Učiteljske materialne razmere. (Iz Istre.) V »Učitelj. Tov." z dne 14. t. m.čitamo, da je izjavil poslanec Mandič učiteljski deputaciji, da predloži učiteljske zahteve klubu in da jih bo tam tudi podpiral. P r i p o minja pa, da je siromašna Istra izvedla pravpovoljno regulacijo učiteljskih plač. Danes se hočemo pobaviti samo z zadnjo pripombo. Istra velja že od nekdaj za siromašno deželo. Koliko je na tem resnice, ni naša naloga, da bi danes razpravljali in radi verujemo, da je Istra res siromašna. A ozrimo se, kaj da je vzrok temu siromaštvu? Navajajo različne vzroke. a večina teh vzrokov je tudi v drugih deželah, in vendar ni toliko govora o njih siromaštvu. V Istri je 2h slovanskega in le '/3 italjanskega Ijudstva. Ta '/3 si je znala s pomočjo vlade že od nekdaj prisvojiti vse pravice v deželi, in da bi se zasužnjeni 2h ne zavedli svojih pravic, jih tišči v nevednosti s tem, da ne dovoljuje siovanskih šol. Tam, kjer je prisiljena odnehati od svojih namer, izkuša ovirati napredek v šoli s tem, da vsiljuje, kjer je le mogoče, italijanščino kot drugi deželni jezik, a za svoje šole ne priznava slovanščine kot drugi deželni jezik, Tako se jim posrečuje, da vdržujejo večino ljudstva v deželi v nevednosti. Ze star pregovor pa pravi: BNevednost je najdražja reč v deželi." Zato je tudi siromaštvo v deželi. Sicer pa je siromaštvo dežele na dnevnem redu samo pri slovanskem šolstvu. V Istri je italijanskih šol še preveč; zakaj so kraji, kjer vzdržuje dežela za 40 italijanskih, oziroma poitalijančenih otrok po dvorazredne šole. V Istri vzdržuje že država italijanske siednje šole, a vendar vzdržuje še dežela italijanski realni gimnazij v Pazinu. Vsa deželna uprava je v italjanskih rokah, in vsi deželni uradniki so italijanske narodnosti ali pa poitaliančeni Slovani. Istra plačuje svoje deželne uradnike bolje nego država svoje, in vendar je deželni odbor dovolil za deželne uradnike 16.000 K draginjske doklade. Vse to ne kaže, da je dežela siromašna in ubožna. Je pa še nekaj. V državnem zboru so se pojavili predlogi, ki so merili na to, da bi državo obremenili s polovico stroškov za ljudsko šolstvo. Proti tem predlogom so glasovali tudi poslanci slovensko-hrvaškega kluba in s tem pokazali. da dežele, ki jih oni zastopajo, niso siromašne ter da lahko prenašajo šolske stroške. Ako bi bila torej Istra res tako siromašna, bi že zdavna morali istrski državni poslanci vzeti slovo od »siromašnega, slovensko-hrvaškega kluba. Upamo, da smo s temi kratkimi potezami dokazali, da je izgovor Bsiiomaštva" ostarel in ne drži, posebno v šolskem oziru ne; zakaj le s poukom se da odpraviti še ostalo siromaštvo. Preidimo še na drugo trditev pripombe in oglejmo si, ali je v Istri res izvedena regulacija prav povoljno. Mi smo v svojem listu že mnogokrat dokazali, da ni regulacija učiteljskih plač na splošno povoljna; zakaj zaradi krajevnega sistema je plačano najslabeje učiteljstvo na enorazred., ki najtežavnejše imajo in največ dela, a zaradi starostnega sistema uštevajo se le definitivno odslužena leta in oni, ki je zaradi raznih razmer in ovir toliko nesrečen, da ni takoj po 2. izkušnji definitivno imenovan, gctovo odsluži 35. leto, predno pride v I. plačilni razred. Še nepovolnejša je ta regulacija za slovansko učiteljstvo, ker od vsega slovanskega učiteljstva je le par hrvaških nadučiteljev v I. pl. razredu, a izmed vsega slovenskega nobeden. V letih bi se mogoče prikopal do I. pl. raz. nadučitelj v Dolini, a kerso tuditu takekrajevne razmere, da je potreba za vasi Kastelec, Prebeneg, Sacerb in Mačkovlje ustanoviti posebno šoio, ostane tudi dolinska šola le trirazrednica in za slovensko učtteljstvo ni I. plačilnega razreda. Najnepovoljnejša je istrska regulacija učiteljskih plač za slovenske učiteljice. One poučujejo le nižje letnike mešanih šol, torej imajo najtežavnejšo službo, a zato imajo le 80% moške plače III. razreda, in v celej Istri ni niti enega mestaza slovensko učiteljico II. plačilnega razreda, a po osebnem sisiemu mora služiti vsaka najmanj 20 definitivnih let, ako hoče doseči plačo II. razreda. Iz teh raziogov je dovolj razvidno, kako nepovoljna je regulacija iz 1. 1908. Mi no čemo s tetn očitati posiancu Mandiču: Za- kaj poznamo ga, da se je vselej in vsekdar potegnil za korist šolstva in učiteljstva, a je naša dolžnost, da smo pokazali poslancem in javnosti hibe istrske regulacije. Vpoštevajmo še dejstva, da se pri definitivnem imenovanju le premnogokrat ne upošteva ne starost ne kvalifikacija, in ne bo se čudil ni poslanec in ne bo se čudila javnost, ker se je pridružilo istrsko učiteljstvo drugem.u avstrijskemu učiteljstvu in zahteva, naj se mu določi enake plače, kakor jih ima državno uradništvo XI., X., IX. in VIII. plačilnega razreda. Država si je pridržala nadzorstvo nad Ijudsko šolo, država ukazuje ljudskošolskemu učiteljstvu in država ima največje posredne in neposredne koristi od ljudske šole, zato je le malo, ako se zahteva od nje, da plača vsaj polovico stroškov za ljudsko šolo. Že to je dosti povoda, da bi se morali pridružiti istrski državni poslanci onim poslancem, ki glasujejo za predloge v tem smislu. V tej zadevi bi morali obrniti hrbet Šušteršičevemu klubu!