Inseratl »o »prejemajo iu volj A tristopua vrsta: H kr., če hu tinliH 1 krut, 18 16 Pri večkratnem tiskanji »o ociia primerno miiunjšn. Rokopisi »e n« vračajo, nofrankovMiin pisma so no sprejemajo. Naročnino prejemu opruvnlBtvo (administracija) in eks| edicija na Hturein trgu Ii. št. 16. Neredi v Moskvi. Tistim, ki so mislili , da bo nihilizem že skoraj vse rusko cesarstvo ra/.jedil, ter prerokovali vsaki dan veliko prekucijo ua Ruskem, ki bo uničila caru iu njegovo vlado, dali so nedavni neredi v Moskvi očividen dokaz, da caratvo še trdno stoji, da masa naroda še ljubi cara in vero. Ko so namreč prišli izgnani študentje iz Kieva v Moskvo, in so hoteli nihilisti njim na č st napraviti demonstracijo, napadlo je te nihiliste razkačeno ljudstvo s krikom ; „Na tla s sovražniki cara iu veret" Mnogi so bili ranjeni iu nekteri bojda celo usmrteni, če jo liberalnim nemškim listom verjeti. Vnela se je vsled tega razdražena pravda med pet.ro-gradskimi in moskovskimi listi. Petrograjski listi so bolj evropsko-liberalni in zagovarjajo napadene nihiliste, moskovski listi pa so staro-rusko-konservativni, ter zagovarjajo ljudi, ki so hoteli svojo zvestobo caru in veri s tem dokazati, da so kaznovali one, ki fičujejo proti caru in državi, ki sami brez vero tudi drugim vero jemljejo, ter imajo v glavi sanjarske ni-hilistične premembe , ki se nikdar vresničiti ne dajo. Kar ves svet trdi , tega tudi mi zanikali ne bomo, da je ruski absolutizem prestrog, in da so bolj svobodne postave za Rusijo potrebne. Nasprotno pa tudi v a nihiliste nobenih simpatij imeti ne moremo, in sicer iz teb vzrokov: 1. je znano, da nihilisti nobenega domoljubja in rodoljubja nem njo , da simpatizirajo z vsemi sovražniki, da so nihilistovke z veliko večini navdušenjem stregle turškim ranjenci m in jim več dobrot skazovale nego ruskim; prav verjetno je, da so ti ljudje z angleškim denarjem pod- Po poŠti prejeman velja : /.a colo leto , 10 pl. _ kr. kh pol letu . . 6 _ »a četrt lota . . '' r,« - n iiu d V administraciji velja: /.a eolo loto . . S rI. 40 kr. iu pol leta . . . 4 „ 80 „ *u četrt letu . . 2 „ 10 „ V Ljubljani nu dom pošiljan veljA (10 kr. več uu loto. Vrednlitvo jo v Lingovih ull-cuh štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torok, četrtek iu soboto. kupljeni, ker rogovilijo ravno sedaj, ko je vojska z Anglijo pred durmi, da bi ltusijo oslabili; 2. je znano, da nihilisti zametujejo vsako vero in da so v tej zadevi pravi bratje evropskih rudečkarjev ; oni so tedaj tako izdajalci domovine, knkor Kristusovi odpadniki; 3. oni hočejo odstraniti cara in vse ruske oblasti, in ker to delajo v času, ko je Slovanstvo v naj veči nevarnosti, kakor sedaj, zato so sovražniki vsega Slovanstva; 4. oni uemajo ne rodoljubja, ne domoljublja, ne vere, ne zdravih nazorov o življenji narodov; če je ruski red slab, ui treba, da se ima odpraviti vsaki red ; taka prekucija, da bi se odpravile vse višje oblasti, da bi se odpravilo imetje, iu vstanovila neka komuna, to so oblačni nazori, ki imajo morda kako dobro zrno v sebi, pa gotovo niso vredni, da bi se morala zavoljo njih prekucniti vsa Rusija v krvavem puntu. V tako velikanski državi, kakor je Rusija, i u pri tem primerno še malo naobražcucm prebivalstvu jo treba enotne, centralne, krepke vlade, ki je izražena v besedi „car", drugače se veliko carstvo razdrobi, in to bi bilo ravno uaj-gorkejša želja vsili sovražnikov Slovanstva, zato se nihilističnih puntov tolikanj veseld. Rusko ljudstvo pa cara ljubi, ljubi svojo krščansko vero, m to ljudstvo glasno protestira proti onim izdajalcem , ki zdaj v pogledu na veliko vojsko vznemirjajo domovino, ter tako sovražnikom v roke delajo. Ne odobravamo sicer surovega načina, s katerim je moskovsko ljudstvo napadlo nibilističue kričače, nasprotno pa tem ljudem tudi ne škoduje nekoliko kazni, da ne bodo mislili, da imajo vse ljudstvo za seboj, kedar ščujejo zoper domovino, cara in vero. Ljudje pač mislijo, da je izven Husije vse zlato, iu v Itusiji vse slabo, kakor naši nemškutarski nihilisti vse domače zaničujejo, m se z vsakim naših sovražnikov radi /.vežejo. Lani so ruski in naši nihilisti objemali Turke, letos se navdušujejo za Angleže. Najbolje bi bilo te ljudi iz dežele poslati v tiste kraje, ki jih največ hvalisajo ; tam bi se jim oči odprle, da bi spoznali, kaj je domovina. Petrogradski listi, smo rekli, so bolj nem-ško-liberalni, nego rusko-slovanskega mišljenja, zato jim Moskvičani žr davno po pravici očitajo, da uiso prijatelji domovine; le nemški psevdoliberalizem jim po glavi roji, da bi za-mogli tisto oblast, ki jo ima sedaj car v rokah, sami v posest vzeti, in Rusijo po nemškem kopitu osrečevati, kar toliko pomeni, kakor meščan je gospod, in kmet njegov hlapec, kar skušajo v marsikteri državi, kjer nemška mesta kmečko ljudstvo tako majorizirajo, da si želijo skoraj nazaj tistega absolutističnega časa, ko je cesarska beseda več milosti poznala, nego ona sedanjih „liberalnih" sodržavljanov. Sedaj rede Rusi le curti in njegove vradnike, potem pa se bo hotel iz žuljev naroda obogatiti cel regiment lačenbergarjev. Absolutizem je zlo, pa za Rusijo sedaj še potrebno zlo, svobodnejše postave pa bi se lahko vjemale z načelom ruskega samodržestva v podobi ukazujočega cara. Namesto samovoljnega ravnanja ruske policije morala bi stopiti stroga postavnost, pravičnost. Da bi piv stopila namesto carskega gosudarstva uihi-listična garda, ki hoče. odpraviti vfte stebre človeške družbe: zakon, družino, vero, imetje, ilomoljubje, — tega nikakor želeti ne sinemo. Ruski narod ljubi cara in domovino, in ve, zakaj; njemu je Rusija „sveta" in car „ba- Neustrašni Kraljevič. (Narodna pravljica, priobčil liriki.) Pred mnogo leti živel je na dvoru necega kralja mlad kraljevič, kteri se ni bal — da rečemo po domače — niti beriča niti hudiča. Ni mu dalo miru na dvoru kraljevem ; malo ga je brigala vsa lepota kraljevske hiše, hotel je po svetu iti, da bi se mu pripetile kake čudne reči. Poslovi se od očeta in matere, ter jo malino proti vzhodu, ne zmenivši se, kam pelje cesta, po kteri roma. Cez več ilui pride do hiše nekega velikana. Ker je bil jako truden, se vsede pred hišnimi durmi, da si opočije. Oziravši se okoli sebe, zagleda za hišo velikansko kegljišče. Pride mu na misel pojdimo kegljat. Naglo skoči po konci, si poišče krogelj, postavi keglje, ter začne kegljati. Veliko krogelj je že »podbilo keglje, ko naenkrat. velikan zasliši ropot ter svojo velikansko glavo pomoli skozi okno. Videvši navadnega človeka za reži nad njim: „Kaj kegljaš im mojem kegljišči? kdo ti je dal moč in pogum, da mi tu ropotaš? Poberi se." Kraljevič za-. čtivši velikanov glas se kar nič ne vstraši, | temveč mu hladnokrvno odgovarja: „()j velikanska zver! meniš li, da imaš sam ti pogum in moč? Jaz naredim lahko, kar le hočem." Velikan kraljeviča zaničljivo pogleda ter mu dalje veli: ,.Hočem poskusiti, ako si res tak korenjak , kakoršnega se šteješ. Prinesi mi tedaj eno jabelko od „drevesa življenja." „Čemu ti pa bo?" vpraša kraljevič. „Jaz ga sicer ne potrebujem, a oženil hi se rad; nevesta moja nit: pa ne vzame drugače, da jej spolnim željo in jej prinesem jabelko, pa revež sem veliko sveta preblodel in nisem našel ni duha ni sluha od »drevesa življenja," toži velikan. ,,0j, to bi me stalo kaj malo tebi sad tega drevesa prinesti", se posmehuje kraljevič. „Ljubi moji stori mi to dobroto, ga nagovarja velikan, hočem te dobro plačati. Pa da veš, to ni kar si bodi, in jako težavno je dobiti jabelko, kajti vrt, na kterem raste „drevo življenja", je ograjen z debelo in visoko železno ograjo, pred katero čujejo vsakovrstne divje zveri; naloga jim je, „dii ne smejo nikogar na vrt spustiti." ,,K kaj zveri, če jih je tri miljone, jaz pridem skozi" seže mu kraljevič v besedo. „Čakaj no, da ti vse povem ; saj še nisva pri koncu,, huduje se velikan. „Ceravno se srečno na vrt prikradeš, ne misli, da imaš jabelko že v roci, prikazal se ti bo majhen obroč pred jabolkom , skoz katerega boš moral roko vtakniti, in potem odtrgati jabelko; in to se še nikomur ni posrečilo." „Su bo pa meni prvemu", reče kraljevič, ter gre poslovivši se od velikana iskat ,,drevesa življenja." „Srtčno se mi povrni," upije za njim velikan, kakor da bi se čulo daljno gromenje. — Kraljevič premedo hribe in doline, zadnjič pa vendar zagleda vrt, na katerem je stalo ,,drevo življenja." /veri okoli in okoli vrta so ležale in spale. Srečno je prišel med njimi do železne ograje. Urno je priplezal na vrh, še hitreje z vrha na vrt. Pil je to neznano lep vrt, kakoršnega še v svojem življenji ni videl. Vsakoršno zrelo sadje viselo je po drevescih. Pilo je tu sadja celega sveta. Kar strmel je nad krasoto posameznih dieves. '/. belim peskom posuto cestice. vile so se po vrtu. Bistri stu-denčki so šumljali in napajali zemljo ter jo delali zelo rodovitno. Vodoskoki bili so tu pa tuška" (očka), domoljubje in avtoriteta cara so temelj vsega reda in prava, in vera pomaga brzdati ljudske strasti; vzemi Rusiji te tri stebre, kakor nameravajo nihilisti, in nastala bo strašna zmešnjava ter krvave prekucije konec bo ta, da se država razdrobi v drobne kose, ali pa da pade v plen tujim narodom, Nemcem, Švedom, Poljakom, Turkom in Azi-jatom. Ne uničenje vsake avtoritete, ampak ravno krepka v carstvu osredotočena avtoriteta in enotua vlada zamore tako velikansko državo, kakor je Rusija, skupaj držati; nihilisti pa ne pomislijo, da kedar cara ne bo več, tudi Rusije ne bo, da Rusija pade sovražnim sosedom v last, ki niso nihilisti; nihilisti tega niso zmožni zabraniti, in kedar se to zgodi, potem je tudi njim odkleukalo, ker ne bodo imeli več tiste Rusije v oblasti, na kateri hočejo Bvoje socijalne poskušnje delati; tako si bodo tudi v slučaji zmage svoj lastni grob skopali. Da se pa za sedaj zmage še nemajo nadejati, priča nam dogodek v Moskvi, kjer jim je ljudstvo svoje zaničevanje dejansko pokazalo. Politični pregled. V Ljubljani, 1. maja. Avstrijske dežele. O iiiiiiiMtcrskih konCcreiicijali, ki so se vršile pod predsedništvom cesarjevim, se nič zanesljivega ne ve; grof Andrassy je menda priporočal, da naj se pogodba že skoraj dovrši, ker sicer država v vnanjih zadevah ne more imeti posebne veljave, pa dogovori boje še niso dognani, ker se ogerski ministri te dni še enkrat povrnejo na Dunaj. — Ogerski poslanec Sennyey se je odpovedal poslanstvu. Ilosno iti Hercegovino ima avstrijska vojna zdaj zdaj zasesti. V r a d n „Bohemija" piše, da je to že sklenjena reč, in „P. Lloyd" trdi, da bode baron tiodič vodil vojaške zadeve. „N. fr. Presse" pa imenuje tudi že može, ki so odločeni za civilno upravo teh dežel, in ti so : baron F 1 u c k , pl. Ilueber in en bivši konzul v slovanskih deželah turških. Vnanje države. Ituski veliki knez Nikolaj je odložil vojaške vaje, ki bi se bile imele 29. t. m vršiti v San Štefanu. Danes se je s svojim štabom poslovil od sultaua, potem pa je od- rinil v Petrograd. Višje poveljništvo je prevzel general Totleben, za načelnika generalnega štaba njegovega pa je imenovan knez Imeri-tinski. Velika kneza Nikolaj in Mihael sta postala feldmaršala. — Vstanek muhamedanov se po naznanilih iz Carigrada čedalje bolj razširja in se je pokazal neki že v okolici plov-divski. Govorilo se je celo, da so vstajniki vzeli tamošnji ruski tabor in osvojili 3 topove; pa dozdaj se ta novica še ni potrdila. Ker je med vstajniki tudi mnogo rednih vojakov, odposlal je vojni minister svojega adjutanta njim s poveljem, da morajo odložiti orožje. V Traciji se je vstajuikom boje pridružilo tudi mnogo Grkov. Ni dvoma, da bo zmagonoana vojna ruska, ki je potolkla redno vojsko turško, tudi vstaške druhali kmalo uničila. V ta uarnen odpošlje se en oddelek azijatske vojne ruske ua evropejsko bojišče, in so se prvi v Poti-u že vbarkali. — Knezu Gorčakovemu je sicer nekoliko odleglo, vendar pa zarad protina iu slabosti ne more nič delati. Izvirni dopisi. ■ k l*iiriKtt, 27. aprila. (Rusija in Anglija. — Svetovna razstava. —Papeževa okrožnica. — Škof D u p a u -loup. — Denarstvene razmere na Francoskem.) Bolezen obeh kancelarjev (nemškega in ruskega) dala je diplomatičuim krogom povod k prerokovanju in ugibanju, kedo da postane naslednik ruskega kancelarja, čigar bolezen je zelo nevarna. Po vsem, kar sem o tej reči zvedel, zamorem reči, da bode naslednik kneza Gorčakovega najbrže general Ignatijev, ki ima kakor se kaže najpotrebnejše lastnosti za vodstvo ruske politike vtakovaž-uem času. Upanje ali bojazen, ki jo izražujejo nekteri časniki vsak po svojem stališču, da Rusija po smrti Gorčakovega ne bo več tako trdno postopala, ni opravičeno; ruska diplomacija, ki je brez dvombe najspretnejša v se se in' ki Evropi, ima od nekdaj trdne tradicije, drži v orientalnem pitanji programa, spremeniti ne d a, — Poročila o nihilistični vstaji na Ruskem so silno preterana. Zua sicer v Rusiji priti do Jvstanka, kakor kje drugje, pa v tako prostrani tam uapravljeni. Pa moje pero je preslabo, da bi popisal lepoto vrta, le toliko rečem, da ta-cega ne bi naredil najumetneji vrtnar. Kraljevič, ki je strmo vse to ogledoval, se kmalo izfcudi iz svojega zamišljenja ter hiti na sredo vrta, kjer je stalo „drevo življenja." Lepa rudeča jabelka so visela z njega. Kraljevič spleza urno na drevo ter stegne roko po jabelku. A zdaj vgleda pred seboj obroček. Bila je sicer ozka odprtina, toda kraljevičeva roka gre lehko skozi njo, in tako odtrga jabelko. Pa glej čuda! — obroč ostane na njegovej roci. Pa ne samo to, temveč še nekaj bolj važnega se zgodi: Naenkrat se čuti tako močnega, da bi tri Štemp:harje lehko zagnal kot slamnato biljko. Zdaj skoči z drevesa ter mogočno korači proti vratom, katere malo strese, in takoj se mu odpro. Pa ropot izbudi pred vratmi spe čega leva, ki naglo skoči po konci ter poskakuje pred kraljevičem kakor krotek pes. Od sedaj ni več kraljeviča zapustil. Kraljevič se zopet napoti k velikanu. ,,Ali ga vidiš? ga imam že", reče smeje velikanu ter mu pokaže jabelko. Velikan je ves vesel ter teče k svojej ne- vesti. Nevesta pak je bila zvita kot kozji rog. Videvši, da nima obroča na rami, mu pravi: ,,Prinesi mi tudi obroč in potem ti verjamem, da si res ti sam odtrgal jabelko." „Pozabil sem ga doma," se izgovarja velikan, „hočem ti ga takoj prinesti." — „Daj mi še obroč", reče velikan prijazno kraljeviču. Ker se pa ta izgovarja, da ga ne da, pravi velikan jezno: „Kder je jabelko, mora biti tudi obroč, tedaj z lepo ga mi daj, če ne---" „No kaj če ne", oponaša ga kraljevič? „Zadnjič ti pravim, daj mi obroč in idi v božjem imenu. Z menoj se boriti ne Bveto-val bi nikomur I" „Ne dam ti ga, za ves svet ne," reče kraljevič. Ves razsrjen skoči velikan k kraljeviču, sprimeta se in dolgo sta se držala, a noben ni mogel druzega podreti na tla. Spoznavši, da ne opravi nič, d6 velikan, hoteč kraljeviču z zvijačo vzeti obroč: „ Vroče nama je, pojdiva se kopat!" (Konec sledi.) deželi si vstaja ne more pomoči, ker je večina prebivalstva zoper njo. Stvar Vere Zasuli-čove je domišljijo evropskega časnikarstva odveč razburila. Vojska z Anglijo bila bi jako priljubljena, podložniki cara se ne bodo vstrašili nobene žrtve. Omeniti je še treba, če se vojska takoj vname, da so Rusi tako razpostavljeni, da jih bo Anglež težko z mesta premaknil. Na vse to se je treba ozirati, kdor se neče v svojo škodo samega varati. Govoril sem te dni z možem, ki je bil v posebni avdijenci pri kraljici Viktoriji. Po besedah kraljice in po izjavah najveljavnejših angleških politikov se je moj poročevalec prepričal, da se kraljica v poslednjem času zelo zanima za politiko Bea-consfieldovo. Ona je polna zaupljivosti. Pri ravno omenjeni avdijenci rekla je kraljica: „Kakor stvari zdaj stoje, zamoremo le naprej korakati. Bog dal, da bi diplomacija posel varovanja britanskih koristi sama varovati mogla. V vsakem slučaji gre pri nas za biti ali nebiti — to te or not to te." In odločno dostavila je kraljica še : „And we \vi ll te" — in mi hočemo biti. Vendar je še zmirom mogoče, da se stvar brez orožja reši. Svetovna razstava, ki se ima v kratkem odpreti, obeta najboljši vspeh. Gospod Krantz, pravi vladar Martovega polja (champ de Mars) in Trokadera, zna biti zadovoljen ; vse evropsko časnikarstvo hvali enoglasno čudnostno in hitro izpeljavo dela. Izdelki namenjeni za razstavo še vedno dohajajo, in tudi tujci se že zbirajo v obilnem številu, ter se delajo priprave za njih sprejem. Tako so naredili v Pascy celo vrsto lesenih ut, ki so podobne uticam po kopeljih, ter so namenjene menj premožnim obiskovalcem. Se ve, da se bo vse nekoliko podražilo, vendar bo Pariz skrbel za tujca vsake vrste, bogate in menj bogate Okoli razstave je vse polno hotelov uredjenih z različnimi cenami, vendar ima vsak gostilničar svojo trdno tarifo predpisano, da ne bo mogel nikogar oslepariti; če pojde vse srečno izpod rok , nadejamo se po razstavi velikega dobička in pomnoženja naše politične veljave. Nemčija se razstave slabo udeležuje , vendar upamo, da jo bo prišlo mnogo Nemcev gledat. V ponedeljek se snide narodna skupščina, pa se misli izogibati vseh vznemirjajočih vprašanj. Levica se nikakor neče odreči malostnih, malo političnih zbadanj generala Bozel-a in njegovega chef d' etat major. Telegrafično poročilo encyklice napravilo je tu prav dober vtis. Le papež zamorejo društvu mir prinesti, rekel je slaven škof pred malo dnevi, in v resnici le papež k miru opominjajo, med tem ko se ves svet na boj pripravlja. Sporočam vam novico, ne brez važnosti tako za cerkveni, kakor za politični svet. Mon-seigneur Dupanloup namerava izdati izjavo o Voltairovi letni svečanosti. — Gospod Vuitry, ud akademije des sciences je priobčil pri Guillau-mibu zanimivo delo o denarnem gospodarstvu v Franciji pred letom 1798. Izišli prvi del dokazuje, da ni bilo vse slabo v dobrem starem času, in da tudi v sedanjem ni vse dobro in popolno. Domače novice. V Ljubljani, 2. maja. (Predstava Kristusovega trpljenja) se je včeraj v gledališču pričela. Glavne podobe so te-le: I. Zadnja večerja v 3 podobah. II. Kristus na Oljski gori — spijoči apo-steljni—angel s kelihom. III. Judež pripelje rabeljne in vojake — aposteljui se preplašeni zbude — Judež poljubi Jezusa — Peter odseka Malhu uho — Jezusa zvežejo in odpeljejo. IV. Kristus pred Poncijem Pilatom, ki zlomi palčico v znamenje, da je kriv — Pilat si umije roke. V. Kristusa bičajo — mu dajo trst v roke in trnjevo krono na glavo. VI. Kristus pade pod križem — sreča svojo mater. VII. Veronika z ženami; — Jezus pade drugič pod križem — Simon Cirenski mu privzdigne križ. — Veronika mu poda potni prt. VIII. Kristusa slečejo — na križu povzdignejo. IX. Kristus visi na križu — dajo mu je-siha piti — umrje iu vojak prebode njegovo stran. X. Kristusa s križa snamejo- XI. Kristusa v grob polože. XII. Kristusovo vstajenje. — Predstave so tako ginljive in lepe, da smo iz ust vseh, ki so jih sinoči videli, čuli le en glas, da kaj t a k o iz v r st n e g a š e n i bilo videti v Ljubljani. Obširneje bomo o njih še govorili, za zdaj le rečemo, da se nihče ne bo kesal, kdor jih gre gledat. Družba si je izvolila za svoje predstave gledišče, ker bi bilo predrago v kaki sobani napravljati poseben oder, kolise itd. Predstave se bodo vršile danes in še nekaj dni vselej zvečer od 8. do 10. ure zvečer. Sinoči je bilo le malo ljudi, a prepričani smo , da jih bo vsaki večer več in da se bodo napolnili vsi prostori. (Učiteljski izpiti) so bili skončaui 15. p. n. Za meščanske šole se jih je oglasilo 6. — Teh se je 1 dal spraševati le za ljudske šole, a 1 je bil potrjen le za ljudske šole. Spričalo II. vrste sta dobila 2 , a III. v. tudi 2. —- Za ljudske šole je bilo oddanih spričal II. vrste 2, III. v 5, in IV. v. 1. — Učiteljic je dobila 1 spričalo II. v., 2 pa 111, iu 1 iz laškega jezika I. vrste. „Uč. Tov.1' („Pomočno društvo",) je imelo preteklo nedeljo svoj letni občni zbor, pri kterem je načelnik, gospod J. N. Ho rak, v kratkem poročilu omenjal ugodnega vspeha tega društva vkljub slabim denarnim razmeram preteklega leta. Udov je društvo koncem 1. 1877 imelo 344 , prometa je bilo 361 902 gld., reservni fond se je pomnožil za 1.111 gld. 1 kr. Manj veselo je to , kar je gosp. predsednik omenil nadalje, namreč: ,, Obžalovati je, da bodo zarad j prevelikih davkov mnogo denarnih pomočuih društev moralo jenjati, ker ne morejo pridobiti si toliko, da bi mogli plačevati pridobnine, in druge davščine toliko, kakor davkarije oc njih tirjajo. Ker tedaj naše društvo, ktero je pred nekoliko leti moralo plačevati po 2434 gld., sedaj pa bi moralo odrajtovati pridobnine, dohodnine in sploh davščine 3000 gld., kar ne more prislužiti, tedaj tudi ne more plačevati, ne pričakujmo drugega kakor to, da bode moralo naše društvo, ki že 22 let dela na korist obrtnikom, jenjati in likvidirati. Pritožili smo se zarad preobkladanja z davki pri upravnem sodišču na Dunaji rekši, da naše društvo ne pridobi si toliko, da bi moglo plačevati davka kolikor se od njega tirja, in da od tujega nam zaupanega kapitala ne moremo plačevati. Itadi plačujemo primerne pridobnine po 15 gld. in dohodnine od čistega dobička po 5 odstotkov. Zraven tega plačujemo na leto tudi več od 200 gld. za kolek, kar naj bi se tudi preuda-rilo. Obrtniki pri mali obrtniji mislili so, da bode kupčijsko in obrtnijsko ministerstvo obrt-nijskemu stanu v teh težavnih okolščinah pomagalo tako, kakor ministerstvo za poljedelstvo vspešno pomaga kmetijstvu, in da se bode oziralo tudi na denarna pomočua društva, da bi se obrtniki ohranili in mogli davke plačevati državi; toda naše upanje se ni izpolnilo." (Iz vode izlekel) in smrti rešil je v nedeljo opoldne Franc Čelešnik iz Krakovega z lastno smrtno nevarnostjo otroka, ki je padel z brega v Ljubljanico. Pogumnost njegova je vsega pripoznanja vredna. (Obesil seje) v noči od 30. Aprila do 1. maja neki vjetnik na ljubljanskem gradu. Prejšnji dan že je prosil, da naj mu dajo posebno celico. Čuvaju se je zdel nekoliko prenapet, vendar so mu dali posebno celico , v kteri se je še i,-to noč obesil ftazne reči. — P r c m e m b e pri u č i t e 1 j s t v u. Na Štajarskem. (t. Jos. Čižek (iz Pilštanja) za učitelja v Winklern na nem. Štajarju; g. Iv. Belec (iz Šent-Lorenca v slov. Goricah) za učitelja v Pttrgg na nem. Štajarju; g. Fr. Golob (od sv. Duha pri Radgoni) učitelj k sv. Trojici v slov. Gor.cab; g. Jos. Mol, učitelj privatne šole v Trbovljah , se je službi odpovedal. — Društvo sv. Jerolima za izda-vanje dobrih ljudskih knjig je za velikonoč prejelo od neimenovanega duhovnika Zagrebške nadškofije 100 gld. za nagrado dotičnim pisateljem ; drug duhovnik iz tržaške škofije rodom Hrvat mu je poslal 100 gld. za sto letnih članov, da dobljene knjige potem razdeli med siromašne rojake. — Nesreča ali hudodelstvo? Gra-ška „Tagespobt" piše, da že nekaj dni tam pogrešajo nekega pekovskega pomočnika Janeza Dežmana, rojenega Kranjca, ki je s 7 do 800 gld. popoteval proti Mariboru Sploh sodijo, da je bil najbrže med potjo ubit ter oropan in žaudarmarija je 26. p. m. v Račjem (Kranichsfeld) prijela nekega sumljivega človeka, ki so ga videli v Dežtnanovi družbi. — V Mozirju na Štajarskem je veliki teden umrl v soboto 20. p. m. bil pokopan vrli Janez Lipold, r. 1. 1811, bivši slovenski poslanec, čez 20 let župan v svojem rojstnem kraju, sploh dober narodnjak. — P o m i lo š čen j e. Cesar so pomilostili na smrt obsojena morivca Jakoba Čurina in Tomaža Čelaua; prvi bo 16 let zaprt, drugi pa svoje žive dni. — Družba sv. Mohora v Celovcu je kupila hišo barona Sterneka za 2 7.000 gld. — Vinski sej m je sklenila napraviti ptujska podružnica štajerske kmetijske družbe. — Strašen požar je 19. t. m. v Sp. Jablanah fare Cirkovške 9 posestnikom pokončal hiše iu hlev, tudi je pogorelo 12 glav živine; škode je 24.5000 gld. — Nesreča. V nedeljo se je iz Vevčega proti domu peljalo več ljudi iz Dobrujne in Matej Pogačar iz Ilrušice. Med potjo zadenejo zarad teme tako budo na neke brune, ki so predaleč na cesto molili, da popadajo z voza in si Matej Pogačar tako zelo pretrese možgani in hrbtenico, da drugi dan dopoludne vBled tega umrje. Malomarneža, ki je brune pustil ležati na cesti , so že naznanili sodniji. — Samomor. 18 let stara hči hišnega posestnika in mesarja Starklna iz Sevnice je 25. aprila prišla na savski most ter plačala mostnino, češ, da gre po opravkih na uno stran. Komaj pa pride na sredo mostu, spleza uruo čez ograjo, ter skoči v Savo. Brodar je sicer precej odpel prevozno ladijo in je hotel ne-srečnico že prijeti za obleko in potegniti na suho, pa pognala se je z nogo od ladije in zgininila v šumečih valovih. Mitničarja , ki je z mosta gledal za dekletom, je to tako pre-tresilo, da ga je zadel mrtud in je le malo upanja, da bi ozdravil. Dekle je neki v vodo skočilo zarad domačega prepira. Pogosti samomori so najslabejši znamenja totikanj hvalisane nove dobe. — Tat zasačen. Iz Slov. Bistrice se piše „Slov. Gosp." da so tamošnji žandarji s pomočjo konjiških zgrabili glasovitega tata Jož. Pirša iz Kostrivnice v Ločah pri posesestniku Štefanu Lehru, ki je ničvredneža nad kletjo v krmi skritega imel. — Književnost. „Deulsclicr Ilausschatz" zabavnik s podobami izhajajoč v Ratisbonu pri Pustetu, je z 9. snopičem dovršil prvo polletje IV. letnika in sijajno potrdil sodbo, ki smo jo koj v začetku izrekli o tem izvstnem katoliškem zabavniku. Obseg in podobe smejo se prištevati k najboljšim izdelkom , ki se katoliškemu ljudstvu glede poduka, zabave in podob po nujajo. Premija ,,spijoče dete na poletni dan" od K. Ep p-a je jako lepa in ljubeznjiva po svojem predmetu in izvrstno dovršena glede umetnosti. Ker se za njo doplača samo okoli 70 kr. — v širokem pozlačenem okviru pa okoli 5 gld. zamore si jo vsakdo lahko naročiti. Naj bi ta izvrstni zabavnik med katoliškim, nemščine zmožnim ljudstvom našel čedalje več prijateljev in čitateljev. Naročila (snopič po 24 kr.) prejemajo vse knjigarne, zamore se pa naročiti tudi pri poštnih vradih. Te dni je prišel na svitlo že 10. snopič, ki obsega : Agnes von Zesyma. Eine Geschichte aus den Ilussitenkriegen. Von Wilhelm Peschka (Fortsetzung und Schluss). — Eine katholische Dichterin. Luise Hensel und ihre Lieder. Von Joseph Galland. — Die Manhar-ter. Eine Skizze, eutvvorfen nach Dr. A. Flir's Monographie von Bruder Norbert. — Die Al-brechtsburg und der Dom in Meissen. — Erz-herzog Franc Kari. Ein Gedenkblatt. — Alles-sandro Franchi, Cardinal-Staatssekretiir. — Der russisch - tiirkische Krieg. Die Ereignisse in Bulgarien seit Dezember 1877 bis zum Friedeusschluss. — Allerlei. — Podobe pa so: Die Albrechtsburg und der Dom in Meissen. Originalzeichung von B. Mannfeld. — Luise Hensel — im Alter. — Luise Hensel in der Jugend. — Alpenhase und Kolkrabe. Original-zeichnung von Fr. Specht. — Erzherzog Franz Kari von Oesterreich. — Der Zuger See in der Schweiz. Originalzeichnung von E. Hevn. — Speckbacher sieht seinen Sohn Anderi als LuudesschUtz wieder. Gemalt von F. Defregger. — Junge fliimische Heringsbiiadlerin. Gemalt von II Bource. — Alessandro Franchi, Cardinal-Staatssekretiir. — In Konstantinopel: Ein-schiffung rumelischer Fitichtlinge nach Smyrna. Gezeichnet von Ph. Montoreano. — Ansicht von San Stefano bei Konstantinopel. Ort des Friedensschlusses zwischen Russland und der Turkei. Eksekutivne dražbe. 3. maja. 2. Kočar z Hudega v Kamniku. 2. Žnidaršič iz Bistrice , Gerl, 2. Grahor in 2 Am-brožič iz Smerja, Penko iz Parja, 2, Barbo s Prema 2. Seles in Kenko iz Bere, Nemec iz Bitinja , vsi v Bistrici, 2. Zevnik iz Zapuž, 2. Petretič iz Kan-dije, vsi o Novem mestu. 3. Janežic iz Teršiue, v Mokronogu. 2. Zupau z Visokega. 3. Zavrl iz Srednjega Bitna, v Kranji. 2. Nagode z Ravnika, 3. Prudie z Grahovega, 3. Ivovšca iz Dolenje vasi 3. Uršič z Jezera, 3. Urbas iz Dolenje vasi, 3. Kane iz Rakeka, 2, Logar iz Gorenje vasi, vsi v Logatcu. 3. Petrič t Vipavi. 3. Folicjan t Radečah, 1. Kenič iz Orehka * Postojni. 1. Suhar iz| Gorenja na Berdu. 4. maja: 3. Jelene iz Sro-botnika, '2. Bavak iz Pleš, 2. Sternad iz Kočevja! 2. Mudii- z Viduia, 1. Gibac iz Hrubunc vuai, vsi I v Lužicah. 3. Marjana in Neža Prijatelj iz Ribnice, I 3. ZbaSnik in 3. Lesar iz Sodražice, 3. Pucolj iz I Slatneka, 3. Debelak iz Ketja, :t. Kitava « Goro, I S. llegler iz Poliskuvca, vsi v Ribnici. 3. Anžcl in 3. Palčar iz Šmarje. 3. Crnagoj, 2. Ljubič iz I Dolenje Slivnice, vsi v Ljubljani. 3. Bekovič iz I Godoviču, v Idriji. 3. Vuljuvec iz Zvirč, 9. Polttkl oba v Tržiču. 3, Demšar in Zontar ia Virmažev, I oba v Loki. 3. Juvanc iz Gorenje Prekope, 3.1 Bartos iz Loga, 3. Duler iz Karle, v Kostanjevici, a. čeme iz Šmihela, 3. Može iz Dolenje vasi, 3.1 Mahorčič iz mul. Ubelskega, 3. Ferfila v Scnože-I čah. 3. Jukselič iz Juanu , 3. Smerdu iz Prema, I 3. Čopič, iz Zagorju. 2. Penko iz Pariju, 2. Selen I e Prema 2. Čelhar iz Smerja. 2. Širzel v Trnovega, 2. Abrainič iz Trnovega, vsi v Bistrici. 2.1 Črne iz Most, 2. Petcrlin iz Stop, oba v Kamniku [ 3. Brumen iz Knjcžaku, Tomšič iz Bač, 3. Tomšič iz Knjcžaku, vsi v Bistrici. Umrli ko: 19. aprila: Janez Mrau , hlapce 55 1., zal vnetico možg. mrenice. Jera Ježek, gostinja (17 f 1., la jetiko. 20, aprila. Franc Meter, mi«. pomočnik 21 I,, za vnetico oprane mrenice in pljučnico. Vsi v bolnišnici. Od 27 do 30. aprila: Jakob Justiu, železu, kond. (59 1,, za mrtudom. A. I Wagner, polic. o. 4 in., za vnctico vratu. Janezi Grošelj, zaseb. o. 3. 1., za obistno boleznijo. Ana I Mihelič, slik. o. 2 1., za vnetico vratu Magdalena I Čuber pl. Okrog, e. kr. Btotnikovu ž. 40 1,, zal otriplj pljuč. Barbaru Mlakar, cigar. 33 1., zal otriplj. pljuč. Maks Tcatin , zaseb. o. 8 V« I., zal ukrofelni. Marija Seemann, zaseb. o. 4'2/-, Zlll Skrlatnico. V vojaški bolnišnici: 16. apr. Peter Novosel, I korporal 5. kompnnije 53. pežpolka, vsleil samomora. Morie Zruvnek, prižig. 12. topnič. polka,! za vnetico možganov in hrbtcniee. Trlt-Krnllrne dfimrnr tcnr 1. maja. Papirna renta (jO.70 — Hreberna reiit» 64.20 -Zlata renta 7165. — )«6l)l«tiio državno posojilo 111 'J5 I hankin« akcije 782 — Kruiliuie akcije 213.90 Londoi, [ 121.70 — Srebro 106 60.— Cos. kr. cekini 5 78.— 21 irankuv 9.83. Nn AvHtrijnko-Ogciskem in Nemškem je zavarovan Wilhelm-ov protiprotinski, vrotirevmatitni čaj za čiščenje krvi kot poiiiladanisko zdravilo, ktero bo kol edino zanesljivo zdravilo za čiščenje krvi »poznali, preiskali in rabili: e. kr. vinilni svetovalec in pravi učilisni profesor dr. 10. l-cii/.l, vodja botaničnega vrta na Dunaji itd. itd., prof. Oppolzrr, dr. Vnil l\l<>n< r v BukareSli, dr. HiinI, na Dunaji, dr. l(4>ili-r na Dunaji, dr. Jo-liannrs Mitllcr zdravniški Hvetnik v liorlinu, dr. zdrav. (aro^TH v Ni>w-Yorkn, dr. Namilili/, na Dunaju, dr. IIckn v Berlinu, dr. I.cIiiiiuiiii v WieBeIburgii, dr. W«,rillT v Vratislavu, dr. Hlnl-llcll v Grubisiiompulji; praktični zdrav : llil^ir v Naehlingu, ItiisHi-gcr v Abtenau, Trurliliole v Marzalyu, Janliovl«' v Nakofalivi, 111 mnogi drugi zdravniki 1. pri revmatičnih napadih, 2. pri protinu, 3. pri trebil 5. napadih pri ljudeh,hi veliko seilA, 4. pri raztegnjenih in zagnjcteuih jetrih, T>. pri spuščajih zlasti lišajih, f>. pri aifilitičuilt boli znih, 7. kot pripravno zdravilo pri rabljenji mineralnih voda zaratl omenjenih bolezni, H. namesto mineral, voda pri omenjenih boleznih ImI i no pravega izdeluje 1'i'itne IV illiflm « lekar v Neuu-kirchenu. /,a\i!ek /.a one 111 k rii 1110 rabo, po ukar.u zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, vraznih je/.ieih stane 1 gl., kolek in zavi- janje 10 ki. Svarilu Vsakdo naj s« varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le II-liellliov protiprotinski protirevinatičiii čaj ca č.in-žeiije krvi" (Wilbelms antiartritisehen anlirheuma-tisebon Blutroi iiiguiigslhco), ker so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom protiprotinski protiiev-inatičiii čaj za čiščenje kivi samo ponarejene reči, ki nuj se nikar ne kupujejo. Da je za p. i. občinstvo priličncje, prodajajo pravi \Vihelliiov proliprnlinski prollrrv-llltilirnl raj li le gospodje: V Ljubl jani: 1'clcr I,liMlik ; v Postojni: Jos KupfiTsehmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mitlbaeh lokar; v Borgu: Ginsoppi Bt taniji, lekar; v B r u k u 11 a M11 ri; Albert Laiiger, lekar 1 Bozen u Prane VVahliniiller, lekar; v Brunekti: J. G. Mahi; v Belovaru: Hud Svoboda, lekar; v B r i k sen 11: Lomili. Staub, lekar; v Pliborgli: Jan, Neussar lekar; v C el j i: Baumbaehova lekai ,h do,rilcih in vnanjih, pravi ud mat. prirodopis. družbe, ces. akad. /.iianstev, vodja hotiin. civoriiega muzeja, vseiič. vrta, e. kr holaiiičega kabineta, v dvornem poslopji I. na Dunaji. Wil)i<>liiHiv ..Srlmcclierg« Kr/iuter Al-l«l»- je po prepričanji najbolj sloveSJh/.dravnikov pokazal svojo posebno zdravilno 11100 pri vnrtirl \ra»u. kaalju, lirlpav«iH»l, gripi, nalimlii nrM-11II1 težavah, zn/.llčcnjl. le/, k i Napi, liocllja-jlb. /.udiiHiiiut Kani j u, in pri pričeli jellkl Cena lluši s podukom vred je 1 glil. 25 kr. V Avatriji-Ogerskcj in na Nemškem zavarovano. Kilino pravega izdeluje FeailC 11 illicim, lekar v Nennkirehenu, pri Dunaju, pri kterem se naj narofuje. Prodajajo tja pa tudi: V l.juliljnni: 1'pfrr l.a.siiik; vPoatojni: J A. Kupfnrschmidt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekarničar; v Hozenu: K. \Vald-niiiller, lekarničar; v Borgu: .los. Bettanini, lekarničar; v 11 runocku: J G. Mahi ; v Brikse-1111: Lenaril Staub, lekarničar; v Celji: Haum-bach-ova lekarna in Kr. Rauacher; v Oseku: J. f: pl. Dienea leksriiičar; v Kr oh 11 le i ton u Viu-ceno Hlumauer, r Itrežah: Ant. Aichinger;, le-kaničar; v Keldbachu: Jos. Kiinig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, hknrničnr; v Glini: Ant. Ilaulik, lekarničar; v Gorici: A. Fransoni, lekarničar; Gradcu: Wend. Trnkoczy h>kar-ničcir; v llalln lla Tirolskem: Leop. pl. Aichinger, lekarničar; v Inšprtiku: Krane VVinkler, lekarničar; v 111 ni obe nu: J. Stapf, lokarničar; v Ivaniču: Kd. Tolovič, lokarničar; v Jaški: Alelcs. Heržič, lekarničar; v Celovcu: Kari Klo-meneič.; v Karlovcu: A. K. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks Weili, lekarničar; v Kranji: Kari Šavnik, lok arničar ; v Knittelfeldu: Wilh. Visehner; v Kindbergn: J. K. Karinfilč; v Liencu: Kr. pl. Krlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij (juandest; v Meram,: VVilh. pl. Pernwertli, lekarničar; v Malsu: Liulv. 1'iill, lokarničar; v Muravu: .lan. Stcymr; v Ptuju: C. Uirod , lekarničar; v P o t er v ar adin u; lt. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar K. Andriou, lekarničar; v Roveredu: Ribaril Thales, lekarničar; v Novem iih-hIii : Dom. Rizzoli. lekarničar; v Trstu; K. Zanetti, lekarničar ; v Bela k u Kerd. Scholz , lekarničar; v Vakuum: A. Kraicsovics, lekarničar ; vVinkovcih: Krid-rih Ilerzig, lekarničar; v Varaždinti: dr. A. llalt.r, lekarničar; v Slovenjem gradeu: G. Kordik, lekarničar; v Zadru: V. Androvič, lokarničar. Kdor I10Č0 prevzet i zalogo, naj se pismeno obrne do mene. (3) Zarad zaloge najso gospodje olunojo domene. Nennkirehenu pri 1 iiiiaju (na Dolenjem Avstrijskem) Franc \Vilhrlin, h-kamičar. P. i. oIh-IiihIvo naf vselej »illnčno žalil« ■va \\ illicliuiu SrhnecliergH lirdiiiler- I \llop- ker le j a/, Nam i/, delu. jem pravega in no /.deliti, ki m> nahajajo |»oil Imeiiom: Juliji lli(liier-jcv HebneVbergN Krllnler-Allop le nevredni ponaredki, pretl klerlmi posebno Nvurilll. | Lovrenc Zelenec j » n u S t. ]> c t e r 8 k e m predmestji j ( izdeluie vsmke vrste ključarnikarske dela. J ( Povabim vse p. i. občinstvo, naj si ogleda j # mojo železno ograjo za mii odvor, ter se j j priporočam vi enaka dela. (3) j | Val. Zadnikar, j || pIlKZll* L v Ljubljani na St. Petarski centi, G se priporoča častiti duhovščini za izdelovanje vJ M kelhov, moiiš t rane, najlepših, krasno ci- fj D zeliranih svečnikov, posrehrenih in tudi iz ru- v| fj me nega bluga. Izdeluje »ploh cerkveno orodjo n W vsako vrste, in 7. mimo vestjo lahko zagotavlja, M o da nohenn pasar v Ljubljani boljši kup y M (ceneje) ne dela. (3) 5 Najprimernejše darilce za pridne otroke sto povesti: L lltmiiiii, ali Kailufi iliicii •IrniKiiIcniii, in 2. ViHllll.ll lllicvl Offh.ii« Knjižici obsegate okoli 180 strani in se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu . Slo von<*ii', ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu. (5)