Ptujit