LtU VIII., fttev. 104. 0«IJt, sobota IS. ••ptembra 1826. Plttilii plitlll I gotOflll. NOTA DOHA lsh»|a , «• torak, ectrttk Im I 01«. ' Rafun pbStno-čekovnega zavoda štev. 10.666. UratfnlMv* In ypi»av«litv«i O«IJ« Strossmayerjevt ullca 1, pritličje. Rokopisi se ne vraiajo. Ogiatl po tarlf«. Telefon int. Stev. 65. Politiine beležke. p UGIBANJE 0 POLOŽAJU. Ra- di potovamja minißtrskega predsedni- ka Uzunovica na Bled širiijo v politič- nih krogih razne nove kombinacije. Tako je po nekih vesteh Uzunovic baje voljen, dati koncesije Radicu in Pasi- cu na način, da bi zrtvoval Maksimo- vica in dr. Nikiča. Če ne bi ta dva ho- tela prostovoljno izstopiti iz vlade, bi izzval Uzunovic vladno krizo ter bi pri sestavi nove vlade oba navedena poli- tiika kratkomalo prezrl. Notranje mi- nLstrstvo bi dobil v tern primeru Milo- rad Vujiičic. Vse te kombinacije so za sedaj še brez podkge, ker je kralj že podpisal ukaz, da radi svojega poto- vanja v inozemstvo prenese svojo obla&t na vlado. Do kraljevega povrat- ka je tedaj izkljueena sleherna izpre- memba sedanjega političnega položaja. p ZAMOTANE POLITIČNE RAZ- MERE. Pašicevci so zelo nezadovoFjni radi oteževanja povratka Nikole Paši- ca na celo državiiie uprave, vendar pa racunajo se nadaije s tern, da bo ime]"a uspeh njiihova akcija, ki so jo zaceli1. V Beograd se je pripeljal v četrtek osebni tajnrk Pašicev Sokoi'ovic. ki je iinel daljšo konferenco s podpredsed- nikom kluba radikalnih poslancey Ili- jo Mihajlovicem. Po tern sestanku je sklicas h konferenci nekaj uglednih. pr- vakov Pašičeve skupine. Zato se je zve- čer zopet ranogo govorilo o sporocilih Nikole Pašica, ki da jih je poslal po svojem tajniku somišljenikom. Spričo takega položajia v vladi in radikalni stranki postajajo razmere vedno bolj zamotane. To dokazuje tudi velika množiina fantastičnih, pa tudi realnih kombinacij o načinu, kako naj bi se politicni odnosaji rešili. Značilno je. da trde nekateri radikalni krogi, ki so sicer dobri z radikarskhn centrumoin in skupino Nikole Pašica, da je sedaj zelo aktuelno vprasanje vstopa demo- kratske zajednice v vlado. pa tudi Ko- rosčevih klerikalcev. Z druge strani pa izjavljajo demokratski krogi, da za- jednica nikakor ne bo prišla v kombi- nacijo z radikafi zaradi kritkfne in ne- jasne situacije v radikalni stranki sa- mi. Znaei'lno je, da sedaj naglasa celo ono krilo demokratske stranke, ki je bilo doslej za vstop v vlado, da sedaj ni zato pripraven trenotek. p MEDNARODNI PROSTOZI- DARSKI KONGRES. Mednarodnemu kongresu prostozidarjev v Beogradu so prisostvovali zastopniki 17 držav. Med zastopniki so bill tudi mojstri ve- likih lož. 10 po številu. Prvi sestanek se je vršil v domu jugoslovenskih fra- masonov v Študentovski ulick Zastop- nike svetovnega framasonstva je po- zdravil v imenu jugoslovenskih pro- stozidarjev vefiki mojster lože Jugo- slavije Gjorgje Vajfert. Za predsedni- ka je bil izvoljen mojster francoske lo- že in pred'sednik mednarodnega fra- masonskega saveza Reverchon. Nato so se zastopniki razdelili v koniisije, ki bodo izdelaJe resoi'ucije glede bodo- čega stališča prostozidarjev v vprasa- nju mednarodne soiidarnosti in po- mirienja med narodi. Opaženo je bilo, da polagajo zastopniki mednarodnega framasonstva, zlasti Francozi, veliko važnost na Beograd, ki naj postane mirovni simbof za pomirjenje med na- rodi na vulkanskem Baikanu. Zastop- niki so iizjavili: »Hocemo ustvariti fra- masonski Locarno, ki naj bo Beo- grad!« — Sejain, ki so bile zakljiuoene v sredo, so prisostvovali mnogi juigo- slovenski delegati. p UREDBA 0 ČASNIKARJIH. Minister za izenacenje zakonov Srskic in minister za socijai'no politiko Skno- novic sta podpisala uredbo o časnikar- jih. Vprašanje časnikarskih pokojnin se je rešilo tako. da diiava prknava pravico do pokojnine do največ 3.000 dinarjev. Pravico do polne pokojnine i-majo casnikarji, ki so ca^nikarski po- klic izvrševali skozi 30 let. Pravico do pokojnine sploh dosežejo časnikarji že l po 10 letih časnikarskega defovanja. Uredba določa, da ima poleg žene pra- vico do pokojnine največ pet otrok. Žena dobiiva dve tretjini pokojnine, otroci do 20. leta pa mescčne doki'ade. Tudi upokojen časnikar ima pravico na doklade za člane svoje družine do omenjenega števila. — Z uredbo se tu- di urejuje odpovedna doba. Casnikar- ji, ki izvrštijejo sl'uzbo v kakšnem pod- jetju. iniajo pri sluzbi do 5 let trime- sečni odpovedni rok. od 5 do 10 let službe 6 mesečni odpovedni rok, za vsako naslednje leto pa toliko mesecev več k tern sestim mesecem, kolikor ima- jo sl'uibenih let od 10 let naprej. Ured- j ba prina&a tudi druge važne stvari. ki se tieejo med drugim razmerja med de- lodajalcem in časnikarjem-nameščen- cem. Tako ima glavni urednik pravico I odkloniti članek, s katerim se ne s-tri- I nja in katerega mu je dal lastnik lista i v priobčiitev; sme pa tudi namesto od- ' kfoniitve zahtevati podpis lastnika ali tistega. ki je članek spisaJ. Celjslca kronika. c PLENARNA SEJA OBClN- SKEGA SVETA bo v petek, dne 17. t. in. ob 17.30. Na dnevnem redu so porocila iz raznih odsekov in shičaj- nosti. c Skupičlna Družbe iv. Clrlla In Metoda v Rogalkl Slatlnl. V nedeljo 19. septembra te vrti v Rogaäki Slatini letošnja redna skuoščina CMD. Lani je bila skuoščina v Brežicah. Udeležba iz ljubljanske oblasti in prav posebno Se iz Liubljane same je bila nadvse častna. Oelegatov in skup5Linarjev iz naSe ma- nborske oblasti pa je bilo bore malo. Letos nam je skup&ina Se blue ter je priCakovati, da bo lepa udeležba z naSe strani, iz naSih mest Mari bora, Ptuja in Celja kakor tudi iz naSih trgov in vasi pokazala, da znamo cenit* druibino delo za narodno vzgojo naroda in da h ode mo sodelovati pri plemenitemu stremljenju, da se na§a obrambna or- ganizacija ob svoji 40 letnici krepko razmahne. Za vse udeležence skupSŠine je vožnja v Rog. Slatino polovična. c Udeleiencem Vellke ikupščlne «Družbe sv. Cirlla In Metoda» je do- voiilo ministrstvo saobračaja polovično vozno ceno za 2as od 18. do 21. sep- tembra. Vsak skupščinar kupi na vstopni postaji celo vozno karto do Rogaške Slatine ter zahteva obenem na karto mokri žig. V Rogaški Siatini dobi vsak od družbinega vodstva potrdilo, da se je skupščine udelezil. To potrdilo in že kupljena vozna karta služita za po- vratek, zato ne sme nikdo oddati vozne karte v RogaSki Siatini. — Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, se mora že pop/e) zglasiti pri CM podruiaici v RogaSki Siatini. (Obed: juha, pečenka, 2 prikuhi, močnata jed in Lrna kava : 26 Din). V nedeljo, dne 19. septembra vabimo vse rodoljube in prijatelje dru- žbe na veliko skupSCino! c Na sestanku učiteljev kme- tljaklh nadaljtvalnlh lol v Celju se je sklenilo sledeče: LLanskoleto za- čete kmetijske nadaljevalne Sole se naj letos nadaljujejo in otvorijo 2. razred. Kmetijsko izobraženstvo naj se jih oklene z vso liubeznijo, naj nudi vso mogočo pomoč in naj jim skuSa pri- dobiti sredstva za vzdržavanie. Z docro voljo bomo zmogli začetne težkoue. 2. Ustanavljanje nov.h kmetijskih na- daljevalmh naj se do razčiStenja po- ložaja opusti, razven v krajih, kjer bi lokalni faktorji popolnoma mogli kriti vse stroSke iz svojega. 3. Med tern Casom naj bi kmetijika druuba kmet. podrufnice ter obLine opetovano opo- zarjale kmet. ministrstvo na potrebo kmet nadaljevalnega pouka. Narodni poslanci se naproSajo, da pri novem prorainnu Sfttijo to za nas potrebno postavko. 4. Kmetijska družba za Slo- venijo v Ljubljani se naproSa, da pod- pi ra kmetijske nadaljevalne Sole alično» kakor podpira zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani obrtno nadalievalne Sole. 5. Kmetijska družba, Sadjartko in vrtnarsko druStvo, Čebelarsko dru- drufttvo, ljubljanska in celjska zveza zadrug se prosijo, da poSiliajo brez- plačno po en izvod svojih publikacij za knjižnico teh Sol. 6. Za izobrazbo učiteljev na kmetijskih nadaljevalnih Solah naj priredi driava med poCitni- cami 6tedenske tečaje na kmetijskih Solah s popolno brezplačno oskrbo. Za mariborsko oblast bi bil najprimernejSi Št. Jurii ob j. lei. c GLEDALIŠKA SEZONA V CE- LJU. »Juitro« pise: »Kakor smo in- formirani. so pogajanja celjskega Dra- matičnega društva z vodstvom-ljui>- Ijanske drarae, da gostuje v prihodnji sezoni v Geljiu, dospela do razveselji- vega pozitivnega zaključka. Gostova- nja se bodo lahko vršifa celo po enkrat na teden, ako bo občinstvo pokazalo zaidostno zanimanje in potrebno po- žrtvovalnost tudi za gledališče. Za celj- ske kulturne razmere bi bilo res ža- i'astno, ako bi se izkazalo, da Celjani ne znajo dovolj visoko ceniti naklonje- nost in veliko požrtvovalnost ljubljan- i skih igralcev.« j c HOTELIRSKA SOLA. V pon- | deljek, dne 13. t. m. je imel kuTatorij j hotelirske sole v Celju sejo, na kateri I so bila rešena vsa vaina vprašanja glede otvorifve sole v novem šolskem letu 1926.-27. Solo bo vodil namesto na bolezenskem dopustu se nahajajo- cega ravnatelja g. Beno Serajnika za- casni vodja meščajnske sole g. stro- kovni učitelj Černej. S poukom se prič- ne 1. oktobra. Posamezni predmeti so že porazdefjeni na učiteljstvo. Dosedaj se je prijavHo 13 učencev. c VODSTVO OBRTNO-NADALJE- VALNE SOLE je prevzel za časa bole- ceg-a ravnatelja g. Bena Serajnika za- ravnatelja deške mescanske sole, gosp. Joško Bizjak, upravitelj mestiie deške osnovne sole. c UČNI NAČRT IN PROGRAM ZA MEŠČANSKE SOLE. Ministrstvo prosvete je izdelato nov ucni načrt in program za vse mescanske sole v dt- M.de UNAMUNO: Od sovraštva do socutja. Tisto Toribiovo potovanje v Madrid je bilo strašno nepiemenita pojava tega Campomanesa, ki mu je na kmetih prizadeial toliko nadlog, mu ni Sla iz spomina. Campomanes jepooseblienost vsega, kar je Toribia lahko vznemir- jalo ! Pripisovai mu je vse prostaSke lastnosti, ki jih je naibolj mrzil, in ve- selilo ga je, ne ga dolžiti ne slabih namenov, ne nezvestobe. «Nezvest? Poln slabih namenov? Campomanes? To bi ga gotovo veselilo, to Semo!... To je čtsto navadna Sema I» ... si je dejal Toribio, in ni mogel niti za tre- nutek zatisniti ofesa. Vzel je rokavice in jih je hotel nataknlti. Pa je pomislil: «Take ro- kavice n >si Campomanes . . . S tern se bom pa res postavil...» In jih ni nataknil. Dospel je v Madrid in s «eboj je prinesel neodlično postavo Campoma* nesovo, namreč v svoji glavi. Še isto popoldne je posetil staro kavarno, ker je hotel v pogovoru o tisočerih stvareh pozabiti na svoje skrbi in na Campomanesa. Ko je priSel v kavarno, njegovih priiateljev še ni bilo. Pri sosedmi mizi je sedel sarr; neki gospod, ki je kadi I smotko. To- ribio g« je pogledal in se je moral spomniti na Campomanesa. Potem so priSli njegovi in sose- dovi prijatelji in pri obeh mizah sta nastali majhni družbi, ki sta obe pre- reSetali vse božje in človeške probleme. Toribio je tudi pozneje obiskoval staro kavarno. Skoro vsak dan je priSel prvi in skoro vsak dan je naSel pri sosecni mizi istega soseda zmerom samega znjegovo smotko. ObSIa ga je divja antipatija do tega človeka, ki se je izprevrgla v prav tako divje sovra- Stvo. Ni ga poznal, ni vedel, ne kdo je, ne kaj je, ne kaj je počel, ne kaj je govoril. Nič ni vedel o njem, nič drugega kot to, da ga on, Toribio, iz vsega srca sovraži. »Moj Bog!» si je dejal, «kako imam tega človeka v želodcu!* In da bi utemeljil in opravitfl svoje sovra- štvo, si je izmiSljeval, ne da bi se tega zavedal, tisoč majhnih pretvez. «Kako bahaSko kadi svojo smotko! KakSen zaničljiv pogled ima ! KakSen zabuhel obraz! Kako se mu že po obleki pozna, kakSnega duha sin je! Kako buli va- me... gnusim se mu... razumeva se!» In vse to je bilo laž in Toribio je dobro vedel, da ni bil oni ne bahaSki ne tako zsničljiv in da ni ne tako za- buhrl in da tudi nobenega gnusa ne kaže do njega. «In ko vstopi, ne pozdravi !• . . . Toribio tudi ni pozdravljal. Ko si je te pretveze dostikrat po- novil, si jih je končno verjel, si iih je sugeriral kot resnitne in je bil pre- verjen da ga njegov sosed sovraži. Stopil je v kavarno . . . «Tu je! Kako buli vame! Sovraži me, saj se vidi, da me sovraži I ...» Pričel je slabo govoriti svojim prijateljem o njem, dejal je, da se so- vražita, si izmiSljeval tisoč majhnih laži o besnih pogledih, ki da bliskajo med njima, o zaničljivih kretnjah in je končno sam vse verjel, kar je pripo- vedoval. Za vse to je ostal gospod pri so- sedni mizi neobčutljiv. Mogoče je uganil, kaj se godi v Toribiovi du§i, toda storil ni nikoli nič takega kakor ta. Nekega'dne je priSel Toribio ne- koliko dobre volje v kavarno in prvo, kar je opazil, je bilo, da njegov sosed sedi pri njegovi mizi, pri mizi Toribia in njegovih prijateljev. «Sedel je k naSi mizi» čeprav je njegova miza prosta! Prepir iSče!... Toda v kavarni je last miza tistega, ki je prvi pri nji . . . To je vseeno. Saj ima svojo mizo. Zakaj ni sedel k svoji mizi ?... Ne, jaz sedem sedaj k naSi mizi. Kaj, prepira iSče? Potem naj kar prične ... Gotovo, da noče dru- gega, kot da bi se*del k njemu, da bo lahko kaj rekel...» Toribio je sSdel k isti mizi, svojemu sovražnemu so- sedu nasproti. Natakar je priSel in je odnesel podstavek, ki je stal pred To ribiom. «Kaj je? Ali ga hočeS nesti h kaki drugi mizi? Ne, rre! Le tu ga pusti \» In se je ozrl na svojega soseda. «Toda, mladi gospod», je odvrnil natakar. «ta pri bor je že rabljen. Neki gospod, ki je sedel z gospodom Ra- faelom, je pil kavo.» Rafael mu je ime! KakSno nesim- patično ime I Toribio je price! piti svojo kavo. Srce mu je utripalo in sam ni vedel, kaj se godi. Ko je bila skodela prazna, je zvrnil konjak na duSek. Naročil je ie Se enega in nato Se enega, čisto zoper svojo navado. Obraz mu je gorel. Konlno se je obrnil k svojemu sosedu in Ra ie vpraSal: «Zakaj ste danes sedli za to mizo, dasi je vaSa prosta?» Sosed ga je pazomo pogledal in si je mislil: «Saj sem si mislil, da je ubogi fant prismojen!» In ni odgovoril. «Zakaj ste sedli k tej mizi? «Ker se mi je zljubilo.» «Ali ne veste, da ie to naSa miza?» Rafael mu je že hotel odvmiti nekaj grobega, pa si je mislil: «Raje opravim zlepa! Ubogi fant I» «Veste, ko sem priSel, je sedel pri tej m»zi znanec in prisedel sem k njemu.» «In zakaj niste zapustili nale mize, ko je znanec odSel?» Toribio je poklical Se en konjak. Stran 2 ___________ »NOVA DOB A«_______________ Stev. 104. Spoštovane gospodinje! Pri nakupu zahtevajte vedno le *. „Minsko cikorijo" %L*LL * i zv r sten pridatek, ki daje kavi dober okus. izdatnost in lepo barvo! žavi. Novi nacrt je minuter ž> odobril in bo v kratkem razposlan v?«l solan:. c DYE XOVI PESMARICI. G>T- Cirif Pregelj. učitelj na messn: csüov- ni soli in na Glasbeni Matici v <>l;u je izdal dve novi. zbirki nir>riih :n umetnih pesm: za nai* k>l-e pcii ime- norn >>"aj?eljčki«. Prva knjizi vsebuje eno- in dvozla.»n- in trills::-: pesmi za vlšjo štopnjo Cusnovnih i?i in nižje raz- rede mesc-anskih šol. G. Prezel» je zbral nad 120 pesmi in jih Sistematicno uvrstil. Pes marie; host a i'Otovo dobro- došli šofara. ki jim primanjkuje dobrih mladin.skih pes marie. >Xageljčki* se dobe pri izdajatelju g. Preglju v Gelju. c IMEXOVAXJE. Pri okromem rudarskern uradu v Celju je imenovan za staresino in?. Kornel Ferjancic, do- sedanji prornein: upravitefj pri direk- ciji drza\Tiega radnika v Mostaru. c SMRTXA KOSA. Dne 13. t. m. je umrl v Pragi v starosti 59 let g. Jan Keyzlar. ra/unski nadsvetnik občine Praga. Bajnik je bil oce soproge tu- kajšnjegH trgovca Slavka Motana, ka- teri je bil a pred dvema mesecema tudi urnrla rnati. Na.se sožalje! <-. SPP.EMEMBE V KAPUCIN- SKEM SAMOSTAXU. 0. eksprovin- cijal Donat Zupančič je postal vikar; semkaj .sta prestavljena o. Leopold Gr- bavac iz Studenoev pri Mariboru in o. Dionizij PnVtovnik s Ptuja. Od tu pa je premeščen o. Hugolin Prah v Skofjo Loko. c P0DP0RE »LASTXEGA DO- MA t. Zadruga >Lastni dom« je v svoji zadnji seji dovofila podporeObrtni na- daljfcvalni soli v Celju 1000 Din. za revne otroke v Gaberju 200 Dm. Olep- sevalnemu društvu 100 Din. Dijaski kuhinji 250 J)wi. Podpornemu društvu za revne licence 150 Din. za zgradbo na.sipa v Gaberju 1000 Din. Ga.silnemu drustvu v Gaberju 250 Din, Celjskemu ' Sokofu 250 Din. — To zadrugo mora- mo staviti za zgled zavodom v razmer- ju njihove moči. c ENODNEVEX TEČAJ 0 BREZ- ALKOHOLNEM GOSPODIXJSTVU priredi »Brezalkoholna produkcijac v ; nedelj«. dne 20. septernbra v Celju v prastorih g. Martina Perca na pose- .stvu Obgrajski dvorec (pri Skalni kle- ti), ako se prijavi 25 udeležencev. Pri- jave sprejema «Brezaskoholiia produk- ciija« v Ljubljani, Poljan»ski nasip 10. Sodelujejo celjski sadjarski strokov- njaki. torej dobrodosli tudi v.»i prija- tolji sadjarstva in treznostnega giba- nja v Cefju in okolici! c ŠP0RTM KLUB CELJE je na- meraval preurediti za sportno igrali- i see Glazijo ob Ljubljanski ce.sti. Ker j pa je imela mestna občina proti temu ! načrtu pred vsem stvarne pomisleke. ! a je tudi dvomi-la. da bi bil Sportni j kfub finaneno kos težki nalogi. mu je | odstopila za sportno namene kos zem- ljLšča pri Spodnjcrn Lanovžu. Dasi je občina to zemlji.šče pri svojem obsež- nem ekonomatu po^rešala, je hotela • vendar le pokazati. da zna ceniti kra- ! jevni pomen sportnega gibanja in na- predka. Sedaj pa se cuje. da iz tega projekta ne bo nič. tako da prevzame zemljišče zopet mestna občina. Škoda je. da celjski športniki ne morejo priti do svojega fgrasi.^a. Krivda leži tudi ! v tern, da so >e bavili s prevelikimi na- ! črti. ki se ne dajo izvesti. i c KLUB SLOVEXSKIH KOLE- \ SARJEV priredi v nedeljo. dne 19. t. m. klubovo prveastveno dirko na pro- gi Celje—Trojana—Celje (12 km). Ob- en em bo tudi dirka juniorjev na prog? Celje—Sv. Peter—Celje (26 km). Pri- jave sprejema do nedei'je tajnik Erv. I Gracner (tvrdka K. Loibner). Prijav- nina 5 Din. Start glavne dirke ob pol 14. uri. za juniorje ob tričetrt na 15. i uro. Prihod na cilj priibližno ob 15. uri. SOKOLSKA AKADEMIJA CELJ- SKEGA SOKOLA ob priliki praznika Ujedinjenja se vrsi 30. novembra 1926 ob 20. uri v mestnem gledalkscu. Pro- simo vsa narodna društva. da na ta vecer ne prirejajo nikakih prireditev. Odhor. c PR0STA STAXOVAXJA. (Raz- gi'a.sj Xa.stopna stanovanja se bodo v sinisiu zakona o stanovanjih dodelila: prvic objavljena stanovanja: Cret 15. Mihelak Rudolf, 1 soba s štedilnikom. podstr.; Megojnice 61. Cizej Anton. 1 soba. kuhinja, pritl'.; Gaberje 45. Sen- car Matevž. 1 soba. kuhinja pritl.: Mi- klavški hri'b 18. Bovha Ivan. 1 soba. kuhinja podstr.; Zavodna 76. Palir Iv.. 1 soba s štedilnikom, podstr.; Gaberje 45. Sen car Matevž. 1 soba. kuhinja. pritl.; Pecovnik 17. Koncan Fran. 1 soba. kuhinja, pritl. — Stranke. ki spadajo po stanov. zakonu ined zasci- tene o.sebe. se pozivajo. naj v roku 5 dni. to je do 21. septembra t. 1. oh 12. uri' dopoldne naznanijo v pisarni sta- novanjskega sodisča. da se potegujejo za eno izmed označenih stanovanj. Kdor se ne zgi'asi. .se smatra, da sploh ne reflektira in ne prosi za ta stano- vanja. To imajo storiti tudi oni pro.š- njiki, ki so v svojih prošnjah navedli. da se potegujejo za «katerosibodi« sta- novanje. ali pa ki so prijavili kako druigo stanovanje, ki pa jim ni bilo do- deljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju ne pri.sli vpoštev kot refi'ektanti. Stran- ke se opozarjajo, da si vsako stanova- nje pred prijavo ogledajo. Kdor od- kloni stanovanje, ki mu je bilo dodelje- no, bi pri prihodnjih dodei'itvah ne pri- šel v poštev. Zaščiitene stranke, ki svo- jih prošenj za nakazifa stanovanj do sedaj niso vložile, odnosno starih pro- .šenj niso obnovile ali spopolnile po predpisih zakona o stanovanjih, se po- zivajo. da to storijo do navedenega dne, ker bi se jih sicer pri dodelitvi ne moglo vpoštevati. KIXO GABERJE. V petek 17. in soboto 18. septembra »Stoj! Na polici- jo/« Doživljaji njujorškega ženskega detektiva. Za mladino dovoljeno. MESTNI KINO. V petek 17., so- boto 18. in nedeljo 19. septembra »Strah in trepel praqozda«, kjer ima giavno vlogo znameniiti volčji pes Rin- Tin-Tin, ljubljen.ee kino-občinstva, -t. Predstave zvecer ob 8.15, kar vefja od sedaj naprej in za zimsko sezono. CEYLJE zaj šolsko mladino I mm UHBft5*5* ¦•••••••'¦^•••••t............j^m%........¦•.....itMwiiiM Rafael ga je nemirno pogledal, kakor človek pogleda norca, in je odgovoni: «Ker sem hotel posedeti z vami... Nikar toliko ne pijte !* «Kaj pa vas to briga?» Rafael si je mislil: «NajboljSe je, če grern !» Dvignil se je in je dejal Toribiu: «Pomirite se!» In je odSel. Ves isti dan ie bil Toribio silno razburjen. Naravno: Stirje konjaki; ko vendar ni nikoli veC pit kot enega! Tisto noC je premiSljeval o samem sebi in je spoznal kako neumno se je vedel. «Moram ga obvladati!» Prihodnjega dne je priSel v ka- varno. Rafael ie bil tarn! Toda to pot pri svoji mizi! Toribio se je namenil k njemu. Oni je pomislil: «Ta norec je zopet tu!» Toribio je pojasnjeval na tisoč na- činov, je prosil Rafaela za odpu&anje in ga je konCno povabil k s?bi. Tedaj sta postala dobra prijatelia, skoro m- timna prijatelja. Toribio ie pripovedoval Rafaelu o Campomanesu. Rafael je imel tako zlato sree in je bil tako prikupen. Ko je moral Toribio zopet v svojo vas, mu je bilo slovo od Rafaela težko. PriSel je v svojo vas in prvi člo- vek, ki ga je sreCal, je bil Campo- manes. Toda Cudno! Ni iskrice sovra- štva ni čutil do niega : nasprotno, skoro da simpatijo. «Nesreden človek je,» si je mislil. Od tedaj je moral večkrat pre- mišljevati o tem, kako da se je nje- Kovo sovraStvo do Campomanesa moglo spremeniti vsočutje. Nekega dne je Sel z enim izmed svojih madridskih prijateljev na izpre- hod. pa sta srečala Campomanesa. Toribio ga je pokazal prijatelju in ta je dejal: «Ali ve§, komu je podoben?» «Komu?» «Rafaelu.» Res je, tako je bilo! Dotlej tega ni opazil. To se pra«/i, opazil seveda je, ali zavedal se ni tega. Sedaj se je pojasmlo niegovo so* vraStvo do Rafaela, zakaj je njegovo sovraštvo do Campomanesa izgimlo, ko se je bil pomiril z Rafaelom. «Čudna stvar,» si je rekel. «hudič vedi, kje je pravi vzrok za sovraStvo in Ijubezen! Človek je pa res sme^no bit je!» Res je, iloveSka du5a ima preČudne Kube. Mm, irhKljsti ii iz ml e v najkrajsein času v telovadnici! Xa svidenje! Zdravo! Za Sokolshv drustvo v Celju: Dr. E. Mejnh: Dr. M. Hrninrer. t. Q. tajnik. t. č. starosta. TEWVAhBA P0SAMEZSIH 01)- DELK0Y SOKOL. DRUŠTVA V CE- LJU se vrši kakor sledi: 1. elani: pondei'jek in petek od 20. do 22. ure: 2. članice: pondeljek in petek od 19. do 20. ure; 3. moški narasčaj: torek in sobo- ta od 20. do pol 22. ure; 4. ženski narašcaj: torek in petek od 17. do pol 19. ure; 5. moška deca: torek in petek od 14. do 15. ure; 6. ženska deca: torek in petek od 15. do 16. ure; 7. starejsi clani (od 26 let na- prej): pondeljek in sreda od 18. do 19. ure; 8. moski prednjacki zbor: sreda od 20. do 22. ure; 9. ženski prednjacki zbor: sreda od 19. do 20. ure.__________________ Ljudska prosveta. I Obrtna, trgovlnska, tovarnllka In leležniAka termlnologija. Spisal Henrik PodKraiSek. NemSko-slovenski del. Prevalie 1926. Natisnila in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Knjiga ima 261 strani, priročne veükosti in /Z""'"i jP"'//"* TDdlpnajiiilitnkiifini Uvidevno je, do razvlja vsako sredslvo vse svoje prednosli, Le ga prav uporabljamo. Tako je ludi s Persilom. Polmdile se in prečilajte navodilo o upo- rabi na Persil-ovih zatojih In ravnajle se po njem pri pranju. Oipit: krasno, sniiiobelo, lik- tti pirilo, to pi n ctm iiiii Ii im triii Stev. 104. »NÜV'A DQBA« Strap 8. Šolske knjlge za vse sole, ki so doloCene za Solsko leto 1926/27, se dobijo v knjigarni in veletrgavlnl t papirjam Gorlöar it Leskoviek. Celje 12 Krall» F«tra oast« if w. 7-0 In 8«avnl ti>f IUv. 14. Vse tobte in risalne potrebščine •• dobl|o v wtllki liblrl in na|oe»ej« v kitjlgarnl in veUtrgovini • paplrjem Gorlčar & Leskowiek, Celja Krall« »«tra ottt« it««. 7-0 I« Sla*«l t*§ ittv. 14. 6 •tine Din 60'—. Osebno poznam fe dolgs leta bivlega prcfesorja srednje tehnične sole v Ljubljani, kakor tudi tkonj vse njegdve izborne knjige, ki to Izsle za strokovno äolstvo v Slo- ven ijl. A najbolj pa me je nzveselila njegova terminologija, ki je ravnokar izSla. Kot dolgoletni uCitelj m obrtno- mdaljevilni Soli v Žalcu sem vedno pogreSal slovemka termini za obrtne in tvorniSke izdelke, kakor tudi dobre besede za razno orodje in razlitne stroje in strojne dele. In It Citamo dines raCune naSih obrtnikov, vidimo vse polno nemSkih in spakedranih iz- nzov, kir pa ne moremo zameriti niti obrtniku, ali trgovcu in tovarnarju, ko pi ne pozna primernih siovenskih ter- minov in tudi uCitelj v Soli dostikrat ni znal, kako t mu odpomodi. Danes pi, ko imamo pred seboj PodkrajSkovo terminologijo, je na mah odpravljena ta hiba in vsakemu trgovcu in obrtniku bo odslej omogoCeno napisati sloven- sko brezhiben in tofien raCun. In Če nekoliko pregledamota slovar, najdemo toliko domačih besed, ki se jih bo vsakdo s pridom in veseljem poslu- ževal. S to knjigo, v koii je takorekoč predal pisatelj in v knjigi navedeni sodelovalci okoli 13000 siovenskih ter- minov, bo odstranjeno slovniSko zlo mSih obrtnih in trgovskih raCunov kakor poslovnih spisov sploh. Zato morem PodkrajSkovo terminologijo vsem obrtnikom, tovsrnarjem in trgov- cem, zlasti pa tudi vsem učiteljem obrtno- in trgovsko-nadaljevalnih Sol kar najtopleje priporočati. Rajko Vrečer. Gospodarstvo. g Veleseim v Osljeku. Ob ščite velesejm in izložbo v Osijeku, katera traja od 11. do 26. septembra t. I. Iz loženi so produkti naše industnje in obrti. Zastopana je grafivataka. PRVOVRSTNI «ONCBfIT M vrSi vsako soboto in nedeljo zveCer od 1/29. ure naprei v ttotalu „PRI POSTI11 12 Vstopnina proita. 9 Za obilen obisk se priporota Franc Rebeoschegi, ntni>, eel» Za obilen obisk se priporoča 50-22 mesarija, delikatesna trgovina ter zajutrko- valnica JOSIP GORENJAK, Celje, Kralja Petra c. LOKAL velik, sun in svetel v najprometneiSem delu celjskega predmestja, se takoj 3 odda. Naslov upravi lista. 2 Ob nedeljah! Različno novo pohiStvo po zelo ugodnih cenah se radi preselitve v lastno hiSo odda. Ogled a se lahko tudi ob nedeljah Oosposka 25, v vest, tretja vrata na desno. Elega»tm telSi fflc-KltlnKI moSke oblike in lepi bareti od D'n 80 — naprej. Velika izbira baršunastih klo- bukov v vseh cenah pri 46 ü>ry 8n»olniker, modistinja, Us O«1j«t palača Pr*« hrv. iUdionlo« ObieliB za hopanje in hlaühe nogavice vseh barv, volna vseh kako- vosti in barv, jumperii bogate izbire, gumijevi plaSči, predmeti »Elida« za toaleto v modni in manufakturni trgovini 50 Fr. Karbeutz, Celje, 34 »Pri čebeli«, Kralja Petra 0. 3. ^^ PriporoAa sa ssa izdalovalnica in trgoviha moikoga in ienakega ^s perilanaBE kakor tudi (ipk. Predtiskarija, entlanje na &troj itd. NajnovejSi vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenLne. 18 Postrežba točna in solidna. - Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. M. Sribai», Calja, Oosposka ul. 27. Pozor! Pozor! KaVno dojlt ttajmodenttj^ obliKt dawKib filc-klobukov V U barVah ^37 od 80 Din naprej. Sprejmejo se popravila po najnižji ceni. Se priporoCa Franc Cerar, Celle. Bosposha ul. B ElehtratebaiUe podjetje Harol Florjancič t Ceij^ CiibarjifB ceito it Z (poleg davčnega uradaj lnitalaelja elektrlinih «tpriv ti luč h po- ion, telefoMV, zvtnotv, radie-aparatov. Popr«vlja»|e elektr»«»Urjev in vitki- vrttRlh električnlh ipinUv. V zaltgi. leitend, ivetilke, likalnikl, nt- tprjl, itevol, zaraiet ltd. ia vet elektrt- Matirijal. TotM M«ir«iMl Ctmm altk«! rr«rae«Bl kratplata«! u --------a Dober glas gre v mtttt in dežela, Ter tudi k nam to novice te priipele, Da kupii manufakturno blago dobro in pocanl, V meatu Celju, tarn pri nemiki cerkvl Ako nisi bil tain ie oiebno, 6lej, da zapomnii ai za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trflovln, A najceneje kupii edino-le pri Celje, Prešernova ul. zraven nemike cerkve. 10-3 Qospodtn|et pozor! ^^^9^J Priiptll so kourcl ^I^jLi 11 fknhaunje it* Š/ITm^^y / unue zumki Ms /;,,RKX" aWr ^gsJI&eW NlldiMt, trpeinost VrallS iBTitraJnoit. Ogl«d / ^EmIlIm ^pradTaJaBjebrai- I. Rauch, Celjt, PRttnm nl. I ZiduJi ninilla se inrsi|e]o naJUliutntJe. jTosip KOS, CeljeT! Ljubljanska cesta 10 bdrloraliiica tsobovrstnfb noikit, ^o iensKili in otimiüih (nübi. 34 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. LVsa v stroko «padajočo popravila po znlžanl cent. Poitrežba solidna. S Podružnica Žalec št. 29. I L.pvta«,C(lj( moda za gospodt Penlo______ Ovratniki Samoveznice Kravate Nogavice Dokolenke Rokavice Naramnice Žepni robci Pasi ¦TSrtlLeSSa^ ¦ urar, juvellr, optik ¦ ¦ Oalia, aiaval tp§. ¦ ¦ Kopuje zlato In srebro. ¦36-24 Strap 4,______________________________________________»NOVA DOBA«____________________________________________Stev. 103, Taltfon ittv,73 In 76 ~=se~3B9S ¦ OliPUZlliCÄ jj1!1"" ""."I'JIggSSpi PoitnUek. rag.10 398 Ljubljanske kreditne banke v Celju Centra's w Ljubljani Urtanovljcna let» I9OO Agancija Loga«ec. P © d X» u & a* i o « Agencij« Log«tec. Breilce, Čroomelf. Gorlca, ftranj, Marlbor, Metkovlt, Novi Sad, Plus, Sarajevo, Split Trit. aprelema VlOge na knjtitce in lekoCI SKR Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnlh paplrjev, račun profl itgodnenra obrestovanju 3h!t* valut In dovoljuje vsakovrstne kredlte. PT»odaja «pe&Jke dpžavne pazpedne lote*»ije. Otvarja akredlllve in tidafa kredfttna pUma za tu- In lnozemttvo. Delniika glavolca in rezerve Din 60,000000- DelniSka glavnlca tn rezerve Din 60,000.000 - Inserirajte v „NOVI DOBI"! Znatno večjo izbiro otroških vozičkor in Modna trgovina A. DROFEMIK Celje, Qlavni trg 9 Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebščme, dipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljSe nogavice. Samoprodaja „BatV6 čevljev. Oetao NNdi! - Cat tubroäe! - Priam mwrmo W - MtM loin! Dalmatinslia domača vino nudl v viakt mnotlni najceneje tvrdks 50-31 I. P. Matkovic, Slomfikov tr>g 1 Pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta Meslna hranilnica celjska IV laitni pa.la.ci pz>i kolodvoru, . Val hranilnienl poall «e izvrin)e|o nalkalantnele, hitro In to«. | do. Ugodno obreaiovanje. Pojaanlla In nasveti bresplačno, m Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vsq svojo davcno mošjc. UsUnovljena leta 1864. - Pod trajn/m drUvnim nadiorstvom. Vrednost rezervn/h zak/adov nad Krön 2S.OOO.OOO*-. •vox vSÄveiänr GRAWlbFOliOV Samoprodaja gramofonskih*plošL |,VOX" najnoveiSi po»netek. komad Din I'40 pri W. König« ceije trgovina i igračaml In galaaterijoi : R^ Salmič, PCelje9 Narodni dom. ^ Ure, zlatnina, srebrnina in optika mj, po najnižji konkurenčni ceni. ™ Popolnoma varno nalcžite denarn? prihranke pri zadrugi LASTNI DOM •tavb. in kreditni zadr. s om. zavexo v Gaberfu pri Celju Obrestuje hranilne vlo^e po 6°'ö. Večie stalne vloge po dotjovoru naiu«r>dn<»je. lay* Pri naložbi zneska po 20 Din se dob! lay* nabiralnik na dom. ^| -***$ "P| Jamstvo za vloge nad 1 miMinn 2S0 o»»C» Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea at. 6. Delaj, nabira; in hram! Čas je denar! Marljivosl, treznost in varčnost, so predpoKoj nravnosti ! !/ •rials*«'* r„\f ,f\tox JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE v lastni hiSi CSHHfllUEirn ULICi) ST. 11 naspratf poštL Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. U«MBovl|«aa Ufa 1« 89. U«taaoTl|«aa Ufa 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GCRNJI GRAD, SEVNICA, ŠMARJE pri JELŠAH, SOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI ORAD, SEVNICA, SMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zakiad. Tiska in izdaja Zvaaaa tiakaraa. - Odgovorn» sta: za izdajatelja in tiskarno Blllaa 6«tl«a| za redakcijo Vlak« V. Gabaro. - Oba v Celju. ima po zmernih cenah trgovinazgalanterijo, igračami, turistovskimi in ribarskimi potrebščinami KRAMAR & MISLEJ, Celje.