Pottntna platen« * gotovini
Leto XI., it. 4 (»jutro« xxi., st.».) LJubljana, ponedeljek 22. januarja 1940
Cena t D*-
(j|M«vuištvu ..|utii|aua tviitUiieva s
—	Telefon *t »122 8123. 3124. 8125 1120
bisera tn* m.ieieK: Ljubljana. Selen-ourgova al - Tel S49V tn 2402 Podružnica Maribor GraisKJ trg 7
Teiefoc 3t 2455 Podružnica Jen«* K^cenova ulica S
-	Teiefor «t 190 Podni^nii-a lesenice Pri Kolodvore
9L 100
Podru*ni<-» Novo mesto: Ljubljanska
»sta 12. Pnrtm*nira rn>nvlle: v MSI dr Baum«
rqrlnor1)|
P0NEDELJSKA *7DAJA
Uredništvo
Ljubljana Knafljeva ai & Feiefoti
ftt 3122 3123 3124 1125 U) 1126 PonedeljsKa izdaja »Jutra« iznaja vsa K oonedelieK £jutraJ - Naroča * oosebe- in vena tx :xišti Drejemana Din «.- oc raznaftal-db dostavljena Din 5.- m»»s»»<*no
Maribor riratski trg «t 1 Teieloo St 2455
Celje Strossmaverleva al l. Fei 85 Rokopisi se ae vračajo — Oglasi oc tarif u
Roke proč od Balkana!
Kljub križaj očim se interesom velesile druga drugo svare pred vmešavanjem na Balkanu In priporočajo balkanskim državam, naj se čimbolj strnejo za obrambo svoje neodvisnosti
Carigrad, 21. jan. r. VePko pozornost je zbudil v vseh diplomatskih krog.h uvodnik, ki ga je včeraj objavil vodilni turški list »Džumhunjet« v zvezi z govorom ministrskega predsednika na »eji vel ke narodne skupščine ln v zvez« z najnovejšimi mednarodnimi dogodki, ki se tičejo južno-vzhodne Evrope. V tolmačenju turške politike podčrtava interese Turč je na Balkanu in v Podonavju ter piše dalje:
»Mrd nami na Balkanu vlada popolnoma
soglasna odločnost, da smatramo vsak napad ali pritisk na Balkan kakor da je n |>erjen proti nam samim. To čustvo predstav lja realnost ne samo za nas, nego za vse balkanske narode. Ko se pripravljamo na zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze v želji, da se vse balkanske in podimavske države odločijo glede te neizpodbitne resnice, izjavljamo to v zavesti največje iskrenosti. Ce govorimo o Balkanu, ne ždimo, da bi ostala Madžarska na strani, ker je Italija prav tako izjavila, kako velik pomen pripisuje podunavske-mu in balkanskemu delu Evrope.
Ta članek tolmačijo v carigrajskih diplomatskih krogih kot jasno besedo Turčije, ki je slej ko prej trdno odločena opreti se slehernemu napadu na katerokoli balkansko državo in vsakj akciji, ki bi stremela pc spremembi sedanjega ravnotežja na Balkanu.
Nasvet Pariza:
Balkanski narodi, združite se v skupno fronto!
Pariz, 21. jan. r. Kakor ostali mednarodni tisk, posveča tudi francoski tisk bližnji konferenci Balkanske zveze v Beogradu veliko pozornost. Paiiški »Ordre« posveča tej konferenci dolg članek, v ka-teiem opisuje, kako se baš na Balkanu in sploh v južnovzhodni Evropi križajo in-te.esi velesil Opisujoč prizadevanja Italije. Nemčije. Rusije in zapacinih velesil da povečajo svoj vpliv na Balkanu, zaključuje svoj članek pod naslovom: »Balkan balkanskim narodom« — s podnaslovom: »Sporazum — da. toda ne revizija meja! — Ne pozabimo, da se Nemčija bori pod revizionisLčno zastavo« ter piše:
Madžarska izjavlja da je pripravljena rešiti svoje nesporazume s sosedi. Ona se briga za svoje etnične manjšine. To je naravno. Toda ona bi morala prožiti svojim sosedom enako postopanje z njihovimi manjšinami na svoje ozemlju. Madžari, Rumuni, Jugosloveni, Bolgari, Turld in Grki, vi boste lahko očuvalj svoje države pred vojno vihro. Glavni pogoj za to pa je, da se predvsem medsebojno sporazu-mete. da se medsebojno sp°štujete, brez zunanje zainteresirane intervencije »tertius gaudens«. Potrebno je, da stmete Svoje vrste, da bi mogle vaše države, ki so tako zelo privržene stari človečanskj civilizaciji, napredovati, bogati po mladosti svojih narodov imate vso pravic0, da uresničite svoje nade ter si s skupnim naporom zgradite Svoje trdne domove.
Kaj se pripravlja med Berlinom in Moskvo ?
Alarmantne informacije Pariza in Londona
Pariz. 21. jan br Vesti o vkorakanju nemških čet v ruski del Poljske v področje petrolejskih vrelcev v vzhodni Galiciji, s čimer bi Nemčija odrinila Rusijo z madžarske in rumunske meje ter dobila zopet direktno zvezo z Rumunijo, so izzvale v mednarodnih političnih kregih ogromno pozornost. Merodajni francoski krogi imajo informacije, da so nemške čete že prispele v Lvov ter da prodirajo dilje proti rumunski meji.
Po poročilih iz Budimpešte so tam sprejeli te vesti z velikim zadovoljstvom, ker bi se na ta način iznebili neprijetne soseščine sovjetov.
V pariških krogih verujejo, da je to prvi važnejši uspeh pogajanj, ki se vodijo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo že od lanske jeseni v Moskvi. Nagibajo se k naziranju da je Moskva pristala na to dalekosežno koncesijo Nemčiji za ceno izdatne nemške podpore proti skandinavskim državam.
Stvarno pa bi to pomenilo dalekosežno spremembo položaja v južnovzhodni Evropi. Z dosego takega sporazuma bi Nemčija — tako domnevajo v pariških krogih — odvrnila Sovjetsko Rusijo od Balkana, s tem pa si ob enem zagotovila tudi nadaljnje prijateljstvo Italije, ki je bila zaradi nevarnosti sovjetskega prodiranja na Balkan v velikrh skrbeh in zarad* česar se je tudi prijateljstvo med Rimom in Berlinom znatno ohladilo.
Na drugi strani bi to pomenil", da si želita Nemčija in Ital'ja na Balkanu in v Podunavju razdeliti interesna področja kar bi zopet vsebovalo nevarnost komplikacij. V Parizu in Lordonu zaradi tega hiidno zasledujejo vse dogodke v tej zve-
zi in pripisujejo zasedanju Balkanske zveze v Beogradu spričo takih možnosti še večji pomen.
V Rimu ne verujejo v napadalne namene Nemčije na Balkanu
Nemčija ima ves interes, da se ohrani mir
Rim, 21 jan. r Italijanski merodajni krogi in ves italijanski tisk posvečajo vestem o vkorakanju Nemcev v pe.r^lejska področja v vzhodni Galiciji v pokrajinah Drohobycz in Stanislavov največjo pozornost V zvezi s tem beležijo tudi komentarje angleškega in francoskega tiska, ki vidi v tem neposredno ogrožanje Rumuni-je. V rimskih krogih zaenkrat nimajo ni-kakega potrdila za resničnost teh vesti in domnevajo, da gre le za nov manever za-padnih velesil, da bi pritegnili nevtralne države v svoj tabor V Rimu so mnenja, da Nemčija nima interesa na tem. da bi s takimi podvigi razširila vojno in izzivala nove fronte. Nemčija ima danes samo na jugovzhodu Evrope prosto dihanje in bi se s komplikacijami z Rumunijo sama zadušila. Poleg tega po sodbi rimskih krogov Nemčija tudi že glede na svoje zveze i Moskvo nima .in- ne more imeti nikakih agresivnih namer proti Rumuniji. Bolj verjetno se jim zdi. da si Nemčija pr'za
terese Italije ta njeno stališče do Balkana.
Ni izključeno, pravijo v Rimu, da želita zapadn: velesili v tej zvezi izigrati svoj »turški adut«. Vsekakor pa bo Italiia storila vse, da se vojna vihra ne razširi na Balkan.
V Berlinu demantira jo
Priznavajo pa, da imajo težave s Sovjetsko Rusijo
Amsterdam, 21 jan j. (Ha^as) Nemški službeni krogi demantiiajo vesti, po katerih je Sovjetska unija prepustila Nemčiji petrolejske vrelce v Galiciji v zamenjavo za pomoč, ki jo daje Nemčija Sovjetski uniji v zvezi z njeno akcijo na Hnskem isti krogi pa hkrati priznavajo, da so naspale v dobavah gališkega petroleja Nemčiji ovire prav tako. kakor je nastal tudi zastanek v dobavi raznih drugih surovin, ki jih je Sovjetska unija obljubila Nemčiji. Tudi oskrba Nemčije z rumunskim petrolejem ie zadnji čas, zlasti odkar je zamrznil Dunav, zelo otežkočena Kakor poroča berlinski dopisnik holandskega lista »Nieuwe Rotterdamsche Courant«. bo nemšk' delegat Ritter, ki se je vrnil v Moskvo pri j sovjetski v!adi napravil energične korake. ' da se izboljšajo pogoji za b'agovni promet i med Sovjetsko unijo in Nemčijo Kakor zatrjuje berlinski dopisnik tega lista, bo Kitter najbrže predlagal sovjetski vladi, da je Nemčija pripravljena dobavljati Sovjet-
^_____ _________ _________ _____ j ski uniji železniški material in ji dati na
deva posredovati med Moskvo in Buka- i razpo'ago nem ke tehnike, ako Sovjetska rešto. Razen tega mora upoštevati tudi in- 1 unija pospeši izvoz surovin v Nemčijo.
Mussolini je zahteval od Berlina podrobna pojasnila
o ciljih in namerah Moskve v Baltiku in na Balkanu ter o stališču Nemčije
Amsterdam, 21 jan j (Havas) L;st »Te-.egraaf« prinaša senzacionalno vest. da je Mussolini zahteval v Berlinu pojasnila glede nemškega stališča glede morebitne vojne v Baltiku in na Balkanskem polotoku L:st pravi dobesedno:
Ni znano, ali je Mussolini zahteval pojasnila v posebnem pismu, ali je bil v telefonski zvezi z Berlinom, ali pa je napravil demaršo potom italijanskega poslanika v Berlinu, kar se zdi najbolj verjetno. Naj je že bilo kakorkoli, glavno je to. da resničnosti te demarše ni mogoče ospo-ravati. Mussolini je vprašal, ka.i nri'sli Berlin glede ciljev, ki jih Sovjetska nnija za-
sleduje v baltiškem prostoru in na Balkanu. Hkrati je Mussolini poudaril odločno stališče Italije napram Rusiji v ruSno-fin-skem sporu, in je dodal, da bi bila Ital ja na sleherni napredek sovjetskega imperializma proti Balkanu prisiljena temeljito prekontrolirati vso svojo zunanjo politiko.
Po poročilu »Telegraafa« je Nemčija odgovorila. da se ra jh ne želi vmešati v f nsko-ruski spor Glede Balkana bi Nemčija ne želela, da bi se sedanji konflikt razširil tudi v ta del Evrope, zakaj Balkan je di-nes za Nemčijo prvi vir. iz katerega lahko krije svoje potrebe, odkar traja angleško-francoska blokada.
Jugoslavija je v središču mirovne akcije na Balkanu
Po splošnem prepričanju bo Igrala Jugoslavija važno posredovalno vlogo za dosego enotne balkanske fronte
Pariz. 12 jan p. Pariški listi posveča jc ianes veliko pozornost včerajšnjemu sestanku jugoslovenskega in rumunskeaa zunanjega ministra v Vršcu. kakor tudi bi ž-nji konferenci stalnega sveta Balkanske zveze v Beogradu Listi še ne objavljajo informacij o predmetu bližnjih razgovorov v Beogradu, pripisujejo jim pa velik pomen zlasti glede na zadnji sestanek italijanskega in madžarskega zunanjega ministra v Benetkah in glede na najnovejši nemško-ru^ki sporazum, po katerem je Sovjetska Rusija pri zadnjih pogajanjih v Kremi ju odstopila del zasedenega poljskega ozemlja Nemčiji.
Tuji opazovalci menijo da so pri teh negajanjih razpravljali tudi o sovjetskem predlogu, ki stremi za tem da bi se izognili akciji proti antibol jševi<ki atmosferi v iužnovzhodnem delu Evrope in zlasti na Madžarskem. Vse kaže, da je bi'a madžarska vlada obveščena, da Sovjetska Rusija in Nemčija nimata namena ogražati madžarskega ozem'ja čigar meje so bile določene s trianonsko pogodbo, da pa ne moreta dati jamstva za ozemlje, ki ga je Madžarska dobila od bivše češkoslova&e republike Nemčija si mora na drugi strani zagotoviti svoje prometne zveze z Rumunijo, zlasti po odporu Madžarske proti zahtevi, da bi dovolila prehod tujih čet preko svojega ozemlja.
Iz mnogoštevilnih vesti ie razvidno, da obstoja gotov nemško-sovjetski načrt z istočasno željo, da bi se ne izzvala reakcija v Rimu Kar komplicira položaj so re-vizionistične želje Madžarske ter odnosi Turčije napram Sovjetski Rusiji Po trojni pogodbi Turčija ni dolžna, da bi nastopila proti Sovjetski Rusiji, če bi Anglija in Francija pričeli z njo vojno. Zato domnevajo, da bodo na bližnji konferenc Ba'kan-ike zveze v Beogradu skušali državniki Bal
kanske zveze najti način, ki bi ji omogočil skupen modus vivendi vseh balkanskih in podunavskih držav za čas evropske vojne ne glede na to. da zavzemajo vse balkanske države stališče stroge nevtralnosti.
Turčija se mnogo zanima za novi bolgar-sko-sovjetski sporazum ki ni posebno prijateljski napram njej Morda bo po izmenjavi prisrčnih brzojavk in uradnih komunikejev med Sofijo in Ankaro prišlo do tesnejših stikov med obema državama m morda bo tudi turki delegat prinesel na konferenco v Beograd kompromisen predlog, po katerem bi se odnosi med Bolgarijo in Rumunijo na eni strani ter Rumunijo in Madžarsko na drugi strani postavili na začasno zadovoljivo poH'ago. s pogojem, da bi se definitivno razčiščenje izvršilo šele po končani vojni na zapadu.
Poudarjajoč čvrsti položaj Jugoslavije, ugotavljajo listi, da položaj Rumuni je ni sličen Moskovska »Pravda« te zopet načela vpraJanje pogajanj o Besarabiji, prav tako pa se je nem*ki gospodanki delegat dr. Clodius nujno vrnil v Bukarešto kjer hoče oživotvoriti nedavno sklenjeni sporazum med nimunsko in nem;ko vlado, predvsem glede prevoza bencina. Ker ie sedaj Nemčija dohra skupno mejo z RuimmMo ter že-' leznico Lvov—Cernovice, povzroča rešitev tega vprašanja mnogo skrbi.
Agencija Radio poroča iz Carigrada, da trdijo v dobro poučenih turških krogih, da je podvzela turška vlada pobudo za omo-gočenje velikega modusa vivendi. pri katerem bi bile udeležene poleg držav Balkanske zveze tudi Bolgarija in Madžarska. Jugoslavija in Turčija zastopata kompromisno tezo. ki bi pomenila za Ba'kan velik prispevek k ojačenju miru. Za časa trajanja tega modusa vivendi bi dobile manjšine v vseh ba'kanskih državah poseben avtonomen status.
Pari*k? listi pripisujejo, kakor že rečeno, posebno važnost včerajšnji konferenci zunanjih ministrov dr. Cincar Markovica in Gafenca ter pravijo, da predstavlja ta sestanek resen uvod v bližnja pogajanja. Listi poudarjajo, da je Jugoslavija za ustvaritev čim mirnejše atmosfere na Balkanu, ker goji najboljše odnose z vsemi svojimi sosedi. Jugoslovenski in rumunski zunanji minister sta vsekakor razpravljala o vprašanjih. ki so se pojavila po sestanku italijanskega in madžarskega zunanjega ministra v Benetkah, kakor tudi po obisku državnega tajnika v turikem zunanjem ministrstvu Menemenzogla v Sofiji.
0 čem sta razpravljala Gs Sencu in dr. Cincar-Markovic
Nič izrednega
Beograd. 21 jan. r Kakor je bilo že jav-Ijeno. sta se včeraj sestala v Vršcu jugo-slovensk. in rumunski zunanji minister Njun razgovor je traia' d\e in pol ure. Uradni komunike naglasa, da sta razpravljala o vprašanjih ki so v zvezi z bližnjim zasedanjem Ra'kan«ke zveze
Ker pa so se o tem sestanku ki je pri-
šel za širšo javnost nepričakovano, širile razne vesti tako med drugim da je v zvozi z načrti, ki so naperjeni proti Rumuniji, so se novinarji obrnili na jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar Markovica s prošnjo, da jim da kako izjavo o pomenu in namenu tega sestanka. Kakor poroča »Vreme«, je zunanji minister izjavil:
»Moj sestanek z g. Gafencom je v zvezi z bližnjim sestankom stalnega sveta Balkanske zveze, ki bo v Beogradu in mu bo predsedoval g. Gafencu Najin sestanek naj nikogar ne preseneča, ker ne predstavlja ničesar novega.«
Na pripombo, ali ni morda prišlo do tega sestanka nekoliko nepričakovano, je zunanji minister dr. Cincar Markovič odvrnil: »Niti najmanje. Bil je že prej nameravan in je v zvezi, kakor sem rekel, z bližnjo konferenco Balkanske zveze ter samo s tem.*
Stališče
Curih, 21. jan. z. Balkanski dopisnik »Neue Zuricher Zeitung« poroča, da zavzema Rumunija po neuspehu rdeče armade na Finskem in po beneškem sestanku naspioti sovjetski Rusiji vedno bolj odločno stališče. Vsa dosedanja politika Moskve dokazuje, da ne išče samo zaščite za svojo lastno varnost, marveč da hoče podjarmiti tuje narode in države. Zaradi tega bi tudi sporazum glede Besarabije ne nudil nikakega jamstva za to, da Moskva pozneje ne bi zahtevala tudi še Bukovine in kakih drugih rumunsklh pokrajin. Rumunija se zaradi tega zavzema za to, da zavzamejo balkanske države čimbolj enotno in odločno stališče proti tendencam sovjetske politike Ce bi pr šlo do kakega konflikta med Rusijo in Rumunijo, je danes že gotovo, da bi Jugoslavija v tem primeru zavzela stališče dobro namerne nevtralnosti. Direktna vojaška intervencija Jugoslavije je izključena. Zaradi tega tudi vprašanje sovjetske Rusije ne bo oficielno na dnevnem redu beograjske konference Balkanske zveze.
Nemčija želi odriniti Rusijo na vzhod
Nemška vojaška misija je predlagala Moskvi vojaško akcijo proti Perzijskemu zalivu
Pariz, 21 jan p Vsi današnji pariški listi trdijo, da je nemška vojna delegacija, ki se sedaj pogaja v Moskvi, predlož.la sovjetski vladi načrt za akcijo sovjetske vojske v pokrajini od Kavkaza do Perzijskega zaliva. Po tem načrtu bi šlo v tej akciji predvsem za oetrolejska področja v .Mezopotamiji in Iranu, od koder dobivajo zavezniki velike količine nafte. V tem primeru bi bili Francija in Anglija prisiljeni, da pošljeta velik del svojih čet na to področje, kar bi znatno zmanjšalo njuno moč v vojni proti Nemčiji na zapadni fion-ti. Nemčija zagotavlja sovjetski vladi, da bi mogle njene čete prispeti brez vcl:kih težkoč na petrolejsko področje Kirkuja in Kaninkina na mosulskem ozemlju trr presekati angleško-iranski petrolejski vod. Sovjetske čete oi po prihodu do Perzijskega -aliva lahko povsem kontrolirale tamošnje wtroIej?ke pokrajine
Listi trdijo da sovjetska vlada ni naklonjena temn načrtu, ker bi v tem primeru Turčija ki se še vedno obota\lja stopiti v vojno proti Sovjetski Rusiji, končno vsekakor spremen'la svoje stplišre Razen teta bi uporaba tega načrta dovedla tudi
Iran in Afganistan ter morda tudi Arabijo na stran zaveznikov. Ne glede na to so angleške oblasti izvršile obširne varnostne ukrepe v Iraku, kjer so zgiadile važne defenzivne utrdbe. Angleži so izvršili celo vrsto varnostnih ukrepov od Sredozemskega morja do Perz jskega zaliva. Nadalje poročajo listi, da o nemškem predlogu v Kremlju še vedno razpravljajo.
Rim, 21. jan p. Današnji italijanski listi, predvsem »Popolo di Roma« ob.av ja-jo obširnejša poročila o nemških načrtih za akcijo v smeri proti vzhodu. Listi poročajo, da je tak načrt objavil že »Volki-scher Beobacbter« v početku decembra in da je Nemčija predlagala Sovjetski Rusiji direktno akcijo preko Kavkaza. Na nemški strani naglašajo, da bi se sovjetske čete mnogo lažje borile na tem področju in da bi mogle na ta način zavarovati uspešno Baku. od koder dob va Sovjetska Rusija potrebni bencin za vse svrje motorje, obenem pa bi lahko preprečila zaveznikom, da bi se oskrboval! z nafto in bencinom na bližnjem vzhodu »Popolo di Roma« je mnenja, da bo o tej zadevi prišlo do gotovega rezultata.
Anglija se js odločila za prelom z Rusijo?
Prvi odmevi sobotnih govorov lorda Halifaxa in Churchilla
Basel, 21. jan z. »Basler National Zei-tung« poroča iz Londona, da predstavljata včerajšnja govora lorda Hal faxa ir Churchilla najvažnejši dogodek od začetka vojne dalje. Oba sta to pot ostro govorila proti Sovjetski Rusiji, dočim so se do sedaj v Londonu izogibali vsakega ostrejšega izraza proti Moskvi Pri terr opozarjajo na to, da je bil lord Halifax ob začetku vojne pripravljen celo priznati novo zapadno mejo Sovjetske Rusije in je bil tudi Churchill mnenja, da ie celo dobro da je Sovjetska Rusija na ta način zaprla Nemčiji pot na vzhod in jugovzhod Ev-
rope Dočim so se ob začetku vojne v Londonu bali nemško-ruske vojaške zveze, bi jim bila sedaj celo dobrodošla.
V teh govorih pa se zrcali tudi še druga važna odločitev. Anglija je bila od začetka vojne dalje proti temu. da bi se vojna razširila na druga področja, da bi se s tem zagotovila nevtralnost Rusije in Italije. Danes Anglija nima več bojazni pred Rusijo in tudi računa, da Ital ja ne bi bila nikdar na isti strani z Rusijo. Churchillov apel na nevtralce je predvsem posledica spoznanja, da se vodi sedaj prav za prav vojna za olje in jeklo.
Italija in bodoči mir
Italija mora dob'ti dovolj zemlje za neoviran razvoj — Samo čimprejšnji mir more rešiti Evropo propasti
London, 21. jan. j. (Havas) V uglednem j zi uničiti Nemčijo, toda ta vojna bo prav angleškem listu »Sunday Dispatch« je iz ♦-1-"	»^nift, sili Sedunia
šel članek, v katerem Virginio Gayda tolmači italijansko stališče do sedanje vojne. Gayda pravi med drugim, da se ne sme nič več zavlačevati rešitev tistih problemov, katerim pripisuje Italija največjo važnost. Gayda pripominja, da se naj zavezniški velesili nikar ne udajata pretiranemu optimizmu glede moči nemškega odpora, zakaj Nemčija si je ustvarila velikanske rezerve nujno potrebnih industrijskih sirovin in zlata, potrebnega za nadaljevanje sedanje vojne Sodeč po izjavah merodajnih faktorjev v vseh vojskujočih se državah, lahko sedanja vojna zelo dolgo traja. Vojna sicer gro-
tako izčrpala tudi zaveznFki sili. Sedanja vojna je torej protievropska vojna ker se bojuje proti resničnim interesom Evrope. Gavda omenja nato versajsko mirovno pogodbo in pravi, da je ta pogodba le še bolj zaostrila, namestu da bi zmanjrala nesorazmerno razdelitev dobrin mea evropskimi narodi. Nadalje pravi Gavda*
»Na razmotrivanja nekih angleških in francoskih listov o možnosti zatvoritve Sredozemskega morja je Italija mnenja, da sedanje stanje v SredozemMu ne odgovarja načrtom za bodoči red v Evropi, ki naj bi
Nadaljevanje na Z. strani
Nadaljevanje s 1. strani
temeljil na zakonu, ki priznava za vse narode svobodo in enakost v njihovih pozicijah. Italija ne zahteva za sebe nobenih posebnih privilegijev v Evropi ali kje drugod na svetu, marveč zahteva samo rešitev problemov, ki so zanjo življenjskega pomena. Rešitev teh problemov smatra Italija za neodložljivo. To je treba zdaj jas-
no povedati vsem evropskim velesilam.
Problemi, katerih takojšnjo rešitev zahteva Italija, so naslednji: Italija potrebuje rodovitne zemlje, kjer se bo italijanski narod lahko razvijal kot narod, ki ne zahteva drugega kot pravico, da lahko dela in ustvarja v mirni atmosferi in na zemlji, ki je njegova last. Italijanski narod, ki ima
pravico zavračati sleherno vmešavanje v
svoje stvari in sleherno tujo kontrolo, zahteva i^svico, da bo lahko živel in se svobodno kretaL Gaytla še pristavlja, d« te zahteve nikakor niso v protislovju z načrti o zgraditvi nove Evrope, ki bo bolj zdrava in bolj uravnovešena. Italija namerava sodelovati v tem novem redu in prav zaradi tega zasleduje sedanji evropski konflikt ne v poziciji nevtralne države, marveč kot država, ki sicer ni direktno zainteresirana v tem sporu, ki pa je vendar vsak trenutek pripravljena na vojno in na mir.
Nemčija se talno pogaja za premirje?
Za to ceno Je pripravljena izprazniti češkoslovaško, Poljsko ln Avstrijo pod pogojeni, da sklenejo z Nemčijo carinsko unijo
LONDON, 21. jan. z. Diplomatski so-trudnik »Sunday Times« beleži z več strani potrjene informacije, da se mu-de v štirih nevtralnih državah, t. j. v Italiji, Švedski, Nizozemski in Švici posebne nemške misije, ki imajo nalogo pričeti zaupna pogajanja za sklenitev premirja.
Nemški zaupniki so pooblaščeni ponuditi za ceno premirja izpraznitev Poljske, češkoslovaške in Avstrije ter obnovo njihove državne samostojnosti pod pogojem, da te tri države, istočasno sklenejo z Nemčijo carinsko unijo.
Obnove Avstrije pa ne ponujajo vse štiri misije istočasno marveč drže to kot zadnji adut za dosego svojega namena.
Nemčija bi bila tudi pripravljena ustreči zahtevi zaveznikov, da se enkrat za vselej končajo dosedanje narodno socialistične metode v notranji in zunanji politiki na ta način, da bi se kancelar Hitler umak-
nil in bi postal maršal Goring njegov naslednik.
Čeravno še niso znane vse podrobnosti teh pogajanj, ki se vodijo v največji zaupnosti, kažejo razni znaki na to, da se zares nekaj takega godi. Nemška diplomacija razvija vsestransko živahno delavnost, pri čimer se opira tudi na neuspehe sovjetske armade in postavlja v ospredje možnost popolnega pre-okreta nemške politike napram Moskvi.
V Londonu gredo celo tako daleč, da verujejo, da Nemčija tajno oskrbuje Finsko z orožjem in drugimi vojnimi potrebščinami, da bi mogla čim dalje nuditi odpor rdeči armadi. Tudi živčna vojna, ki jo z raznimi manevri, kakor sfc je to pokazalo baš v zadnjih dneh, igra pri tem veliko vlogo.
LONDON, 21. jan. r. Agencija Reuter javlja: Objavljeno je bilo polsluž-beno obvestilo, ki pravi, da se je nedavno obrnil na angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa povsem nepo-zvan in nepričakovano neki Pless-Schmidt, ki mu je ob tej priliki izročil
pismeno obrazložen »načrt za mir«. Po listinah, ki jih je pokazal, je Pless-Schmidt danski državljan. Sprva je kazalo, kakor da gre za dobronamernega brezpomembnega idealista ter niso temu primeru v londonskih političnih krogih pripisovali nobenega posebnega pomena. Medtem so se naknadno dobili o Pless-Schmidtu gotovi podatki, ki dopuščajo domnevo, da stoje za njim gotovi inozemski politični krogi. Odmev, ki ga je ta na prvi pogled brezpomemben primer izzval v nekem tujem tisku, govori v prilog te domneve.
BERLIN, 21. jan. AA. (DNB) Danski listi prinašajo vesti o tem, da so Finci postavili baje nove predloge za vzpostavitev splošnega miru. Neki danski trgovec po imenu Schmidt je baje predložil te predloge Ribbentropu. V zvezi s tem uradno poročajo, da je v. Ribbentrop nedavno sprejel nekega Schmidta in da je takoj prenehal z njim govoriti, čim je zvedel za njegove utopistične mirovne pogoje. Vse vesti ki jih le objavil dansik tisk v zvezi s tem obiskom, pa so neresnične.
Rušilec »Greenviile" potopljen na Severnem morju
Zadel je na urino ali pa je bil torpediran — 8« smrtnih žrtev med posadko
London, 21. jan. AA. (Reuter) Službeno javljajo, da je bil na Severnem morju uničen britanski rušilec »Greenvtllc«. Ne ve se Se, ali je »vozil na mino. ali pa ga je zadel sovražni torpedo. Po službenem poročilu so doslej ixkrcali 118 članov posadke. Za 8 mornarjev je gotovo, da so utonili, usoda 73 častnikov in mornarjev pa je še neznana.
London, 21. jan. AA. Reuter. Poročilo admiralitete o usodi rušilca »Greenviile« se glasi:
Admiraliteta naznanja z žalostjo, da se je rušilec »Greenviile« pod poveljstvom
kapitana Creegyja potopil na Severnem morju zaradi mine ali sovražnega torpeda. Doslej je biio izkrcani h 118 častnikov podčastnikov ki mornarjev. Za osem mož je ugotovljeno, da so utonili, negotova pa je še usoda 72 častnikov in mornarjev, za katere je treba misliti, da so prav tako utonili. Družine padlih častnikov in mornarjev so bile že obveščene.
London, 21. jan. AA. (Reuter) Britanski rušilec »Greenviile«, ki se je včeraj potopil na Severnem morju, je peti rušilec britanske mornarice, kar se jih je potopilo v tej vojni.
Še tri žrtve min
London, 21. jan. j. (Reuter.) Angleška petroiejska ladja »Caroni River« (7807 ton) se je včeraj potopila v bližini jugo-
zapadne angleške obale. Na ladji je nastala silna eksplozija, vendar pa še ni ugotovljeno, ali je bila povzročena od mine ali torpeda. 20 članov posadke je bilo pri eksploziji — silni zračni pritisk jih je vrgel visoko v zrak — hudo ranjenih, vendar pa jih je neka ladija rešila.
London, 21. jan. AA. (Reuter.) Danska ladja Hatla (1215 ton) je danes na odprtem morju ob severovzhodni škotski obali zadela na mino in se potopila. Preden je priplula reševalna ladja odnajbližje škotske obale, pa je posadko danske ladje že prevzela neka norveška ladja in jo odpeljala v Bergen.
Amsterdam. 21. jan. A A. (Reuter.) Sem je prispela vest, da je švedska ladja »Fian-d.ija« (1179 ton) zadela kakih 100 milj od Vmujdena na dve mini in da se je potopila. Dcslej so rešili komaj 4 člane posadke. Za ostali 17 članov mislijo, da so utonili, švedska ladja je klula lz Gote-borga v Amsterdam.
Dve nemški podmornici potopljeni
Pariz, 21. jan. br. Uradno poročajo, da so danes francoske in angleške vojne ladje potopile dve nemški podmornici. Podrol>-nosti še niso znane.
Odbiti sovjetski napadi
Na Karelski ožini je ostal položaj kljub hudim sovjetskim napadom nespremenjen
Helsinki, 21. jan. j. (Havas.) Včerajšnji dan je bil izredno živahen v frontnem odseku na Karelski ožini. Sovjetsko topništvo je močno obstreljevalo utrjene finske postojanke. Po pripravljalnem ognju je izvršila sovjetska pehota več napadov na finske obrambne črte. Pehoto so ponekod podpirali tudi tanki. Vsi sovjetski napadi so bili brez težave odbiti in se položaj na fronti ni bistveno spremenil.
Ponovni letalski napadi na finska mesta
Helsinki, 21. jan. j. (Havas) Včerajšnji napad sovjetskih letal na razna finska mesta ter na utrjene postojanke na frontah je bil najsiinejši od početka sedanje vojne. Nad 300 sovjetskih letal je sipalo bombe na razna me-sta in mesteca v vzhodni Karel i ji ter na Karelski ožini. Prav tako je bilo včeraj bombardirano tudi Aalandsko otočje. Sovjetska letala so zmetala v celoti približno 3000 bomb. Po površnih cenitvah je bilo porušenih 100 do 200 poslopij, dočim je bilo ubitih in ranjenih približno 335 ljudi.
Kakor ie vse prejšnje dni so tudi to pot ponovno silno trpela mesta Tammerfors, Abo, Pori, Rauma, Lahti, Kouvola. Finske protiletalske baterije so povsod obstreljevala sovražnika in tudi finska lovska letala so uspešno posegla v obrambno akcijo. Več sovjetskih bombnikov je bilo sestreljenih. Nad mestom Abo je priletelo 57 sovjetskih letal in so med drUgim sovjetske bombe zadele tudi tamkajšnjo glavno bolnišnico. V nekaterih jugozapad-nih predelih Finske, kakor tudi v nekaterih naseljih v središču države so sovjetska letala zopet obstreljevala s strojnicami civilno prebivalstvo. Danes so sovjetska letala ponovno že v zgodnjih dopoldanskih urah izvršila napad na razna finska mesta. Letalski alarm je bil odrejen tudi v predmestjih Helsinkov, podrobnosti o današnjem napadu pa še niso znane.
Abo, 21. jan. A A. (Havas) Mesto Abo je bilo včeraj bombardirano. Bombardiranje je bilo hujše kakor poprej. Bombe je metalo 11 sovjetskih letal lz višine 5000 m. Računajo, da jih je padlo 50 eksplozivnih in 75 zažigalnih bomb. V nekaterih mestnih delih je izbruhnil požar. Več hiš je do temelja zgorelo, 800 hiš pa ni več sposobnih za stanovanje. Mesto kaže žalostno sliko. Prebivalstvo bega obupano po ulicah in išče zavetišča. Katastrofa je tem hujša, ker je bilo mraza 27 stopenj. Sovjetska letala niso prizanesla niti bolnišnici. Zlasti je poškodovana porodnišnica in so morali otroke izseliti. Pravi čudež je, da so se žene in otroci mogli rešiti po porušenem stopnišču. Gasilci so delali ves dan in vso noč, da bi zadušili požare.
Topniški boji
Helsinki, 21. jan. j (Havas) Na Karelski ožini je bilo danes na obeh straneh zelo aktivno topništvo. Sovjetske čete so iz-vrš le na utrjene finske postojanke na Karelski ožini dva napada, ki sta bila oba pripravljena z močnim obstreljevanjem sovjetskega topništva Prvi napad je zavrnilo finsko topništvo, ki je razkropile sovjetske čete. še preden so se mogle formirati, dočim je bil drugi napad odbit 2 avtomatskim orožjem V odseku severno-vzhodno od Ladoškega jezera so bili manjši spopadi in so si Finci ponekod izboljšali svoj položaj.
O včerajšnjih bombnih napadih ooročajc naknadno, da sta bili bombardirani na severu tudi mesti Ivala in Nurmes. Število žrtev včerajšnjih bombnih napadov m razna finska mesta, ki se je prvotno cenilo na več sto mrtvih in ranjenih, je pc najnovejših ugotovitvah dokaj manjše.
Grozote na fronti
Stockholm, 21. jan j. (Havas) Dopisniki švedskih listov poročajo iz Finske o dramatičnih dogodkih z bojišča pri Salli.
Pota, po katerih so se umikale sovjetske čete, so po poročilih očividcev pokrita s človeškimi trupli. Sovjetska poveljništva se prav nič ne zmenijo za usodo svojih ranjencev in nimajo nobenega spoštovanja do padlih vojakov.
Sovjetske čete so morale silno trpeti od mraza, ker so morale dalje časa zaporedno prenočevati pod milim nebom v snegu in mrazu, pred katerim so se vojaki skušali zavarovati s tem, da so se pokrivali s smrekovimi vejami.
Razmeroma dobro opremljene čete Ukrajincev, ki so skušale braniti bojno črto pri Markajarviju, se morajo smatrati za izgubljene. Sistem sovjetske obrambe je pravcat labirint, ki ga branitelji težje za-puste, kakor pa prodro vanj napadalci. Glavne sovjetske čete se v tem frontnem odseku še vedno drže v precejšnji oddaljenosti od bojne črte.
Glede sovjetske taktike pri bombardiranju pravijo švedski dopisniki, da mečejo ponoči sovjetski letalci najprej neke vrste svetilnih bomb, ki izredno močno raz-svetle teren, in šele potem začno metati na osvetljene objekte prave bombe, med katerimi so nekatere do 500 kg težke in je njihov razdiralni učinek naravnost strašen.
Sovjetsko poročilo
Moskva, 21. jan. j. (Tas.) Sovjetsloo vojno poročilo pravi:
Na bojiščih ni bilo pomembnejših dogodkov. Sovjetska letala so uspešno bombardirala razne objekte. V letalskih spopadih smo sestrelili 15 sovražnikovih letal.
Urugvaj za pomoč Finski
Montevideo, 21. jan. AA. (Havas) Uru-gvajska vlada bo v najbllžnjem času predložila parlamentu zakon o pomoči Finski na podlagi sklepa DN.
Karam bol dveh švedskih letal v zraku
Stockholm, 21 jan. AA. (Havas) Pc
uradnem poročilu sta na Finskem trčili dve letali švedskega prostovoljskega zbora. Trije letalci so se ubili, enemu pa se je posrečilo rešiti se.
Sovjetski vojaki v finskih vrstah
VVashington, 21. jan. o. Associated Press poroča iz Helsinkov, da se večje številc sovjetskih vojakov bori na finski strani in da tvorijo svoj poseben zbor. V razgovoru z dopisnikom omenjene agencije so izjavili ti Fincem naklonjeni Rusi. da upajo da bodo v kratkem ustavili rusko invazijo Gre za ljudi iz vzhodne Karelije. ki so v ostalem zelo dobri smučarji in delajo Fincem dobre usluge.
Japonski mirovni diktat
Japonska si hoče zagotoviti popolno nadoblast
nad Kitajslso
Tokio, 21. jan. br. Danes je bil objavljen sporazum, ki ga je sklenila japonska vlada z nominiranim predsednikom bodoče osrednje kitajske vlade glede bodočih odnošajev Japonske in Kitajske.
Po tem sporazumu se obvezuje Kitajska da končnoveljavno prizna Mandžurijo koi samostojno državo ter pristane na splošno sodelovanje z Japonsko in Mandžurijo, zlasti na gospodarskem področju. Japonska in Kitajska skleneta skunno fronte proti Kominterni. Severna Ktaiska in Mongolija naj postaneta posebni coni. Kitajska prizna gospodarsko nadoblast Japonske v spodnjem toku Jangceja ter po-
sebne pravice Japonske v Amoju In na otoka Hajnanu. Japonska ima pravico vzdrževati na Kitajskem svoje čete in ji Kitajska prizna pravico do oporišč vzdolž vsf kitajske obale. Japonska ima razen tega tudi kontrolo nad vsemi kitajskimi železniškimi in zračnimi progami ter vsemi važnejšimi lukami in plovnim irekami. Japonska si pridržuje tudi pravico nadzora nad kitajsko policijo. Končno mora Kitajska pristati na to, da sodelujeta v osrednji kitajski vladi posebni japonski svetovalci za posamezne stroke, predvsem za vojsko, finance in promet.
Poljski narodni svet
je bil osnovan v Parizu pod predsedstvom Pade-revskega — V njem so zastopane vse politične skupine
Pariz, 21. jan. r. Semkaj je prispel iz Švice, kjer je bil dalje časa na zdravljenju, prvi predsednik Poljske, znani klavirski virtuoz Paderevski. Takoj po svojem prihodu se je sestal s predsednikom poljske vlade generalom Sikorskim, s katerim se je posvetoval glede osnovanja in sestave posebnega »poljskega narodnega sveta«. Ta narodni svet šteje 24 članov in tvori nekako narodno predstavništvo Poljske. Narodni svet bo imel svoj sedež v Franciji ter bo obavljal funkcije poljskega parlamenta do konca vojne. Prvemu sestanku narodnega sveta so skupno predsedovali Paderevski, Račkijevi cz in Sikorski. Za narodni svet so rezervirani prostori na poljskem poslaništvu v Parizu. V narodnem svetu so zastopane vse važnejše poljske politične stranke, nadalje so v njem zastopniki vojske, narodnega gospodarstva in cerkve. Posebne zastopnike imajo tudi poljski Zidje, razen tega pa je v narodnem svetu tudi zastopnica poljskih žena, Zofija Zaleska. Narodni svet seveda ne bo vodil nikake strankarske, marveč stro-
go nacionalno politiko. Glavna njegova skrb bo delo za zopetno osvobojen je in neodvisnost Poljske.
Organizacija zdravnikov socialnega zavarovanja
Zagreb, 21. jan. o. Danes je bila v Zagrebu skupščina udruženja zdravnikov socialnega zavarovanja. Na skupščini je bila sklenjena reorganizacija udruženja, ki je imelo doslej 9 sekcij. Odslej bodo obstojale tri avtonomne enote: društvo zdravnikov bolniškega zavarovanja za področje Slovenije, sekcija zdravnikov socialnega zavarovanja v okrilju zdravniške zveze za področje banovine Hrvatske in srbsko udruženje zdravnikov socialnega zavarovanja za ostale dele države. Te tri enote bodo tvorile zvezo s sedežem ▼ 2ia-grebu.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Na zapadu nič novega
Silen mraz onemogoča večje vojaške operacije
J
širite in naročajte panedeljsko »Jutro«!
Pariz. 21. jan. j. (Havas.) Rekordnemu mrazu, ki je zajel vso Evropo in tudi Francijo, so se sedaj pridružili še snežni meteži, ki so na zapadnem bojišču skoro v vseh odsekih postali še posebno močni. Zaradi snežnih metežev so bile manjše vojaške akcije danes samo v prvih dopoldanskih urah. Včeraj so nemške čete poskusile večji napad v zapadnih Vogezih Napad nemške pehote je pripravilo nemško topništvo, ki je tudi po napadu še močno obstreljevalo francoske postojanke. Nemške čete so bile brez težave zavrnjene s skupnim ognjem avtomatskega orožja in francoskega topništva. V naglem umiku, h kateremu so bile nemške čete prisiljene, je mnogo nemških vojakov zašlo in so bili ujeti vet kilometrov proč od kraja spopada.
Zaradi neugodnih atmosferskih razmer je bila tudi aktivnost letalstva neznatna. Neko nemško letalo se je pojavilo nad za-padno Francijo, medtem ko sta dve francoski letali preleteli nekatere kraje južne Nemčije.
Berlin, 21. jan. AA. (DNB.) Na zapadnem bojišču ni bilo nobenih važnejših dogodkov. Na fronti vladajo mraz in snežni meteži. Od časa do časa se pojavlja slabši topniški ogenj, ki so mu izpostavljene sovražne postojanke okoli Apacha. Ponekod se udejstvujejo ogledniški oddelki Vse to pa so dogodki, ki imajo samo krajevni
pomen. Nemško letalstvo je nadaljevalo ogledniške polete nad Francijo. Snoči so lahko ugotovili, da je sovražno letalo, U je prihajalo čez Nizozemsko, prelete!« nemško obalo na Severnem morju. Videti je bilo, da sovražniku ni bilo nič mar, če je kršil nevtralnost Nizozemske. Angleške Izgube na morju so vse bolj pomembne. Angleži objavljajo, kako so bile ladje tor-pedirane ali zadele na mine. Rezultat je isti. število angleških ladij se zmanjšuje ln število razbitin na angleških obalah se ojačuje.
Francosko in nemško vojno poročilo
Pariz, 21. jan. AA. Današnje jutranje vojno poročilo se glasi: M a bojišču nič novega.	,.
Berlin, 21. jan. AA. Vrhovno poveljstvo objavlja: Nobenih posebnih dogodkov.
2ooo nemških letal ob belgijski meji
Pariz, 21. jan. o. V današnjem »Petit Parisienu« piše Charles Maurice o položaju na belgijsko-nemški meji pri Aathnu in pravi, da imajo Nemci tamkaj popravljenih 2000 letal. Pisec trdi, da bo zavezniška vojska takoj priskočila Belgiji na pomoč, če ji bo grozila skrajna nevarnost.
Huda zima po vsej državi
Promet zopet znatno otežkočen — V Beogradu je nastalo zaradi mraza pomanjkanje vode
Beograd. 21. jan. lz vseh krajev države poročajo, da še vedno pada sneg. V Beogradu je ponoči in dopoldne zapadlo zopet mnogo snega Mraz je sicer nekoliko popustil in so zabeležili le —12 C, zato pa neprestano sneži in je v mnogih krajih promet popolnoma ustavljen. V Beogradu so davi poslali na ulice mnogoštevilne čistilne kolone, ki pa se jim je posrečilo očistiti le glavne prometne žile. Tramvajski in avtobusni promet v Beogradu je znatno oviran. Avtobusne zveze Beograda s pokrajino so popolnoma ukinjene. Vlaki prihajajo iz vseh krajev z velikimi zamudami. Zagrebški vlak je imel davi 2 uri in pol zamude, orient-ekspres 1 uro in pol. budimpeštanski vlak pa 3 ure in pol. V Beogradu so zaradi mraza nastale tud; težkoče v preskrbi z vodo. Zaradi hudega mraza in velikih količin snega so pričele zamrzovati vodovodne cevi, v katerih je na nekaterih krajih led de-be' že do 15 cm. Gornji del Beograda je ostal danes brez vode. Podvzeti so bili nujni ukrepi, da se prepreči zamr/.ovanje vodovodnih cevi ter proizvaja v to svrho žaga na Makišu, ki je poleg vodovoda, forsi-rano velike količine pare, ki jo vbrizgavajo v vodovodne cevi, da topi led.
Zagreb, 21. jan. o. železniški promet je sedaj zopet normalen ter je bil včeraj vzpostavljen tudi na progi Bakar—škr-ljevo. Vlaki vozijo med Zagrebom in Splitom normalno čeprav razsajajo v Liki hudi snežni viharju
Odpovedane skupščine
Beograd, 21. jan. p. Zaradi hudega mraza so bile za danes napovedane skupščine udruženj poštnih uradnikov in uslužbencev, davkarjev in železničarjev odgodene.
Tudi drugod hud mraz
Sofija, 21. jan. AA. (Havas.) Po vsej Bolgariji pada gost sneg. Na železniški progi Vidim—Sofija je sneg zametel vlak, ki je ostal 12 ur na progi. Ogromen plaz je presenetil dve skupini smučarjev na Rilski planini. Pet članov prve skupine je še moglo ubežati, enega smučarja lz druge skupine pa nišo mogli več najti.
Milan, 21. Jan. AA. (DNB.) V severni Italiji je silen mraz. V Bresciji Je bilo preteklo noč —14 C. Sneg je pa padel tudi v Bologni in Modeni. V Bologni so imeli —13 C., v Modeni pa —12. Zaradi snega je zelo oviran avtobusni promet, zaradi poledice pa je bilo v Florenci in Toecani več nesreč. Na zapadni rivieri je 10 stopenj pod ničlo. Sneg še vedno pada. V dolini Sesije so našli zmrznjenega človeka.
Madrid, 21. jan. AA. (DNB.) Zaradi mraza in snega Je bil na mnogih španskih krajih prekinjen promet. Zaradi tega je ogrožena tudi preskrba velikih mest, zlasti Madrida, z življenjskimi potrebščinami.
New York, 21. jan. AA. (DNB.) V Zedinjenih državah je tako hud mraz. da so v Alabami zabeležili nižjo temperaturo kakor na Aljaski, železniški promet je de-loma prekinjen, avtobusni promet v državah srednjega zapada pa popolnoma ustavljen. V državah Floridi in Texasu je zaradi mraza uničeno skoro V3e južno sadje. Na vzhodni obali so zamrznila mnoga pristanišča Reka Hudson je zamrznjena prav do Nevv Yorka. Več manjših ladij se je potopilo.
Sprememba v JNU
Zagreb, 21. jan. o. Dopoldne je bH» redna glavna skupščina zagrebške sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so se je udeležili kot gostje tudi odposlanci beograjske, ljubljanske, novosadake in sarajevske sekcije. Ljubljansko sekcijo je zastopal njen drugi podpredsednik Božidar Borko. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik zagrebške sekcije dr. Branko Sokolič, ki je obenem predsednik skupnega Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Po pozdravu in uvodnih formalnostih je v imenu odbora predlagal 1. naj se glede na delno preureditev države spravi v sklad delokrog zagrebške sekcije v sklad s področjem banovine Hrvatske; 2. naj se ime zagrebške sekcije spremeni v»Novinarsko društvo banovine Hrvatske in 3. organizacijski odnosi novinarskega društva banovine Hrvatske naj ostanejo tu^i v bodoče napram centrali in ostalim sekcijam nespremenjeni.
Vsi trije predlogi so bili po krajši debati sprejeti soglasno. Izredna glavna skupščina je pooblastila upravni odbor, ki je ostal nespremenjen, naj spravi pravila sekcije v sklad z današnjimi sklepi in o tem obvesti vse ostale sekcije JNU. Končni sklepi o spremembi pravil bodo sprejeti na redni glavni skupščini društva.
Spremembe pri doc« dan ji zagrebški sekciji JNU so bile izvršene v popolnem soglasju z osrednjo upravo JNU in z njenimi sekcijami. Ker so bile vse sekcije JNU že doslej docela avtonomne, je ta sprememba le formalnega značaja
Andro Mitrovič umrl
Zagreb, 21. jan. o. Davi je umrl po hudi bolezni Andro Mitrovič, hrvatski glasbenik in znani gledališki umetnik, ki ie Aii svoječasno dirigent zagrebške opere dolgoletni ravnatelj opere narodnega gledališča v Mariboru ter intendant mestnega gledališča v Varaždinu. Umrl je po hudi bolezni, zaradi vnetja pljuč v 61 letu starosti.
Nov grob. Umrl je g. Ferdo Šafec. policijski nadstražnik v p. Pogreb bo iz mrtvašnice hiralnice sv. Jožefa. Točen £«s bo naknadno objavljen.
Po stapiirah primsfcovskega gospoda
Tradicija ljudskega zdravilstva je v našem narodu še zmerom živa
Saj nemara poznate Primskovo na Dole; j.->Kem. To je prijazna gorska vas.ca, bogata po svojih vinogradih in slovitem ra^iedu, ki ouKnva pogled na 42 cerkva vscnaokrog. Proti koncu preteklega stoletja pa je ta vas zasiove.a daieč po svetu še zaradi nečesa drugega, imenitnejšega. Kajti leto j bo menua dobrih petdeset let oa tega, o^kar je živei in auše pasel prim-ski.vaKi gospcd, skromen podeželski žup-n.k, ki pa je umel na sugestiven način, z maonetsK0 silo svoje voije zdraviti ljudi in ^.ivaii, da je po svojih čudodelnih zdra-viisk-h spodobnostih zaslovel tudi po tujih dezeiah. Se ž-ve ljudje — nekdanji njegovi tarani, ki so na svoje oči videii in okusili njegovo čudežno zdravilsko moč Od b.izu m daleč so se zatekali k njemu bolniki v svoj.h telesnih stiskah :n težavah in so zmerom, kakor pravijo, potlej ozdraveli, čim j.m je dal primskuvški gospod svojo pomoč v nasvetih in z blagoslovom svoj n sugestivn.h. skrit.h. nikomur poznanih čudežnih sil Seveda, treba ie bilo predvsem in samo zaupati vanj Saj je ceio sam dejai ob neki priuki. da kdor ne verjame, kdor dvomi, tistemu pač ne bo n če ar pomagano. In mu menda v resnic: ni bilo.
i^-i vam je to. po pripovedovanju oči-vid^ev-iaranov mož srednje postave, na zunaj kaj skromen; nosil je nekakšno modro dejavno obleko in velik, širokokrajen klobuk. Njegov obraz, ki so ga krasili gosti za is i pa je razodeval redko markantnost in njegove oči so prodirljivo gledale v človeka, ua mu ni ušia skoraj gotovo nobena, še tako skrita misel. Vendar ga njegova preprostost in neprisiljena domačnost z ljudmi ni izdajala, da se v njem skrivajo izredne meči. kar je spet pripomog.o, da se mu je vsakdo lahko približal z zaupljivostjo in odprtim srcem. Spoštovali so ga vs. in se ga obenem nekako bali. saj so njegova dela in uspehi valčane zmerom znova presenečali in si jih, kot neuki, preprosti ljudje n;so vedeli in znali razla ati na kakršenkoli naravni način. Pravili so nekateri, da je v zvez: s samim bogom, drugi spet, da nemara celo s peklenščkom, ki da se je skril za talar in govori zdaj skozi njegova usta na prižnici. Kro? njegovega življenja se je napletlo v ljud ki domišljiji toliko pravlj'c in neverjetn h, skrivnostnih dogodb, da je v resnici danes kar težko izluščiti iz njih pravo zrno resnice. Sprejemal je bo n'ke v majhni sobici župn.šča, v kateri so polagali obiskoval-ci na pripravljeno mizo razne stvari za b'.a C'3"ovitev. A"i ob'eko. kese sladkorja, ! kruh, jagode, rože in kar je že bilo. Vsak je že prej položil na mizo pr spevek v de- ' narju, ki ga je župnik zmerom obrnil v pr'd farne blaginje ali ga razdal revežem ' v pomoč. Potlej je župnik vsakega posebej vprašal po njegovih bclezenckih nadlogah in blagoslovil zdravilno sredstvo. Dajal je y- - ve iagode. predpisoval zdravilne čaje. Za bolezni oči je naprimer svetoval, da —> ir>n =ladkor na žerjavici in naj drži potlej oči nad žerjavico v slad- , uri m se je zgod'lo. da je tiste j čase kar sproti zmanjkovalo sladkorja v va kajt. vsega so znosili bolniki v farovž za zdravilne namene. Dsjal je bolnikom nekakšen papir, ki so ga morali v majhn h kc_čk h pred nj'm použiti in je to potlej koristilo za karkoli že. Kol ko blaga vseh j vrst je znosila vaška potovka vsak dan na 1 h' ib k župniku, da bi pomagal in bolezni ; rešil vaščane s svoiim čudežnim bla os'o- j vom. Poznal je zdravilno moč zelišč, in i kd_r je le veroval vanj. ga je prav gotovo I zagovoril in zdravil. Seveda včrsh so ne- j kateri zahtevali nemogoče reči. Ni v:deti j po pripovedovanji, da bi komurkoli skri- j val resnico. Če je bila bolezen brezvpna aii. če ji ni bil kes. je kar odkrito povedal, da pomagati ne more in da ozdravitev ni v njegovh rokah. Nekoč je prišla žen~ka s točbo, da se je v otrokovi postelji zaredil mrčes. Kaj hitro jo je oštel in poučil, da naj pazi na red in snago. Kajti iz zan ker-no ti se rodi dosti bolerni. Glas o njegov h zdravilnih sposobnostih je šel po deželi in ljudje so ga pogostokrat klicali na domove k bolnikom. Pa tudi k bolni živ ni so ga klicali. Blagoslovil je kamenje in ga velel zakopati pod pragom. In res. baje je potlej živini odleglo od bolezni. Kolikšen je bil njegov sloves priča zlasti ob'sk takratnega španskega prestolonaslednika don Karlosa. Princ je živel nekaj dni kot gost grofa Mecklenburškega na njegovem gradu in je ta čas obiskal tudi primskevške-ga gospoda. Sušilo se mu je grlo in je vprašal župnika za svet. Zdravil se je po njegovih navodilih, vendar nam žal zgodovina ni ohranila in izpričala uspeh tega zdravljenja. Tako je župnikov ugled rasel od leta do leta in iz najbolj oddaljenih krajev dežele so romali bolniki k njemu po pomoč. Seveda je imel kdaj pa kdaj tudi nevšečnosti z oblastmi, ki mu pa niso in niso mogle do živega. Se je že znal spretno izmakniti :n izgovoriti, da njegova dejanja niso padla pod pečat nedovoljenega, nezakonitega zdravilstva. Tudi premoženja si ni nabral od svoje številne klijen-tele. Njegova edina strast so bile cigare. Vsak, ki ga je obiskal, je vedel povedati o izbran , bogati zalogi cigar, ki jih je radodarno delil med obiskovalce. Umrl je na pragu starosti. Malokdo je premogel ob svoji smrti toliko žalujočih. Njegov pogreb je postal romanje in njegov greb svet, čudežen prostor za bližnjo in daljnjo srenjo. In še danes pripovedujejo, da je bilo žup-nikovo truplo še dva dni po smrti čisto mehko, da, nekateri so prav do njegovega pokopa zatrdno upali in pričakovali, da se bo nenadoma zbudil iz trdnega spanca ter spet stopil med žalujoče farane. Zenica iz oddaljene vasi doma pripoveduje, da se do takrat nikoli ni slišal v njeno vas zvon primskovške cerkve. Na dan župnik ve smrti pa so slišali zvon čisto jasno, kakor od nekje prav blizu ...
Poleg neštet h pripovedovanj in zagonetni zgodb v življenju in delovanju prim-skovškega gospoda živi danes še prav posebno močno njegov nauk o zdravilnih zeliščih, ki jih je bolnikom priporočal. Seveda njega ni več in z njim vred je za zmerom legla v grob tudi njegova čudovita volja in moč sugestivnosti. Joško Be-ranič iz Lit je pa je prav ta čas spet obudil spomin na pokojnega župn ka. saj trdi. da je njegov zdravilni prašek, ki ga je poslal v uradno analizo sestavljen iz rož po receptu primskovškega gospoda Njegova žena je namreč sama blizu Prim"kovega doma in ve dosti povedati iz življenja ču-dooe nega župnika.
»Če s'm ga nozna'a? Seveda rem ga. S!-cer sem bi«a takrat še otrok, vendar se še
dobro spominjam, kako so ga ljudje spoštovali, govor.li o njegovih zdravljenjih, saj je posegel s svojo roko celo v svojo rodno hišo. Moj brat je težko obolel, nekakšna bula mu jn zrasla na vratu in smo se že bali za njegovo življenje. Pa se je mat: odločila in nesla k župniku malce kruhca blagoslovit. Nekaj dni potem je župnik sam stopil do nas. pogledal brata, ki je potlej v resnici ozdravel. Takšen je bil župnik kakor so pravili, domač in prijazen z ljudmi, samo jaz sem se ga malce bala. pogled njegovih prodirljivih oč in njegov širokokrajni klobuk sta se mi neizbrisno vtisnila v spomin. Sponrrniam se da je rekel takrat materi o neki posebni vrsti rož, da so zdravilne za takšno :n takšno vrsto bolezni. Mati mi je potlej še večkrat pripovedovala o tistih rožah Pozneje sem pozabila na vse skupaj, po dolgih letih pa sem se spet domislila in povedala možu kako in kaj . .«
»Premišljal sem, kaj bi s tem razodetjem« pripoveduje Joško Beran č. »in s m na osnovi teh rož sestavil tudi s pomočjo svojih izkušenj nekakšen prašek Veste, mene vesele takšne reči in se mi zd:. da bi prav za prav moral biti zdravnik. Tako rad bi pomagal ljudem v težavah in skrb za blagor ljudi me je prived'a. da sem pr čel prašek preizkušati pri svojih bUž-njih Tako mi je to*il prijatelj da se počuti bolne?a. da postaja nezmožen za de'o. kajti krvni prit:sk v glavi mu zadaje slabosti, v depresiio rada. v črne misli, skratka. izgubil je sleherno voljo in radost do
življenja. Dal sem mu kakor za šalo enkratno dozo praška in kaj se je zgodilo. Kar čez noč je postal prijatelj drug človek. Sam je dejal, da se mu zdi, kakor da bi mu nekakšna mrena padla z oči. In se še zdaj, po treh mesecih počuti prav dobro in zadovoljivo. Njegovo bolezensko stanje se ni poslabšalo...
Potlej se je zgodilo, da sem neki svoji znanki lahko uspešno nudil pomoč s pomočjo mojega praška. Prav tako je trpela na nekakšni živčni razrvanosti. b la je otopela, brezbrižna do vsega, niti misliti, niti pisati ni mogla več. Nama je mirno zaupala in ko sem opravil pr: nji kuro s praškom ji je presenetljivo odleglo Danes se počuti še dosti bolje in mislim, da je vprav prašek k temu pripomogel....
Neki okoliški kmet je že štirinajst let trpel na težkih živčnih napad h. Sam je trdil, da od takrat, ko se je pri karambolu voza na smrt prestrašil. Dal sem mu era-šek in so se zdaj napadi znatno ublažili. S solzami v očeh se mi je zahvaljeval za uslugo. .«
»In kakšen je ta prašek?«
»O njegovih sestavinah vam pač ne morem podrobneje izjavljati. Pos.al sem ga v Zagreb na uradno analizo. Zdaj čakam odgovora Prašek je po mojem koristen, kakor sem v del iz uspeha preizkušenj. Nisem noben iznajditelj. Za vse, kar bi utegnil prašek kdaj pozneje komu koristiti — bo ta hvalo dolžan ne meni — ampak — primskovškemu gospodu ...«	lk
Minuta psmenka
Za življenje in za vsak dan
V tej rubriki odgovarjamo na vsako vprašanje, s katerem se čita-telj naSega lista obrne na v.edništvo in ki utegne zan.mati tudi širšo javnost. Dobršen delež prostora pa odstopamo grafološkemu kot.čku, v katerem dajemo brezplačne psihjgrafološke analize poslanih rokopisov. Za vsako vprašanje je treba priložiti kupon »Minuta pomenlia«, prav tako za vsak rokopis, ki naj pride v analizo. Čitatelj lista, ki želi, da iz njegove pisave razberemo njegav značaj, obenem pa prilaga še rokopis kake druge osebe, ki naj ga naš psihografolog prouči, mora torej priložiti dva kupona.
MIRA K.
Vi ste odločni in vztrajni. Znate skrivati svoja čuvstva, žal, na škodo svoje duševne uravnovešenosti. Zato ste zelo osamljeni in vase zaprti V občevanja s svojo okolico ste večkrat ujedljivi in redko kdaj odkriti. Manjka vam prisrčnosti in top'ine. S. T. B.
Prebroditi boste moraM še marsikatere težave in marsikatero skrito željo boste morali opustiti, predno boste dosegli svoj cilj. Pred vsem pa vam je potrebno, da imate na vajetih svoja čustva da si okrepite voljo in da zatrete v sebi samoljubje, ki vas ovira na tej poti!
POSLOVODJA 4
Vi imate prijeten tn usrlaien rastno, toda manjka vam samozavesti. Ste zelo občutljivi in vsaka žalitev vas boli. pa čeprav tega ne pokažete vedno nazunaj. V svojem mišljenju in čustvovanju se č"'ite osam^enega. kar vam greni življenje Za-to ste postali nekam nezaupMivi. previdni DARINKA
i vseskozi rea^n in razumski človek. Kai rečete, to drži. Dasi ste zelo prijeten človek, vendar vam manjka nekoliko čuvstva. ki bi vam pomagalo globlje pogledati v človeško dušo. j Ona goji visoke želje ln je v mislih vedno pri njih. Čeprav imajo te želje do neke mere stvarno podlago, vendar se ji bodo težko izpolnile in radi njene nestalne in eruptivne narave. Mars kaj si preveč domišljuje. Svojo trmo skuša opravičiti z odločnostjo in svojo spremenljivost z razgibanostjo. Vse te napake pa se dado obrusiti če je trdna in pa dobra volja na obeh straneh. Marsikje bosta pa še življenje in čas ugladila. JESEN 1939
Ta človek je v življenju in govorjenju iskren, samo voljo ima slabo in radi tega je nestalne narave. Vaš ponos vidi v njem slafcžega človeka kot je. Dobra beseda bi ga morda usta'ila in v tem primeru bi bil idealen fant.
1 Požar v naši največji tvornici vagonov
Zgorela je mizarska delavnica — škoda pet milijonov dinarjev
Smederevska Palanka, 21. januarja
V največji tvornici vagonov v naši državi »Jascnici« d. d. je snoči kmalu po 23. začela tuliti tvorniška sirena in zbudila bližnje prebivalstvo iz spanja. Ljudje so takoj opazili požar. Ogenj sicer še ni bil velik, a se je postopno širil in kmalu objel velikansko zgradbo, stoječo na velikem ozemlju v izmeri 3000 m1. Delavci in prebivalstvo so hiteli na pomoč. Gost dim, ki se je valil iz zgradbe, ene največjih v naši državi, je prekril vse mesto. Bila je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosedne stavbe. Po zaslugi požrtvovalnega de'avstva in pa uradništva ter dela prebivalstva se je posrečilo ogenj omejiti.
Takoj ko je nastal ogenj, so bili obveščeni o nevarnem požaru gasilci v Kragujevcu in Požarevcu kajti v Smederevski Pa'anki sami se gasilska četa šele ustanavlja. Zaradi snežnih žametov pa gasilci iz Kragujevca in Požarevca niso megli takoj na pomoč. Delavci in meščanstvo, ki sicer
niso imeli pravih priprav za gašenje ognja, so marljivo dušili ogenj, kakršnega Smederevska Palanka še ne pomni Seveda je tudi mraz znatno otežkočai gašenje. V zgradbi mizarske delavnice, ki je popolnoma zgorela z vsemi stroji in materialom vred, je bilo zaposlenih nad 100 delavcev Zgradba je bila vsa lesena Gasilci iz Kragujevca so prispeli na kraj požara šele ob 8. zjutraj, ko je bil ogenj v glavnem že udušen.
Oblastva so uvedla preiskavo, da ugoto-ve vzrek požara. Kaže. da je ogenj nastal zaradi kratkega stika v mizarski delavnici, kjer je bilo nagrmadenega mnogo vnetljivega materiala Delavci zaposleni v mizarski delavnici, bodo dobili dele v drugih delavnicah, dokler se mizarska delavnica spet ne postavi. Škoda zna "a po prvih cenitvah okoli pet milijonov dinarjev, a je toliko občutnej'a, ker bo zaradi manjkanja mizarske delavnice vse delo v podjetju zastajalo.
in do svoje okoMre niste tako odkriti kakor bi vaš značaj v drugih okoliščinah mogel biti.
ALPSKA ROZA
Vi ste človek, s kaier;m se bo usoda igrala. to pa zato. ker ste vsa podvržena čuv-stvom deč:m sta volia in razum potisnjena
v	ozadje. O ma^kateri stvari v življenju boste sami odločili, ker vas bo tok časa in življenje navadno prehitel. Zato boste povsem odvisni od trenu+nega razpoloženja, in če bodo takrat okoliščine za vas ugodne. se vam bo srečko izteklo, če ne. pa boste čutiij vse posledice svojih prenagljenih odločitev.
MARIJA
Vi ste zelo samozavestni in sp!oh mnogo daste nase, svojega bližnjega pa upoštevate le toliko, kolikor vam je potreben za dosego vaših ciljev. Ste sicer skromni in varčni, vendar pa vas lahko izredne prilike pripravijo do tega, da se izneverite tema dvema lastnostima. V občevanju s svojo okolico ste včasih zadirčni in ujedljivi, kar vam mars;kdo zameri, pa čeprav
vi	sami ne mislite hudobno. G. M. S.
Ta oseba je skrbna in delavna Voljo
ima krepko, in če se dela loti. ga s svojo vztrajnostjo izpelje do konca. Posebnih notranjih problemov ne pozna in jemlje življenje tako, kakršno je. Cuvstvu se ne da zapeljati. Preprostost in skromnost sta njeni dobri lastnosti ki ji pomagata premagati vse težave na življenjski poti. NELLY
Vi ste ena izmed onih Evinih hčera, ki
Podobna je reži ki je radi nev!hte zaprla svoj cvet in vonj Vsem svojim željam je dala slovo in le malo upanja ji je še ostalo. Vdano trpi. Manjka ji volje, da bi še enkrat tvegala boj z življenjem, ker se boji, da bi bila drugič poražena. Brez pravega veselja pa tudi brez godrnjanja bo spreje'a vse, kar ji bo usoda prinašala, bodisi dobro, bodisi zlo.
BOBV, LJ.
Vi nimate posebnih napak, razen te, da ste nekol ko samoliubni in premalo iskreni. On je pa zelo čustvene narave, nekoliko lahkonrseln in površen, vendar pa je vaš strah odveč.
MAJA C.
Zelo neljubo nam je, da vašega rokopisa kljub skrbnemu iskanju nismo našli. Zato ga blagovolite ponovno poslati in rade volje vam bomo ustiegli.
PMiRO
S svojo voljo in vztrajnostjo boste uspevali, bodisi da obdižite dosedanjo ob; t. bodisi da si izberete novo; vendar pa se posvetite onemu poslu, ki vas bolj veseli.
Ta oseba je premenljive narave, ki je odvisna od njenega trenutnega razpoloženja in od okolice. Drugače pa je delavna in skrbna.
KARAKTER R. I.
Premajhno samozaupanje daje vaši ->ko
lici povod, da z vami krivično ravna in
da vas gleda z viška. Je pa tudi človeška
zloba, ki vam brani do uspeha. Zoper to
se je težko bojevati. Storite vse. kar je v
vaših močeh, da najdete spet zaupanje v
, ... __, .,„„_„	. samega sebe in videli boste, da vas bo
jim je narava podelila od vsega nekaj ln	|	.	'	^ 00
+„	,q„ cn „0,- Ha rovi v ravnntežiu. vewn<* urugace soana.
»Trboveljski slavček" je bil obdarovan
Trbovlje. 21. januarja Da se pog'obi kontakt med učiteljstvom. star:i in nVadino, je priredila uprava Trboveljskega s'avčka v četrtek prav dobro uspel sestanek. združen z obdarovanjem vseh aktivnih pevcev.
Večera so se udeležili tudi predsednik občine g. K'enov:ek s soprogo in sreski šol-sk: nadzornik g Vrane Prisostvova'a je celotna uprava z učiteljstvom vseh šol
Večer je otvoril g. Alič ki je naglasil potrebo stika med šolo in domom ter izrekel najtopIej:o zahvalo tvrdkam, ki so obdarovanje otrok omogočile, to so tvrdke »Elka«, »Metka« in Bergman iz Celja »Lava« iz La kega g Dergan iz La kega g. Radej iz Trbovelj, tvrdka Maidič iz Celja in Mohorjeva knjigarna iz Celja (13 m'a-dinskih knjig) V denanu sta darovala cinkarna in g Rakusch iz Celja
G sreski nadzornik je na*i označil vzgojni pomen Trboveljskega slavčka g Suš-nik pa njega kulturno -n socialno poslanstvo. G Klenovšek je poudaril delo m vpliv malih pevcev na kulturni dvie trboveljske občine. Pevka zbora se je zahvalila g. dirigentu, vsemu učite! jstvu za skrb in trud ter vsem darova'cem za obilne pr-spevke. Odmore je izpolnilo brezhibno izvajanje
narodnih pesmi, kakor tudi instrumentalna godba.
G. Alič je ob zaključku izrazji obžalova-' nje, da se g. Drago .Supančič kot stalen zborov svetovalec in organizator zaradi bolezni ni mogel udeležiti prireditve.
če še ne v*š. zlai Izveš:
da prinaša posadka ledolomilca sSedov« s svojega dveletnega potovanja v polarnem letu v domovino važno odkrit a:
da toži neka Dominika Moravjova mestno upravo v K:šinjevu za odškodnino v znesku 720 milijonov lejev. Gre za zapuščinsko p:avdo. ki se nanaša na neko volilo iz 1. 1845;
Objave
Dobri Ljubljani! V oklicu častnega in delovnega odbora za zimsko pomoč, ki smo ga objavili v nedeljski številki, je pomotoma izostala Zbornica za trgovino obrt in industrijo s podpisom predsednika g. Ivana Jelačina. a ime predsednika poverjeništva Dentistovsko-tehniške zbornice se pravilno glasi Franken. Naša javnost je Zbornico za TOI gotovo že sama smatrala za glavno sotrudnico pri tej veliki socialni akciji.
Ponedeljska križanka
to tako, da so si vsi darovi v ravnotežju, kar vam prav gotovo pomaga varno hoditi po vrvi življenja. Nimate visokih ciljev, vendar pa to, kar sta se namenili storiti, storite zanesljivo in vztrajno, čustvo, voljo in razum, vse to imate enakomerno razvito. Za spoznanje je sicer čustvo močnejše pri vas, toda ker ga imate na vajetih, vam ne dela posebnih preglavic. Otožnost, ki se vas včasih loteva, j« le prehodnega značaja. MARIJA 1918
Vaš položaj ni zavidanja vreden, to je res, vendar vam pa radi te'4'9 še ni obupati. V teh težkih dneh človek težko najde tako službo, da bi odgovarjala njegovim sposobnostim in da bi ga veseira. Zato vam svetujem, da obdržite sedanje mesto in da se skušate vživeti, dokler vam sreča kaj boljšega ne ponudi.
S fantom, ki vas zan:čuje, se boste bolj težko sporazumeli. Najbolje za vas bi bilo, da ga pozabite. N. B. MOSTE
Oseba, katere rokopis ste mi poslali v anahzo, je čuvstvene in odkrite narave, vendar pa kljub temu realno gleda na svet. Ta človek je pri delu priden in vztrajen. Nagnjenje ima k gospodovalno-sti. V m šljenju in čuvstvovanju je pre-nrosta duša. »APIS ŠPIRITUALIS«
Vi ste ves v svojem delu in brez njega bi težko ž veli. Vaše delo vas je tako prevzelo, da vam ni samo sredstvo za vsakdanji kruh, -ampak iz njega črpate svoj sve+ovn; nazor in po svoji stroki uravnavate svoj odnos do sveta in ljudi. Vi ste
PUSTOLESKA
Umerjen, a samozavesten značaj, ki pretehta svoje sile in se s preudarkom loti dela. Smisel za vse lepo vam je v krvi. Ljubite red in harmonijo, tako v notranjem kakor v zunanjem življenju. Izberite si tak poklic, ki bo imel zvezo z umetnostjo. DINKI
Ker ne kaže vaš rokop's nobenih izrazitih zmožnosti, na podlagi katerih bi vam mogel svetovati ta ali oni poklic, zato se op imite tistega poklica, ki vas veseli. Pravite, da imate veselje do igralskega poklica. Lotite se ga! Toda za ta poklic je mimo veselja in talenta petrebna izobrazba in pa vztrajnost, ki je pa pri vas še ne zasledim. Mislim pa, da ste še premladi, da bi se zavedali, kaj zahteva od človeka kateri koli poklic.
DRAVA 28
Vaš značaj se sedaj šele razvija in Se ni ustaljen. Nekatere poteze vašega značaja so še nejasne in nemogoče je zanesljivo povedati, v katero smer se bodo razvile. Dve črti v vašem značaju sta pa že precej različni: egoizem in neodk.ito^rčnost. Skušajte te dve lastnosti zatreti, da vas v poznejšem življenju ne bosta mučili.
L. Azkuln
BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. gorovje v Aziji, tudi ime starodavnega mesta, 8. osnova v štetju. 9. kratica za naslov. 11. naplačilo (četrti sklon), 12. predlog. 13 naziv, 15. znamka švicarske tovarne ur, 16. tujka za predor, 19 dobra karta v igri, 20 delo v češčini, 21 pripadnik nordijskega naroda, 23. dru-
go ime za Nežo. 25. oče. 27. predlog, 28. kanton v Švici. 30. razum, 31. žensko krstno ime (četrti sklon), 33. prebivalec južne Srbije.
Navpično: 1. gospodarski sistem. 2. kralj v italijanščini. 3 žensko krstno ime, 4. sveta knjiga muslimanov. 5. moško krstno ime. 6 bog starih Egipčanov. 7. prebivalec azijske pokrajine. 10. kratica v datumu, 12 obrazilo. 14. glasbeno delo. 15. ulica v Zagrebu, 17. vrtna hišica, 18. jej v latinščini. 22. pripravljen, 24. predlog, 26. prislov kraja. 28 ime nemškega teologa, ki je bil pred leti obtožen herezije. 29. zemlja, 31. in v latinščini, 32. zaimek.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: evangelij, moka, mora, ido,
sak, la. alo. ko. apeti. jugovina. ah, t. m., žao. Ctoče. on, ose, li, Rus, bil, Emil. Nace, jamomerec.
Navpično: Emilija, voda, ako, na, em, los. Irak. Jakob hlev, Apol, otip, a. g., ' in. uho, ata, morilec, do, rosa že, torej, Numa, lice, sin, bar, lo, ne.
Troje knjižnih nagrad
! prejmejo po sklepu žreba Julij Klein-| stein, Ljubljana VII., Samova ulica 4, i Jelena Jesihova, abs. trg. tečaja, Tr-j bovlje II, in Jože Pretnar, Meljine, art. škola morarice.
JEREL:
Mifida in p antika
Jaz sem človek, ki ima po vsem svetu pr jatelje in znance. FovsoJ sem popularen. kar ni čudno, mi Kranjci smo znani do obeh tečajev. Nekoč so celo trdili, da je general Čangkajšek Slovenec, ker se končuje na -šek, kakor Podkrajšek ali Zakraj£ek. Torej z eno besedo, povsod sem priljubljen in nihče ne stori ničesar odločilnega, ne da bi vprašal prej mene za sodbo in svet. Sicer nisem Anglež, da bi se vtikal v vsako tujo zadevo, toda če me kdo prosi, mu pač rad napravim uslugo.
Tako me je tud' profesor Ipsilon iz New Yorka nujno poklical k sebi v važni zadevi. Odzval sem se mu, vesel, da za nekaj časa izginem iz meglene ljubljanske atmosfere in z ozkega horizonta mesta in ljudi. Profesor je bil vzhičen, ko me je po tako dolgem času spet videl. Lopnil me je po rami. da so se mi kost: sesedle v telesu, in me porinil v svojo delovno sobo. Tu mi je ob whiskyju in viržinki pojasnil, zakaj me je poklical.
»Dragi prijatelj,« je začel. »Nekaj izrednega se je zgodilo. Nekaj tako zred-nega. da svet še ni videl tega. čudil se boš in strmel. Torej, poslušaj me: Ni še dolgo tega, kar se je v radiu, časopisju in sploh govorilo, da je v Hudsonu pristala raketa z Marsa. Posledice teh govoric gotovo poznaš. Nastala je strahovita panika, posebno Wallstreet je bil čisto zmešan. kar na glavo postavljen. Pol cija pa je splošno zmedo zatrla s tem, da je pro-glas;la vso stvar za potegavščino. Ljudje so se res kmalu pomirili, vendar s tem zadeva de ni končana, ker — je raketa namreč res pristala .. .c
Obsedel sem z odprtimi usti. Prav bedasto sem moral gledati, profesor se ni mogel nasmeiati mojemu obrazu.
»To se čudiš, he, he. pa je le res! Pristala sta dva piebivalca z Marsa, od ka-
| ter h pa se je eden ob pristanku ubil, j drugega sem pa proti znatni kavciji rešil iz zapora.«
| Nepopisno sem bil presenečen nad temi odkritji. Profesor Ipsilon pa je šel lz sobe in se je takoj nato vrnil s simpatičnim mladim človekom.
»To je moj mladi prijatelj Mitida z Marsa,« ga je predstavil, »čudil se boš izrednim talentom, ki počivajo v njem. Pomisli. v enem mesecu se je popolnoma naučil angleško.«
Nato se je obrnil k Marsovcu: »Dragi Mitida, tole je pa oni človek, ki je zaradi tebe prijadral iz stare Evrope.«
Podala sva si roki in na prvi pogled postala prijatelja. M tida se na zunaj ni dosti razlikoval od nas Zemljanov, na-vznotraj pa, mislim, da je po značajnosti in inteligenci prekašal vse, s cesarji in papeži vred. Do pozne noči smo debatirali in nisem se mogel načuditi izredni duševni razvitosti tega bitja. Profesor Ipsilon mi je ves navdušen pomežikoval in si mel roke. Niti najmanj ni bil nevoščljiv Mitdi za njegovo poznanje metafizike in filozofije sploh.
Drugi dan mi je profesor dejal: »Prav za prav sem te poklical le, ker sam nimam časa, da bi mladega Marsovca uvedel v vse skrivnosti zemlje. Tu sem neobhodno potreben na univerzi in zato te prosim, da prevzameš nase to nalogo in se z Mitido odpraviš na daljše potovanje, kjer naj se malo razgleda po naših razmerah in ljudeh.«
Bil sem navdušen za ta predlog.
»Sijajno! Toda kam bova potovala? Afrika, Azija, Avstralija?«
»Kaj še!« me je zavrnil profesor. »v Evropo potujeta. Kaj neki bo Mitida hodil gledat zveri in divjake v Afriko, če jih ima v Evropi, kolikor jih hoče? Takoj jutri se lahko odpravita z letalom.«
Jauna tribuna
Kultura
»gospoda«. Kaj hočemo — to je kultura,
saj znati in vedeti tako ni vse! Pri vsem tem se pri nas še ni našel pameten človek, da bi stvari uredil, ki že vpijejo, kriče... Ljudje bodo vnaprej plačevali, nič vedeli, nič znali — pa visoko se nosili: prazen klas... Star recept, pa še vedno dober!
O, sancta mizeria, Dolenice, quod tališ loci apud se spectas! Bog je položil roko na nas!	Sg R.. .r.
Smučarski ra
Zadnjič sem nekje čital, mislim, da v »Slovenski Mladini«, o zahtevah reformacije naših šol, da bodo ustrezale današnjim zahtevam itd. Pri tem sem se spomnil tebe, draga vas domača, mislim, da si vredna da se pokažeš svetu! Evo Vam je:
Pred nosom Ljubljane, prebivalcev okrog 1200, vseh slojev, delavcev, kmetje, obrtniki, vozijo mleko v Ljubljano itd. To za uvod. Govorili smo o šoli in kulturi. Te pa imamo pri nas. ta je pri nas doma. Imamo vseh vrst kulturnih ustanov, cerkev, farovž, dvoje pokopališč, potem tri gasilne domove. Sokolski dom. Prosvetni dom. osem gostiln in dve šoli. Ce pa si poslednji dve pobliže pogledamo, izgledata takole: ena tri razrede, ta je za boli kultni del. ki je bliže Ljubljane, drugi del — rep občine pa ima dovolj dvorazredno šolo. V slednji pa je zanimivo opazovati pouk; začetek pouka se namreč ravna po letnih časih, ah kakor nanese. Poleti obsega glavni del pouka — delo na vrtu. Uči se tu vse. še več kot rabiš. Učenci znajo vse, po učiteljevem mnenju menda še preveč. V enem rpzredu sede no dva. trije oddelki. vsi svoj del pouka dobe. čeprav so za 3—4 leto različne starosti. Za verouk morajo tu davkoplačevalci sami plačati od ure. ker g. župnik ni obvezen učiti! Uspehi so vidni — vsak dan vidiš na kolodvoru irvmo otrok, ki hodijo v Ljubliano v — judsko šolo. kljub temu. da imamo dvt ioli in pet učnih moči. Da hodijo v Ljubljano v šolo. ni čudo, sai niti za stražniki ridnriem ne moreš s takima dvema rpz-•edrrra. Ljudje pa plačujejo — plačujejo /.treske in dolgove za dve šoli. plačujejo vzdrževanje in občinske doklade rastejo in •<o že narasle skoro do 100fl/o. Pri vsem tem ja ne zaostajamo nič za Ljubliano; naša ie^e+a imajo vse »traino«. so skndrane in wdrane, da ie kaj. vozijo v svilenih no*»a-/icah — mleko in enoj. imajo vse visoke >ete. še več kot treba in žurno slede moji — po redu — bubi frmire — klobuk, /daj pa rute ln kapuce. Tudi fantje so že
Mali begund življenja
4
Obilica snega, mnogo sonca in pa moja nadvse velika smučarska strast so povzročili, da sem si upal iti poizkušat srečo »na dilcah«. Moj prvi cilj je bilo Polževo pri Višnji gori na Dolenjskem. Na poti k vrhu sem gledal ves srečen prelepe terene, na katerih bom kmalu preizkušal svojo dirkalno zmožnost. Tako razpoložen sem prispel v udobno in nadvse prijazno kočo »Polževo«. Po »obligatnem« čaju sem si šel razgledovat in preizkušat teren. In našel sem. Vse smučarske zmožnosti sem lahko razkazoval samo na kolovozni cesti in pa na majčkenem klancu nad kočo. Vse drugo je bilo ograjeno Ograje so bile zelo spretno postavljene in se nisi nikakor mogel zasmučati iz »dovoljenega v prepovedano ozemlje« Na vprašanje, zakaj, so mi odgovorili da je zemljišče last g. Z.-a, ki ne dovoli smuke po svoji zemlji zato. ker ni dobil mesta oskrbnika v koči. O. ti nesrečni dolenjski svet! Praviš, da ti Gorenjska pobere ves turizem. Verjamem, da je to res ker nihče ne bo hodil smučat v »zaplankani smučarski raj«.
Beda z dežele na poti v mesto
Ljubljana, januarja.
Mala Gizela je prišla iz Švice. Njena zibelka je tekla na Nemškem, in ko je človeška roka prvič zapisala njeno krstno in rodbinsko ime, ni pozabila ob njem zapisati besedico »nezakonska«. Gizeli, ki je komaj prišla na svet, je bilo to pač vseeno, bila je tu in je hotela živeti.
A življenje je težko, v tujini dvakrat težje kakor doma. Gizelini mladi mami, ki je iskala svoj košček kruha v velikem svetu, je padlo težko breme na ramena ... In Gizela je šla v Švico, k svojemu staremu očetu, slovenskemu krznarju. Začela se je tisočkrat ponavljana pesem človeka, ki je potrošil svojo mladost na tuiem. Kaj b: zdaj, star in bolan si. Delal si, dodelal, zdaj lezi in umri...
{ Vsi so se vrnili: oče. hčerka in vnukinja Petletna Gizela je videla domovino svoje matere. In banovinski dečj: dom je sprejel novo gostjo. V nekaj mesecih se ie Gizela naučila materinega jezika Dobro se peču-ti med svojimi tovariši in tovarišicami in nič si ne beli glave z vprašanjem, kaj ji pripravlja nemilo življenje.
Darja, kje je tvoja mamica?
Svetle Darjine oči se smejejo Kai ve ona o mamici, ki je šla do svetu iskat dela! Kam so skrili to delo. da ga je bilo treba tako dolgo in tako težko iskati? Oba sta 3a iskala — on. oče. brivski pomočnik. in ona. njegova žena. A ni sa bilo mogoče najti. Mala Darja je cele dneve sama doma čakala in čakala In zmerem sta se vrnila praznih rok. Naslednji dan Da je bilo treba znova oditi. In tega dne se sploh nista več vrnila. Ali sta nemara našla delo? Ne, odpeljali so ju v bolnišnico.
Darja pa je šla v dečji dom Njen: dolgi lasje so zdaj vsak dan skrbno počesani in spleteni v dve kiti. Vsako jutro dobi toplo kavo in dobrega belega kruha In njeno majhno srce se smeje. Še nikdar ii ni bilo tako dobro na tem božjem svetu. Sama spi v sveji beli. čisti posteljici Naučrla se je deklamacij in ker ima lep glas. ie v de-klamiranju prava umetnica Njen novi dom je zmerom topel, svetel in čist A samo še dve leti bo smela gostovati v njem Potem, Darjica. zunai ie velik, mrzel žalosten svet, o katerem danes ne veš še ničesar ...
*
Časep;si so že pisali o Nadi in njenem bratcu Bojanu Pred dvema letoma ko so
ju našli na cesti. Ležala sta v siromašnem vozičku, kakor so ju bili pustili nes.ečni starši. Njun oče, ki ničesar več ni mogel napraviti za svoja otroka, je pustil v vozičku žalostno, s svinčnikom naDisano pismo. Napisal ga je, kakor mu je narekoval obup. ki ga je prisilil, da je pustil otroka na cesti dobr m ljudem. »Ker drugače nismo mogli, ju pustimo pri vas. Vzemite jih ... Deiožirani na cesti «
Pretresljiva zgodba današnjega časa ki postavlja na laž vso našo toliko razvpito humanost, zlasti pa eno glavnih blestečih krilatic našega stoletja: vse za otroka!
Brezposelni delavec in njegova žena, brezposelna postrežnica. sta obrala vse prage od Poncija do Pilata in prosi'a oo-moči — ne zase, za dvoje nedolžnih bitij... Zaman ... Ostala sta brez strehe, brez doma
Večerilo se je. Dobrosrčna Ljubljana se je odpravljala spat. Nič ji ne bo kalilo nočnega počitka. Mcrda jok dveh sirot na cesti? Našli so ju pred nočjo in iu spravili na varno, v okrilje dsčjega doma ... *
Tako se vrste mali življenjepisi: nezakonski sin matere služkin je . . - nezakonski sin brezposelne ... bolehne... brez zaslužka . .. Življenjepisi bitij, ki so že ob rojstvu izpadla iz običajnega življenjskega koloseka. Petindvajset jih je v domu in večji čakajo, da se jih še pred sednrm letom usmili kakšna družina in jih vzame k
sebi, ker potem, ko postanejo šoloobvezni, I jim dom odpove svojo gostoljubno streho j Pošlje jih v druge zavode ali družinam, na I njihova mesta pa pridejo drugi, manjši, ki , komaj čakajo, da detoe streho nad glavo. Danes ima dečj. dom že čez 350 svojih gojencev po družinah Največ jih je po va- I seh okoli Višnje gore. Marsikateri otrok najde v družini svoj novi dom. drugi se j gredo učit obrti. Tiste pa. ki so posebno nadarjeni, pošlje banov na v srednjo šolo.
Huda je borba za življenjski prostor. Zanj se morajo boriti celo oni. ki jim je tekla zibelka v ugodnih življenjskih pogojih. In toliko težja je tem ki gredo praznih, gol h rok vanjo...
Med temi veselimi, brezskrbnimi otroki je tudi mali Boris, edinček, ki mu doma pri svojih dobro situiran:'h starših nobena jed ni teknila. A tu. v družbi lačnih tovarišev. se mu je kmalu povrnil tek.. Tu je tudi mala gluha deklica, ki je zamenjala svojo svileno domačo posteljico s Dreprosto posteljo teh. ki nimajo doma. da bi se ji morda v družbi kričavih otrok začel razvijati sluh Koliko različnih in čudnih usod se tu sreča! Kakšni ljudje bodo po mnogih letih zrasli iz teh otrok? Skoraj vsak dan potrka na vrata doma nov življenjski begunec in vsakemu, ki ga sprejmejo pod .-t.reho se mora edon umakniti. In z dnem ko se za niim zaoro vrata, je že konec njegove brezskrbne mladosti.
Katarina Špur
fz naše fi?ate!ije
Ljubljana. januarja
Ni naša naloga, soditi o sporazumu, kolikor je in kolikor še bo posegel v državno ureditev. Dejstvo pa je, da se je Hrvatov lotila prava manija. decentralizirati vse ustanove in društva, v kolikor niso imeli v njih glavne besede. Tako je ta val decentralizacije butnil tudi ob Jugoslov. filateli-stični savez. Hrvatje zahtevajo svoj lastni savez in prepuščajo S'ovencem in Srbom, da se po lastni volji organizirajo. Sicer obstoji baje tudi predlog, da se osnuje nekak nadsavez kot reprezentanca za inozemstvo, nc pomisli pa se. da se ta na način nalaga bodočim trem posameznim savezom precejšnje breme za vzdrževanje tega nadfo-ruma neglede na to, da bi se poslovanje za vso državo zelo birokratiziralo Če gospodje opirajo svoje zahteve zaradi gotovih oseb v savezu, mislimo, da bi se dala stvar z odstranitvijo teh in s postavljanjem sposobnejših zlahka urediti Tudi pravila, v kolikor ne ustrezajo. b; se lahko brez na-daljnega izpremenila m bi savez ostal nedotaknjen.
Slovenci pa smo zlasti zato odločno proti cepitvi, ker bi po kalkulaciji, ki jo je naš klub naredil, zelo tižko vzdrževali svoj lastni savez, to pa iz finančnih razlogov. Zato se je na meddruštvenem sestanku v Mariboru, ki je bil potreben zaradi občnega zbora Jugosl. filatelističncga saveza ki bo najbrž 21. t m v Beogradu in ki se ga bo udeležil tudi predsednik našega kluba, g inž Marne. eden glavnih pobornikov fi-latelističnega gibanja v Sloveniji, sklenilo: Podpira se stremljenje za ohranitev seda njega saveza v Beogradu kajti vsaka cepi tev v pokrajinske saveze bi oslabila moč or ganizacije. Prav tako je nujno potrebno da bo sedež centralne organizacije na sedežu ministrstev V upravo saveza naj se va bijo delavoljne osebe, k' bi vestno vršile prevzeto dolžnost. Sedanje tajništvo ni na mestu in tako sloni vse dele, na predsedniku g. E. Deroku. Soglasno se je sklenilo, da se izreče g. Deroku zahvala za njegovo neobičajno požrtvovalnost ter da se prosi, da bi tudi v bodoče prevzel predsedniško funkcijo. Nabavljene kremenčeve svetilke naj se razdele na večja središča države, prav tako knjige, katerih ima savez po več izvodov Časopis »Filatelista« mora brezpogojno še nadalje izhajati, kajti potreben je vsakemu filatelistu, ne glede kje prebi va Vabi naj se k sodelov4niu večji krog dopisnikov da ne bo 7 delom obremenien le g. Deroko. Iniciativa savezne uprave naj bo vsaj tolika da bo nudila kai koristnega filatelij' v splošnem, oziroma, da ho izvršila predlagane intervencue in da bo v stalnem stiku ne le z odborniki, temveč z vsemi fi1atelist»čninv orgamzacijami V prmeru likvidacije saveza so si organizacije pridržale pravico do nadaljnih ukrepov Gotovo bomo ustregli marsikomu ne sa mo filatelistom ako se na tem mestu dotaknemo obnaanja le nekaterih po;tnih uslužbencev nasproti strankam Ponavlja
mo: le nekaterih' Tudi med njimi jih je mnogo, ki vedo. da stranka ne zahteva ničesar zastonj, ampak da daje zaslužek pošti in s tem državi in temu primerno z njo tudi ravnajo. Saj razumemo, da je človek včasih slabe volje, da mu ne gre vse kakor namazano, a treba se je pač malo premagati. Tem manj razumemo tako obnašanje proti filatelistom, k' dajejo pač dovolj prostovoljnega davka poštni upravi. Lansko leto in letos 1. januarja je pošta izda!a dve seriji znamk v prid uslužbencem PTT in te so plačali samo filatelisti in nihče drugi Več našim članom se je že pripetilo. da jim celo pri odvzemu večjega števila serij niti pri takojšnji oddaji pri okencu niso hoteli nadomestiti pokvarjenih znamk. Pomisliti je treba: čim je ena znamka sLaba. je s tem serja nepopolna V debate. ki so nato neizog:bno nastale so večkrat posegali tudi šefi oddelkov ki so kot e.\ cathcdra izjaviiali da se morajo vzeti vse znamke pa naj bodo takšne ali takšne Gospoda gre za ton' In za interes in proti-interes' Za danes omenimo samo to žalostno poglavje in pustimo ob strani druga, prav tako žalostna kakor žigosanje znamk, zaradi katerega so nas gotovi inozemci že večkrat začudeno i/praševali kako je v kulturni državi sploh mogoče da škode ki jo imajo naš' filatelisti zaradi vrnjenih nerabnih znamk, sem nit' ne štejemo Edino glavna ljubljanska pošta s je nabavila na naše ponovne urgcnce sodobt-n filatelistič-nim potrebam odgovarjajoč pečatnik
Filatelistični klub «L/ubliana<*.
TEHTEN VZROK
—	Zakaj ne vzameš 'ega marljivega moža v svoje podjetje zb družabnika? Pošten je in tudi denar ima!
—	Nemogoče Bil je zaročen z mojo ženo, preden je vzela mene pa sta se razšla. Zdaj vendar ne boš zahteval od mene, da vzamem v svoje podjetje družabnika, ki je pametnejši od mene.
TRMAST SLIKAR
Slikarja so vprašali »Kako to. mojster, d b imajo vsi angeli na vaših slikah črne lase?«
»To je čisto preprosto«, je odvrnil mojster, »ker je moja žena svetlolaska!«
DOBRA TAŠČA
Janez »Kaj pa ti je da si tako čuden?*
Pepe »Oni dan sem praznoval dvajsetletnico poroke, pa me je tašča obsipala s cvetjem«
Janez »Ne razumem' Zakaj si potem ves lisast po obrazu?«
Pepe »Cvetje je bilo namreč v lončkih!«
Ženske v smučarskih hlačah
Kaj čudne videl bil sem gospodarje: Za uzde konj nešteto so vodili Pa so v svobodo trapci jih spustili In se podali na močvarno barje.
Kaj neki jim bilo prišlb na mar je? Šel gledat sem zakaj so tja zavili, In kaj sem videl? Bože? Bože mili!: Lovili tenkonoge so komarje.
Enaki pač so njim gospodje razni, Ki iščejo povsod si opravila Zeleči žita najti v slami prazni.
Res, v hlačah smučarka zelo je mila! Naj v njih ostane še nje lik prijazni, Ce niso le preveč všeč vam — krila!
Janez Dolgokljun
Ogra a iz granat o roti letalom
Iz Ne\vvorka poročajo o »granati na padalo«, ki utegne postati preučinkovito orožje proti zračnim napadom. Izumil jo je pred kak:nimi šestimi meseci neki Američan in se je pri poskusih izvrstno obnes'a.
Granata se izstreli norma'no in gre do višine 8500 m. V določljivi višini se ji vrh odloči in potegne s seboj pada'o. na katero so pritrjene stotine metrov jeklene žice. Močan ogenj iz protiletalskih topov s takšnimi granatami bi stvoril v zraku nekakšno mrežo iz jeklene žice. ki bi se vanj zapletala sovražna letala. Vsak dotik s tem omrežjem bi jih spravil na tla.
Rože-zdravilo
Kosmatinec (lat. anemone pratensis, pulsatilla pratensis) ali velikonočnica se nahaja po peščenih borovih in smrekovih pobočjih. Je vodoravna, pecljatookrogla, mesnata korenika in je na zunaj rjava, znotraj pa belkasta. Okrogiasta. nekoliko dlakasta betva zraste od 12—15 cm visoko ter ima ovalno trolistno ogrinjalo. Skoro goli ogrinjalni listi so svetlozelenL Cvetje je ob jasnem vremenu pokončno, belo, znotraj rdečkasto, večkrat tudi rožnato do popolnoma rdeče. Cvete meseca maja. Zelišče se nabira v začetku cvetenja in med cvetenjem. L sti in cveti so tako pikri, da povzročajo mehurje po koži. Zelišče je pekočera okusa. Izvleček se uporablja po pet kapljic na dan proti želodčnim bolečinam. premo?nemu bitju srca, hrbtnim bolečinam, omotici in zastali menstruac ji.
Krčnica (lat. hvprericum perforatum) ali roža sv. Janeza se nahaia ob senčnatih gozdnih robovih med vresjem ter na travnatih mestih. Je trpežna korenika. Po<?anja pokončna dvooglata scefra z nasprotno stoječimi vejami in listi. Ti so prosomo p kčasti. imajo namreč prosojne, oljnate žleze. Lepo rumeno cvetie stoji v češuljah Plod je semenska glavica. Zmečkani cvetni popki dajejo temnovijolič.ast olmat sok. takozvano šentjanževo kri. Cvete od ju'iia do avgusta, pa tudi Se septembra. Cvetje in sicer vrhov? s P2C-lji, nabiramo ob času cvetenia PJziti morate. da rastl're re zamenjate s četvero-n^loto krčnieo. ki ra«te po jarkih in na vla*"»h krajih. Gaj (30 g na 1 liter vode): 1—2 čaši na dan se uživa po poži'k;h nro^i driski. protlnu, proti bolezn m jeter in obisti. želodčnim težavam, proti motenju in bolečinam v elavi. Pri bled'ci ma-tern čnih in živčnih krčih, kakor tudi pri težavah v zvezi z menstruacijo. V tem p*~>neru se doda krčnici enak del nmna Tinktura se napravi iz zeli?ča in žifn~?a ž<rania. Zunfnie se uporablja z vodo iz-lužen sok za ustavitev krvi svežih ran.
Torej v Evropo. Malo sem bil razočaran, poleg tega sem imel razne pomisleke, i
»Tam je vendar vojna, saj bo nevarno potovati z letalom.«
»Varnejše še vedno kot z ladjo! Vojne pa se nikar ne boj! Previden bodi, pa se ti ne bo nič zgodilo. Le pojdi v Evropo! M tida naj spozna vso pokvarjenost evropske polit'ke.«
Pri zadnjih besedah je bil Marsovec stopil v sebo.
»Politika? — Te stvari pa ne poznam. Kaj je to?«
Profesor se je podrgnil po nosu.
»Hm. kako ti naj to razložim? Politika? To je menda edina nedefinirana stvar na svetu. Poglej: človek, k; goji politiko, je diplomat, to se pravi, da laže. Na papirju ti potrjuje stvari, ki jih še sam ne verjame in vsi drug. diplomati se delajo, ko da bi tudi oni vse to verjamejo. Prijateljsko se objamejo med seboj, a vendar neprenehoma paz jo, da si ne kažejo hrbta — ne morda iz vljudnosti, ampak zato, ker nikomur ni prijetno, čutiti nož med rebri«
Mitida je strmel.
»Vi Zemljani ste čudna bitja. Marsovec ne bi nikoli nikogar ub 1, sovraštvo je neznana stvar pri nas. Mnogo novih in čudovitih stvari vidim tu na zemlji.«
»Videl jih boš še več, old boy!« je dodal profesor in zaključil debato.
Drug: dan navsezgodaj sva z Mitido brnela proti Evropi. Najprej sva pristala v Londonu. Pokazal sem svojemu novemu prijatelju vse znamenitosti ogromnega mesta. Videla sva ministre z dežniki in soprogami, aristokratinje ki so plele nogavice za vojake. V dela sva ženske polke in še mnogo drugih zanimivosti, šampanjec je tekel vsak dan: enkrat je lady X krstila podmornico, drugič je lady Y otvorila lazaret, nato je spet dama s krznenimi manšetami in klobukom iz viktorijanske dobe krst la bolniški avtomobil za prevoz ranjencev. Vedno sva videla kaj novega. Nekoč sva se pozno ponoči vračala v hotel. Mesto je bilo popolnoma ne-razsvetljeno. Ljudje so bili nervozni, ti-
pali so in butali, zmerjali in kieli, da le bilo groza in strah. Bums! Jeklen steber se mi n hotel umakniti in krepka kranjska kletvica se je primešala tujim Mitida se je čudil prenapetosti ljudi.
»Nekaj leži v zraku,« je dejal »Tako so vsi čudni in nobene luči ni, kaj je to?«
»To je spet politika, drag moj. Nekateri jo imenujejo mirovno. Tema namreč blagodejno vpliva na živce in jih pomirja. Tudi za oči je dobro, posebno za one. ki bi rade iz ptičje perspektive občudovale lego mesta.«
Pr žgal sem si cigareto, še v istem hirau me je nahrulil policaj, ali hočem postati morilec tisočev ljudi.
»Zakaj?« sem presenečen vprašal.
»Damned,« je besnel Bobby. »saj vendar ni treba da tuja letala že od daleč vidijo kje leži London. Pet funtov globe, prosim, in v bodoče pazite. Ce ne, vas bomo zaprli kot irskega terorista.«
Mrmra je sem plačal. Takoj drugi dan sva zapustila mesto. Mitida me je bil že obupan prosil, naj ga potegnem iz tega vrtinca konservativnosti. Sedla sva v letalo in krenila proti severovzhodu Tu sta se dva Mongola obstreljevala. Mitida je skozi daljnogled opazoval oblačke dima pod nama.
»Kaj je spet to?« je vprašal.
»To? Oh dragi moj, to je pa vojna, sem vzd hnil.
Vprašujoče me je pogledal s svojimi nedolžnimi očmi.
»Kaj je vojna? Poglej, Mitida: ni lepšega ko sijajna, blesteča, urejena vojska. Trobente, bobni, topovi, puške, granate, vse to tvori harmonijo, da človeku srce igra v prsih. Najprej obmetavajo letala sovražno ozemlje z letaki, potem — z letaki :n končno — spet z letaki, čse vse to ne zaleže, se odločijo in 3 težkim srcem sežejo po bombah, ki spravijo s svtea nekaj tisoč teh nepridipravov, kateri oku-žajo ta najlepši vseh planetov. Nato po-metejo še puške, granate, plini, zdravniki v lazaretih i. t. d. lepo štev lo lopovov pod zemljo. In ko je vse opustošeno. si gospodje, ki so začeli vojno, stiskajo roke,
pijejo bratovščino ln jo na papirju potrde Potem sk ičejo komisijo slabih geografov ■n ti premaknejo meje ko figure pr šahu S tem le zadeva za nekaj časa spravljena s sveta.«
»In zakaj vse to?«
Vzdihnil sem. »Vse to za par pedi zemlje, ki je reveži vojaki še nikoli v svo'cm življenju niso videli. Dobili so le povelje, pomor ti kolikor mogoče mnogo ljudi, ki imajo drugo zastavo in druge uniforme, torej sovražnikov. Ne glej tako neverni Tomaž, če je čista resnica! če ubiješ pro-pal co. ki ti je zapeljal zaročenko ali raz-žalil mater, te roka pravice posadi na električni stol al obesi ali obglavi, to je končno vseeno. Ti ljudje pa. Mitida. dobe železne križe ic zlate medalje, če ubijajo kakor divje zveri, ubijajo vsakogar, ki ga zadenejo. To je vojna, dragi moj —«
»Ali vedno močnejši napade slabšega?« je ogorčen vprašal Marsovec.
»Ali si že kdaj v del miš ki je ugriznila mačko?« sem odvrnil.
»Ne. a videl sem čebelo, ki je napadla medveda.«
»Uboga čebela, morala je umreti za svojo hrabrost. če pa bi poklicala vse svoje tovarišice na pomoč, bi sovražnik gotovo padel. One bi sicer tudi po«rln le. toda svoj namen bi dosegle, ubranile bi svoj zarod. V slogi je moč. Ce bi se vsi Slovani obrnili proti skupnemu sovražniku, bi bil kmalu pokončan.«
»In v z njim kakor čebele.«
»Ne. Mitida, naš sovražnik ima kožo mehko in krhko in naša žela se ne bi odlomila.«
St snil je pesti.
»Hotel bi pokončati ves vaš trhli planet!« je strastno zaklical.
»Bravo, Mitida! Imaš že temperament Zemljanov. Sicer se pa nikar ne trudi, saj vidiš, da se polagoma že sami pokončamo. Za to ti ni treba skrbeti!«
Zdaj sva letela proti jutru. Povsod ista slika: razval ne, grobovi. Tu je maščevalna boginja Nemesis pustošila in pobijala s svojim kijem. Mitida je bil obupan. Rotil me je, naj ga odpeljem stran od krvi
iz streljanja ni mogel več gledati teh strahot Usmeril sem kljun letala prot Parizu Tu so na iu gostoljubno sprejeli in neki bankir, mislim, da je bil precej visoka živina — pc njegovih ušes;h sodeč — nani je povabil v svojo palačo.
Drugo -utro ježe na vse zgodaj potrkalo na moja "rata. Vstop!! je gospod denarni magnat i š rokim smehljajem.
»Op-ostite. da vas tako zeodaj motim, monsieur. Nekaj visokih političnih osebnosti vis prosi za razgovor.«
Najrajši bi ga vrgel skozi okno. da bi s svoj:mi ušesi odjadral naravnost v Jeruzalem.
»če žel te. lih pokličem takoj. Nič ne de da ste še v postelji,« je trotental. Zehaje sem se pretepnil.
»Prosim zbudite mojega prijatelja!«
Toda Mitida je bil že pokonci. Umit. oblečen, obrit postaven kot sam Apolon.
Bankir je zavzdihnil:
»Lepo bi vam pristojala uniforma.« je rekel "!fidi. Ta <"a je pogledal in se zasmejal. da se je krušil omet. Debeluhar je užaljen povesil ušesa in odšel. čez nekaj časa so vstopili štirje gospodje. Ljubeznivo sem jim ponudil stole. Radoveden sem bil. kaj hočejo od mene.
»želite, gospoda?«
»Mi delujemo za mirovno politiko,« je spregovoril suhljat možiček.
»Naj poč va v miru. Requiescat in pa-ce,« sem spoštljivo odvrnil.
»Kdo?« so vsi štirje začudeno vprašali.
»Kdo neki — angel miru seveda,« sem odvrnil.
»Ne bo dolgo pohval,« se je razvnel suhec. »Kmalu bo vihtel svojo palmo nad osvobojenimi narodi. Ali hočete prispevati k obči blagnll človeštva? K svetovnemu miru?« se je obrnil k meni.
Obotavljal sem se.
»Nimam ravno preveč denarla.«
Med vrati je stal debeli bankir.
»Oh, posodim vam. monsieur,« je navdušeno vzkliknil. Zamahnil sem z roko. Suhec je nadaljeval:
»Dragi prijatelj, če hočete postati ju-
nak vstopite v mojo armado. Pr hajam kot zastopnik svoje vlade in nabiram prostovoljce. Ne bo vam žal, monsieur!«
»Ne! Vstopite rajši v našo armado«, je zaklical gospod, ki je držal v rokah štajerski klobuk s pevesom. Smešna pojava! Ogledal sem s ostala dva. Resno in ža^ lostno sta me gledala.
»Rad bi vama pomagal, če bi mogel, brata«, sem dejal. Tudi Mitidi sta se smilila uboga brezdonca. če ga ne bi bil zadržal. bi se takoj prostovoljno javil v vojsko.
V Parizu n'sva do^o ostala. Na da1 je vala sva pot proti Švici, še prej sva s ogledala Ren in mejo. kjer se je na žičnih ovirah sušilo perilo vojakov, ki so medtem pri nabasani pipi in c''ganeta h iz samega dolgega časa kvartal. V ženevi je vse dišalo od nevtralnosti. Dame so nosile nevtralne barve, nevtralno — vel:ka moda. Ko sva šla mimo palače Društva narodov, sva slišala ogromen ropot.
»Cepci prazno slamo mlatijo«, sem razložil svojemu spremljevalcu. V Rimu sva prisostvovala paradi Albancev, nato sem obrnil letalo proti beli Liubljani. Moj mladi prijatelj se je tu tol kanj dobro po?util, da mi ga je profesor Ipsilon pustil. samo letalo sem mu moral vrniti. Vprašal sem Mitido, kaj mu je tako všeč v Ljubljani.
»Zatemnitve ni.« je dejal. »Ljudje se ne prepirajo, nobenih razcepitev ni, vs: mislijo eno, ljubijo se med seboj in za politiko se ne brigajo «
Sočutno sem ga pogledal ln v istem trenutku sklenil, da ga popolnoma izoliram pred zunanjim svetom, ker nočem, da bi spremeni svoje prijazno mnenje o mojih someščanih.
»Apropos-polltika«, sem dejal. »Ali zdaj ve*, kaj je to?«
Mitida se je nasmehnil.
»Mislim, da vem. PoMtika je neviden fluid, ki loči in snaja hlin' ln se laže. Ščuva in spoprijateliuie. Politika je cela vrsta ekstremmh paradoksov.«
Po mojem mnenju se je prav dobro izrazil.
Otroci v pustu
Dve drobni maski na plesu
Malčkom je všeč romantika pustnih šem — otroški ples pa jim je všeč še bolj —
čas pusta se oliža in pustnih šem. Pedagogi smo kdaj pa kdaj res »puste šeme«: življenju za hrbtom živimo in ga nemalokrat gledamo izkrivljenega, kakor pač vsak ki izza plota škili po življenju. Tako se je tudi meni primerilo, ker sem škilil izza plota teorije o življenju, namesto da bi si ga pogledal od biizu. Tako sem napak sodil o pustnih šemah, še bolj napak pa o otroških veselicah, ki jih o pustu prirejajo.
Kako ne bi sodil napak? Opremljen sem bil z veliko torbo najrazličnejših znanosti o človeku in sem se ob vsakem pojavu spraševal po njenem vzroku in učinku, po njenem smislu in smotru. Zdaj pa sami recite: kakšen smisel in kakšen smoter imajo pustne šeme in vse druge čudne navade o pustu ? Ali ni smisel v tem, da se odrasli ljudje nanorijo, veseljačijo in pod krinkami počno burke, ki si jih kot trezni ljudje v postnem času ne bi smeli »privoščiti«? Premarsikateri skox čez planke življenjskih oblik, kakor jih je postavila družba, je ob pustu dovoljen, sicer pa zbuja zgražanja .. . Kako bi mogel stvaren človek s takim smislom pustnih navad soglašati''
Vrhu tega sem še pedagog Kakšen pedagoški smisel naj bi neki videl v šemlje-nju otrok in otroških pustnih veselicah ? Kakšen vzgojni smoter neki tiči v tem. kakšen vzgojni učinek? Nikjer odgovora, in ^ jpak. udri' po teh bedastočah Zagrabil sem pustne šeme za uhlje, kakor sem parklja za roge.
Bodimo iskreni: v pustnih navadah ni vzgojnega fmotia. pustno šemljenje nima vzgojnega učinka. Ko sem se z vsemi štiri ii b:anil. da bi si ogledal otroško veselico in ko sem kot argument celo navedel da mi že pek icni etos ne dovoli, da bi sel na prireditev, ki jo zanikam, me je žena zavrnila:
»Kako moreš zanikavati. kako moreš napadati stvari, ki jih ne poznaš?
»Poznam!« sem se branil, »še predobro poznam. Saj vem. kakšen je tisti dirindaj."
•»Dobro!« je dejala, »veš! Toda kako moreš zagovariati s poklicni-n eto~om to. da neka i napadaš, kar si sploh ni-i ogleda! od blizu! Koliko pa bo veljal tvci napad če boš moral vsakomur priznati: »Ne. vide! pa te komedije nisem.«?
Tako so me bolj naježenega, kakor je jež. zvlekli na otroški ples. Zardeval sem od sramu, da se je sodoben pedagog znašel na takšni prireditvi Marsikatera dama je opazila to prisotnost in vzele so me s svojim prekan;'enim opazovanjem »na piko« Bilo mi je še bolj nerodno, dokler me zanimanje ob početju otrok ni popolnoma osvoiilo. Zaplava! sem v svoj svet in posvetil oči in ušesa in vse ž:vce onazovanju še drugi so mi pri tem pomagali.
Opazovanja na tej prireditvi so mi razklala sodbo v dveje. Nekai toplega in do-s!ei neznanega se mi je vrinialo v zavest Tako kakor da sem dotlej bil hladen kakor led. stvaren kakor žeVzna ruda trd in neokreten kakor hlod, razumarski kakor za^ečksrski modrijan.
Gledam ma^ka. Ob stkani stm"! in krčevito sti~ka mater:no roko. Gleda, samo gleda Zdi se. kakor da mu ta gomila vtisov noče prav do zave-ti. Počasi popušča roko obraz se mu razleze v občudovanje, oči se mu širijo, nato pa pozabi na mater. Počasi leze v gručo rajajočih otrok Ne raja sam. ne pleše, umika se živim vrtav-kam. iih eleda. se jim smehlja. Godba pr<=-nrha Mali mož ki ni našemlien. leze proti sre'i kier so na cen*imeter debelo nasuti k^nfeti Nenadoma prčrne erabl z rokami ?i-'p nanirčke in — si iih nasuie na glavo Z~lQd 'ie*01 ša "pk",'i takih malčkov p t nri takisto ^at^r0 ^larij-i ^anrej v7naTni~i'o ji'i reh^^nič^o roč°tie. V svoiih možganih regisfrir°m ta elementarni izbruh prj-v>it:vnega ot^o^k^ga veselja Orrem se na bitro po prirediteljicah: zadovoljno se mu^a^o.
Vesele — to ie. kar sem povsem po-zaMl In vesp'ia je bilo na tei nrirpditvi ce'o morie Valovilo i® na not spontano. na pol oo taktu eodbe in nanotkih »režiserko«. Ves°lie ■<p izbruhnilo Vnkor vulkan.
Ni^če ni dejal: »Ne ^k^či!« Nihče ni ukazal- »Tiho bodi'« Skakanje raianie. ribo'ov. torte in malinovec: neizčrpen je bil rudnik vceHa.
Polit »kaknr cu^ek« sem šel s prireditve. Po-i*"n in »■knra-i osramrpp-n sem prignal:
»še bi b;lo treba otroških zabav, še in še bi oilo treba takih veselic. V vsakem vrtcu bi jih morali prirediti in v vsaki šoli:«
Imel sem priliko še po prireditvi opazovati otroke- dr Igo so črpali za svoje veselje vtise s te veselice.
Meni pa so se smejali iz vsega srca in brili so norca iz prismuknienega pedagoga ki kar naenkrat brani kar je. namazan z vsemi pedagoškimi žavbami. tako silovito napadal. Kaj sem hotel? Potegnil sem zavoro:
»Čakajte!« sem dejal »Odkritje rudnika veseli vsakega rudarja In ta rudnik dobre volje je bil za mene tako presenetljiv, da
me je odkritje nekoliko zaslepilo. Veselje, dobra volja, humor so neprecenljive važnosti v razvoju vsakega otroka (in tudi odraslega človeka). In veliko veselje je dobra plat te prireditve. Vse drugo ostane, kakor sem sodil prej Ce je šema izvor otroške romantičnosti, izvor veselja — prav Toda, kaj pravite — ali so tudi kri-noline nekaterih dekletc izvirale od tod. ali pa drag svilen rokoko izviral iz ambicioznosti staršev? In takih primerov m bilo malo. Ni bila krinolina, ki je zbudila otroško pozornost in veselje (pač pa pozornost pri odraslih opazovalkah!), otroško pozornost in veselje so zbudili vseh vrst »pojaci«, indijanec. parkelj. škrat iz Snegulčice in vse mogoče živali. Ni prav izrabljati veselje in zanimanje otroka v namene staršev, ki se hočejo »postaviti« s svojim črvom To zbuja le celo vrsto vzgojno negativnih učinkov: zavist odraslih konkurentov, ambiciozno stremijivost mladih in starih in še marsikaj. In kako se naj neki i azdivja otrok, ki ga ovira uniforma, ki so si jo izmislili starši? Vzel sem tudi nekaj takih otrok pod lupo opazovanja. Prisiljeni v gracioznost niso mogli iskati veselja na isti sproščeni način kakor vrstniki, ampak so ga morali iskati v samodopade-nju in obupnih poskusih, prik eniti pozornost s samo svojo prekrasna pojavo. Ne
Čakam na tramvaj. Proti Figovcu jo maha prijatelj Ocvirk. Od burje obrit, ves ideč, dobro rejen.
—	Kaj pa ti? Kako živiš?
—	Pokojninim. Približno menda veš kako to gre. Radio vrtim, zraven psujem ln zmerjam, časopise premetavam, na sprehod hodim, do vremenske hišice vsaj enkrat na dan, malo v kavarno in pa ves mesec čakam prvega.
—	Pokojniniš? — Izraz mi dopade. Počasi se bomo na vseh področjih tako osamosvojili, da bomo sposobni ne samo lastne državnosti nego bomo zahtevali zase samostojno Evropo. — Pa zakaj so te upokojili? Saj nimaš še let? —
—	Ne še! Pozno sem vstopil. Še tri leta bi moral pričakati, pa se je drugemu mudilo na moje mesto in so me iz humanih razlogov.
—	Iz humanih razlogov? To izrazoslovje mi ni znano. Na lastno prošnjo, zlasti kadar je ni in pa po potrebi službe, kadar se baš zoper interes službe kaj napravi, to je močno v rabi pri vseh narodih, toda humani razlogi, tega res še nisem slišal.
—	Kaj pa je drugega nego človekoljubje, če ti prihranijo tri leta garanja in to na starost, ko tako nikoli nič ne storiš po godu. Veš, jako rad pokojninim; nič se ml ne toži po službi. Samo za praznike smo imeli nesrečo v rodbini. Pa kaj bi tukaj na burji! Stopiva k Figovcu!
Že sediva pri pregorki peči in Tončka prinese pol litrčka.
—	November se še nekako najtežje pre-tolče. Nima konca. Izbiram fižol in druga semena za pomladno obdelavo vrta, urejam omare, po malem koljem polena v drvarnici. December pa izginja hitreje. Z vnuki izrezljavam pastirčke in ovčice za jaslice, pomagam ženi tretl orehe, izbirati rozine in mleti rožiče za potice pa prenose raznih proslav poslušam na radiu. To mi močno dviga narodni ponos. Majhen narod smo, toda z zaslužnimi možmi smo založeni za nekaj stoletij To je lepa tolažba v težkih dneh. Veselimo se na otroke, ki bodo prišli na božič. No, prišli so vsi in tudi prazniki, le starejšega sina ni. zaradi potrebe službe. Veš v šiški sem si kupil hišico, pol za denar, pol na dolg. zdaj pa tam živimo. Vse bi bilo v redu, le žena postaja sitna.
—A ? A ? In to seveda z vzrokom ? —
—	Pusti neumnosti' Vse pozabi in neče priznati, kar opusti Tako smo vedno v
pozabimo: otrok je otrok in grdo napak je siliti ga v kalup odraslih meril.«
Negativnih plati je še več: otroku je ljub vsake vrste teater. Pustiti po dolgotrajnih pripravah otroka samega Izvajati tak teater (n. pr. umetelen ples) pred otroškim in odraslim občinstvom, je vzgojno kvarno. To mi je potrdila tudi ta prireditev: na obrazku takega dekletca se je odražala najgloblja užaljenost in razočaranje, ker se ji ni posrečilo osredotočiti vse pozornosti nase Napravila je obupen poskus, da bi ji vendarle uspelo: bil je le histeričen krč. Solze je potem z gnevom in vsem naporom pogoltnila. Za takšne otroke je bila ta prireditev zaušnica, zaslužijo jo pa starši, katerih postopanje je b.lo povsem neodgovorno.
Živimo v času. ko so pustne navade še žive. Te navade od šemljenja do javnih prireditev imajo za odrasle in otroke različno lice. Za otroke je v vsem tem le ta pozitiven smisel: izvor veselja, razigranosti. dobre volje. To veselje, ta razigranost, ta dobra volja so tudi za vzgojo dragoceni: lrhko je vzgajati veselega otroka, večja je njegova storitev, lažje njegovo napredo-vanie, ker posreduje življenjski optimizem.
Dokler so šeme v navadi, se naj šemijo tud; otroci — po svojem izboru —, veselice za otroke pa prirejajmo kjer le moremo: te veselice pa naj bodo otroške veselice, po otroških, ne po odraslih merilih prirejene. Tako bodo za vse izvor neskaljenega veselja. Tudi bi mogli ločiti veselice po različnih starostnih stopnjah, tako bi vsaka imela svoji dobi primeren pečat.
—ano.
prepiru; vsako malenkost vali name. Tako na printer v spalnici kurim vsak večer sam. To je ena glavnih točk dnevnega programa. Tudi drva si prinašam sam. Pripravil sem si tudi pripravno železo za odpiranje vratic in premikanje gorečih polen Ali mi ga nekega jutra ne založi na dnu peči pod polena in nad njim zakuri?! Jaz nadaljujem, nalagam, kurim; železa nikjer! Le kam si ga djala? Ona: Jaz, že spet jaz! Kaj me briga tvoje železo, saj kuriš sam! Tako prepir ves dolgi večer Zjutraj ga najde v peči, na pol sežgano ln molči. Zdaj za božič smo dobili podobno afero s ključem. Da, ko bi bog znal svet ustvariti brez ključev!
Prijatelj Ocvirk globoko vzdihne. Na to trčiva.
—	Da, da, ko bi ne bilo ključev na svetu, lepše bi se živelo! Sem n. pr. zoper ključe vseh vrst. Pomisli samo na blagajniške ključe! Koliko famllij je zaradi tega nesrečnih, koliko izgubljenih eksistenc, ker so jim zaupali blagajniške ključe. Le koliko jih je zaradi tega pod ključem! Pomisli dalje na ključe hišnih vrat v mlajših letih! O, koliko zvijač, laži in naviha-nostl na moževi strani in koliko vzdihov in solza na ženski strani se drži spominov tistih ključev. Celo zakoni so se pokvarili radi teh vražjih ključev. Pa vzemimo ključe v političnem pomenu. Za vzgled ključ do politične situacije. Koliko jih je, ki ga iščejo. Tako rekoč drži že v rokah. Skače in pleše lz stranke v stranko Nazadnje obsedi v blamaži med stolml na tleh. Pomislimo na partijske ključe v koalicijah Niso h to baš vzroki neuspehov ln kali bodoče smrti koallranlh režimov in tako mnogih politikov? Pri nas pa bi letos prišlo skoro do ločitve zakona zaradi nesrečnega ključa naše veže. Pomisli: do ločitve zakona pri teh letih, tolikih otrokih in neštevilnih vnukih!
Ocvirk pa srkne pol kozarca, cmokne z jezikom, pravi, da dobro rznč, potem pa nadaljuje:
—	Na nedeljo pred božičnim dnevom zmanjka pri nas eden treh ključev vež-nih vrat. V veži stoji stara omara. Med *idom in omaro je nekaj odprtine. Na steno sta zabita dva žeblja. Na prvem visi cela veriga starih, nerabnih ključev Samo za zmotnjavo. Zadaj na drugem žeblju pa vise trije vežni ključi. Enega je uporabljal zakupnik lokala, ki je pa zdaj pra-
•u drugega mlaiši sin. ki spi v sobi na desno v pritličju, tretjega pa ml, kolikor ie v nrvem nadstropju Kdor zvečer zadnji zakleplje, ta potegne znotraj še i
;ocan zapah Mora pa se z roko na žeblju prepričati če je priložil že tretji ključ Ta- j ko zavarovani spimo v miru in brezskrbno. '
Ocvirk dvigne čašo in spet trčiva.
—	V nedeljo pred božičem zakleplje žena. Obesi ključ; samo dva. Stopi pred fantovo spalnico: »Kje pa ima£ ključ?« »Ravnokar sem ga obesil!« »Angela, kam si dejala zjutraj ključ?« »Na žebelj!« »Ni mogoče!« »Kje pa je tretji ključ?« — Nemir, alarm! Otroci lezejo Izpod odeje ln si mane jo oči. Z deklo Angelo soglasno utrdita, da zjutraj ob šestih skupaj odhajata; žena v cerkev. Angela v mlekarno, k peku ln mesarju. Vsaka vzame en ključ, tretji visi na žeblju. Za seboj zakleneta Slučaj nanese, da se vrneta istočasno. Angela odklene. Do tu je vse v redu. Toda, kje je tretji ključ? »Morda si ga ti kam založil?« se obrača k meni, izjemoma jako rahlo. »Mene pa kar na miru pustite! že tri mesece nisem bil zvečer zunaj.« Spraševanje gre od najstarejšega do najmlajšega. Seveda kriv ni nihče, ključa pa tudi ni nikjer. Razgovori dobe živahnejšo obliko. Vse vzroke in možnosti preiščejo Kdo je že vse bil v nedeljo pri nas? Po dolgem rešetanju Angela in žena soglasno utrdita, da je krog enajste ure prosjačil mlad, brezposeln delavec, da je hotel srajco ali vsaj čevlje, da je silil preko mostovža kar v sobo. Samo ta, da je ključ ukradel. Joj! In kako je bil osoren in kako je grdo gledal .pravi Angela, žena kima. Otrokom in vnukom se snrosti fantazija Morda je Hace! Ali celo Brad"ško! Ali jo celo še slavnejši razbojnik ušel za božir iz zaporov, ukradel ključ, da ponoči napade hišo in jo izropa! Skoro vso noč ču-jejo K vratom pristavijo mize, stole, dekleta še omaro. Fant. ki sam spi zdolaj zahteva revolver, čeprav nimamo patro-nov. Noč je strašna. Na božični dan se preiskava nadaljuje. Vse od začetka in vse do konca, žena in Angela sta najbolj nedolžni. Vse je ugotovljeno in obe lahko prisežeta pred sto svečami in z obema rokami. če je treba! Za izgubo tretie^a ključa smo krivi vsi ostali ali na kakšen razbojnik. ki ga je ukradel. Drugo noč sprt nihče ne zatisne oči Od okna do okna se plazijo in čakajo. Kolikor ie kateri manjši. toliko bolj grozi razboinikom. Teh od nikoder ni. čeprav otroci že ropot slišijo. Proti jutru pravi žena:
»V tem strahu ne moremo živeti. Pojdi in nabavi novo ključavnico!« »Danes? Na štefanji dan? V ostalem ne verujem v razbojnike Ključ ste morali z Angelo kam založiti!«
žena v jok. Pri meni da ni več obstanka. Od starosti da sem že neumen V Maribor poide k sinu tn tam bo v miru preživela še te dneve, kolikor jih je usojene Resnično vstane ln se obleče Potem privleče kovč^ee in polni Predrami vso hišo Vse tuli Adijo spanje' Prokletl klltičl! Do odhoda lutraniesra vlaka je gotova Obli-že otroke ln vnuke Vsi rjovelo ln brišejn oči, vnuki smrkajo ženi je to po godu Ko pa jaz potegnem odejo čez glavo, ji je preveč- »Le poglelte ga. kakšen 1e! še to ne vprjame. da je ključ ukraden!« Solze 1o oblljelo čez in čez Da bi si obrisala solze, odore ročno torbico, kakor le bila z njo odšla v nedello k maši. Izvleče robček. Iz robca pa Izkotall vežnl ključ In zaropota na tla. Otroci ln vnuki zaženo Indijansko tuljenje: Halo, ključ smo dobili!
žena v kuhinjo, kovčegl pa ostanejo ves dan v sobi.
—	Tončka, še pol litrCka!
r. f.
Otroška želja
—	Kaj bi hotela, da ti kupim za tvoj rojstni dan? vpraša mamica šestletno hčer':o!
—	Novo punčko!
—	Pa kaj ti bo spet nova punčka, ko je pa lanska še čisto dobra'
—	Saj sem tudi jaz še čisto dobra, pa si si vendar tudi ti nabavila novo . . .
ČUDEN GROB
V mestecu je umri odvetnik in na njegov nagrobnik so napisali- »Tu počiva odvetnik in poštenjak.«
Popotnik, ki je obiskal mestece in si 'je ogledal pokopališče je začuden vprašal:
»Od kdaj pa pokopavate pri vas po dva mrliča v en grob ...«
POZNA GA
Dijak: »Kako pa striček, da si mi kar sam prinesel denar'«
Stric: »Zato ker vem. da boš polovico t&koj zapil. pa bi bil rad tudi jaz poleg.«
KNJIGOVODSTVO
Direktor knjigovodji, ki ga je zasačil, da ima ljubezensko razmerje z njegovo ženo in hčerko »Nesramnež Kako si drznete imeti razmerje t mojo ženo in hčerko?«
Knjigovodja »Oprostite1 Poverili ste mi vendar dvojno knjigovodstvo.«
Makuc Vlado:
(Iz španskih bojev)
... V mraku smo se po cesti približali linijam. Na mestu, kjer je cesta zavila •koli	rHctp in kali ''o se po-
polnoma znoči Zbrali smo se v gruplce ii prižgdli cigarete z iasno zavestjo da jt med nami marsikdo ki kadi poslednjo v življenju Brez besed smo izmeniali med seboj naslove svojih dragih z nemo proš njo da oni. ki bodo ostali pošlieio svojcem n oriiateliem padlih poslednji po zdrav V tem trenutku smo čutili vsi isto Kljub temu so nam bili obrazi vedri in kmalu se ie ?aču1a pesem.
Noč je padla in pod zaščito oblaka, ki ie '<ril mesec smo šli izza ovinka — v ob--nočje sovražnikovih nnšk Skoraj npsiišno udariali naši koraki, ko smo prečkali Ha ep cr>itc+ipr""' v crlohpl. V okrilhj katpre smo lahko prišli nemoteno na cilj.
Tik nad cesto, na nizUp'--1 "-rrh^nn =o hi'p naše linijp varovane po Znancih. Spustili smo se v jarke, da v svitu lune ki ie imela zdaj zdaj prisvetiti izza cbtaka še enkrat pregledamo teren in presodimo položni.
Mespčina ie razpmila svoi svetlobni unnn no nnkraiini Onstran rrphena oo katprpm "o bili nrepian? naši rovi. se ie vtpkla no-'nžna dolinica 17 katpre sp ip dvigal razmeroma maibpn kamp^it hrib. katorpera onhnrip ct ip strpno dvicra'o v oblik! S Irarneniprn podTidjsr.iVi tpras ki ip 7fra-dil	kr"p+. da tako zaip^i tisto ma-
lo homp s	^prr> r>nrnp?nnp ZPrn^P
TVJa vtiTi ip rs-nr^stirala jrmihria Vi-mpnita ravan, nred katero so se opazila" zidana strojniška gnezda sovražnika; na
oni stran' ^a dolg močan zid. za katerim so bili oni
Vpraša1 sem tovariša »Kako re imenuie ra hrib9« Dejal je »To je Pena Marco Do zore mora biti naš Ob treh je napad Ta-\-n se glasi povelje.«
Oblak je zopet pokril mesec, ura je bila ena. mimc nas so polzele postave v smeri oroti sovražniku in takoj natn druga za drugo toni'e v temo Najprej mali Portu-ga'er s svoj'mi. nato Uruguayec Lucio. po-'em Srb M;,anče španrka oriiatelja Lopez n Garcia Besarabec Aleksej Ceh Vojteh. Rolgar Marke 'n končno Slovenca Ivan in France Vrsta Hudi z vseh kraiev svta ki -;o imeli v b'ižini smrti ki bo čez dve ure 'ospodarila tod «amo eno ored seboj vrh tore Pena Marco in v podzavest odrinjene slutnje o vsem tem kar ie z nio v zvpzi Pozdravil sem 1ib v špDetu »Pozdravi i en i tovariši in nrnnfp srečp« in potem Sna^re »Salud camaradas v buena sue"te'« Nato sem navil uro. pripravil s tovariši opazovalne aparate in zavze! svoje mesto
Ura toč^o tri Popoln mir Nato ook puške ki je sprožila ogrier ptaz Med klo-kotanip stroinice *n prasket pušk so za-molk1© udaria1? »kspToziie ročnih bomb Zrak ie bil nas-čen od s'kania krogel ki so vršace nad slavami in nknli ušes Ne vpm trčno kn]iko	ie traiala ta pe-
k'e"ska simfonija trda danilo se ie žp ko ie trušč to^ko poneha!, d? so se lahko razločili nncprr^zni «tre!i pušk ki so polagoma poiemali
Na vrhu hriba ip vihrala rer>"hHkan?kn zastava Pena Tlarco ie bil nas tovariši so izvrSiH <\mio natn^n Maše opazovalno mesto ie postalo s tpm hrez vrpHn<-><;ii zato smo morati brž določiti novo 7id onkrai ravni na Ppna Mmvn ki ip s'u5'l nasom<-nikom v obrambo, bo sedaj tudi nam ščit , in mesto samo odlična točka za pregled «
in nadzor sovražnikovega terena. Pobrali smo svoje *tvar in stekli.
V skoraj neprekinjen; vrsti so nosili mimo nas sanitejci žalostni tovor in med njimi so se opotekali ranjenci, ki so imeli še toliko moči da so prišli lahko sami do sanitete. kjer so jim zdravniki nudili prvo prmoč in iih potem ndnravili dalje.
K mali. kameniti hišici, prislonjeni ob teraso so nosili padle: Lucio. Lopez in Garria Aleksei Vojteh in Marko in mali Portuealec so bili med njimi. In še nekdo, k' mi je dan poprej mirno, toda vendar z komaj opazno grozo v očeh zatrjeval, da se iz boja ne bo vrnil — Slovenec Ivan Dcrnik Oni. ki so na predvečer svoje smrti kadili z menoj svojo poslednjo cigarete in še vrsta drugih.
Med bornim zimzelenim grmičjem in od sonca ožPano travo na planoti se je leno vlekel smodnikov dim in zrak le zaudar-ial 00 znnčilnpm vnniu človeške krvi. Krosi ie so prosto švtffale preko planote iz-strptipne z vzpetin na oni strani in med skoki, ki sem iih de^l proti zaščitnem zidu spm instinktivno sklonil plavo, kadai ie kotpra siknila tik mimo ušes.
Skozi odnr*ipn v zidu so privlekli mla-deea Antnnia Skozi okrvavljena usta so mu komai sii«"o vre1 p bpsede: »Ay mi mu-ier e mis nifios«.1 Potpm ie umolknil in tpir. sp ip c trpelo v pnstpd^iem drffetu ...
Proti vh^du je nrpha^aia porata pokra-i'"a notagrma v U'ž'nn n?arieno od sonca. Krai nip ob morili, čisar konture so se npi«>s',n črtptp v datinvi cp-m Shltlli Castel-Vn pn ppetah od CastpUona spm so se \--'(lp'i avtomobili in mpd ni;m? masp Hudi N^nrotniVi cn se nr'nrav1ial$. da ZOpet 7iv»-in->pio i7<*vb!ipnp pnstoip«ke.
T-pnu+^o tp pri nas zavladal mir. Mir pred viharjem.
1 A), moji ženi in moji oUoci.
Fotoamater
Aluminijasti deli
na kamerah, povečalnikih itd. bodo posebno čisti in sijajni, če jih odrgnemo z bo-raksovo raztopino, ki ji dodamo nekoliko kapljic salmijakovca.
Da se nam leče ne orosifo
ali pa tudi stekla pri daijinomei ih, iskalnih napravah itd., kar se nam zagotovo zgodi, če pridemo z njimi s hladnega v topel prostor ali pa, če zunaj na hladnem postavimo iskalo k očesu, priporočajo malenkost mazilnega mila, ki ga natremo z inehko cunjico na steklo. Natirati moramo toliko časa, da mila na steklu na videz ni več.
Kontrastne slike tudi po zelo tenkih negativih
so na bromosrebrov papir, če so vse druge direktne metode odpovedale, pred več ko tridesetimi leti dosezali z načinom, ki ga je današnja fotografska praksa menda popolnoma pozabila. Izumitelj tega nač:na, Anglež Day, je priporočal, naj se taKšm negativi na najtršem papirju, ki ga pač imamo pri roki, povečajo tako, kakor da so popolnoma normalni Povečave razvijemo, ustalimo in izperemo povsem normalno in pri tem nas ne sme motiti, da so tudi svetlobe postale sive ali črne. Po izpiranju pa damo povečavo v raztopino iz 300 ccm vode, 2 g kalijevega jodida in 0.2 g joda.
V	tej kopeli estane odtis toliko časa, da pričnejo najviše svetlobe postajati modre, nato pa ga damo v čist ustaljevalec.
Neki deii slike se po tej obravnavi sicer znatno oslabijo, v splošnem pa se odtis zadovoljivo popravi. Posebno prijetno je. da izginejo po tem postopku vse mogoče proge in praske, ki nastajajo na papirjih, če se drgnejo drug z drugim in se pojavijo
šele v razvijalcu Ta prednost je Dayu dala pobudo, da je začel z istim pripomočkom odpravljati te napake, ki nastanejo zavoljo drgnjenja in pritiska na papir, tudi z drugače dobrih odtisov na bromosrebro-vih in klorobromovih papirjih Omenjeno raztopino je razredčil s trikratno količino vode in je dosegel briljantne rezultate, pri čemer so vse napake in lise takoj izginile.
V	kopeli ostane odtis eno samo minuto in se njegovi prvotni kontrasti pri tem ne oslabijo. Ko se posušijo, je videti celo, da so postali krepkeji.
Za pakiranje" napirov na steklenicah in posodah
uporabimo najbolje prevleko iz želatine. ki ji ne morejo do živega niti voda niti alkohol niti Kisline in je tudi z nohtom skoraj ni mogoče razpraskati. 6 g želatine damo v 30 ccm vode, da nabrekne, potem jo se-grejemo, da postane gosta kakor med. Z maso v tem stanju namažemo etikete odnosno napise s čopičem, ki smo ga pomočili v razredčen formalin. Cez kakšno uro se želatina tako strdi in ostekleni, da ne more nobena tekočina vanjo.
Krompir v fotografiji?
Da. tudi krompir se da uporabiti, in sicer z veiiko koristjo. Ce zrežemo surove krompirjeve olupke v majhne koščke in jim dodamo malo vode. dobimo kašo. s katero moremo steklenice in stekleno posodo lz naše temnice očistiti temeljiteje kakor z marsikaterimi drugimi čistilnimi metodami, ki zahtevajo nabavo in uporabo raznih kemikalij, lugov ln mil. V vodi iz-
luženi krompirievi olupki dojejo najcenejše lužilo s podobnim učinkom kakor raztopina pepelike. Posebno izvrsten in neškodljiv je ta pripomoček za osnaženje kovinastih in emajliranih razvijalnih skled itd. Teh ne smemo drgniti s peskom ali pa obravnavati z razjedajočo solno kislino, ki jo včasih priporočajo za takšno delo. Obrezovalne nože. retuširna peresa in podobni pripomočki v amaterski praksi, ki so se umazali aH malo zarjaveli, se dado dobro očistiti s tem. da jih poliramo ob prerezan krompir, ali pa da jih večkrat vtaknemo vanj.
Iz najnovejših revij
»Die Galerie« priobčuje slučajno v našem članku zgoraj navedeni Dayev postopek za odstranjevanje lis in črt, ki se pojavljajo na papirjih po mehaničnem pritisku. Temeljna kopel, ki jo navaja ugledna revija, vsebuje 10 g kalijevega jodida, 5 g joda in 100 ccm vode. Od te raztopine vzamemo za uporabo 5 ccm na vsak liter vode. Odtis razvijemo normaino in dobro izperemo, nato ga damo v razredčeno raztopino, kakor navedemo, in šele nato odtis fiksiramo. Uporabljeno raztopino zlijemo proč. Lise 'n črte, ki smo jih opazili šele potem, ko smo odtis že normalno razvili in ustalili, pa obravnavamo parcialno s ko-' som vate. ki smo ga pomočili v raztopino j 60 ccm vode, 20 ccm alkohola in 30 kapelj J amoniaka — »Galerija« je začela novi letnik zavoljo sedanjih razmer sicer v skrčenem obsegu zadnjih mescev, je pa še vedno najbolj reprezentativna izmed nemških fotografskih revij in objavlja poleg običajnih 8 celostranskih slikovni^ prilog mnogo gradiva za vsakega naprednejšega amaterja. Našim amaterjem jo moramo priporočati slej kakor prej.
Knappov »Der Foto-Beobachter« se je z novim letom vsebinsko še obogatil. 2e prej se je odlikoval s svojimi številnimi drobnimi strokovnimi nasveti za vse mogoče primere, ki se lahko pojavijo v amaterski praksi, v prvi letošnji številki pa je dosegel z vrsto kratkih ilustriranih navodil, ki jih daje sloviti dr. Otto Croy, naravnost rekord nazorne poučnosti.
»Photoblatter«, ki jih izdaja Agfa za Široko maso amaterjev, opozarja med svojimi tehničnimi namieltaji na nov pripomoček. ki ga uporabljajo Američani za snažen je leč in brisa nie filmov: Namreč krzno. Majhni, mehki kosi krzna so najboljši raznrf.šMec za leče, a če jih ovlaži-mo, so naiboliše brisalo za filme. To je neka vrsta Kolumbovega jajca. Med gostimi dlakami krzna in steklom leč v resnici ne more priti zlahka do kvarnega trenja. Mokro krzno pa nam dobro rabi za novr-šno osuš'"tev izpranih filmov, ker jih ne opraska, kakor se to lahko zgodi celo z mp»>Vim nrainim usniem.
Fotoklub Ljubljana. V torek In petek od 19 do 20. začetniški tečaj, v torek od 20. slikovna kritika, v petek od 20. predvaja g. Brane serijo zelo zanimivih posnetkov v naravnih barvah. V nedeljo skupni izlet v okviru smuškega tečaja.
Zalcdenela Donava na jugoslovensko-runiunskl meji
rektnega vlaka v Bukarešto ali iz Bukarešte. Ako pa hočete še bolj globoko prodreti v rumunsko ljudsko dušo, petem se poskušajte voziti z navadnimi lokalnimi vlaki. Kdo je že prometni minister v tej deželi ? ...
II. Dobrudža.
Začnimo kar z Dobrudžo. Tudi to je zemlja koder so raztrošene kosti naših slovenskih fantov. Kaka pokrajina? Ravnina, hu.nus, planota in zopet ravnina. Od vzhoda jo izpirajo valovi črnega morja, na severu in zapadu pa valovi Donave. Pri Silistri, pri črni vodi prisluhne uho, da bi kje si šalo šumenje naših vod, Save in Drave ... Toda nič, široka voda je mirna in hladna, kakor je mirna tiha dobrudžanska ravan ob nji.
Večer v Dobriču. Rumuni mu pravijo po turško: Buzardjik. Glavno mesto južnega dela Dobrudže, ki jo je bukareški mir leta
I. Na železnici.
Na rumunski obmejni postaji smo. Vseeno kje, ali na madzarsko-rumunski, bolgarsko-! umunski ali na kaki drugi, povsod ista siika. Carinske in policijske formalnosti so opravljene, vi nestrpno čakate na cdhod. Vlak je direkten, vi imate pred seboj pot skozi vso Rumunijo, zato skrbno valujete vaš prostor. Še je prostora in če že ne vidite možnosti, da bi se v vozu tretjega raz.eda mogli iztegniti po klopi, se vam vendar zdi, da tesnoba ne bo prehuda.
j. oda zmotili ste se. Domačini začno vstopati na vlak in tega vstopanja noče bitj Konec. V kupeju, kjer je os^m sedežev, je z otroci vred že dvanajst oseb, raz polic vise zvežnji in vreče, zvežnji in vreče, napolnjujejo vse prostor med obemi klopmi, tako da že nimate kam dejati kolen. In še zmerom se po hodniku prerivajo novi potniki, obloženi z zvežnji, otioki, vrečami. Znoj vas obliva, vendar na tihem upate: »To so kmetje, ki se peljejo kvečjemu do prve postaje ali v okrožno mesto.«
Vlak se začne premikati. Poleg vas sedi očanec prijaznega obraza z ogromno kučmo iz ovčje kože na glavi. Sicer je avgust in vročina dosega trideset stopinj. Ker se vam očanec prijazno smehlja, ga upapolno nagovorite:
»Kajneda, vi se peljete v Temešvar, v Konstanco, v Cernovice, v Jassi?«
Kamor pač že. samo da ne predaleč v notranjost prostrane države. Toda pred očmi se vam stemni, ko vam očanec prijazno odgovori:
»V Bukarešto ...«
Tja, kamor ste namenjeni vi sami.
No dobro! Pred vami sedi mlada, lepa Rumunka z ruto na glavi in z dvema otrokoma na krilu. Tudi ta se vam domače smehlja, zato se obrnete k nji.
»Peljete se gotovo v Arad, Kišinev, Kra-jovo. Cluj ? Z otroci je križ ...«
»V Bukarešto!« vam smehljaje odgovori žena.
Kmalu ugotovite, da se vseh petnajst oseb. ki so se stlačile v kupej, z varni vred vozi v Bukarešto. Zdaj se ves obupan po-tunnete v vaš kot in za življenje vam postane toliko, kakor za lanski sneg.
Prišli ste v deželo, kjer vse potuje, z enega konca na drugi konec, kjer vse poti vodijo v Bukarešto. Toda kmalu napravite še novo prezanimivo ugotovitev. Sprevodnik vstopi. S kako družbo se za božjo voljo vezite? Vi mislite, da so to kmetje, toda vsi potniki imajo poleg voznih listkov še nekakšne legitimacije — vi ste skoraj edini potnik izmed petnajstorice, ki je moral za vlak odrajtati celo voznino. Vozite se z invalidi, uradniki, vojaki, komisarji, legi-jonarji, dijaki. — Vse v Bukarešto! Kaj za božjo voljo išče to ljudstvo v Bukarešti ? ...
V	kupeju ra vlada prava domačnost — kljub vsem neprijetnostim. Rumuni so prijazen, lep narod. Nihče vas ne prezira, čeprav spozna v vas tujca. Sopotniki se kmalu spravijo nad popotne bisage. Pri tem vam vreče letijo na glavo in kolena. Toda nič zato. kajti odškoduje vas prijazen nasmehi ja j. Ne le to! Na svetlo prihaja pečena koštrunovina. meso vseh vrst, kaška-va! in podobni siri, mamaliga, potice, sveže kumare. Kolena in nedrije se mahoma spremene v prdolgovato mizo in tudi na vaših kolenih je naenkrat polno raznih je-stvin. Če vam je prav ali ne, vi morate jesti z drugimi vred. Naposled se vdaste v usodo, napravite se domačega tudi vi in kmalu navezate na usta stek'enice z bana-škimi, besarabskimi, dobrudžanskimi izvrstnimi vini. Sijajen narod ti Rumuni, te raznovrstne pisane narodne manjš:ne. Samo ko bi n? trpeli od te nreklete strasti, vo-rti se, voziti v Bukarešto...
V	vozu se začne mračiti. Nabit ko jajce hiti vlak v prihajajočo noč. Na vrečah in bisagah. ki so nakopičene med obema sedežema. spi že dvoje otrok. Namreč v kupeju je vse^a menda sedem otr^k. Nekateri so še čisto majhni in se zde j prav tako pripravljajo na počitek. Pripravljajo pa se na ves glas. Vi vdano strmite pred se in skušate misliti na kateri koli drugo deže'o tega sveta Ko pa tako strmite pred se. vidite, da je mladi Romunki pred vami pravkar zrdremal manjši otrok v naročju, večia. kakih osem let stara deklica pa zaman išče. kam bi mogla položiti trudno glivo k počitku
Vi ste potrpežljivi, mati se vam zasmili ln ker deklica že drsi z grlavo na vreče pred vami. ki so pa že pokrite z nogami spečega sosedovega dečka, sami p-estrežete deklico in položite glavo na vaša kolena. Kma.iu imate ce'ega celesra otroka na krilu. iz materinih oči dobite hvaležen pogled ... vi pa sedTte z detetom v naročju In se vozite celo noč — v Bukarešto.
Tako se vam godi. kadar nastopite s katere si bodi meje Dot v Buk-^pšto tako se vam godi. če se vozite iz Bukarešte preti kftprl si bodi me-ii. Vs«» se vozi do zadtvPi p<~,sta 1 Tu sp nfriboli žfvn spozna skr-rini rumunski državni centralizem če b.o*«te g™,--, o ti lindstvo n-ie-ovp navade ln Pilie pote- ri-^+o h"««-"*a kakor da se vozite v tretjem razredu di- i kako bi najceneje — ostal. Uradnika skrbi,
»Najbrž uradništvo, uprava in podobno? ...«
»Kaj še, to nI nič. Temveč kolonisti. Novoselci. Tega vi tam v Evropi gotovo :ie poznate. Vi ste Bolgar — kmet, imate petdeset, sto hektarjev zemlje. Naenkrat dobite v hišo koloniste. Vi jim oddaste tretjino, recimo polovico zemlje. Toda pri zemlji stvar ne ostane. Vi morate kolonistu dati en plug, če imate dva, eno sobo, če imate dve, eno posteljo, če imate dve. Ce pa nimate dvojnega imetja, otem delite s kolonistom vaš edini plug, edini hlev, edino posteljo...«
Mož se kruto nasmehne.
»Kako je s Turki?« vprašam.
»Turki so oportunisti, deloma pa se selijo v Turčijo.«
»Torej se slovanstvo Dobrudže izgublja,« rečem jaz kolikor mogoče sentimentalno.
»Slovanstvo!« Oba se nasmehneta trpko. Hotelir pa mi oponese: »Saj ste tudi vi pomagali k temu, da se slovanstvo Dobrudže izgublja...«
Jai molčim. Zaletel sem se. Kako se že ta zgodovina suče, vtepa... Bolgara se pripovedujeta. Neizmerna bridkost in sovraštvo vejeta iz njunih besed. Istotako sovraštvo deli Dobrudžo v dva tabora. Pod širno planjavo tli maščevalnost. Dogodki, ki jih evropsko časopisje le takrat registrira, če ie vsaj en tucat mrtvih, so iskre s teera tlečega ognjišča.
«Pogl?jte!« Hotelirjev brat mi kaže prste svojih rok. V'dim ožgano, brazsrotinasto kožo. Ne razumem takoj — potem me njegova skrivnostna gesta pouči, od česa to ...
Molčim, spet mo'čim.
Zvečer stopim po mestu Strogo ločene rumunske in bolgarske skupine. Drug drugega se i^ogibMeio. Kako življenje. Nad planjavo leži neka težka mora.
Vt'si so neprijetni in zato sklenem, da čimprei odrinem v Konstanco v tako imenovano sta*-o Hobrudžo Namen, da bi šel pogledat v Bo'čik na čmomorsko "bal. me mine ob tem kar srečujem tu okrog pri "s°kem koraku.
Hotelir ^--ianov me sezn*»n1a z vo-^im redom loka'np železnice, ki vozi od Kon-stance do Dobr:ča.
»Ne priporočam vam, da vzamete želez-
Rumunski kmečki ples »hora«
1912 vzel Bolgarom in dal Rumunom Kulturni center Bolgarov v Rumuniji. Slovanski del Dobrudže ... čudno, da pri buka-reškem miru ni nihče zastopal slovanstva!
Sredi planjave njiv, črne zemlje pohlevna udrtina s studenci in v njej je skrito mesto, o katerem se trdi, ima do 30.000 prebivalcev, človeku se čudno zdi, od kod bi se vzelo toliko ljudi, ko je stvar vendar videti kakor večja dolga vas Pozneje se pokaže, da je ta prenaseljenost v zvezi s kolonizatorsko po.itiko te dežele
Sedim v gradini hotela Stojanov Družbo mi delata hotelir in njegov brat Oba nacionalna Bolgara, kakoi so nacionalni Bolgari vsi slo.anski staroselci v Dobrudži
»Kako?« vprašujem.
»Tako!« mi odgovarjata ter pri tem oprezata prekj plotu na cesto, koder pravkar v spremstvu lepih črnih žen gre nekaj uniformirancev Ko družba izgine za vogalom ulice, povzame brat:
»Južna Dob, udža je bila prej bolgarska, le nekaj Turkov in Tatarov je bilo tu. Ru-muna pa do aneks je ni bilo skoraj nobenega. Zdaj je drugače, rumunski delež se zmerom veča, posebno po mestih. «
nico prvič vozi po?asi in drugič neredno.«
Mož ne pozna moje strasti vožnje po železnicah Pouuja mi za ugodno ceno svoj avto Jaz ottanem pri železnici.
»Dobro Prihodnji vlak je javgen za enajsto uro nocoj Lahko poskusite. Toda priporočil vam bi, da vsaj že ob desetih greste na kolodvor - zaradi mesta in — zaradi odhoda samega.«
Točno, kakot m. je gospod Stojanov na-svetoval, se ze ob desetih napotim na bližnjo postajo Toda imel sem s.ečo, da mi m bilo treba dolgo čakati. k?jti službujoči uradnik na katerega sem se obrnil za pojasnilo mi je prijazno razložil, da vlak ob enajstih sicei ne bo odpoija:. pač pa zjutrai ob štirih Nekaj vagonov še ni naloženih
Naposleo prijetna stvar Lahko grem štiri pet ur v postelj To tudi storim Zjutraj oc treh ponovno romam na postajo Vlak ie že stal na tiru. toda ko se hočem skobacati v voz mi neki drugi železniški uradn k usl ž t raz;'asni da mešani vlak ne more odriniti ob š i ih kakor je bi'o določeno zvečer, da pa bo gotovo odpeljal ob enaistih ic poldne.
Zd3 j je st-a: že malo s tnejša, toda kaj
V rumunskih solnih rudnikih delajo po večini kaznend
hočem. Potrpežljivo se vrnem v hotel, kjer zapravim čas. kakor pač morem. Da bi vlak vendarle dobil, odidem že pred deseto uro na postajo. Toda kako iznenadenje! Ko zahtevam vozni listek, mi uradnik, oni prvi od včerajšnjega dne, izjavi:
»Mešani vlak je odpeljal vendar že pred dobro uro. Frihodnji pelje šele jutri...«
Gotova stvar. Vi sicer lahko stojite na postaji sredi dobrudžanske planjave, nad katero leži silna vročina, lahko prekinjate in suvate z nogami ob tla — toda to vam ne bo pomagalo. Uradnik vas dobrodušno potolaži, da Bazardjik ni Bukarešta, kjer se vlaki drže točnega voznega reda.
Ne ostane mi drugega, kakor domeniti se s hotelirjem za avto. Tako storim in kmalu jo režemo iz Dobriča po glavni
cesti proti Konstanci.
•
Vodoravna, a malo valujoča cesta pred vami, na vsaki strani pa planjava polj. zopet polj in polj tu in tam kako drevo — to je vožnja po Dobrudži Skoraj nikjer ne vidite vasi selišč Vsa so skrita v poerrez-nine, ki jih ščitijo pred vetrom in soncem Cesta ni niti preslaba Nad pokrajino leži neznosna sopara poletnega dne Polja so sumljivo ožgana.
V neki jami se čez cesto potegne množica ljudi moški, ženske, otroci šofer za vre tempo in v koraku vozi mimo skupine ki zavija proti rahlemu valu njiv onkraj ceste. Tam sredi njiv se vidi maihna. komaj vidno nabrekla vzpetina na njej pa šop drevja Na čelu skupin«5 stopajo triie popie v ornatih Zateglo petje doni: »Go-spodine pomiluj!«
Videti je. kakor da gre procpsMa šofer mi stvar pojasni- Suša ie v Dobrudži ln soseske gredo prosit dežia tja h — kamnu Tam na oni vzpetini, pri drevju leži v zemlji o£rromen kamen. Od tam se vid: veliko polje ...
Kamen v Dobrudži Kak simboličen po men v tej zemlji samega humusa Zat' ni čuda. da se verniki v težavah ob^ačajr nanj. Mogoče je ta kamen p:ed milijor leti priromal na to mesto od naših sloven skih gor . . iz gor. kjer je blagoslov dežj;-ob:lnejši dar narave.
Drvimo mimo nekih stavb ob cesti, sredi samote, šofer ne bi bil Bolgar ako bi me ne spomnil, da je tod mimo pred bukare škim mirom šla bolgarsko-romunska me ja. Vidim bolesten izraz na njegovem li cu ... Spet dalje, dalje.
Menda smo že blizu Konstance. selišč: postajajo gostejša tudi vedno nove cesti se križajo, stekajo Ob cesti stoji možakai s kučmo na glavi in maha.
»Mož bi rad prisedei,« pravi šofer.
Ker mu pomignem ustavi, in K meni v voz se zl aše štiridesetleten zagorel kmel s čeka, jem v lonah.
»Dober dan!« me pozdravi po rumunski [n že spet drvimo dalje.
»Ali ste Rumun'« ga vprašam čez čas
»Ne ampak Srb!« mi odgovori mož.
Ha zdaj sva bila skupaj Srb v Dobru-iži. Na kopo mojih vprašanj mi odgovarja:
»Nas Srbov je tu v Dobrudži tri vasi. Naselili smo se iz Banata in nam dobro gre Zemlja je rodov tna. mi držimo skupaj — in naposled, živi se povsod «
»Kako se rarumete s so-edi na primer z Bolgari ?» mu zastavim Kočljivo vprašan je.
»Sosedov imamo več vrst: ena vas so Rumuni ena so Turki, ena pa še Bolgari Tu v stari Dobrudži so Bolgari že redkejši Reči moram, da se z Bolgari najbolj razumemo. Isti jezik govorijo kakor mi...
Pot do Konstance nama m ne, kakor bi trenil Ko se razhajava, si stiskava roke Hent vedi, da se tukaj čutiva kakor sorodnika.
Konstanca ob črnem morju Glavna luka Rumunije. Mesto — ne vem kaj bi rekel o njem, ali je lepo, ali grdo, težko je reči. Mesto je rumunsko, hkrati pa še grško, turško, bolgarsko, tatarsko, aimensko, kajti tu žive vsi narodi prednjega orienta. Obenem središče gornje Dobrudže. Mesto, katerega so ustanovili že Rimljani, a je zaživelo šele dva tisoč let pozneje, ko je stara Dobrudja bila, v zameno za Besarabijo, ki jo je vzela Rusija, pripojena Rumuniji. Od tega je komaj dobrega pol stoletja, a se je nacionalni obraz tega dela Dobrudže že skoraj docela spremenil. Medtem ko so Rumuni prej bili tu v manjšini, so danes že v ogromni večini.
Hotelir Stojanov iz Dobriča mi je dal naslov svojega dobrega prijatelja v Konstanci, ki mi bo. kakor je rekel, pri mojih optavk h šel na roko Našel sem ga v zadnji sobi neke bolgarske gostilne, kjer je ležal na postelji in bral Ko je zvedel, da me k njemu pošilja Stojanov. je ves zaživel In resrično. šel mi je prijateljsko na roko pomagal pri iskanju mestn!h znamenitosti. pri iskanju stanovanja. Ker sem mu zaupal kakšne težave sem imel z železnico v Dobriču mi je našel dober vlak za Bukarešto in me je celo spremil na kolodvor do vlaka Ko sem imel najdeno dobro mesto v vozu. mi je na peronu stisnil roko. me potegnil malo na stran ter mi zaupno zašenetal:
»Sedaj je pa bol^e. da vas pustim samega, kaiti zame je tu prec°i nevarno ...« »Kako to?« sem se začudil. »Na mojo arlavo je razpisanih petdeset tisoč lei — že dve leti me tu iščeio .« Ne vem — toda klnib silni vročini ki tlačila kolodvor, me ie stresel mraz. Mož pa ie že izginil.
Tedai sp zavpiti, da sem v Dobrudži. v iež°li. kjer ie razpredena mreža raznih organizacij ki se za to zemljo borijo na življenje in smrt ...
Ažej.
Kiifion ta brezplačno „Minuto tfcitierka" štev. 18
žrtev znanosti
—	Da. da draga gospa, tudi moj mož je žitev znanosti!
—	Kako to? Saj je vendar zaprt zaradi vloma!
—	Seveda! A dobili so ga na podlagi prstnih odtisov.
Kratkovidnost
—	Kaj bi t napravil, da zagledaš sto korakov pred seboj leva?
—	Kaj bi napravil? Razveselil bi se!
—	Pojdi, pojdi in ne delaj se takega junaka!
—	Kako se ne bi razveselil, če bi na sto korakov zagledal leva, ko sem pa tako kratkoviden, da ne vidim petdeset korakov pied seboj niti petnadstropne hiše!
Vojaška
Naredn k: »Kaj boš dal vojaku, ki izne-nada izgubi zavest?«
Vojak: »čašo konjaka!«
Narednik: »A če konjaka ni?«
Vojak: »Mu ga bom pa obljubil!«
Lovska
—	Moj pes je zelo inteligenten!
—	Vidim, vidim! Vedno, kadar streljaš, se skrije za najfcljžje drevo!
Peen
Pub!Iev@ skrbi in ša kal
Da. da, vsak človek ima svoje prav svoje skrbi. N pr. Chamberlain1 Od samih skrbi je zadnjič pozabil marelo doma. kar se mu v vsem dolgem življenju še ni pripetilo in hvala Bogu. da takrat na Francoskem ni deževalo — vrag ve. kakšne nedogledne posledice bi lahko nastale za ves svetovni imperij! Naj bi bil. recimo, moker kot miš — trikrat — kihnil! Kakšna zaskrbljenost v krogih patriotov — kakš<m fav-Mi v krogih nasprotnikov' Radio — ta strašna zver — bi se kakor besen zagrizel v tiste tri kihce in naklobasal strmečemu svetu strahoto in pol! »Trikrat kpmil .. . Propast angleške ob^čiine in dežnikarske industrije ... Imperij kiha ... Prprrurie na vidiku?... Lev že kiha!... Začetek konca? . .« Itd. itd. itd. Res, hvala Bogu, da takrat ni deževalo!
Tudi Hfer ima svoie skrbi, prav gotovo. Celo S+alin ni brez njih. Če ne drugega, ga strbi po^rna noč.
In kai pa šele mi. mali ljudje' Prav vsaVoerp kaj tare.
Nekdo prprrušiia. k?m bi bombno — varno spravil svoj denar, drugi zopet kje
bi dnV\il cnr^vinp -7 p svo'?'"» fv^r-in«
ie pravkar odprl. Fnp«a cir^Vn >vSa dm«p_ f»a _ rppirrto — Irnriava Ta rvrorn'?1^'"'3
IrOT-fl V>^ p nrnvpm času	o-*i 7
kako bo Bati plačal plinsko masko, gospoda z naduho pa. kako jo bo nosil Enega skrbe dolžniki, drugega dolgovi Enega, kako bo jedel, drugega, kako bo pil Vse skupaj skrb draginja in pomlad . (Ah. ta lepa. ze'ena pom'ad. ki nam poleg ljubezni. vijolic in žvreo'enja vseh sort ptičkov nekam Prožeče obeta Se raznovrstna dni"a razvedrila!) Ni in ni pa človeka brez skrbi! Se Usti. ki se navidez na vse po-kaš^a. npskrivai c cVr-hjo ogleduje svojo pipšo in kupuie Trilvsin .
Naihuiše skrbi imaio dandanes — to mi ubo^e nare radi priznamo — pač d'p'0-mati. Ni mala stvar zadovoiiiti mili narnd in oberem od^ovariati pred zgodovino! •pipri^inpc rr~v'rn ko se Vn'n zpodovine vrti b'trpie VnVor nror>P1Pr Hfpc«-prcfVim'tta tipe* v^f.*"'! vitez '■»rP"' strnVill in
p-»or'pža _rna^bpn 1-i'Vcpr_ in že pova-
liaio v b^tu sr^-n^tp. k^kor zadn-in slavonske nrase' FVptIk	h Skrbi-
pf,1^^ to-1'A	'/.T'1 ^O^ip /'^''-f^^tnl
Prhi ie d»nlr|T»at	kak
Zakn^pn d5pVrnnt''£. zaP1otn'k 'P	h4.
nn ip dipVmr,* prvega reda. Tn kot tak ima ČPZ "Tpvn skrbi.
pta fpVai n pr č-Vi d in h """a ima r>->o1Vi(i r>a t p vi Hn itra nn dpsni	_
' T>-» e+o c? ____1r-i'-<V T>a
se odloči, če se moreš! Trda mu prede,
kakor Molotovu v Moskvi. Angleži? Nemci? Malha na levo. malha na desno!
Ima še druge šolske skrbi, pa pustimo to — saj še ni pokazal prvega spričevala'
Važnejše zadeve so. n pr vojna. Pubi je v vojnem stanju Bojuje se na več frontah. kar ni šala; o tem bi vedel marsikdo kai povedati.
Ena fronta je Mirka Težko nalogo ima. da ca zjutraj mpče iz pernic.
»Pubi. sedem je ura, alo, alo, v šolo boš
zmudil!«
Pubi gleda kakor ris To ie napad' Pubi gleda izza nemire kakor finski stre'ec izza Man^erbe^move črte' N;č ne pomaea. Premoč ie premoč! Ne pomagajo ne solze, ne pridušonie. (smrVovec sp res nriduša — nainoveiša pridobitev) od nikoder ni prave pomofi. nrav kakor na FiPckem!
Je druca fronta teta Ana. Na tej fronti vladata vi+pštvo in spoštovanje, na tei fronti je mir Tu pa tam maniša praska patrulj sicer na izve+na prebrana in toplo zavptie — prav kakor na zapadu!
TrPtia fronta ip n^arnjpa. Tu io vce»-skoz zmagovit. Z biaeo gesto zmagovalca pnmHn n->lr da nni r> al^torat. O — je dirO^n-int ta na? Pubi'
ČefHa fronta je papa Položal neiasen.
rrvlronip Vador na poči. takrat grmi kakor pa (""»norlrttforem!
So Sp d-ii~P f-ni-te. o katerih pa Pubi
m Či
Var SP	»ioonvlh ^in^mo+plj.iVi
lrr»v C-rv	s	i ^m On
mu dobavlja strelno orožje in ga tudi mo-
ralno vsestransko podpira. Če imata kli-
ring. ne vemo. Vsekakor so njuni diplo-
matski odnosi podobni onim Carske Rusi-
ja in Črne gore.
S stricem Pepiiem izmenjujeta besedne note in so ti diplomatski spopadi od sile hecni!
Se je vrnil v nedeljo Pubi s smuke in mu je bil počil gumb na durcah. »Pr kristjani« — je izjavil...
Stric Pepi je vtaknil prst v durca in rekel:
»Pubi. štacuno zapri, danes je nedelja!«
Pubi pa- »N'mam jaz nobene štacune, to je — trafika!«
In ie stric Pepi umolknil, ker je kadilec in vč, kako je s trafikami v nedelio!
Aprooos — smuka' To ie pač Pubii°va prva in naivečia skrb. Namreč vpza^ke. Popuščajo mu. Pride Pubi zvečer d"mnv, ves bpio-povaijan kakor leden mož Trpi-ft
smučke v kot: »Prek---'Pa glih pr
kristjani m more zmeri odietet!«
Potolažili smo junaka in stric Feri pa ie napotil k Gorou Je s+opil fant v trgovino in razložil svoio 7i<ipvo Priia-mo SO ga rw>-sMišalj priia-mo sn Pa nanntili v — delavnico Puhi cp-in^i fe7 ramo in ha^d na lov za do1a\rnirto' Tri lirp sp ie V rnra-TU in buHi notppal okoli Tv-Včpvpca b^ka _ dp'pvni<-o na ni naSP1 Nazndnie SP mil ie le poc^pPPo da ie pol 7mrznjen našel sta-
novan-ip ot^ca ffpri-ia T^k* sp i« «<■*---
S+var prpd;in ^rp7n'kp SO n^nraviipnp
*o irt n*-,sn---p<r pravi Pubi) — rešen je glavne skrbi!
Ned Dniestrom in Donavo
Konec v Bohinju
Mogočna revija smušklh skakalcev
Po današnjih skokih je postal dri. prvak v klas. kombinaciji član Bratstva, Jože Knific — V mednarodni tekmi posebej je zmagal Nemec Holl med seniorji, Mojstrančan Polda pa med
]umorji
BISTRICA V BOHINJU, 21. JAN.
Letošnje državno prvenstvo v klasični kombinaciji je poteklo v posebno ugodnih okoliščinah. Razen skoraj idealnih snežnih razmer in dovolj ugodnega vremena — oba dneva je bilo razen v soboto popoldne vedro s približno 10 stopinjami mraza — in tudi na splošno dobre organizacije, ki ji je to pot pripadel ogromen posel, je glavna značilnost bohinjskih tekem
nov porast tekmovalcev
v obeh norveških disciplinah. To dejstvo je tem bolj razveseljivo, ker je zadnjih nekaj let število tekmovalcev stalno padalo in so se pri klubih in podsavezih že začeli bati, da za to važno konkurenco v kombinaciji — posebno za teke — ne bo več pravega naraščaja. Letošnje državno prvenstvo je bilo najzgovornejši dokaz, da temu na srečo ni tako, temveč se je z letošnjo sezono začela za naše klasične discipline nova plodnejša doba.
Kakor je bil že včerajšnji tek v znamenju samih velikih uspehov — rekordne udeležbe in za to težavno progo tudi krasnih časov ne samo Smoleja, temveč tudi številnih mlajših, ki se mu vztrajno približujejo — tako je tudi današnja skakalna prireditev na naši prvi skakalnici — inž. Hanssenovi v Poljeh — prinesla še eno razodetje, to namreč, da je tudi naš skakalni šport dobil ogromen priliv mladega, odličnega naraščaja, ki je danes ramo ob rami z vsemi rutiniranimi starejšimi tovariši prikazal to smučarsko disciplino prav tako v luči. ki obeta najlepši razvoj za bodoče. Naše skakalne šole — v Planici in drugod — so po dolgih letih velikega truda in nič manjših žrtev poslale v Bohinj celo vrsto novih skakalnih talentov, med katerimi smo občudovali še posebno najmlajšega, komaj 121etnega in niti meter visokega Dovžana iz Mojstrane. ki se je v konkurenci za več let starejših udeležencev plasiral na častno sedmo mesto. Enega nismo bili veseli danes pod bohinjsko strmino, in sicer tega. da je tej veliki skakalni prireditvi prisostvovalo le nekaj sto večinoma domačih gledalcev, pa še ti so kljub krasnemu športu. 1 so ga lahko občudovali — molčali ko grob. Ne glede na to pa so lahko prireditelji in vsi oni. ki so se trudili za ta naš kader novih tekmovalcev, res lahko ponosni na današnjo tekmo.
Na splošno je treba poudariti, da pomeni današnja prireditev z včerajšnjim tekom nov in pomemben korak v obnovljenem razvoju našega smučarstva in JZSS letos res lahko pošlje odlično reprezentanco kamorkoli. Morda ni bil navsezadnje tudi to eden razlogov, da bodo skorajšnje tekme z mednarodno udeležbo v Nemčiji — in sicer v dneh od 26. do 28. t., m. v Beljaku in teden dni pozneje v Garmischu — oiačili naši najboljši tekmo-valic z rekordnim številom 17 odn. 12 aktivnimi tekmovalci. Naloga, ki čaka to našo delegacijo, ni lahka in spričo resnih časov tudi precej odgovorna, toda videli smo, da gre na pot dobro pripravljena.
Bohinjska skakalnica
je danes blestela v svojem nekdanjem belem sijaju in morda je bilo ono pobočje tako divno tudi takrat, ko ga je naš prvi učitelj v skokih, Norvežan inž. Hanssen, določil za kraj bodoči skakalnici. Naprava je tudi danes še brez hibe, novi sneg pa so marljivi Bohinjci z neutrudljivimi graničarji do pričetka tekme dobro ukrotili. Da je bilo res vse v redu, kaže nekoliko tudi dejstvo, da se je med vsemi skoki, in teh je bilo najmanj 120, samo eden končal s padcem. Občinstva, kakor smo že rekli, danes ni bilo. in opravičevali .smo to tako. ker je pač zdaj snega povsod dovolj in ljudem zaradi zimskega veselja ni treba hoditi zdoma. Skoda, da jih ni bilo, ker bi bili danes gledali našo dozdaj največjo revijo smuških skakalcev.
Dve tekmi in spet 55 tekmovalcev
Današnja skakalna prireditev se je delila v dve samostojni tekmi, in sicer najprej v skoke za klasično kombinacijo, potem pa v medklubske skoke, obakrat z mednarodno udeležbo. Inozemstvo so zastopali kakor že včeraj — Nemci, in sicer so šli na start trije. Začetek tekmovanja se je nekoliko zakasnil, kar sicer ni škodovalo njegovemu gladkemu poteku, vendar pa je navsezadnje prišlo v stisko vodstvo tekem pri razglasitvi rezultatov in razdelitvi daril, ker je imel en sam sodniški zbor v rokah vse izračune, kar zahteva precej časa. Slednjič pa se je tudi to vse izteklo dobro, kajti tik pred odho-hodom na kolodvor, deloma pa tudi že v vlaku, smo le izvedeli tudi za oficielne rezultate. Organizaciji torej ni manjkalo velike požrtvovalnosti in vse dobre volje, toda prihodnjič bi bilo treba za prireditve tako velikega stila sodniški zbor zasesti številne je.
Nekaj o konkurenci za kombinacijo
Začeli so s skoki za kombinacijo, katerih so se udeležili skoraj vsi včerajšnji tekači (16). Med njimi je imel največ naskoka Knific, za njim pa sta bila najmočnejša Petrič in Zemva. Oba Nemca Meier in Holl sta bila še v zgornji polovici, mnogo pa je izgubil Pribošek, ki je s časom 2:09.29 ostal v teku na 17. mestu.
V	prvi seriji, ki jo je otvoril Pribošek, so se takoj pokazali pravi mojstri. Ze on je bil dober s 36 m, še sigurnejši Holl z 38.5 m, potem Iliri jan Zalokar s samo 32 m toda odlično držo, precej pozneje »Ljub Ijančan* Edo Bevc s 34.5 m in tudi sigurni Nemec Meier s 35.5 m.
V	drugi seriji, v kateri skakalci tudi niso hoteli preveč poskušati, so daljave vendarle nekoliko podaljšali. Pribošek je šel odlično na 39, Holl je ostal pri 38, Zalokar je še popravil na 35 m itd. Ugajal je sigurni Zemva, pa tudi dva krasna skoka
Bevca na 36 in Meierja na enako daljavo kakor prvič.
Za končni vrsti red v kombinaciji je bil pri vsej dobri formi tekmovalcev v glavnem le še odločilen tek, kar kažejo naslednji podrobni rezultati:
KLASIČNA KOMBINACIJA:
I.	razred: 1. Knific Jože (Bratstvo) 270.9,
2.	Razinger Tone (Bratstvo) 269.2, 3. Zemva Lovro (Bratstvo) 258.5, 4. Bevc Edo (Ljubljana) 257.8, 5. Pogačnik Tone (Bratstvo) 245.1, 6. Klančnik Gregor (Dovje-M.) 232.7. 7. Pribošek Franc (Ilirija) 219.2.
II.	razred: Petrič Anton (Ilirija) 248 točk.
III.	razred: 1. Rus Janko (Ljubljana)
231.1,	2. Fanedl Karel (SK Maribor) 223.2,
3.	Vidic Andrej (Ljubljana) 209.2, 4. Zalokar Jože (Ilirija) 198.2, 5. Kranjčič Leopold (Železničar, Mb.) 184.6.
Mednarodni razred posebej ocenjeno z upoštevanjem obeh Nemcev, ki sta tekla za kombinacijo:
1. Knific 270.9, 2. Meier Gustl (DSV)
270.2,	3. Razinger Tone 269.2. 4. Holl Gregor (DSV) 263, 5. Zemva 258.5, 6. Bevc
257.3,	7. Petrič 248 točk.
Samostojni skoki
Po kratkem odmoru se je nato začela medklubska tekma SmK Bohinja z mednarodno udeležbo in sicer ločeno za juni-orje in seniorje. V konkurenci sta bila po dva skoka, in sicer najprej po eden za juniorje in seniorje, pa še drugi v istem vrstnem redu. Kakor smo že zapisali prej, so skoraj vsi današnji tekmovalci pokazali velik napredek in sigurnost v izvajanjih od početka do zadnje faze skoka. Pozornost je po dolgi odsotnosti vzbudil domačin Navšak, potem seveda vsi trije Nemci, s krasnim stilom pa se je predstavil »Ljub ljančan« Karel Klančnik. ki mu je tudi zasluženo pripadlo najboljše mesto med našimi skakalci. Nič manjše zanimanje ni vladalo seveda za juniorski nastop, v katerem je šlo na start 19 izbranih talentov, ki so trenutno večinoma v planiški šoli. Med njimi so že bolj znani Bukovnik, Brun, Rožič, Mežik, Polda, Jeklič, Tinček, Mulej in drugi, ki so danes še posebno opravičili, da jih res ne poznajo zaman. Zmago je s precejšnjim naskokom spravil Mojstrančan Polda. ostali dve častni mesti pa sta zasedla dva Jeseničana.
V seniorski konkurenci smo med najmočnejšimi zabeležili naslednje daljave: Novšak 43.5 in 43. Doujak (DSV) 39 io 42. Holl (DSV) 42 in 44, Jakopič Albin 40.5 in 41.5, Klančnik Karel dvakrat po
42, Meier (DSV) 40 in 40.5 ter Pribošek 40.5 in 37.5 itd.
Med juniorji so bile po metrih zabeležene naslednje znamke: Bukovnik 33.5 in 34, Brun 32 in 33, Rožič 30 in 32, Mežik 30 in 34.5, Polda 32 in 36, Jeklič 29 in 32, Mulej 30.5 in 29.5 m. Mali Dovžan je svoje mesto zaslužil z dvema uspelima skokoma na 28 in 26 m.
Podrobni rezultati so bili: Seniorji: L Holl Gregor (DSV) 148.4, 2. Klančnik Karel (Smk Ljubljana) 147.7, 3. Novšak Albin (SmK Bohinj) 145.3, 4. Bevc Edo (Smk LJubljana) 143, 5. Jakopič Albin (Dovje-M.) 142.3, 6. Pribošek Franc (Ilirija) 138.6, 7. Meier Gustl (DSV) 136.6, 8. Doujak Hans (DSV) 135.2, 9. Su-šteršič Jože (Ilirija) 128.7, 10. Nedog Jože (Smk Ljubljana) 124.8.
Jnniorjl: i. Polda (Dovje - M.) 140.30, 2. Bukovnik Leon (Bratstvo) 135.7, 3. Brun Berti (Bratstvo) 132.1, 4. Gregori (Ilirija) 128.2 5. Kordeš Franc (Bratstvo) 127.9, 6.' Mežik Franc (Bir.) 127.1, 7. Dovžan (Dovje-M.) 121.7. 8. Mulej Tine (Birijal 119.9. 9. Jeklič (Ilirija) 118.4, 10. Radojevič (Kranjska gora) 116.2
Slovo
Okoli pol 17. je bila v dvorani Občinskega doma v Bohinjski Bistrici razglasitev rezultatov in razdelitev daril, ki so ji poleg številnih tekmovalcev in večine zmagovalcev prisostvovali tudi vsi v Bohinju zbrani zastopniki JZSS in njegovega tehničnega odbora s predsednikom dr. Pircem in načelnikom Predaličem na čelu, dalje predstavniki raznih športnih organizacij, predvsem zimskosportnih, potem pa tudi oficielni gostje, in sicer v zastopstvu obeh pokroviteljev načelnik banske uprave dr. Filip Orel in v zastopstvu komandanta dravske divizije kapetan P»povič ter še mnogi drugi. Po kratkem nagovoru je predsednik JZSS razglasil rezultate in razdelil trem najboljše plasiranim v vsaki disciplini zelo okusne plakete. Darilo komandanta dravske divizije generala Stefanoviča — tekalne smuči s palicami — je prejel naš olimpijec Franc Smolej. H kraju so oficielni zastopniki in domači župan še enkrat čestitali tekmovalcem in prirediteljem za krasne uspehe in jih povabili »spet nazaj v planinski raje.
Letošnji Bohinj živahno spominja na prve čase tekmovanj pod okriljem JZSS, ko je pri smučal skih tekmah vrvelo tekmovalcev in tudi funkcionarjev in ko je ves prelepi bohinjski kot kar oživel, ko so ga v boju za najvišje naslove v smučarskih disciplinah obiskali vitezi belega športa.	LAv. Struna
Državno prvenstvo v umetnem drsanju
Vsi naslovi so ostali doma
Državni prvaki: seniorke: Silva Palme (Ilirija), jtoiorke: Vlasta Semec (Celje), juniorji: Presinger (Celje), seniorji: Emanuel Thuma (Ilirija)
LJUBLJANA, 21. JAN.
Letošnje drž. prv. v umetnem drsanju, ki je bilo v soboto in nedeljo v priredbi SK Ilirije na njenem drsališču, je bilo eno najlepših, kar smo jih doslej doživeli pri nas. Še nikoli se ni javilo in tekmovalo toliko tekmovalcev kot letos — kar 17 j jih je tekmovalo in sicer v 4 skupinah:
2	seniorki,
3	seniorji,
6 juniork,
6 juniorjev.
Ker je letošnja drsalna sezona že precej dolga, so bili pri vseh vidni rezultati mar-| Ijivega treninga. Tekmovanje samo je bilo razdeljeno tako, da so tekmovali v soboto popoldne vsi v obveznih likih, v nedeljo dopoldne pa v prostem drsanju.
Sobotno vreme je nudilo kar romantično sliko., Prav drobno je snežilo vse popoldne, Vendar to ni preveč motilo drsalcev, ki so zaporedoma predvajali svoje šolsko drsanje — obvezne like.
V vseh skupinah je bila borba precej izenačena. Zagrebčani, ki so poslali topol v Ljubljano močni juniorski ekipi, so za malenkost prednjačili v obveznih likih, na katere naši tekmovalci niso polagali take važnosti. — Ker ni bilo zaradi vojnih ho-matij izgledov za kak nastop izven meja, so se pri treningu udajali le bolj veselemu in prijetnemu delu — prostemu drsanju. Pač niso čutili potrebe, da bi se zaradi same domače konkurence »gnjavili z ne-všečno šolo«. Pohvalno je omeniti Zagrebčane, da so prav nasprotno doumeli, da je zdrava podlaga vsega drsanja šolsko drsanje in temu naj se zahvalijo za razmeroma dober plasma v juniorskih disciplinah letošnjega državnega prvenstva.
Na splošno se je v skupni oceni videlo — predvsem glede na prosto drsanje, v katerem more razviti vsak tekmovalec vse svoje individualne sposobnosti v polni meri, da je pri Slovencih razvita veliko višja drsalna izobrazba, do katere Hrvatje zaenkrat še nimajo priključka.
Juniorsko prosto drsanje so otvorili štirje Zagrebčani od katerih je Skrtič pokazal še dokaj dopadljiv program, s precejšnjim znanjem, vendar pa ni učinkovalo njegovo drsanje, bilo je monotono, kar mu je primanjkovalo dveh važnih stvari: zamaha in tempa. Ostala trojica: Gross, Perko in Hercog pa so nam mesto prostega drsanja, ki smo ga vajeni, predvajali vožnjo po ledu, v več ali manj uspelih variacijah in le s sporadičnimi poizkusi izvedbe kakih elementarnih drsalnih likov.
Presenečenje pa je bil mali Ilirijan Rozman, ki si je s svojim nadvse prikupnim nastopom na mah osvojil odobravanja in simpatije številne publike, ki mu je med izvajanjem sproti pogosto in živahno aplavdirala. On je bil prvi, dasi najmanjši in najmlajši, ki je na letošnjem i drž. prvenstvu v prostem drsanju otvoril
i pravo umetno drsanje. Edinstveno nam je pokazal gracioznost plesnih korakov, popolno dovršenost v najtežji nizki piru-eti in junak dneva je bil v tem, da je edini od vseh tekmovalcev izvedel najtežji ' skok mednarodnega programa »Axel-Paul-[ sen«.
Celjan Presinger je predvajal svoj dokaj bogat program v stilu, ki bi skoraj odgovarjal seniorskemu. Takoj je pokazal, da bo siguren zmagovalec! Bil je mestoma nesiguren, kar gre na račun pomanjkanja treninga. Sicer bil bi po zmožnostih in znanju izdatnejši tekmovalec kot povedo številke.
Pri juniorkah je prva nastopila Zagreb-čanka Klarica Gomboševa s programom, ki je daleč nadkriljeval program njenih moških sovrstnikov iz Zagreba. Elegantna v postavi, graciozna v kretnjah je povezala ves program v lepo enoto, manjkale pa so ji težkoče.
Vsi smo menda imeli vtis, da bo imela mala in ljubka Bogatajeva (Ilirija) za Gomboševo težko stališče. Res se ji je poznala trema, vendar pa je njeno znanje tolikšno, da je predvedla program, ki je bil vsebinsko neprimerno bogatejši od njeni predhodnice. Bil je tudi bolj harmoničen, podan pa otročje ljubko.
Za njo sta se zvrstili Petajeva in 2iber-na. Finčeva Draguša bi nam vsekakor lahko pokazala mnogo več, ker je za ta šport ustvarjena. Pri njej je bilo očitno, da brez sistematičnega treninga ni odličnega uspeha. Zaključek nastopa juniork, ki ga nam je predvedla simpatična in tem-paramentna Celjanka Vlasta Sernečeva, je vnesel v vso prireditev neko edinstveno noto. Kompozicija, kakor izvedba sta bili svojstveni in za nas nedvomno nekaj novega. S svojim predvajanjem je osvojila laskav naslov drž. juniorske prvakinje in ima vse izglede, da se bo afirmirala v seniorskih vrstah.
Tekmovanje v obeh seniorskih skupinah drž. prvenstva je bila izključno »interna zadeva« matice jugoslov. drsalnega športa SK Ilirije. Nastop naših seniork in seniorjev je tako nedvoumno pokazal, da je drsalni šport absolutna domena Slovencev in da bo še dolgo ostala Ljubljana dejansko edino središče jugoslovenskega drsalnega športa!!!
Nastop naše drž. prvakinje Silve Palme je bil na visoki mednarodni višini. Opisovati njeno predvajanje z mrtvimi črkami je težko — Silvo Palmetovo je treba videti in gledati!! Proti pričakovanju je našla Dorica Schellova do Palmetove razmeroma zelo dober priključek in velja tudi za njo, da je od lani napredovala za najmanj poldrug razred!
Drž. prvak Emanuel Thuma je predrsal svoj program z rutino, ki je vredna ponosnega naslova, katerega si je ponovno priboril! V teku vsega piVenstva ni bila njegova pozicija niti za trenotek ogrožena.
Njegovo prosto drsanje j^. bilo begato na
variacijah in težkočah, izvedeno V ttflh-nem tempu in sigurni manlri
Jože Biber — bivši jun. prvak, trenutno služi vojaški rok, pa je zato nastopil skoro netreniran. V dobro mu je šteti, da se je podal v težko konkurenco. S svojim nastopom nam je dokazal, da ima v sebi vse j lastnosti odličnega umetnega drsalca. Po- ; sebno je ugajala njegova prirodna ele- j ganca.	i
Cisto posebno muzikalno noto pa jt položil v svoje prosto drsanje lanski drž. jun. prvak Milan Betetto. Skladno z zvoki godbe je v lepem ritmu razvijal svoj, pretežno plesni program Ko si bo nabral še malo več znanja, da bo v svoj program vpletel tudi zahtevane težkoče, bomo dobili v njem drsalca velikega formata
V nastopnem tehnični rezultati: JUNIORKE:	Maaa ktr-
1.	Sernec (C) 57.7	(VI)
2.	Bogataj (I) 54.1	(IX)
3 Gomboš (ZAŠK) 55.8	(XI)
4.	Fine (I) 54.1	(VIII)
5.	Petaj (ZASK) 53.4	(XI)
6.	2iberna (I) SENIORKE:
1.	Palme (I) 159.2	(ni)
2.	Schell (I) 146.9	(VI;
JUNIORJI:
1.	Presinger (C) 55.8	(VI)
2.	Skrtič (HASK) 54.5	(VI)
3.	Rozman (I) 51.3	(XI)
4.	Gross (ZASK) 51.9	(X)
5.	Perko (ZASK) 49.9	(XIV)
6.	Herzog (ZASK) 48.9	(XVIII)
SENIORJI:
1.	Thuma (I) 211.9	(III)
2.	Betetto (I) 203.5	(VII)
3.	Biber (I) 202.8	(VIII)
Cevder
Tudi v Mariboru so tekmovali
MARIBOR, 21. JAN.
Danes dopoldne je bila smuška tekma v organizaciji SK Maratona. Tekmovalna proga je merila za seniorje 10 km, šla je po obronkih proti Volfcetlu, Vinarju do »Grič« in nazaj preko Kalvarije. Cilj je bil v mestnem parku. V seniorski skupini je tekmovalo 17 tekmovalcev. Prvi je prispel na cilj član ISSK Maribora Jože Su-bic. Dosegel je čas 40.34. 2. je bil Štefan Germovšek SK Maraton 40:44, 3. Jože Stante (ISSK Maribor) 40:51, 4. Kuhar (SK Železničar) 42:38, 5. Lojze Kralj (Maraton) 43.01, potem Karel Sodeč (Maraton) Skerget in Siker od Maratona ter A. Si-mič in S. Hren od ISSK Maribora. Med juniorji je prišel kot prvi na cilj na 5 km dolgi progi Edo Muhič, v 22:20. 2. Silvester Gril 22:30, 3. M. Plevnik 23:24. V juniorski skupini je tekmovalo 21 tekmovalcev.
Medkluteki slalom
v Škofji Loki
tKOFJA LOKA, ZU JAN.
Tudi to nedeljo je Smk Ljubljana dokazal svojo delavnost Prav v neposredni bližini Škofje Loke je priredil medklubški slalom. Proga, ki jo j« trasiral znani športni delavec g. Zupan Bogdan iz Ljubljane, je bila dolga 400 m in je imela 100 m višinske razlike. Vratic Je bilo zastavljenih 24. Proga je bila grednjetežka in je bila mestoma brzinska. Starterju g. Strikbergerju se je javilo 20 tekmovalcev in 3 tekmovalke, ki so štartali za SmK Ljubljano, ASK Reko, Planino, SPD Celje, JASO Jezersko in SPD Maribor. Tekma se je začela točno ob napovedanem času in potekla brez nezgod.
Tehnični rezultati tekmovalcev so naslednji:
1. Gorjanec Fr. (SPD Celje) (50.5, 49.3) 1:39.8; 2. Mlejnik M. (SmK Ljubljana) (49.3, 52.3) 1:41.6; 3. Gajšek A. (SPD Maribor) (50.6, 50.3) 1:43.9; 4. Konstantin St (SmK) 1:45.2; 5. Mesterle (SK Planina) 1:45.9; 6. Reich A. (SmK) 1:48.4; 7. Grab-ner (SK Jezersko) 1:48.9; 8. Jeločnik (SK Planina) 1:55.6; 9. Sovre M. (SmK) 2:02.2; 10. Deisinger (SK Reka) 2:02.5.
Pri damah je bilo udeleženk manj kot se je mislilo. Proga je bila krajša kot pri moških tekmovalcih in je štela 14 vratic. Rezultati 1. Mravljak Tatjana (JASO) 48J 2. Taussig Vida (Ljubljana) 51.2, 3. Sul-goj Jelka (Ljubljana) 59.9.
Po izredno uspeli tekmi je bila v gostilni »Pn Kroni«, razglasitev rezultatov in razdelitev diplom, nakar se je razvila športna zabava.
JZSS — Zbor smušklh učiteljev. Pozivamo člane smuške učitelje, da sedaj, ko je zapadlo dovolj snega, po možnosti vsak v svojem kraju priredi smuške tečaje tako za mladino kakor za odrasle. Tečaji naj bodo kakor dopuščajo krajevne prilike in prosti čas, ali celotedenski ali nedeljski, poldnevni ali celodnevni V zvezi s tem opozarjamo člane na pravilnik ZSU glede poročila o tečajih. Ta določa, da člani, ki so imeli kak tečaj v teku osmih dni, pošljejo izčrpno poročilo o istem JZSS-Zboru smuških učiteljev.
Tečaj ▼ alpski kombinaciji za dekleta. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda priredi v dneh od 4. do 24. februarja tečaj v alpski kombinaciji za tekmovalke na Pokljuki. V tečaj bo sprejetih 10 deklet, ki imajo dobro in popolno smuško opremo in že dobro obvladajo smuško tehniko. Prošnje je kolkovati z 10 din, nasloviti na ministrstvo za telesno vzgojo naroda in poslati na Jugoslovenski zimskosportni sa-vez. Prošnje mora imeti JZSS v rokah najkasneje do 23. t. m. Prvenstveno bodo upoštevane prošnje mlajših tekmovalk in takih, ki še niso absolvirale podobne tečaje.
Francosko-nemska diplomatska polemika
Nemci so zamolčan francoski odgovor na Ribbentropovo pisano glede Poljske
Pari«, 21. jan. AA. (Havas) DNB objavlja pismo, ki ga je nemški zunanji minister Ribentrop poslal 13. julija 1939 francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu. Z objavo tega dokumenta, v katerem nemški minister odklanja vsako vmešavanje Francije tam, kjer bi nemški minister smatral, da obstoji sfera življenskih interesov Nemčije, ima namen postaviti tezo. po kateri je Francija baje še v Monakovu brezpogojno dala proste roke Nemčiji v vzhodni EvropL To pismo ne pomeni nobenega novega elementa, ker ga je že prej objavilo francosko zunanje ministrstvo. To pismo je namreč objavljeno kot 163. dokument v Rumeni knjigi. V Parizu pa se čudijo, zakaj nemška propaganda ni istočasno objavila tudi odgovora francoske vlade na to pismo, ki se prav tako nahaja v Rumeni knjigi in sicer pod št. 168. Ta odgovor nosi datum 21. julija. Odgovor dokazuje, da nikoli poprej, niti po francosko-nemški izjavi z dne 6. decembra nemška vlada ni mogla smatrati, da se je francoska vlada odločila dezinteresirati se na vzhodni Evropi. V tem odgovoru je rečeno, da je Bonnet o priliki razgovorov dne 6. decembra omenil Ribbentropu, da ima Francija od leta 1921 s Poljsko zavezniško pogodbo in od leta 1935 pakt s Sovjetsko Rusijo, katerega se namerava držati. Rib-
bentrop je tedaj odgovoril, da te pogodb« v ničemer ne morejo ovirati francosko-nemških odnosov, ker so bili odnosi med Nemčijo in Poljsko ta čas odlični. Francoski dokumenti poudarjajo nato, da je francoski minister v istem razgovoru dne 6. decembra predložil nemškemu ministru nujno zahtevo glede skupnih jamstev za Češkoslovaško v smislu monakov&kega sporazuma in da bi ta zahteva bila pač nepotrebna, če bi Francija ne posvečala več pomembnosti tistemu, kar naj bi se dogodilo na vzhodu Evrope. Ker ta zahteva ni dobila zadovoljivega odgovora, je bila 8. februarja poslana še ena nota o isti stvari v Berlin. Francoski dokument opozarja na govor Ribbentropa, ki ga je imel 26. januarja in katerega je objavil ves svetovni tisk. V tem odgovoru se je Ribbentrop izrečno bavil z obveznostmi, ki jih ima Francija do vzhodne Evrope, namreč obveznosti, za katere Nemčija ni nikdar zahtevala od Francije, da se jih odreče.
Vremenska napoved
Zemnnska: Pretežno oblačno v vsej državi. V severni polovici države bo ponekod snežilo, toplejše z dežjem pa bo v južni polovici.
Slovanski večer je bil deležen izrednega obiska
Liubljana, 21. januarja ]
Sobotni XIX. slovanski večer Jugoslovenskega naprednega društva »Jugoslavije« je bil po soglasni sodbi višek letošnjih pred-pustnih reprezentančnih prireditev. Kljub temu, da je bil prenesen iz že tradicionalne druge januarske sobote na tretjo, je bil poset skoraj rekorden. Prišla ni samo skoraj polnoštevilno vsa napredna akademska omladina, nego tudi izredno lepo število starešin s svojimi družinami.
Kmalu po osmi uri se je jela dvorana, ki je bila prav okusno okrašena, polniti s slavnostnimi gosti, katere je sprejemal poseben odbor akademikov na čelu & predsednikom »Jugoslavije« g. Borisom Zidaričem. Po deveti uri je otvoril prireditev s krajšim pozdravnim nagovorom predsednik Zidarič, ki je žel za svoje bodre besede splošno priznanje. Nato je sledila prva točka sporeda, k5 jo je izvajal profesor Čenda Šedlbauer na čelu. Globoko občuteno je zaigral tri skladbe iz slovanske glasbene literature, ki so izzvale veliko odobravanje.
Sledil je nastop baletnega para Kiirbos-I.itvinove, ki sta zaplesala med največjo pozornostjo dvorane Chopinov valček Njun nastop je znova potrdil njun umetniški glas. Žela sta toplo priznanje vsega občinstva tako za Chopinov valček, kakor za prikupno veseli ruski ples. Kot tretja je nastopila operna pevka gospodična Mira Bašičeva, ki si je kljub temu, da je razmeroma še malo časa v Ljubljani, osvojila simpatije naše publike. Tudi na Slovanskem večeru je bila izredno toplo sprejeta. Zapela je tri pesmi in žela vseobče priznanje in aplavz. V duhu cele prireditve so bile vse točke sporeda izključno slovanske. Zastopani ao bili Rusi, Poljaki, Čehi, Hrvati, Slovencu
Edino, kar bi bilo morda za prigovarjati, je bilo to, da se je spored malo preveč zavlekel.
Plesni del večera — kraljevsko kolo — je otvoril društveni predsednik g. Zidarič z gospo Olgo Pucovo. Sledili so ostali častni gostje. Med plesalci kola smo opazili g. generala Janeša z gospo in hčerko, podžupa-na dr. Ravnikarja, prof. dr. Kidriča kot zastopnika univerze, ministra v pok. dr. Nika Zupaniča, pod bana dr. Pirkmajerja, predsednika Zveze naprednih akademskih starešin g. Ivana Vrančiča, direktorja ▼ p. Reisnerja, inž. Milka Pirkmajerja, primari-ja dr. Lavriča, bivšega bana dr. Puca. direktorja Breznika, ravnatelja Akademskega kolegija Jerana, bivšega poslanca g. Turka, predsednika Cirilmetodove družbe g. inž. Mačkovška, dr. Fetticha, predsednika omla-dine JNS inž. Rusa, tajnika Omladine JNS g. Uršiča in mnogo drugih predstavnikov ljubljanskih inteligenčnih in gospodarskih krogov ter lepo število naših oficirjev.
Po kraljevskem kolu se je vrstil ples sa plesom pod vodstvom profesorja Jenka v veliki dvorani, kjer je sviral jazz pod vodstvom g. Hubada in ▼ mah dvorani, kjer so se vrteli številni jjari t barskih prostorih.
Bifeje so opravljale dame častnega komiteja, ki je bil pokrovitelj cele prireditve. Pomagali so jim pri delu člani In Slanice »Jugoslavije«, ki so tudi prodajali rože in okusne kotiljončke za gospode pri tradicionalni četvorki. Naši akademiki In akademi-čarke so vso prireditev odlično organizirali Primanjkovalo je le prostora za ples in pa miz in stolov. To pa je le dokaz, da je obisk nadkrilil celo račune mladih optimistov pri prireditvenem odbora.
Slovanski večer se je zavlekel pozno v jutro in se končal v najprijetnejšem razpoloženju, ko je pričela opozarjati policija, da je nastopila njena ma... Moralni in upamo tudi materialni uspeh cele prireditve je bil dostojen tradicije starih Slovanskih večerov.
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 21. januarja.
Zmerno mrzla smučarska nedelja
2e več let ni bilo prave zime, a letos nam je nasulo zvrhano mero snega in mimo tega imamo oster mraz. Kdor je le mogel, si je danes oprtal smuči in šel v breg, da se naužije zimskih radosti. Današnja nedelja je bila res ena izmed tistih lepih, ki so pri nas redke. Tudi temperatura je bila znosna, saj smo v Ljubljani imeli zjutraj —11, čez dan pa povprečno .—8 do —10 stopinj, kar za smučarje gotovo ni prehladno. V splošnem 3e je v Sloveniji g:bala temperatura takole: Bi-strica-Bohinj —13, Bled jezero —14, Brežice —18, Celje —10, Dravograd —13, Jesenice —12, Kamnik —9, Kranjska gcia —15, Kočevje —12, Ljutomer —8, Maribor —8, Novo mesto —10, Št. Janž —11, Tržič —13 in Rakek —12.
V lokalnem železniškem prometu ni bilo velikih zamud in motenj, pač pa je beograjski dopoldanski brzi vlak prispel kar s štiriurno zamudo. Zdi se, da so na jugu spet divjali hudi snežni zameti. Nekaj zamude so imeli tudi mednarodni vlaki in zaradi tega vsi ostali vlaki, ki morajo čakati na zvezo z njimi.
Jubilejno zborovanje Sokola Iz Zgornje Šiške
Dopoldne je bil v navzočnosti nad 150 članov jubilejni občni zbor Sokola Ljubljana Zgornja Šiška, ki slavi letos lOletnico svojega obstoja. Zborovanje je otvoril starosta br. Poharc in se v uvodu spomnil pokojnega brata soustanovitelja Planičke, nato pa je pozdravil zastopnike bratskih društev, zlasti toplo bivšega starosto br. Za-kotnika, zastopnika Sokola Ljubljana-mati-ca br. Ahčina, zastopnika Sokola Moste br. Gostiča in br. Tobra za Sokola iz Št. Vida. Starosta je nato podal izčrpen pregled izvršenega dela v minilih devetih letih, za njim pa so podali svoja poročila še vsi ostali društveni funkcionarji. Iz vzornih in preglednih poročil je razvidno uspešno delo gornješišenskega Sokola v pretekli dobi. Zlasti zanimivo je bilo poročilo načelnika Jenka, ki je navajal, da je imel Sokol v 10 letih velikansko število obiskovalcev telovadbe.
Pri volitvah je bila izvoljena po večini stara društvena uprava in sicer za starosto Janez Poharc, za prvega podstarosto Karel Riha, za drugega podstarosto Lojze Pirš, za načelnika Rajko Jenko, za namestnika Miro Cepelnik in Gvido Pangre, za načelnico Zo-
ra SeveT, za podnačelnici Nasta Sever in
Marija Šiler, za blagajničarki Olga Čeme in Mimi Veber, za tajnika Edvard Perkuč in Franc Bizaj, za prosvetarja Mrcina, za gospodarja Gabrovšek, za predsednika gospodarskega odbora Dorče Koh, za društvenega zdravnika dr. Ivan Pavšič in za odbornike Kastelic, Pregarc, Nečemar, Breceljnik. Crv, ton. Babnik, Požar, Prestor, Punčuh Mar-jek, Dovjak, Jurman, Križman in Smrtnik. V revizijskem odboru so Furlan, Puhar in Matija Bahar.
Po končanih volitvah se je starosta zahvalil za izkazano zaupanje s pozivom na članstvo, naj v jubilejnem letu v polni meri izvršuje svojo dolžnost Z občnega zbora sta bili poslani vdanostna brzojavka mar-šalatu dvora in pozdravna SKJ v Beogradu.
Ljubljanski gozdovniki so zbaroval?
Ljubljanski gozd^.niški rod »Vzhajajoče sonce« je zboroval v nedeljo dopoldne v svojem originalnem društvenem lokalu v Križevnuki ulici sredi totemov in sredi gozdnih in tabornih emblemov in simbolov. Lepo število navzočih so izpolnili delegati vrhovnega vodstva in sosednih rodov, predvsem iz Maribora. Pri polaganju računov in poročil so posamezni funkcionarji večkrat poudarili in v lepih besedah obrazložili pomen in namen gozdovniškega gibanja. »Naj postane in ostane naš rod družina enakomislečih. ki prirodo ljubijo in ki jo poznajo, ki so dobre volje in odkritega srca. Velikodušje, razumevanje in požrtvovalnost naj bodo naša gesla! Gozdovništvo naj nam postane življenjska potreba!«
Društvo je priredilo lani uspel idejni tečaj v Širjah in seveda tudi svoj letni tabor Delo v društvu pa je treba še bolj poživiti. Sicer število za pokret ni važno, važnejša je navdušenost članstva. Z roko v rrki z brati in sestram, v Mariboru, Celju, Trbovljah, Litiji in Kamniku gre ljubljanski gozdovniški rod zvesto in neuklonljivo po potih gozdovniške ideje.
Pri volitvah so bili sog'asno izvoljeni v novi odbor: inž. Murko, Branko Kozinc, Ivan Rob, Nada Pleterska, Kozinc. Gena Tarman, Pajer Tavšič in Guček. Svojo letno skupščino so zaključili zborovalci z goz-dovniško himno.
Hrbtenico si je natrla
Popoldne so bili reševalci poklicani na Vrhniko. Tam je 701etna preužitkarica Marija Kasermanova padla s peči tako nesrečno, da si je natrla hrbtenico in so jo morali naglo prepeljati v bolnico.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 21. januarja.
Trije ribniki, vznožje Pohorja nešteti klanci v mariborski okolici so danes zaživeli. Mariborska mladež se je danes temeljito porazveselila na smučeh in saneh. Vneti smučarji pa so jo že snoči ubrali vrh Pohorja.
Nacionalni Maribor pa se je zbral snoči
na Jadranski noči
v lepo, izredno okusno okrašeni dvorani Sokolskega doma Jadranska straža v Mariboru pošilja leto za letom ubožno in raz- ■ vedrila potrebno deco v svoj Dom kralja Aleksandra v Bakru. Za to človekoljubno akcijo pa je potreben denar. V ta namen prireja naša vzorno delujoča Jadranska straža vsako leto svojo trad:cionalno Jadransko noč, katere čisti dobiček je namenjen letovanju siromašne dece na Jadranu. Tudi letošnja prireditev je lepo u-spela. Pričela se je s kraljevskim kolom, nadaljevala pa v vsej pestri slikovitosti narodnih noš in narodnih plesov, ki so dajali večeru nacionalni poudarek. V reviji narodnih noš so bile zastopane vse naše prelepe noše od tolminske in istrske pa do hrvatske in koroške. Najlepše noše so bile deležne primernih daril. Vse je bilo skrbno in vzorno pripravljeno. Krasno uspelo prireditev Jadranske straže je pole" številnega mariborskega nacionalnega občinstvo počastilo s svojo navzočnostjo tudi lepo število odličnih predstavnikov mariborskega javnega življenja. Za uspeh prireditve gre priznanje vsem požrtvovalnim funkcionarjem in funkcionarkam.
Zbor krčevinskih in košaških Sokolov
Naš agilni Sokol Maribor III, v katerem so včlanjeni vrli krčevinski in košaški Sokoli, je imel danes dopoldne v krčevinski šoli svoj redni občni zbor. Otvoril ga je zaslužni starosta br. prof. Lojze Struna. V
svojih uvodnih izvajanjih se }e spomnil najprej sokolskega staroste Nj. Vel. kralja Petra II., nato pa je govoril o pokojnem vzornem nacionalnem borcu, upokojenem krčevinskem šolskem upravitelju Franju Cvetku. Navzočni so počastili njegov spomin z vzklikom »S'ava!«. Br. Struna je zatem pozdravil br. Mirka Vaudo kot zastopnika marljive šmarješke sokolske čete. Zatem je poročala tajnica s. Jutršnikova, in navedla, da bo spomladi slovesno razvitje novega naraščajskega prapora, saj posveča Maribor III posebno skrb sokolski deci, ki je bila na Miklavževo obilno obdarovana. ! Sledila so poročila blagajnika br. Košenine, [ podnačelnika br. Perhavca matrikarja br.
■	Ribariča, prosvetarja br. Hopeja. Sokol Ma-} ribor III šteje 307 sokolskih pripadnikov,
med katerimi je 138 članov. 49 članic, 26 naraščajnikov, 25 naraščajnic, 35 dečkov in 34 deklic. Zastopnik šmarješke sokolske čete br. Mirko Vauda je opozarjal na težke prilike, v katerih delujejo šmarješki Sokoli. Na predlog br. dr. Kovačiča je bila izvoljena dosedanja uprava, ki ji načeluje kot starosta agilni sokolski in nacionalni delavec prof. Struna.
Nedeljska napoved tezen-ske metereološke postaje
Opažanja naše tezenske meteorološke postaje so bila danes tale: današnja ju-trna minimalna temperatura je bila —15, včerajšnja maksimalna temperatura —7.5. Višina snega 27 cm. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja za jutri pretežno oblačno ln nestanovitno vreme. Ponekod bo morebiti snežilo.
Praznik prleške republike
člani prleške republike v Mariboru in j okolici, ki so precej številni in ki zavze-
■	majo v mariborskem družabnem življenju i zelo vidno mesto, so se zbrali snoči v ve-
likem Številu v Studencih, kjer je bdlo znamenito prleško gostovanje. S 70 dinarji sta si lahko dva udeleženca prleškega večera privoščila prav vse, kar koli sta si zaželela. Sredi veselega petja in razigrane godbe so se vršili tradicionalni obredi prleškega gostovanja ki je vzbujalo zanimanje vseh navzočih. Prijeten večer je potekel v najlepšem razpoloženju
Razne vesti
Neznani zlikovci so se vtihotapili v klet zasebnega uradnika Stanka Skerla v Cvetlični ulici 9 in mu odnesli večjo količino jabolk. — Pred sodniki se bosta srečala tekstMna delavca Ivan in Franc, ki sta se v tukajšnji Ehrlichovi tekstilni tvornici po-
šteno premikastila. — V neki gostilni na Glavnem trgu je nastala rabuka. Neugnan izzivač je vrgel Matiji Golobu kozarec v glavo in ga občutno poškodoval. Policija pa je kmalu izsledila vznemirljivega gosta, 281etnega Ignacija Drakslerja iz Stritarjeve ulice, ki se bo moral pokoriti za svoj nastop. — Na Vodnikovem trgu je izginil za-sebnici Emi Cizerlovi poln nahrbtnik življenjskih potrebščin. Policija poizveduje za tatinskim zlikovcem. — Rabuka je bila tudi na neki zabavi v Ulici kneza Koclja. 191etnega Josipa je nekaj zagrabilo, da je razbil veliko šipo v dvorani. S tem je povzročil škodo 500 din in se bo moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem.
Smrt v lončarski peci
Dva mladeniča sta se zastrupila z ogljikovim monoksidom
Sv. Marjeta niže Ptuja, 21. jan.
Pri lončarju Sivki pri Sv. Marjeti niže Ptuja sta bila kot pomočnika zaposljena 211etni Ivan Jakopanec in eno leto mlajši Jožko. Oba sta bila prav pridna mladeniča, po rodu iz Hrvatske, in sicer prvi iz bližnjih Križovljan, drugi pa iz V oče. Pri tukajšnjih kmetih je navada, da v zimskih večerih luščijo bučnice, zdaj pri eni. zdaj pri drugi hiši. Na takem luščenju se je v petek zvečer zbrala pri Lesarjevih na Forminu večja družba ljudi, med drugimi tudi zgoraj omenjeni Ivan. Ko seje ta kmalu po polnoči vrnil v svoje stanovanje. mu je Jožko odprl. Nato pa sta jo oba zavila namesto v spalnico v peč, kjer se žge glinasta posoda. V peči seveda ni gorelo, a bila je še topla. Na opomin starejšega pomočnika Mikša, naj ne hodita
v peč, sta rekla, da ju zebe in da bi se rada vsaj malo ogrela, preden gresta v svojo sobo. V peči sta se vsedla na prostor, ki je določen za zlaganje glinaste posode, in tamkaj ju je gospodinja našla v soboto zjutraj mrtva.
Verjetno je, da je prijetna toplota najprej povzročila spanec, temu pa je sledilo zastrup^enje odnosno zadušenje z ogljikovim monoksidom. Na lice mesta poklicani banovinski zdravnik dr. Martinec jima je dal injekcije in ju poskušal z umetnim dihanjem zbuditi k življenju, a je bil ves trud zaman.
Kakor je bil skupen njun poklic, tako sta tudi skupaj ležala na mre važnem odru. Ljudstvo globoko sočuvstvuje z usodo nesrečnih mladeničev.
Tudi v Dalmaciji ]e hud mraz
Jate divjih rac in gosi pomenCjo baje nastop še hujšega mraza
Split, 21. januarja I Temperatura je včeraj po vsem Pri- ' morju ponovno padla. V petek ln soboto je snežilo, živo srebro je kazalo po raznih krajih Primorja —5 do —8 stopinj, kar je za Primorje hud mraz. V severni Dalmaciji vlada velik snežni metež. Proga proti Sinju je vsa pod snegom in ni na njej nikakega prometa. Ker so zametane ceste izven Primorja, so onemogočene avtobusne zveze s primorskimi kraji. Zaradi ve-
likih žametov na liški progi prihajajo vlaki z zamudami.
Huda zima je prignala divjačino v Primorje. Nad Splitom se pogosto vidijo jate divjih gosi in divjih rac, kar smatrajo domačini za piedznak še hujšega mraza.
V šibeniku je včeraj mraz nekoliko popustil ln je zjutraj sijalo toplo sonce. Vetra nI. Vlak: iz Zagreba prihajajo raz-merno hitro. Včeraj so imeli samo okoli pol ure zamude.
Lažni sodni uradnik je prišel
Staro ženico so hoteli opehariti za preužitek in vknjižbo
Vače, 21. januarja.
Po zaslugi naših orožnikov je prišlo na dan sleparstvo, ki se je dogodilo v Tolstem vrhu pri Vačah. Grden Marija je tašča posestnika Jožeta Klančišarja s Tolstega vrha Zadnji čas je užitkaiica zaradi dogovorjenega užitka vložila proti svojemu zetu tožbo pri litijskem sodišču.
Pred dnevi proti večeru, ko je bilo v sobi pri Grdenovi Mariji precej temno, je stopil v sobo neznanec ln se Izdal za uradnika pri litijskem sodišču. Povprašal je, ali je prišel prav h Grdenovim, ki Imajo neko pravdo na litijskem sodišču. S peči se je oglasila stara užltkarica Grdenova in pritrdila Pa je dejal tudi moški, da ni na tožbi natančnega naslova kl ga bo treba zdaj pripisati. Prijazni sodni uradnik iz Litije je nato dodal še, da bo Grdenova v kratkem prejela vabilo k razpravi. Vabilo ji bo poslano na naslov, kl ga bo zdaj podala na posebnem zapisniku.
Stara mati je velela na prinesejo luč, da se bo bolje videlo. Prijazni tujec pa se je začel braniti, češ da bo lahko posvetil pri podpisu kar z vžigalico. Res je segel v žep in ko je porinil pred staro ženo papir, je že prižgal vžigalico.
»Mama, kar tule se podpišite.« Stara mati se je podkracljala le za silo. »Vaš podpis res ni posebno čitljiv,« je menil tujec, »zato bo prav, če se pripišeta za priči še dva moža.« Ob peči sta stala tedaj dva soseda ki sta res pristavila svoja podpisa
Nato se je sodni uradnik poslovil, čez čas pa so Grdenovi in sosedje zasumili v neznanega tujca, zlasti ker podpisniki niso mogli razbrati besedila kjer so se podpisali. čez čas je eden izmed vaščanov le stopil k orožniškemu komandirju g. Straj-nerju, ki je po vztrajnem preiskovanju dognal, da so hoteli spraviti staro ženo ob užitek in del njenega posestva na Prim-skovem. Tam ima stara Grdenka posestvo v solastl s svojim zetom Klančišarjem. Po ugotovitvah preiskave se je dogodek razpletel takole:
Kiančlšar je spoznal v Litiji nekega Ba-loha. Začel mu je tožiti, kakšne sitnosti ima, kar ga tašča toži zaradi dogovorjenega užitka. Ker mu manjka denarja bi kazalo prodati posestvo na Piimskovem. Ker pa je na posestvu vknjlžena tašča Marija Grden, bi za posestvo dobil precej manj, kakor je posestvo vredno. Oba moža sta se domenila, da bi se dala dobiti od tašče izjava da odstopa od užitka in vknjižbe. Tako izjavo naj bi izposloval Baloh. ki bi prišel k stari ženi kot sodni uradnik.
Baloh se je sprva branil. Ko pa mu je Klančišar ponudil dva stotaka, se je vdal. Skupno sta napisala Izjavo, ki jo je potem kakor gori navedeno Grdenova podpisal z dvema pričama. Lažnega sodnega uradnka in zvitega zeta bo prijelo zdaj sodišče in ju poučilo, da take reči niso dovoljen?
Celjska sokolska deca je smučala
Celje, 21. januarja
Sokol Celje matica je priredil danes tekmovanje v smuškem teku za višjo in nižjo sokolsko deco. Proga je držala okrog hriba sv. Jožefa do »Skalne kleti« in je bila za višjo deco dolga 1200, za nižjo pa 600 m. Startalo je 30 pripadnikov višje in 9 pripadnikov nižje dece. Med malimi tekmovalci je bilo več izrazitih talentov. Mladina je tekmovala z velikim elanom in številno občinstvo jo je živahno izpodbujalo. Rezultati so bili:
Višja deca: 1. Franc Robnik 9.25, 2. Milen ko Roš 9.55, 3. Ivan Velepec 10.22, 4. Janez Rode 10.24, 5. Marjan Zemljič 10.25.
Nižja deca: 1. Janko Cetina 5.35. 2. Cvetko Mahkovec 5.53, 3. Moj mir Sepe 5.57, 4. Jurij Godec 6.06.
Po tekmovanju je društvo pogostilo deco v gostilni pri »Skalni kleti« s čajem.
Od Atransa do Trojan
Kako vesel je kolesar, ki pridirka iz Celja proti Ljubljani ali pa narobe, kadar doseže Trojane in premaga hude klance. Na obe strani se dvigajo hribi, obrasli čez in čez s temnimi gozdovi, ki dajejo divjadi dobro zavetje. Vsa okolica in kraj sam sta obdarjena z naravno lepoto, tako da se morajo prsi razširiti vsakemu potniku ali izletniku, ko zagleda vas Trojane in diha čisti gorski zrak.
Lepo je današnje lice Trojan, v davnini pa je stalo na tem kraju mesto. Skoraj gotovo segajo začetki Trojan še v predzgodo-vinsko dobo, zanesljivi so pa podatki iz rimske zgodovine. Po sedanjem črnem grabnu so gradili Rimljani po ustanovitvi province Norika najboljšo cesto rimskega cesarstva ki je držala z malimi izjemami tod, koder danes drži. Vodila je preko Akvi-leje-Longatlka-Nauporta-Emone na Publi-kanos m dalje čez Učak v Atrans (Trojane) odtod pa proti Cele ji in dalje do meje na Dunavu. V začetku drugega stoletja, za cesarja Hadrijana, je bil Atrans važno vojaško oporišče na meji med Italikom in Norikom. Tu so posebni carinski uradi pobirali prevozno carino. Zanimivo je, da se *e danes pravi pri neki hiši v Trojanah na Mavti. Kot višji uradniki na tej mitnici se omenjajo na raznih kamnih tile možje kot računovodja Gaja Antonija Julljana: Gaj Antonij Ruf, cesarjev prokurator, protipi--.ca Belik in Eutih ln še več drugih. Imena Se nekaterih takih mož pa so napisana na plošči, ki je danes na dnu štirinajst klafter
globokega Stojčevega vodnjaka ▼ Trojanah. Ta kamen so vložili leta 1861 v vodnjak kot podložek za črpalno cev.
V rimskih časih so bila mesta utrjena in tako je imelo tudi mesto Atrans obzidje, katerega obseg še ni točno določen. Bržkone je obsegalo današnje Trojane, Zlde in Podzid, o čemer govore imena sama. Iz kamenja tega obzidja je bila zgrajena proti koncu srednjega veka cerkvica svetega Mohorja Pod zidom, ki pa je danes podružnica šentgotardske fare. Utrjeni Atrans se je tako mogel uspešno braniti in celo napadati. Mnogokrat so taborile številne vojaške trume v Atransu, zlasti ko je cesar Trajan v prvih letih drugega stoletja gnal svoje čete nad Dačane, ki so bivali v današnji Rumuniji. Pozneje so se tu ustavile čete cesarja Makslmlna in Magnenci-ja, ki se je bojeval s Konstancijevimi oddelki.
Atrans se je postavljal z domačim božanstvom Atransem, kateremu na čast je bilo zgrajeno posebno svetišče. Poleg domačega boga so bila še svetišča posvečena Jupitru, Diani, Noreji, Honorju in Mitru. Propadajoče poganstvo je cesar Juliian Odpadnik poživil na ta način, da je dal prenoviti nekdanja svetišča. To je storil na svoje stroške Julij Kvint, ki je bil tedaj beneficiarij konzula H. italske legije.
Starejši zgodovinarji dolgo niso bili na jasnem, kjer je ležal stari Atrans. Iskali so ga v Dragomlju ob Savi ta v St. Ožbal-tu. Zlasti St. Ožbalt se je zdel zelo verje-
ten kraj, kajti sem so bili zanešeni marsikateri kamni in kipi iz trojanskega mesta. Pozneje so naleteli v Trojanah, Zldeh, Pod-zidu in v okolici dober meter pod zemljo na debelo zidovje, po večini iz kamna. Zgovorna priča da je stal Atrans na mestu današnjih Trojan, so mnogi kamni z različnimi napisi. Bo jih kakih dvajset. Nekaj jih je v ljubljanskem muzeju, drugi služijo še danes za razne kamenite klopi, ali so pa vzidani v hiše. Eden izmed teh je vzidan na desni strani vrat Devsove hiše v Zideh, enega so našli pri Spanu v Hrastniku, enega pa pri Gregoru v Trojanah, kjer je služil kozolcu za oporo. Pred Kraljevo hišo v Podzidu stoji kamenita klop, ki je iz takega popisanega kamna. Podoben kamen z mnogimi napisi sem nedavno videl v cestnem jarku na meji med Štajersko in Kranjsko. Obraz nekega kipa iz Atransa je vzidan na vogalu prosvetnega doma v St. Gotardu. Vsi ti kamni so iz domačega koralnega apnenca.
Poleg mnogih kamnov z napisi so se našli Se drugi predmeti. Domačini Se danes vedo po izročilu, da Je stal na Učaku poleg Trojan velik bronast kip nekega rimskega cesarja ali vojskovodje; to potrjujejo ostanki nekega takega spomenika, vendar pa jih je premalo, da bi se dala določiti prava oblika. Za gotovo se pa ve, da je stari Urmohar iz Zavrha našel v potoku Orehovici južno od Trojan velik doprsni kip, a ga je kar pustil v vodi.
Starinoslovec Pečnik je kopal po Stojče-vem, Gregovem in Cenclovem vrtu v Trojanah ta odkril lepo poslikane stene, a žal slik ni bilo mogoče ohraniti. Pod Stojčevo drvarnico se je našla zoglenela pšenica in
ajda; povsod se pa najde mehko oglje v zemlji, kar priča, da so tudi plameni pomagali uničiti atransko naselje. V bližini okrog so našli veliko lončene posode, ki pa | je bila v večini že razbita. Našle so se majhne lončene svetilke, kipec z odbito glavo, opeke z utisnjenimi črkami ali napisi, zoglenele kosti, polževe lupine, školjke, nizke vazlce in lepi majhni mozaiki. Pravijo tudi, da so pred mnogimi leti, ko so prekladali cesto v drugo smer, našli majhen zlat kipec, tega je pa kmetom z zvijačo vzel neki Nemec.
V Trojanah so se našli kovanci mnogih cesarjev: Avgust, Geta, Neron, Domicijan, Trajan, Hadrijan, Favstlna junior, Elaga-bal, Aleksander Sever, Makslmin, Tračan, Gordijan m., Galljan, Avfelljan, Tacit, Dioklecijan, Konstantin Veliki, Konstans, Konstancij, Julljan, Gracljan in Valenttal-jan. Vsi ti kovanci so po večini iz bakra ali brona nekateri so srebrni, zlati so pa bolj redki. Lep zlat s Trojan je nosil na verižici stari Brvar iz Jelenka, sedaj se pa ne ve, kam je zlatnik prešel.
Atrans se je razvijal nekako do začetka preseljevanja narodov. Pozneje pa je propadel zaradi divjih napadov Gotov, Lango-bardov, Hunov in pozneje Slovanov. Krog leto 400 je gotski kralj Alarih prodiral skozi Atrans ta pol stoletja pozneje hunski kralj Atila, ki je najbrž oplenll ta razdejal mesto.
Ko so se Slovenci naselili na ostankih stranskega mesta, so dali krajem nova slovanska imena. Vzhodni strani so rekall v Zideh, kar pa je bilo pod zidom na obeh straneh so dali ime Podzid; središče naselbine pa so imenovali Torjani, Trjani ali
Morilca so kaznovali
Petrinja, 21. janua ja.
V Črnem potoku pri Glini so se sestali vaščani na slavi in naposled zaplesali kolo po snegu. Ko je bilo razpoloženje najlepše, sta se zaradi ž?nsk sprla Matija Ivkovič ln Stevo Vojnovič. V družbi je bil tudi Stevo Vojnovič mlajši, ki pa ni sorodnik prvega Vojnoviča. Ko je Stevo Vojnovič starejši hotel pokazati pred dekleti, kako dobro strelja, je S.evo Vojno ič mlajši priskočil ln mu hotel vzeti puško, češ da ne pride do nes.eče.
Tedaj pa je starejši Vojnovič mlajšega zabodel z nožem, da je v nekaj trenutkih izdihnil na snegu. Vaščani so nato morilca tako pretepli, da je komaj ostal še živ. Morilec bo moral varovati posteljo kakšen mesec dni, nato pa bo izročen sodišču.
Karte in politika
Neki ameriški industrijec, lastnik gravir-nega zavoda in goreč patriot, je spravil na trg nove igralne karte. Po podobnih vzorcih iz Evrope je opremil svoje karte s figurami iz ameriške zgodovine in politike.
Samo ob sebi je umevno, da dame v igri predstavljajo veliki ameriški ženski liki, fanti so generali osvobodi'ne in secesijske vojne, križni kralj ima v svojem obrazu Rooseveltove poteze, srčni kralj je ustanovitelj Zedinjenih držav Geortje Washington, karov kralj je predsednik Wi!son. pikov kralj je Abraham Linco^, mož. ki je odpravil suženjstvo. Samo ob sebi umevno, da se te patriotične karte prodajajo kakor maslo in da dona "a jo njihovemu patriotič-nemu izumitelju lepe dolarčke.
Naše cfled^lisče
D B A M A
Ponedeljek, 22.: zaprto. Torek, 23.: zaprto.
Sreda, 24.: Othello. Premierski abonma.
Shakespearjev »Othello« spet na repertoarju. Za premierski abonma uprizori drama v sredo Shakespearjevo traged:jo »Othello«. z Levarjem, Milevo Boltarjevo ln Cirilom Debevcem v glavnih vlogah. — »Na prisojni strani« je nova švedska komedija pisateljice Helge Krog. Delo ima izredno ljubeznivo in prekrasno risane like. Na primiero. ki bo v petek 26. t. m., opozarjamo predvsem ljubitelje nordijske literature.
OPERA
Ponedeljek. 22.: zaprto. Torek, 23.: zaprto. Sreda. 24.: Nižava. Red sreda, četrtek, 25.: Figarova svatba. Red četrtek.
PJhodnja operna premiera bo ob koncu te na: Dvorakova »Rusalka«, ki po glasbeni invenciji in po pesniško zasnovanem dejanju spada k najlepšim svetovnim operam, čeprav si kot slovansko delo še ni pridobila takega priznanja v ostalem svetu, kakor bi ga v resnici zaslužilo. Besa-dllo je po originalnem Kvapilovem tekstu nanovo prevedel z njemu lastno tenkočut-nostjo kapelnik Niko štritof, ki bo »Ru-salko« tudi dirigiral. Režijsko pa jo pripravlja šef-rež\ser Ciril Debevec.
R
D
Ponedeljek, 22. januarja.
Ljubljana 7 : Jutrnji pozdrav. "wedl, poročila. — 7 15: Pisan venček veseMb zvokov (plošče) — 12.00: Odmevi iz češke glasbe (pložšče). 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldrnski koncert rad jskega orkestra. — 14- Poročila — 18: Zdravstvena ura: Mladeničem in mladenkam (dr. Anton Brecelj). 18.20: Slovanske rapsodije (pložče). — 18 40: Doba čitalnic in taborov na Primorskem (dr. Jože Lovrenčč). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac. ura: Pero Bucmani o 251etnici smrti (prof. Safet Burna). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Do-a-ča zabava (plošče). — 20.45: Ura slovenske glasbe sodelujejo: pevski zbor »Sloge«, solisti Poldka Rupnikova, Tone Pe-trovčlč ln povečam radijski orkester, di-rig. Heri Svetel. — 22: Napovedi, poročila — 22.15- Kvartet mandolin.
Beograd 18.20: Orkester. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Beethovnove sonate.
—	2150: Petje. — 22.30: Plesi s plošč. — Zagreb 19.15: Vojaška godba. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.20: Plesna muzi ka. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 19: Orkester. — 20: Simf. koncert. — 21.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19 25: Pester spored .— 20.25. Orkestralni koncert. — 21.35: Moški pevski Zbor.
—	23: češka glasba. — Dunaj 15: Veliki orkester. — 18: Komorna glasba. — 19.15: Bolgarska pesem — 19 45: Pester spored. 23: Lahka glasba. — Berlin 18: Vojaška godba. — 20 15: Vesele melodije. — 21: Berlinski filharmoniki. — 22.30: Lahka godba. — 24.10: Nočni koncert.
Trjanje, ker so stanovali v nekdanji trdnjavi. Pravo knjižno Ime za kraj je Trojane, vendar pa se v ljudskem govoru rabi beseda Trjajne. Znova se omenjajo Trojane ob koncu srednjega veka. ko so se bili v bližini Trojan srditi boji med Friderikom IV. in Vitovcem po smrti zadnjega Celjskega grofa.
V francoskih časih so se po cesti skozi črni graben pomikale številne čete in no-čevale po hišah trojanskih in židovskih kmetov. Rokovnjači so napadali iz zasede manjše francoske čete, jih oropali in pobili. še danes se večkrat sliši, da iz francoskih časov straši v zavrhovsklh gozdovih, kjer so domačini pobili mnogo francoskih vojakov in častnikov.
Dokler ni stekla železnica skozi Zagorje ta ko so prevažali blago Dunaja proti Trstu in nazaj, so se Trojane na novo razmahnile. V teh srečnih letih so nastale v Trojanah velike hiše, cele kasarne ln hlevi, kjer so »furmani« počivali, nočevali in krmili konje. Nekateri najstarejši domačini še pomnijo čase, ko je »furberk« vozil čez Trojane ta so okoliški kmetje dobro služili s priprego r strme trojanske klance. Ko Je vse to minulo, so prišli na vrsto gosti gozdovi, ki so dajali prav dober les; tega so spravljali na vset ri strani razvodja: v Zagorje, Domžale ta proti Savinli. V najnovejšem času pa so postale Trojane priljubljeno letovišče. Poleti nudijo senčni gozdovi ta priljubljene izletne točke lep pogled na velik del slovenske zemlie, zima pa vabi smučarje, da ne ostanejo žametasto bela polja neprevožena. Mogočni Atrans je propadel, na njegovih ruševinah pa rastejo mlade Trojane. Trojanee
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni dal Je odgovoren Alojz Novak. - Vat v Ljubljani