44 I KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino Adam Lucijan Dr. Ivan Švegel in njegov čas (spomini) Med politiki, ki so se trudili za slovensko stvar po 1. svetovni vojni, je bil tudi blejski rojak, dr Ivan Švegel ki ga je težko predstaviti le kot politika, ki je sodeloval v peripetijah ob novih me- jah. Zato sem prepričan da bo kratka predstavitev, ki ji puščam "šveglejansko" konotadjo, zanimiv prispevek k biograßji znanih in znamenitih Slo- vencev. Ob množici gradiva, ki ga je nekoč zbral moj oče, uporabljam še neobjavljene Šveglove spo- mine. Navzlic nekaterim subjektivnim ocenam, na katere so vplivali sočasni politični dogodki, ali celo iz osebnie zamere, je pričujoči sestavek svojevrsten prispevek k naši polpretekli zgodovini. Ivan Švegel se je rodil 17. februarja 1875 v Zgornjih Gorjah pri Bledu, očetu Martinu in ma- teri Ani, rojeni Jan. Najprej je obiskoval domačo šolo, osnovno šolanje pa je dovršil v Beljaku, po- dobno kot pred leti njegov slavnejši stric, baron Jo- žef Schwegel. Nasploh je bü omenjeni stric mlade- mu Šveglu svetel vzor. Mladi Ivan je po beljaški šoli odšel na Theresianum na Dunaj, ki ga je do- vršil leta 1892. Nato je študiral na dveh fakultetah, na "Balohovi" orientalski akademiji (Ivanov stric baron Schwegel, po domače Balohov ima velike zasluge za ustanovitev in dvig te ustanove) in na juridični fakulteti. Kot odličen študent je kmalu dosegel tudi doktorski naslov, že leta 1897 na Uni- verzi v Innsbrucku. Stričev vzor, mecenstvo in predvsem dobre zveze so mlademu Ivanu poma- gale na poti v diplomacijo, ki je tako usodno za- znamovEila njegovo življenje. Pripravništvo za obrt, kateri se je namenil, je opravljal na dunajskem okrajnem sodišču in v Avstrijskem trgovinskem muzeju. Že leta 1899 ga srečamo kot mladega di- plomata na avstrijskem konzulatu v Chicagu, kjer je na prelomu stoletja postal predstojnik konzulata in to službo opravljal do leta 1902. V Chicago je prišel povsem po naključju. Kot odposlanec kranj- skega grofa Hohenwarta bi moral potovati v Maro- ko, a se je v Chicagu ponesrečil takratni konzul. Ta nesreča je bistveno spremerula možnosti in na- črte mladega Švegla, saj je prav Amerika oziroma Združene države tesno prepletena z njegovo uso- do. Da je bilo Šveglove službe v Chicagu hitro konec, je vzrok v njegovi doslednosti, poštenosti, ne nazadnje pa tudi v patriotizmu in svojeglavosti, kar je bUo lastno tudi njegovemu slavnejšemu stricu. Povod za premestitev je bilo preveč vneto Šveglovo zavzemanje za rojake. Zavzel se je nam- reč za rojaka, ki je komaj prispel v Ameriko, da bi kaj zaslužil, a je že dobil poziv za v vojsko. Do- mača oblast ga je poklicala na orožne vaje. Prišlo je do večjega prepira z okrožnim glavarjem v Gorici. Zaradi žaljivega pisma slednjemu, se je mo- ral Svegel celo zagovarjati pred vojaškim častnim sodiščem. Čeprav se je za Švegla vse skupaj ugod- no razpletlo, je bU premeščen na slabše delovno mesto v Pittsburg. Kmalu, že leta 1904, je bil do- deljen za regenta konzulu v Zürichu, a že januarja leta 1905 je potoval na jug Afrike za podkonzula v Capetownu. Prejadral je celo Afriko in spoznaval razmere na kontinentu, ki jih opisuje takole: "V Keniji takrat Mau-Mauov še ni bilo in so se An- gleži precej dobro počutili, v Mogadišu so Italijani eksercirali, v Durbanu/Natal je mladi Gandhi kot indijski odvetnik oblastem nagajal ...".^ Šveglova afriška epizoda ni trajala dolgo, saj je bil že leta 1906 imenovan za vicekonzula v Solunu. V prostem času je svoje pustolovske pohode nada- ljeval po Balkanu. Prehodil je Makedonijo, Trakijo in Pelagonijo. Tudi prilike, da se seznani z vzhod- no obliko meništva ni zamudil. V letu 1907 je dlje časa bival na Atosu. V svoji novi službi je imel priložnost opazovati četniške boje Bolgarov, Grkov, Srbov in Romunov, ki so se prav tedaj osvobajali izpod turškega jarma. Obiskal je tudi Carigrad. Na delovnem mestu ga je obiskal dr. Lambert Ehrlich, ki ga je prosil za priporočila, da bi si lahko ogledal Atos in tam tudi nekaj časa prebival. Svegel mu je priporočila rade volje dal. Ni si mogel predstavljati, da bo istega človeka srečal dobrih deset let kasneje v popolnoma dru- gačnih okoliščinah. Kmalu zatem je bil Švegel ime- novan za gospodarskega poročevalca v New Yor- ku, a je hudo zbolel in se vrnil domov na okre- vanje. Zadnja leta pred prvo svetovno vojno, toč- neje do leta 1917, ko sta Avstrija in Združene dr- žave prekinili diplomatske stike, je Švegel preživel ^ Vsi citati so iz Ivan Švegel: Avtobiografija, Vilsonija 1953, 28. str, arhiv SBL. 51 I KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 onkraj luže. Spočetka je dosti sodeloval s stricem, baronom Jožefom Schweglom. Skupaj s stricem sta pridobila kanadski družbi Canadian Pacific Rail- way Co. koncesijo za pristajanje njihovih ladij v Trstu in za prevoz ljudi v Ameriko. S to potezo je bila precejšnjemu delu prebivalstva monarhije bistveno skrajšana pot v obljubljeno deželo. To je prizadelo nemške interese, ki so protežirali Bremen in Hamburg. Podjetje strica in nečaka ni bilo kdove kako uspešno. Načrt, da bi deželi, železnicam in avstrijskemu pristanišču Trst zagotovili redne dohodke in vsaj nekaj dobička, je sicer obveljal, a je Ivana Švegla stal konzularne službe. Polni dve leti je bil doma, brez plače. Leta 1913 je bil ponovno poslan v Združene države, najprej za konzula v ameriško zvezno državo Kolorado, v Denver, nato pa je služboval v St. Louisu kjer je tudi zaključil kariero diplomatskega predstavnika avstrijske monarhije. Dr. Švegel Ivan (1875-1962), slika v DA. Tako se je iztekla diplomatska kariera dr. Ivana Švegla v stari Avstriji. Komaj štiridesetletnik je do- segel vse, kar se je po normalni poti v takratni državi dalo. Res je tudi, da ga je dobršen del živ- ljenja spremljala stričeva karizma, kar mu je dosti- krat pomagalo, saj je zaradi svoje trmoglavosti in dosledne poštenosti mnogokrat zašel v težave. Za baronom Schweglom, ki je umrl na začetku vojne vihre leta 1914, je odšla tudi Avstrija. Dr. Ivan Švegel se je sredi vojne vihre vrnil domov. Kot sam piše, se je leta 1917 priglasil v vojsko in tam najprej poveljeval mariborskim dragonarjem, nato pa je bil na bojišču v Albaniji. Za svoje za- sluge je bil odlikovan z najvišjimi avstrijskimi pri- znanji. Ko se je vrrul domov na dopust, je bua Avstrija že v popolnem razpadu. Konec vojne se je hitro bližal. Slovenci, tisočletje in več vpeti v nem- ški politični in kulturni prostor, so se le s težavo prilagajali hitro menjajočem se položaju. Narodni svet in narodna vlada v Ljubljani sta bila od ljud- stva odtujeni. Neenotna politika v teh organih do Koroške in tudi ostalih pokrajin izven Kranjske, je povzročila, da je slovensko ljudstvo imelo le malo možnosti za uveljavitev kakršnihkoli lastnih inte- resov. Vizije najvišjih organov so bile v Ljubljani kljub zagnanosti in programom zvečine zmedene in meglene. V svojih spominih Švegel na kratko opravi s tem obdobjem, več pozornosti posveti le sočasnim dogodkom, kjer je sodeloval tudi sam. Takratni predsednik Narodne vlade vitez Josip Po- gačnik, Sveglov dober znanec, je slednjega ime- noval za predstavnika Narodne vlade na Dunaju. Na zahtevo Narodnega Viječa, ki je imelo druge načrte, pa so morali Šveglovo imenovanje prekli- cati. Predstavnika na Dunaju sta tako postala dr. de Francesd, povsem neuk diplomacije in polkov- nik Stefanovič, da bi v navezi z Odborom južnih Slavena opravila repatriadjo vojakov, vojnih ujet- nikov, beguncev itd.. Toda stvari so se tako za- pletle, da je prišlo do političnega mešetarjenja in nemalokrat tudi do izrabljanja položajev za osebne koristi, kar je bilo vse skupaj slaba reklama za novo politično tvorbo Južnih slovanov. Šele tedaj se je zganilo tudi Narodno viječe in odpoklicalo nesposobna in skorumpirana pooblaščenca ter ime- novalo Švegla za zastopnika Narodnega viječa na Dunaju. Prva naloga novega predstavnika je bila najti in imenovati nekaj predstavnikov iz bivših avtroogrskih ministrstev, ki bi sodelovali na kon- ferencah poslancev in bi o delu poročali Narodni vladi, ki je Švegla imenovala tudi za zastopnika pri konferenci o likvidadji zunanjega in vojnega mi- nistrstva na Dunaju in mu za pomoč poslala dr. Rudolfa Andrejko. Prehitra združitev južnoslovan- skih narodov v kraljevino je Šveglu onemogočila dokončanje poslov. Njegova naslednja zadolžitev je bilo sodelovanje pri anketi na Koroškem, ki jo je po nalogu Šveglovega prijatelja, harvardskega pro- fesorja Coolidgea vodil major Nelson Miles. Tu se pričenja obdobje, ki ga je Švegel v svojih spominih relativno dobro popisal. Iz načina pisanja veje spo- znanje, kako je velikosrbska politika s svojimi po- 52 44 I KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino stopki in niti ne v svojih državnih interesih, tem- več v interesih, ki so se porodili v kdove kateri belgrajski gostilnid, ob bogve kateri uri, name- ravala voditi državo. Vendar je del te politike ka- sneje postal tudi Švegel sam. Pošteno je priznal, da so bili za svojo nesrečo, ki jih je zadela na na- rodnostnih mejah, v veliki meri krivi tudi Slovena sami. Zaletavi in nevajeni diplomadje so si na- pravili več škode kot koristi. Švegel je na nera- zumljivo nestrpnost naletel že na svojem služ- benem potovanju na Koroško. Dogovoril se je bil z majorjem Milesom, da se sestaneta v Dravogradu. Toda na železniški postaji se je "togoten in vpijoč" spravil nadenj njegov siceršnji znanec, blagi ko- roški narodnjak dr. Lambert Ehrlich, prav tisti, kateremu je Švegel mukoma, vendar rade volje, oskrbel dovoljenja in priporočila za bivanje na Ato- su. Scena, ki mu jo je Ehrlich napravil pred vsemi ljudmi na postaji, je bila po Šveglovih besedah mučna, saj ljudje verjetno razen predirljivega vpitja, naj se spravi od koder je prišel, prejkone niso razumeli ničesar. Že takrat se mu je porodil sum, da se vse skupaj ne bo dobro končalo. Mimo se je umaknil in se podal drugim nalogam naproti. Bü je imenovan v številno delegadjo kraljevine SHS na mirovni konferend v Parizu. Glavnino de- legadje so sestavljali trije. Srbe je vodil Nikola Pa- šič, Hrvate dr. Ante Trumbič, Slovence pa bivši medvojni avstrijski minister, pri poslih natančni in prizadevni dr. Ivan Žolger, simpatizer SLS. Vsak od naštetih treh vodij je imel svoje svetovalce in eksperte. Švegel je bil znotraj slovenske delegadje zadolžen za splošne politične posle. Povsem neho- mogena delegadja ni obetala kakega večjega pre- obrata splošnih teženj na konferend, kjer nova kraljevina ni bila še niti mednarodno priznana. Prevladovali so pardalni interesi. Nikolo Pašiča je bolj zanimala menjava Trsta za Solun, ki bi Srbom odprl izhod na morje. Tudi Hrvati so se enako kot Srbi lotili obrambe lastnih interesov. Dr. Trumbič, takrat že vladni zunanji minister, se je potegoval za celovitost Dalmadje. Slovend so se obnašali podobno. Težišče njihovega zanimanja in delova- nja sta bili seveda severna in zahodna meja. Švegel je zaprosil za sprejem pri Wilsonu. Za- radi zvez in ugleda, ki ga je užival, mu je uspelo dobiti termin za sprejem pri zelo zasedenem Wilsonu. Na sestanek z Wilsonom vzel še dr. Voš- njaka in dr. Gregorina. Sestanek ni bil posebno dolg. Ob dogovorjeni uri se je ameriški predsednik pojavil in po pozdravu je Švegel predsedniku predstavil Slovence kdo in odkod so. Pri tem ni pozabil na škofa Barago, ki je bil Wilsonu še kako poznan. Omenil je tudi slovensko diaspore v Združenih državah in nato skušal razložiti položaj Slovencev doma. Govoril je, da so Slovend branik na poti nemškega imperializma v Sredozemlje, na drugi strani pa so vedno morali braniti krščansko Evropo pred vdori barbarov z juga. Tako so od prostora, ki so ga nekdaj naseljevali v Alpah in tja do Češke, počasi izgubljali del za delom. Tudi šte- vilo Slovencev se je manjšalo in danes živijo na malem koščku ozemlja, ki si ga delijo zmagovala. Wilson je priznal, da je nekaj pogledov sicer no- vih, a ga je bolj skrbelo zahodno vprašanje in Re- ka. Dr. Vošnjak ga je prosil, naj vztraja na narod- nostni meji proti Italiji. To mejo mu je pomenila reka Soča. Wilson je merdl, da je predlog pošten in ga je obljubil podpreti. Sestanek je hitro minil. Na koncu so Wilsonu izročili še album s podpisi nekaj tisoč slovenskih deklet, namenjen njegovi hčeri, Id pa še ni pripotovala v Pariz. Kot piše Švegel, se je trudil v Parizu čimbolj reprezentativno obnašati. Stanoval je v velikem in mondenem hotelu Place de la Concorde, v bližini ameriške delegadje. S svojim uglajenim nastopom si je znal pridobiti naklonjenost marsikaterega politika. Manjkal mu je le sodelavec, ki bi dobro poznal razmere doma ter dovolj močna zaslomba doma pa bi storil za Slo- vence mnogo več. Zavedal se je, da na odlodtve konference ne bo mogel bistveno vplivati, vseeno pa se je trudil narediti kar se da dober vtis. Medtem so doma formirali uradno deputadjo, da bi skušala glede koroškega vprašanja na mirov- ni konferend storiti kar največ. Za blagoslov je bilo seveda tieba povprašati Beograd, ki je odhod bla- gohotno dovolil. Le Nikola Pašič je bü proti od- pravi. Toda delegadja je bila nujna. Strokovnjaki, ki so z mapami pod pazduho hodili po Koroški so vneto zatrjevali, da je plebisdt za Slovence že dob- ljen, četudi bi združili obe coni. Vsakemu le malo bolj razgledanemu človeku pa je bilo jasno, da je položaj bistveno drugačen. Ko je delegadja, ki so jo sestavljali škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, dr. Janko Brejc, dr. Karel Triller, dr. Vladimir Ravnikar, Rudolf Golouh in Albin Prepeluh, pripotovala v Pariz, je takoj morala na sestanek z jugoslovansko delegadjo na konferend. Pašič ni pokazal preve- likega zanimanja za namere odposlancev in posvet z delegadjo ni obrodil nobenih sadov. Na pomoč je spet priskočil Švegel. Preko svojih zvez je v ho- telu Crillon organiziral sestanek z Wilsonom. Ude- ležila naj bi se ga Švegel in škof Jeglič. Vendar iz lepega načrta ni bilo nič. Najprej so se jima pri- družili še ostali člani posebne deputadje. Malo pred sestankom pa so prihrumeli v salon, ki je bil prav nasproti Wilsonove delovne sobe, še drugi ljudje. Med njimi je bil najglasnejši dr. Ehrlich, Šveglova mora, ki je v svojem stilu vsem prisotnim razlagal, kaj vse bo Wilsonu povedal glede Ko- roške. Švegel je opozoril navzoče, naj bodo tiho, ker predsednika nima smisla nadlegovati z zemlje- pisom Koroške. Rekel jim je, da so tu zato, da bi naredili dmboljši vtis, meje pa bo kasneje zarisal 53 I KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 kak podrejeni referent. Ti nasveti so dr. Ehrlichu dvignili pritisk. Njegov izbruh je Švegel zavrnil z opombo o njegovih umazanih gojzericah. Poučil ga je, da so tudi čisti čevlji del celotne podobe človeka in izkaz omike, na katero Amerikanci ve- liko dajo. Dr. Ehrlich tega ni mimo požrl in je pričel Šveglu pridigati, da je tu samo za tolmača in naj bo tiho. Sredi Ehrlichovega besednega naleta je vstopil Wilson s svetovalcem polkovnikom Hou- som. Ker gospoda ni znala jezika, je celotni pogo- vor vodu Svegel. Polkovnik House je koroški pro- blem dobro naštudiral in je presenetil vse prisotne s svojim briljantnim poznavanjem razmer. Med drugim je opozoril tudi na to, da bo glasovanje zavzelo preveliko ozemlje in da so Slovenci v Ce- lovcu v izraziti manjšini. V vsem je bil Švegel per- fekten tolmač , le v primeru, ko je škof Jeglič hotel, da se plebiscitnemu področju priključi tudi Mežiška dolina, tega ni hotel prevesti. Kako prav je imel v tem primeru, se je kmalu izkazalo. Na ta način bi izgubili tudi Mežiško dolino. Polkovnik House je s svojim dobrim poznavanjem koroške problematike spravil prisotne v veliko zadrego. Zato je pogovor tekel vsaj s slovenske strani nervozno in z dosti treme. Švegel se ni dal zmesti in je, kjer je pogovor zastal, z diplomatsko spretnostjo skušal prikrivati stiske in zadrege. Sku- šal je pojasniti Američanoma slovenske zahteve v smislu, da že od samega začetka ne zahtevamo več, kot le toliko, za kar smatramo, da je naše oz. naša pravica. Obenem se je zavedal, da lahko ve- lesile na mirovni konferenci storijo kar hočejo, ne da bi sploh koga vprašale. Tako se je, žal, tudi zgodilo. Sestanek je hitro minil in navzočim s slovenske strani pustil v premislek, kakšne posle- dice bo to imelo oziroma ali so pri pogovoru z Američanoma res storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Iz Šveglovih zapiskov veje vtis, da se je že takrat zavedal katastrofe na mirovni konferenci. Sama konferenca, o kateri na tem mestu ne bom govoril, ni prinesla Slovencem niti delček ti- stega, o čemer so sanjali si in tako močno želeli. Slaba organizacija in propaganda sta le omogoali velesilam, da ni bilo treba uporabiti drugih vzvo- dov, kot npr. v primeru Reke, ko so Italijanom pustili, da so šli čez dogovorjene norme in meje. Plebiscit je propadel, ostalo pa so velesile postorile po svoji vesti. Mesto vodje plebiscitne komisije je bilo ponujeno tudi Šveglu, ki pa se ga je po dalj- šem premisleku odrekel, saj je že ugotovil, da ni več kaj pomagati in da je stvar zavožena do kon- ca. Tako je komisijo prevzel Jovan Jovanovič, Id ga Švegel v spominih značilno imenuje "cincarski pustež". Ta je svoje delo opravil brez čustvene obremenjenosti. Nasploh pa je bilo tudi nekaterim vidnim slovenskim politikom za Koroško malo mar. Švegel navaja npr. dr. Antona Korošca, ki je nekaj dni po plebiscitu izjavil: "Jaz sem Koroško že prebolel". Slovensko ozemlje v novi državi južnih Slo- vanov je bilo dodobra okleščeno. Razen Kranjske so bile ostale slovenske pokrajine prepolovljene (Primorska, del Štajerske) oziroma skoraj v celoti izgubljene (Koroška). Zunaj novih meja so ostali tudi močni kulturni centri Slovencev (Trst, Gorica, Celovec). Katastrofa je bila popolna. Ali bi bilo mo- goče rešiti kaj več, če bi imeli sposobnejše diplo- mate doma in v tujini? Verjetno bi bila slika novih meja drugačna, če ne bi za novo državo stal Beo- grad, prestolnica države, ki je veljala za eno od tistih eksotičnih držav, ki so jih Evropejci tako radi spravljali v zvezo z Orientom in tamošnjimi drža- vami, deloma zaradi posebnega tretmana marlji- vosti in tudi drugih pozitivnih lastnosti med ka- tere sta spadali zlasti poštenost in zanesljivost. "Večno" prijateljstvo s carsko Rusijo, ki se je prav tedaj sprevračala v državo delavcev in kmetov z ideologijo, ki je bila v izrazitem nasprotju s kapi- talističnimi pogledi na svet mnogo bolj razvitega zahoda, jugoslovanski državi tudi ni prineslo na mirovni konferenci v Parizu prav nobenih pozi- tivnih točk. Velesilam je že takrat bolj odgovarjala obnovljena stara Evropa z vsemi nasprotji kot pa območje novih držav z nestanovitnimi mejami, ki so vsak čas težile k novim konfliktom in nesta- bilnostim v tem koncu sveta. Sicer pa so bui enaki dvomi tudi ob koncu druge svetovne vojne na mi- rovni konferenci na istem kraju, s skoraj enakimi protagonisti. C. Grefe: AltKrain, Wien Laibach 1900-1901, Grimšice oì