SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	I	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in xa cele leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer.
Dirección y Administración: GRAL. OESAR DÍAZ 1657, D. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.	t	AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 9 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1940 Núm. (Štev.) 185 <! 1	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvB.
GLAS IZ U.S.A.
Iz severnoameriškega slovenskega izseljenskega glasila ponatisku-jemo naslednji članek, objavljen pod naslovom "Mi in naša stara domovina".
Težke razmere so naenkrat in ne-pre d vidoma nastale v Evropi. Država za državo pada pod kruto silo germanstva. Tako smo se tudi mi ameriški Slovenci začeli opravičeno bati za svojo staro domovino, katero ljubimo. V strahu čakamo, kdaj bomo zagledali v našem časopisju Poročilo: "Jugoslavija napadena", ko nam bo srce zatrepetalo v strahu *n v bolečini, kaj bo z našo domovino.
Toda ali je kaj, kar lahko, kar morda, kar moramo mi ameriški Slovenci storiti v sedanjih razmerah za svoj narod in za svojo drža vo doma?
Zvečine smo mi res že ameriški državljani in smo predvsem zvezani 2 U.S.A. in povezani z njeno usodo. Zato mora v prvi vrsti misliti in fkroefci za to svojo novo domovino *n njeno varnost.
Vendar naša nova domovina USA se ni v nevarnosti. Daleč je od svetovnega požara Evrope in bo še dol-predno bi znal ta požar posredno ali neposredno zajeti tudi nas. Tudi lahiio popolnoma mirno prepustimo vse delo za njeno varnost našim velikim voditeljem, ki so že do sedaj jasno dokazali, da imajo voljo, pa tudi zmožnost jo čuvati.
Zalo pa popolnoma mirno lahko toliko več mislimo na svojo rodno domovino, toliko več storimo in skr-blmo sanjo. Trenutno je tudi Jugoslavija var-kakor čitamo, za kar gre v prvi stl zahvala našemu odličnemu Predsedniku Rooseveltu, ki je tako Odločno nastopil za njeno obrambo, «o je slo v začetku maja za to, da jo Italija zasede preje, predno stopi » vojno s Anglijo in Francijo. Vendar pa s tem ni rečeno, da bo varna *UcU za naprej. Z vstopom Italije v ojno, se je razširil evropsid požar Prav do meje Jugoslavije in le mala s*ra, pa zajel do vojni požar tudi Jugoslavijo. Zato so veliki in resni jreautki tudi za našo domovino. Za Pa tudi mi ameriški Slovenci ne memo držati tok križem in nedelo čakati, kaj se bo zgodilo.
J-oda, kaj pa moremo? <( "anes veliko čitamo o takozvani Peti koloni", ki igra pri zmagah-«ermanstva nad sosednimi država-^ m narodi toliko vlogo. Ne misli« o, da naj mi tukaj- med ameriški.
1 Slovenci ustvarimo ka*o .peto
Uo tn W bi prezrla koristi in var-kni Lahko pa ustvarimo peto u, 0 Proti drugi peti koloni, ki ¡"ezira koristi USA in dela pioti de-1 «^raciji in svobodi vseh drugih i aredov, proti svobodi maKh narc- j Sar' Proti kulturi> katero so zidali «ni SVreta več stoletij, ki dela za ^g'o divjega državnega totalita-¿j ma' ki taji svobodo posarreznega «u/• in hoče narediti samo za P^iJa peščice ijndi, ki so se priko-žav ? brutalnostjo na vodstvo dr-s ' Pa dela obenem tudi proti oodi in obstoju našega slovenske naroda in države Jugoslavije. vrži° pa Je lahko in ga lahko
ramoprav,VSakdo 121116(1 nas- m mo"
Ptíht neslovenskimi znanci in VeiifHi. Veliko govoriti o nas Slo-
UOJtlA SE JE RAZŠIRILA IIA BALKAN
ITALIJANSKA VOJSKA NAPADLA GRČIJO, KER ATENSKA VLADA NI HOTELA PRISTATI NA MUSSOLINIJEVE ZAHTEVE — PO ZAČETNIH USPEHIH FAŠISTIČNIH ČET SO GRKI PREŠLI V PROTIOFENZIVO IN VDRLI V ALBANIJO — GRKOM POMAGAJO ANGLEŽI
Evropska vojna se je razširila tudi na Balkan. Italija, ki je v zadnjih mesecih zbrala precejšnje čete v Albaniji, je Grčiji poslala ultimátum, v katerem jo je dolžila, da je prekršila pravila nevtralnosti s tem, da je angleški vojni mornarici nudila pomoč v svojih pristaniščih. Zahtevala je, da grška vlada pristane na to, da italijanske čete /.asedejo važnejše strateške postojanke na Grškem m sicer "samo do konca vojne '. Ultimátum je v Atenah izročil italijanski poslanik in dal vladi sauio par ur časa za odgovor. Grki se niso vdali, marveč so takoj odredili splošno mobilizacijo in se
Metaxas, diktator Grčke, ki se je pokazal energičnega moža
začeli boriti proti italijanski vojski, ki je ¿b. oktobra, v prvih jutranjih urah, začela prodirati iz Albanije v Grčijo. Ves svet je mislil, in tako s) listi vsevprek tudi razlagali da bo Grčija v par dneh poražena. Italijani pa najbrž sploh niso računali z možnostjo grškega odpora, ko so predložili svoj ultimátum. Tako vsaj smemo sklepati po dogodkih,
ki so se odigrali v prvih desetih dneh na tem novem evropskem bo-jiču. Ne le da se je Grkom posrečilo zadržati prvi naval vpadnikov, marveč je grška vojska celo prešla v protiofenzivo, vdrla v Albanijo, zavzela važno italijansko oporišče Ko-rico m italijansko vojsko tako potisnila nazaj, da danes, ko to pišemo, 'ni na grških tleh niti enega italijanskega vojaka, razen ujetnikov", kakor zatrjuje uradno poročilo iz Aten.
Vzroke tega začetnega neuspeha Mussolinijeve vojske, zaradi katerega je zastrmel ves svet, pripisuje jo temu, da Italijani niso bili pripravljeni na odpor, marveč so bili gotovi, da bodo brez prelivanja krvi želi novo slavo, in pa ozemlju v katerem se sedaj vrše boji. To je goro-vita pokrajina, kjer ima osebna ko-rajža večjo vlogo nego jekleni tanki in kjer tudi letala ne morejo mnogo pomagati pehoti.
Grki si seveda ne delajo prevelikih iluzij, ker vedo, da je italijanska vojna sila, tako po številu ob.>-ženili mož kakor po vojnih sredstvih, brezprimerno večja od grške. Zato so se brž obrnili na londonsko vlado in prosili za pomoč, do katere: imajo pravico na podKgi pogodbe, ki so jo sklenili lani z Veliko Britanijo in s Francijo. Francija sedaj seveda ne pride v poštev, p^č pa so Angleži, kakor izgleda, brž reagirali, poslali v Grčijo vojne ladje in letala ter izkrcali na nekaterih otokih, med njimi tudi na Kreti, svoje vojaštvo. Angleška letala so že začela "delovati" z grških oporišč ter so v zadnjem tednu bombardirala več i-tal.:jonskih mest na jugu; taito na primer je bil tekom zadnjega tedna, trikrat bombardiran tudi Neapelj, ki- mu je doslej prizanašala vojna vihra.
In kar se tiče jamstva napadeni Grčki, je lord Halifax rekel, da občuduje grško vlado in narod radi
i* JLm 0 naši državi Jugoslaviji ki w. Pravicah do obstoja. S poto-vino Sm° Se ohranili skozi zgodo-držaV? er,ako 8 ^VJ0 si kupili našo »mo Z Jugoslavijo. Skozi stoletja Ven! kot vzhodna predstraza r0pe i °a braniku kulture cele Ev-ko 8t.'a-Celega 2aPadnega sveta, Ka-je div??^ 80 bila štiri 8toletja- ko Po siov -Urek hodil Plenit in ropat venij!. Pasjoglavce jih je ime- ¡
noval naš narod. Kar spomnimo se, kar so nam v naših mladin letih o tem pripovedovali stari ljudje. Povedati jim moramo, tudi sedaj, da smo visoko kulturen narod, ki ljubi svooodo in demoKracijo, ki je vreden avojc svooode in svojin pravic, da se nadalje razvija, kot maiokate-ri drug narod. Mi nočemo niti pedi zemlja, ki bi ne bila slovenska ali jugoslovanska in ne poznamo Krivice do dragih narodov. Povedati jim moramo, kako strašna krivica se nam je zgodila z mirovno konferenco, ko so nam odtrgali od naše zemlje skoraj tretjino in dali snoraj milijon našega naroda na milost in ne milost v sužnost sosednjim, nam sovražnim, narodom, Italiji in Nemčiji. Trst je nase mesto. Vzhodna obala Jadranskega morja je naša. In ša dalje proti Benetkam. Če mi to Ame-riKancen; povemo, nas bodo razumeli, ker imajo čut za pravičnost in za svobodo vsakega naroda. Tudi jim moramo povedati, kaj smo mi Slovenci kot tako majhen narod že vse storili za Ameriko, od škofa Barage do zadnje delavske žuljeve roke danes, ko pomagamo ustvarjati blagostanje in veličino te naše lepe nove domovine.
Tako bomo ustvarili v naši ameriški javnosti prijateljsko in dobrohotno razpoloženje do nas Slovencev in naših pravic, da se bo Amerika čutila dolžno, stati nam ob strani v sedanjih težkih trenutkih in nam
pomagati, da se ohranimo.
Kdor je zmožen peresa v angleščini, je dolžan, spraviti v lokalne ča-| sopise čim največ takih člankov in zantevati od urednikov, da jih pri-občujejo.
Kaor je v politiki, mora porabiti vsako priliko, da govori javno ia privatno z vodilnimi političnimi krogi o vsem tem in jih skuša pridobiti za našo stvar. Volilci morajo zahtevati od svojih kandidatov, da razumejo našo pravično stvar in da nam obljubijo, v odločilnem trenutku zastaviti ves svoj vpliv za nas, nesti naš klic po pravici v razne javna zastope, v mestne občine, v kongre? ' in senat do najvišjega mesta v državi.
To delo bo pa za nas toliko lažje ker bomo s tem branili in delali tudi za vse te vrednote v naši lastni državi USA, ker bomo s tem tudi njeno politiko podprli, ki je istovetna z našimi zahtevami.
Po naših slovenskih šolah morajo učiteljice in vzgojitelji o vsem tem govoriti naši mladini in jo pridobivati za to, da bodo otroci nesli smisel za naše pravične zahteve domov v naše družine in tako v našo ameriško javnost.
Vse to je danes sveta dolžnost nas» ameriških Slovencev kot zvestih A-merikancev, pa tudi kot zvestih sinov ovoje domovine. To je pa tako lahko delo, da ga z lahkoto vršimo prav vsi in vsakdo.
svojega zadržanja in odločnosti. Angleška vlada je trdno odločena priskočiti Grčki na pomoč, z vsemi razpoložljivimi silami, ko bo ogrožena njena neodvisnost.
ANGLEŽI NA BLIŽNJEM VZHODU
Govoreč o položaju na • Bližnjem vzhodu, je Churchill nedavno dejal, da je bil poslan na Bližnji vzhod v zadnjih mesecih stalen tok ojačenj, pred nekaj tedni pa je bila efektivna moč angleške vojne mornarice v vzhodnem Sredozemlju skoro podvojena s tem, da so bile tja poslane tudi nekatere najmočnejše moderne vojne ladje. To premikanje angleške vojne mornarice Italijani niso niti najmanj ovirali. Nekaj angleških vojnih ladij se je celo usta-vilo med potjo na Malti. V kratkem je bilo treba pričakovati, da se bodo na Bližnjem vzhodu pričele težke borbe. Anglija pa ima trden namen, da brani svoj uoložaj na Bližnjem vzhodu z vso silo ter da s pomočjo svoje premoči na morju izvaja kontrolo ne samo nad vzhodnim bazenom Sredozemlja, temveč tudi nad zapadnim.
BOMBE NA BITOU
Preteklo sredo so letala "neznane države" priletela nad jugoslovansko mesto Bitolj, ki leži blizu grška meje, ter so spustila celo vrsto bomb, ki so ubile 9 oseb ter jih ranile il. Jugoslovanska vlada je odredila preiskavo ter iz javila, da b-"> v bodoče naša vojska primerno sprejela vsako tuje letalo, ki bi letelo nad jugoslovanskim ozemljem. Obenem je v Atenah in Rimu zahtevala, da ove vladi preiščeta to zadevo in kaznujeta krivce. Italijani izjavljajo, da so Bitolj bombardirali Angleži, Grki pa trdijo, da so to storili Italijani.
Italijanska trditev, da so Angleži bombardirali Bitolj, se zdi vsakomur smešna. Zelo verjetno pa je, da hoče Italija Jugoslavijo izzivati, ker ji slednja ne dovoli prehoda njenih čet po jugoslovanski zemlji proti Grčiji, da bi tako italijanske čete napadle Grško tudi od druge strani.
Preiskava, ki jo sedaj vodi beograjska vlada, bo gotovo razčistila, kdo je odgovern za napad.
ODMEVI NA BALKANU
Tzbruh vojne med Italijo in Grčijo je seveda povzročil v vseh balkanskih državah resne skrbi. Nevarno je, ko začne goreti pri sosedu. Kmalu pa se je prvo razburjenje poleglo, ker se je razširil vtis, da se vojna ne bo širila, vsaj za sedaj ne, tudi
Roosevelt izvoljen za predsednika
V torek so se vršile v Združenih državah Severne Amerike predsedniške volitve. Zmagal je kandidat demokratične stranke, sedanji predsednik Združenih držav Franklin Rooseveit, proti republikanskemu kandidatu Wendellu Willkieju z večino nad štiri milijone glasov.
Zmaga Roosevelta nad Willkiejem jpomeni za demokracijo velik uspeh, za totalitarizem pa hud moralen pdraz.
Izvolitev Roosevelta je tudi izreden slučaj v zgodovini severnoameriških predsednikov, kajti dose-daj se še ni pripetil slučaj, da bi isti predsedniški kandidat že v tretjič zasedel predsedniško mesto v Beli hiši.
Franklin Roosevelt, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika
na druge balkanske države. Turčija, o kateri so mnogi pričakovali, dá bo Grücm priskočila na pomoč, je po posvetovanjih z Rusijo' izjavila, da ostaja zvesta svoji zvezi z Veliko Britanijo, da se pa sedaj no bo vmešala v italijansko-grški spor, marveč bo še za naprej ostala "nevojujoča se" država.
Po poročilih iz Moskve izgleda, da so skoro vse balkanske države potom svojih diplomatov predvsem vpraševale za svet Molotova, sovjetskega komisarja za zunanje' zadeve. Ruska uradna obveščevalna agenc^ ja je sporočila v svet, da so Rusi vsem svetovali, naj ohranijo mirno kri, ker da se spor ne bo razširil v druge smeri. Kmalu za Turčijo je tudi Jugoslavija objavila uradno izjavo, v kateri pravi, da ohranja svojo nevtralnost, vendar pa pričakuje, da ne bo oškodovana v svojih interesih.
Bitolj, mesto v Južni Srbiji, katero so Italijani bombardirali
GIBANJE PARNIKOV
Španski pa mik je že odplul proti Evropi. Na poti sem pa je "C; dc B. Esperanza" iti "C. de Sevilla''.
Angleška parnika "Highland Brigade" in "Avila Star", ki sta biia napovedana že za torek, oziroma četrtek, boste prispela šele prve dni tedna, torej celih osem dni pozneje, kakor je bilo javljeno.
Temu je seveda vzrok previdnost.
Kdaj losta parnika odplula nazaj proti Evropi, pa se ne bo vedelo, ker to drži angleško admiralstvo v tajnosti.
Prispela paje v petek v tukajšnjo pristanišče tudi angleška pomožna križarka " Queen of Bermuda'ki bo ostala tu le 24 pr, da se s potrebščinami oskrbi, nakar bo zopet odplula.
ZA ŠPANSKE POLITIČNE OBSOJENCE
Za španske politične voditelje, ki jih je vojaško sodišče v Španiji obsodilo na smrt, vlada med tukajšnjo špansko kolonijo, kakor tudi med Argentinei veliko zanimanje. Vse frakcije delajo na to, da bi se pri generalu Francu izposlovaic ponii-loščenje. V tej zadevi se je zglasua te dni pri notranjemu ministru Cn-laciatiju socialistična delegacija žen ter ga prosila naj posreduje, da se argentinska vlada zavzame pri Francu za te obsojence.
Dr. Culaciati je delegaciji obljubil napraviti potrebne korake na pristojnem mestu, da se obsodba ne izvrši ter je tudi izjavil sledeče: "Amerika mora dati vzglede člove-čanskega čustva".
Dana objuba Culaciatija gotovo ne bo ostala samo pri besedah, ampak bo tudi v resnici posredoval. In od argentinske vlade, pa se tudi lahko pričakuje, da se bo za te idealiste zavzela ter ustreli te v poskušala preprečiti.
LETALCI SO SE POVRNILI
Argentinski letalci, ki so poleteli v Brazil, da so se udeležili proslave "Dneva kril", so se prejšnjo soboto zopet povrnili, izvzemši pilotinje Ca-role Lorenzini, ki ni mogla zapustiti Brazila radi neke pokvare pri motorju njenega letala Focke Wulf.
ZA POMNOŽITEV CIVILNEGA LETALSTVA
V sedanjih časih je letalstvo silno velike važnosti. Zato pa vse države skušajo imeti čimveč letal in pilotov.
Tudi Argentina, ki je do sedaj i mela sicer nekaj vojaškega in civilnega letalstva, hoče to pomnožiti. Prav posebno živo se' je zadnje cuse začelo s propagando za ustanovitev 5.000 civilnih letalcev. Z vsi vnemo že pobirajo prispevke za to. K tej zbirki se je pridružil tudi državni predsednik dr. Ortiz.
FRANCOSKI PARNIK V CASA-BLANKI
Francoski parnik "Groix", ki je vozil blago za Argentino ,ga je premirje zalotilo na morju. Da pa ne bi parnik padel Angležem v roke, kakor jih je prišlo mnogo po premirju, se je zatekel v casablanško pristanišče. Tu so vse blago, namenjeno za Argentino izkrcali ter dali v skladišče.
Tukajšnji uvozniki, ki so na blago mesece čakali, so imeli te dni sestanek v francoki trgovinski zbor niči ter razpravljali kako priti do tega naročenega blaga.
Ta križarka je nova in moderna. Dolga je 138 metrov, široka pa 20. Oborožena je z 9 topovi, poleg 4 protiletalskih ter ima na krovu tudi 4 letala.
Moštva s častniki vred je na ladji 645.
Ladja je ostala nekaj dni tukaj, nakar je spet odplula na svojo pot.
VOJAŠKI MANEVRI
Te dni so se vršile vojaške vaje argentinske vojske skoro po vseh provincah.
Manevra so se udeležile vse edi-nice vojske.
Vaje so se končale z najboljšim uspehom.
SOCIALISTIČNI KONGRES
Prejšnji petek je začel zborovati XXXIIL socialističen kongres. Za predsednika tega kongresa je bil enoglasno izvoljen dr. Nicolás Re-petto, za prvega podpredsednika d« Enrique Dickmann, za drugega pa Alfredo L. Palacios. Delegatov, kí so prisostvovali kongresu je bilo 167.
Na teh zborovanjih se ni razpravljalo samo v zadevah stranke in položaja v deželi, ampak so se govorniki bavili tudi z dogodki v Evropi. Z ozirom na to, je kongres izrazil svojo solidarnost angleškemu narodu, kateri se junaško bori za demokracijo in civilizacijo proti na-silstvu nazi-fašistov. Istotako je bila izražena simpatija in solidarnost podjarmljenim narodom.
V nedeljo je bil kongres zaključen.
NEZGODA OB OTOKU HORNOS
V soboto so se odpeljali iz monte-videjskega pristanišča na ribji lo\ : dr. -justo Reyes, Juan Duallo, Juan Beltrami in Eduardo Galensich. Peljali so se, kakor se je dognalo s čolnom "Light".
Pomorska pref^ktura na Coloniji je prejela sporočilo za pomoč ter je takoj odposlala pomožno ladjo k otoku Hornos, od koder je bilo obvestilo poslano. Ni pa ta ladja niče sar našla. Pač pa so ljudje, ki stanujejo lam na obrežju povedali, da so slišali eksplozijo in klic na pomoč. Z ozirom na te izjave se je z iskanjem nadaljevalo in kmalu so mornarji nekega rešilnega čolna našli kovčeg s pripravo za ribji lov, katero so spoznali za last dr. lleye-sa. Iskali so še nadalje in našli tudi njegovo truplo, ki pa je bilo 6 km od Colonije in 16 km od prostora, kjer se je bila dogodila eksplozija.
Sedaj iščejo še ostale ponesrečence.
Edvard Galensovič, ki je tudi med ponesrečenci, je gotovo naš človek, doma kje iz Dalmacije.
Jugoslovanska radio oddajna postaja v Beogradu
Jugoslovanski izseljenci, ki imajo radio aparate na kratke valove, morejo zvedeti najnovejše evropske in vesti iz Jugoslavije potom radio-od-dajne postaje v Beogradu, ki od sedaj naprej oddaja prenos ob 7 uri 55 minut zvečer, kakor že prej na valovni dolžini 19.69 mtr.
Ker pošta neredno ali sploh ne prihaja več ter so tudi vsi jugoslovanski časopisi za inzemstvo ustavljeni, naj se rojaki poslužujejo radia, ki bodo točno in hitro obveščeni o najnovejših dogodkih.
Premestitev pisarne Kr. poslaništva
S 28. avgustom so bili uradi Kr. jugoslovanskega poslaništva premeščeni iz ulice Charcas na Avda. de Mayo 1370/III. sobe št. 7 do 12.
Ü. T. (Rivadavia) 37 - 4551.
V teh prostorih se torej od 28. avgusta dalje sprejema stranke, kar naj izseljenci vzamejo na znanje.
Uradni sedež poslaništva bo še nadalje v ulici Charcas, samo pisar ne in uradi za sprejemanje strank so premeščeni v avenido de Mayo.
Spomin na mrtve
V petek popoldne ob ^ilri -so ss opravljale molitve za naše pokojne
Molitve je izvršil izseljenski kaplan Janez Hladnik.
Petje, ki je bilo napovedano, se ni vršilo, ker so bili pevci zaposleni ter
v grobnici Jugosl. društva, vzajemn? | se je Silvan Pečenko tudi ponesre-pomoči na Chacariti.	čil, katerega prisotnost bi bila nuj-
Molitvam je prisostvovalo mnog j ! no potrebna, vernikov, posebno Slovencev.	I	—--
la voda, ampak nafta. Ko je tedaj Silvan vtaknil železo v to tekočine, je švignil iz posode plamen in nafta je pljusknila nanj ter ga oboje za-
ogn^u. nakar
jelo, da je bil takoj ves v Hitro se je začel gasiti sam mu je prihitel na pomoč še njegov sodelavec in rojak Anton Ličen, mito pa še drugi.
Vsega opečenega po rokali in nogah so takoj odpeljali -v bolnišnico Alvear, kjer so ga obvezali. Nato pa se je vrnil na dom.
Ker pa so opekline resnejše, kakor se je sprva mislilo, se je v nedeljo podal v sanatorj, kjer bo ostal, dokler ne bo iz nevarnosti.
Silvanu Pečenko, ki je zvest član in pevec "Slovenskega doma", že-limo, da bi kmalu okreval in se ž-; za proslavo Zeditijenja spet prikazal med nami in na proslavi tudi že nastopil.
ŽENITNA PONUDBA
Jugoslovan, star 33 let, postaven, imani stalno službo z mesečno plačo 240 pesov. Želim znanja v svrho že-nitve z dekletom v starosti od 23 do 30 let. Naslov: "Ponudba", G. C. Díaz 1657, Buenos Aires.
Kro jačnica
Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah.
Rojakom se priporoča
MARTIN TURK
24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires
FOTOGRAFIJA
"la moderna"
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
AMERIŠKA KRIŽARKA V TUKAJŠNJEM PRISTANIŠČU
V torek je priplula v buenosaire-ško pristanišče severnoameriška bojna ladja "Louisville". Njen poveljnik je kapitan Frank Lenghtmon, njegov nametnik Harold Nelson.
domače vesti
Nesreča pri delu
Naš rojak Silvan Pečenko iz Polja — Iíihemberka, je bil na dan Vseh Svetih zaposlen pri varjenja železa v tovarni vina "Globo" na Paternalu, kjer je nastavljen kot mehanik. Pri tem svojem opravilu je hotel okaUti razbeljeno železo ter ga radi tega vtaknil v posodo za vodo. V posodi pa na nesrečo ni bi-
SMRTNA KOSA
Na Vitavljah pri Šempasu je dne 4. oktobra t. 1. umrl Košuta Anton, star 77 let.
Zapušča ženo in 6 sinov, od katerih so trije v Argentini: Venceslav, Vinko in Ivan, ostali pa so doma.
Košuta je bil daleč na okoli po vipavski dolini znan kot poštenjak in razumen mož ter splošno spoštovan. Med svetovno vojno je bil tudi župan tamošnje občine.
Bodi blagemu pokojniku lahka domača gTuda, preostalim tukaj v Argentini, kakor onim doma pa naše iskreno sožalje!
HIŠO V NAJEM
Vzamem v najem hišo z eno ali dvema sobama, nekoliko zemljišča jn če je mogoče tudi z galponom, kje v Saavedri, Villa Urquizi ali kje tam v bližini.
Kdor bi tedaj hotel hišo oddati naj se zglasi osebno ali pismeno na J. L., ulica Gral. César Díaz 1657» Buenos Aires.
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
t. : . L1. 5l() oívícu 'fijío
Se priporoča uafji^i rojakpm. mALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
Veliki zavod
"ramos meha"
Venereas
ANALIZE urina brezplaino. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje tia podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončoi izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. tJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost sica, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJTJOA: KaSelj, Šibka pljuča. CREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPEOIJALISTI Je edini te Trste ▼ Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko la »ne-/ plačevanje.	, t
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Za naše gospodinje
KAKO PRIVADITI OTROKE K DELU
Dosti je žena, ki so zelo zaposlene v gospodinjstvu, zato njorajo ta-
kolemrIM-
Okoli 15. novembra izide Koledar za leto 1041. Prosimo torej vse, ki se mislijo naročiti naj to čim prej napravijo ter pošljejo $ 1.— oziroma 1.30, če hočejo Koledar po pošti. Najprimernejše je, da se tisti, ki skupaj živijo tudi skupaj naročijo.
Imamo v zalogi še nekoliko izvodov od leta 1937. Ako kdo želi, naj nam pošlje 70 centavo v v znamkah, na kar mu bomo poslali en star izvod.
Uredništvo Koledarja.
Naslov: Andrej Škrbec, C. C. 171, Buenos Aires.
ko misliti na to, da čim bolj smotrno izkoristijo svoje sile in si vzgoje otroke tako, da ji pri delu ne bodo v napotje, marveč v pomoč.
Otroka, ki hodi v šolo, res ne more bogve kako pritegniti h gospodinjskem delu, ker ga že šola sama lio sebi dovolj zaposljuje po eni strani, po drugi pa mu ne •sme kratiti prostega časa, ki je vsakemu otroku neobhodno potreben. Toda drugače je z otroci, ki še ne hodijo v šolo. Ti le težko vzdrže ves dan pri igri in so materi pri delu neštetokrat v oviro. Toda v gospodinjstvu je mnogo drobnih opravkov, pri katerih otrok lahko pomaga svoji materi. Treba je le, da zna pravilno pritegniti otroka, tako da smatra delo, ki ga opravlja, bolj za zabavo, kakor pa za resnično delo.
Otrok si n. pr. lahko sam razkoplje svojo posteljo, da se prezrači. Ko je soba pospravljena in pometertft otrok lahko obriše prah. Pri tem naj skrbna mati pazi, da ga obriše res temeljito, kajti če se otrok od vsega početka navadi površnosti, se j« bo kasneje le težko odvadil. Svoj kot za igranje mora otrok sam držati v redu. Če ga mesto njega pospravlja mati, bo tudi kasneje morala pospravljati za njim. Otrok lahko pomaga materi tudi pri čiščenju kljuk. Kako vesel bo, če bo opazil, da se po čiščenju s čistilom in krpo kljuka sveti. Tudi zalivanje cvetlic in skrb za ptička je delo, ki ga zmore že prav majhen otrokj Smisel za vrednost denarja vzbudiš pri otroku s tem, da ga pošiljaš p» kake malenkosti v trgovino. Pripraviti mizo ga mimogrede naučiš s tem, da on mesto tebe razloži po mizi vilice, nože in žlice.
K vsem tem in še drugim drobnim opravkom lahko, če postopa® pra,vilno, pritegneš svojega otroka, ki mu bo tako delo le v zabavo. Pri tem se otrok mimogrede privadi reda, snage, in, kar je zelo važno —' dela.


PRAKTIČNI NASVETI
Ko si nahodna, vlij v vrelo vodo terpentina ter vdihavaj paro, ki iz* hlapeva. Dobro .je, da pri tem ogrneš glavo z ruto, da pride pod njo tudi posoda in se tako sopara ne izgubi okolu.
*
Z uspehom porabiš terpentin tud1
pri odpravljanju hišnih golaž»1 (ščurkov, stenic). Namazi, in p°" škropi s terpentinom vsa mesta, kjer se skriva golazen. To'moraš seveo11 večkrat ponoviti.
BREZSKRBNA BODOČNOST ZA NA STAROST
Za $ 1400 na prodaj kmetija s kokošnjakom, zemlje 4% ha blizu železnice P.C.G.P. Skozi teče bister potok, je posebej tudi vodnjak. Na čakri se sedaj gojijo golši, kokoši, čebolo!"konji in drugo govedo. Črez 250 vrst, s.nwljn, največ češpelj. Je tudi primei-en gozd. t«n
eJ pa tudi več dinigilv'/omljišč poceni na prodaj. Za pojasnila se je obrniti na: Franc Abe, Sapuray, República Paraguay.
ivavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporoča
PETER TILIPČIČ
WARNES 2101 esq. Garmendia
U. T. - 2295 La Paternal	Bs. Aires
Vesti iz organizacij

Domača zabava v "Slov. domu'
V nedeljo 17. t. m. se bo vršila v "Slovenskem domu", ulica Gral. César Díaz 1657, lepa domača ža-
bo vprizorjena igra, nastopali bodo pevski zbori in druga zabava.
Razumljivo je, da bo tudi ples, čeprav je zgoraj omenjeno, da ne bo plesna zabava. To pa je treba razumeti tako, da "Slovenski dom" skrbi v prvi vrsti za izobrazbo, ples, ki
Igralci "Slovenskega doma'
bava.
Pa ni treba misliti, da bo to " ples- j na zabava". Ne, takih "Slovenski! dom" ne prireja, ker je v principu^ proti takim prireditvam, pač pa bo to lepa družabna zabava, na kateri |
' v igri "Satanova Maska"
je namenjen mladini, je le ža nameček.
Sploh skrbi "Slovenski dom" vedno za to, da zadovolji vse, stare it., mlade in tako bo tudi v nedeljo 17. t. m.

GOSPODARSKO DRUŠTVO IZ VILLE DEVOTO BO NASTOPILO NA JUGOSLOVANSKI RADIO-URI
V nedeljo 17. novembra bo zapel nekaj pesmi na Jugoslovanski radio-uri mešan zbor Gospodarskega podp. društvo Slovence/ iz Ville Devoto
. .Opozarjamo poslušalce naše radio-ure, da se bo pričela jugoslovanska radio-ura odslej ure prej kot do-sedaj, to je ob 9.45.
Prireditve "Slovenskega doma"
V	nedeljo 17. novembra: Domača zabava v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657.
V	NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov v ulici Alsina 2832.
SILVESTROV VEČER se bo vršil letos tudi v dvorani ulice Alsina.
Praznik Zedinjenja
Svobodni bratje v domovini, ka-' kor tudi mi izseljenci proslavljamo vsako leto praznik Zedinjenja. In tndi letos ga bomo. Saj pa tudi je v lem burnem časi!, ko narodi padajo Pod silo močnejšega v robstvo, važ-110 in pomenljivo, da še prav posebno letos spominjamo dneva, ko smo Postali Slovenci, Srbi in Hrvatje Svobodni, ko smo se združili v enotno narodno državo Jugoslavijo. Ni-
so sicer bili deležni te svobode vsi, še mnogo tisočev je naših bratov in sester, ki ječe pod tujim jarmom, ampak tudi za to bo prišel dan svobode.
Slovenski dom bo praznoval letos Zedinjenje v nedeljo 1. decembra v dvoráni XX. Setiembre.
Da bo proslava čim lepša in sijaj-nejša, se že sedaj Slovenski dom vneto zanjo pripravlja. Spored, ki ga bo ta dan dalo društvo na oder bo pester in raznovrsten. Poleg igre bo petje moških in mešanih zborov naših društev. Nastopi solistov, de-klamacije in plesni nastopi deklet. Vid¿¿ bomo na tej proslavi tudi naše šolarke, ki se nam bodo predstavile ¿n še mnogo drugega.
Pripomnimo, da bomo ta dan proslavljali tudi "Izseljenski dan", ki ga tudi v domovini ta dan praznujejo. Ker se ta proslava tiče torej nas samih, je popolnoma pravilno, >da ta praznik obhajamo.
Zato opozarjamo že sedaj vse rojake in rojakinje tako iz mesta, kakor iz okolice, da se teh proslav gotovo udeleže.
.''SLOVENSKI DOM''
VABI
na lepo
družinsko zabavo,
ki se bo vršila v nedeljo 17. novembra ob 4. in pol popoldne v društvenih prostorih, ulica Gral César Díaz 1657.
SPORED:
1.	Otvoritev — Godba.
2.	Petje mešanega zbora 2. Petje moškega zbora
4.	Petje mešanega zbora.
5.	Veseloigra v dveh dejanjih:
"Gospa Kordula"
OSEBE:.
Gašpar Strahopetec — Emil Lozej Kordula, njegova žena — Irena
Jekšetova Marijana Jezičkova — Vida Kjuder Katra Bezgavčeva — Marija Lozei Mina Sladkulja — Marija Mavčeva Gospa Kljunova — Fani Lakner Uršika, kuharica — Darinka Cotič Duh _ Martin Keber.
Po sporedu ples.
S viral bo orkester "ISTRA"
iz rosaria
Slov. d. d. "Triglav"
prenesena otvoritev plesišča društva "triglav"
Svečana otvoritev plesišča D. D. "Triglav" v Rosariu se vri i ve nedeljo 24. novembra popoldne, in ne prihodnjo nedeljo 10. t. m., kakor je bilo napačno napovedano.
Fantje se pripravljajo z velikim navdušenje, ker se zagotavlja veliki uspeh. Bodo pobavljena vsa društva ih sploh vsi prebivalci Barrio Suizo, v katerem se nahaja Slovenski Dom.
V prihodnji številki bomo objavili podroben program.
ali si že pridobil novega naročnika ?
PROSLAVA ZEDINJENJA
Obveščamo, da bo Slovenski dom proslavljal Zedinjenje, ko bo obenem tudi Izseljenski dan, v nedeljo 1. decembra ob 4 uri in pol po-poldirej v dvorani XX. Setiembre ulico, Alsina 2832.
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
"pri zvezdi"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232
OTROKE V OSKRBO
Zanesljiva družina sprejme v J5»bo enega ali tudi več otrok, sta-1,1 od 2 do 6 let.
do 6 let. v Naslov se izve
«sta.
pri uredništvu
3A<
SOBE V NAJEM
v^najem se odda na lepem kraju
«olv '' Devoto en0	zra<"11'
'> Primerni za eno osebo.
1 oizve se pri uredništvu lista.
"slovenski list"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi,
sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razumo pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za V SLOVENSKI LIST" tel naj tudi po-i ■ bere najnočnino in pošlje na našo upravo.,
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
. - - - .Hotel sem te nekaj vprašati, dragi prijatelj; želel bi poslati denarno nakazilo. Ker je jako nujno, mislim, da bi bilo najboljše z "zračno pošto". Katero banko nii ti priporočaš?
Pojdi na Banco Holandés Unido Bmé. Mitre 234. Postrežen boš z največjo ljubeznivostjo in pažnjo v našem jeziku. Delajo hitro in boš lahko brez skrbi, da bo tvoje nakazilo prišlo hitro in gotovo na svoj cilj....
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
C A. S A CENTRAL: 25 DE MAYO B 1 A <3 ENCIA N ° 1: CORRIENTES 19 O O
DIRECCION GtHIRAL: CURASAO
Razpored proslav Zedinjenja
V	SOBOTO 30. NOVEMBRA ob
9	uri zvečer se bo vršila proslava vseh izseljenskih društev v dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Pte. Luis Peña 242.
V	NEDELJO 1. DECEMBRA ob
10	uri svečan prenos Jugoslovanske radio-ure, katero bo otvoril g priložnostnim govorom minister g. dr. Izidor Cankar.
Ob 10 uri in 10 min. bo svečana
maša v ruski cerkvi, ulica Brazil
Popoldne ob 4 uri se bo vršila proslava Zedinjenja, ki jo bo priredil ''Slovenski dom" v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832.
Jugoslovanski izseljenci brez razlike mej in mišljenja, udeležite se teh proslav polnoštevilno! 315.
Ob 10 uri in 45 minut pa- bo maša v katoliški cerkvi.
Po maši takoj pa to g. minister sprejemal čestitke jugoslovanskih izseljencev v prostorih poslaništva, ulica Charcas 1705.
Mešan zbor društva "Slovenska Krajina"
iz uprave
Mnogo je še takih posameznikov in družin v našem izseljeništvu, ki niso naročeni na "Slovenski list". Tudi precejšnje število starih naročnikov se je v zadnjih mesecih skregalo z listom, ker ni redno izhajal in iz drugih razlogov. Sedaj, kakor ve-
ste, smo naredili red in je "Slovenski list" spet začel normalno živeti. Stare naročnike prosimo, da pozabijo svojo jezo in se spet naroče na list. Vse prijatelje našega glasila pa pozivamo, naj nekoliko poagitirajo med svojimi znanci, da bo število naročnikov naraslo.
$
i %
i «¡5
V H
I ■
1 ■
1
s? %
i *
I
I
"slovenski dom"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
i
5?
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
¡¿r, t DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogijiščem ter drugimi igrami
za moške, ženske in Mroke.	i J < *
* 11
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
ammme »>.: -5» .,<«< >;♦>„ »teč ;<»>, ifm aasmm mm^m s&msm mmm»
E>3B>; X8fc< 5r2®£'ŠUSti 33Br£ y&E£ 536K	>5Br£ S3SK 3SBS 38IB& SSf>>í K8K< SSBC >SR<':JrS®SE^8SÍ ifflICš&aBS 5MR SME®3SKR
Slovenci doma in po svetu
<♦> <<B- <♦> •sb*: -se- •:♦><♦> <♦> <♦>:	-s»:«:- <♦>
VESTÍ IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE
Huda
nesreča
V petek 9. avgusta proti večeru je bila cesta, ki pelje iz šturij na Col, prizorišče grozne nesreče. Skupina delavcev, ki je bila zaposlena pri tvrdki Marchioro v Podkraju in je delala pri popravljanju ceste, se je vračala iz Podkraja čez Col proti Šturijam. Vozili so se s težkim ka-mjonom. Na nekem ostrem ovinku nad šlurjami, ki je tudi v popravilu, je tlačil in drobil gramoz, s katerim je cesta posuta, težak motorni stroj za drobljenje gramoza. Ko je tovornik z delavci s precejšnjo brzino pridrvel po zelo viseči cesti proti težkemu valjarju, je skušal šofer v naglici ustaviti svoj voz, toda zavore so odpovedale in avtomobil je zašel na kraj ceste, kjer se je prevrnil in se prekopicnil po strmem bregu kakih 40 metrov nizdol. Trije delavci so obležali pri priči mrtvi, več drugih, med njimi tudi šofer, je pa težko, baje smrtno ranjenih. Mrtve nesrečneže so prepeljali v mrtvašnico šturskega pokopališča. V nedeljo je bil v Šturjah slovesen pogreb. Po končanih pogrebnih obredih trupel niso zakopali, ker so jih odpeljali na pokopališče domače vasi. — Strašna nesreča je bridko zadela Vipavsko dolino. Vsi trije smrtno ponesrečeni in tudi večina ranjencev so domačini, doma iz raznih vasi Spodnje Vipavske doline: Lokavca, Prvačine, Vo-grskega. Posebno pretresljiv je bil v šturski cerkvi pogled na tri za poredne krste treh odraslih, za družine skrbečih mož.
Uboge družine! Ko bomo izvedeli za imena ponesrečencev bomo poročali.
SMRTNA NESREČA
V soboto 10. avgusta dopoldne je 38 letna Terezija Kolavčič, stanujoča v bližini znane "Rdeče hiše" v goriškem vipavskem predmestju, odšla z doma na trg nakupovat vsakdanje potrehščine. Uboga reva ni slutila, da jo zunaj čaka smrt. Komaj je bila nekaj korakov od stanovanja, je pridivjal za njo te žak tovorni avtomobil, jo zadel, prevrgel — bila je na kolesu — in potegnil pod težka kolesa. Ko je tovornik odvozil preko svoje žrtve je obležala na cesti strašna, nezavestna kepa, vsa krvaveča in ranjena, v kateri je bil le še zadnji dih življenja. Preden je prihitel "Zeleni križ", da bi ji nudil prvo pomoč, je Terezino življenje že ugasnilo. Naj ji bo lahka zemlja!
Mussolini na Goriškem in Vipavskem
V sredo 9. oktobra je posetil našo deželo načelnik vlade in vodja fašizma Mussolini Kot vrhovni poveljnik celokupne armade je Mussolini od zadnje sobote sem pregledoval in nadziral enote padske armade (Armada del Po), ki so sedaj nastanjena med Padom in Alpami. Padska armada je jedro in ponos italijanskih armad in slovi radi svoje udarnosti in nepremagljivosti. Ker je nekaj edinic te močne armade začasno na velikih vajah tudi v naši pokrajini, je njihov vrhovni poveljnik prišel še med nas. Njegov obisk je bil strogo vojaškega značaja in ni veljal civilnim oblastem in civilnemu prebivalstvu. Kljub temu pa je ljudstvo tudi pri nas kakor prejšnje dni v starih pokrajinah in v Furlaniji vedelo za njegov obisk. V Gorico je priletel s svojim tri-motornim letalom, v sredo okrog pol devetih zjutraj. Pristal je na letališču ob Tržaški cesti. Od tam se je y avtomobilu z velikim spremstvom odpeljal preko Vipavske doline na Črni vrh, kjer je bil pregled čet. Okrog dveh popoldne se je vrnil v Gorico, ki jo je kmalu potem z letalom zapustil. Njegov prihod ni bil razglašen, vendar se je vest, da ima priti, v prvih jutranjih urah zaznala in bliskovito raznesla po mestu in po vsej deželi. Povsod so se začele zbirati takoj množice, ki so ga pri njegovi vožnji po mestnih ulicah pozdravljale. Zlasti na Črnem vrhu se je bilo nateklo mnogo ljudstva iz vsega idrijskega okoliša in ga z radostjo sprejelo. Upamo, da je vodja Italije iz naših lepih zasužnjenih krajev odnesel najlepši vtis, zlasti ker je bilo vreme še dokaj lepo.
dogajalo že več zadnjih let. Zaradi sedanje vojne pa primanjkuje Nemčiji tudi industrijskih delavcev, ki jih je mogla poslati na fronto. Da bi te nadoknadila vsaj v neki meri, je pozvala italijanske delavce v svoje tovarne. Tako bodo letos poleg že pri vsakoletnih poletnih poljedelskih delih italijanski delavci zaposleni tudi pri nemški industriji.
Prvi vlaki z italijanskfiimi delavci so že pred par meseci odšli v raj h. Pred nekaj tedni pa je odšlo iz Trsta 120 tržaških delavcev v Nemčijo. Odpotovali so preko Vidma. Nato so bile odpotovale še nove skupine delavcev iz Trsta. Prav tako so odposlani tudi delavci iz l-aznih pokrajinskih mest.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popotno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE BIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
ŽITNA LETINA NA GORIŠKEM ZADOVOLJIVA
Kakor povzamemo po uradnih podatkih, je žitna letina za našo v prvi vrsti poljedelsko deželo vseskozi zadovoljiva, četudi obilica ^deževja ni bila ugodna za žitne "nasade in vinograde. Koruze bomo pridelali okrog 200.000 kvintalov; pridelek bo presegal za približno 20 odstotkov pridelka prejšnjih let in bo na--domestil odpadli pridelek pšenice. K tej razveseljivi ugotovitvi dostavlja tržaški "Piccolo": Če primerjamo letošnjo letino z ono lanskega leta. potem vidimo, da so vsi poljedelski pridelki v stalnem povišku ne samo, ker je bilo vreme za nekate re kulture ugodno, temveč ker 80 soški kmetje upoštevajoč zapoved I) uce j a pri vseh panogah podvojili napore in povečali produkcijo, da bi vedno bolj dvignili poljedelstvo in doprinesli svoj primeren prispevek k agrarni avtarkiji.
FORME ZA PRIJAVO IMETJA, KI PRIPADA SOVRAŽNIKU
Trst. — Prefektura je izdala v skladu s členi zakona, ki predvidevajo prijavo imetja, denarja, blaga itd., pripadajočega sovražnim državam ali njihovjm državljanom, društvu itd. posebne prijavne tiskovine. V rumeni prijavni tiskovini je treba navesti vse dolgove napram sovražni državi, društvom, družbam in državljanom. V belo prijavno tiskovino je treba prijaviti vse premičnine in nepremičnine, vrednostne papirje, itd., ki pripadajo sovražnim državam ali njihovim državljanom. Prijava mora biti narejena v štirih izvodih.
NENADNA SMRT
Na Reki je prišlo nenadoma slabo Tomšiču Josipu iz Ilirske Bistrice. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Pokopali so ga v Ilirski Bistrici.
FRANCE BATJEL UMRL
V Leonišču je za vedno zatisnil svoje oči eden izmed najbolj znanih ljubljanskih pdjetnikov, lastnik "Tribune" France Batjel. Smrt ga je iztrgala njegovim dragim iz življenja starega še ne 65 let.
Pokojni France Batjel se je rodil v Vipavi, v hiši skromnega posestnika in mizarja in je že v ljudski šoli kazal izreetue sposobnosti. Sani
TRŽAŠKI DELAVCI ODŠLI V NEMČIJO
Trst. — Znano je, da bo tudi letos Nemčija vzela na delo več tisoč italijanskih delavcev, kot se je to
m,	-	I.N.II..I i m.............m..............■miMÉIHTfly
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- J VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k	g;
Dr. A. G ODE L	g
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, | ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Že* ske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno	*
perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične	g
bolesni	£
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE	$
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.	| GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANG \ L L O 1542
Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA
LEOPOLD UŠAJ
vam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in
SAINFIELD. Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane!
si je izbral poklic mehanika in je že kot deček odšel v tujino, kjer si je povsod sam pomagal iz zadreg. Počival pa ni nikdar, marveč se je udejstvoval z vso svojo tvorno silo. Živel in delal je vedno po nagibih bistrega razuma ter dobrega in pogumnega srca, spremljala pa sta ga vedno živahna iniciativnost iti največja življenska aktivnost. Kakor je bil vedito trd in neomajen v svoji delavnosti, tako je bil tudi vedno kremenit narodnjak. Med svetovno vojno je bil v Gorici tudi poročevalec slovenskih listov v Ljubljani. Ko je po vojni prenesel svojo obrt iz Gorice v Ljubljano, je podjetje hitro razširil in ustanovil tvrdko "Tribuno" na Karlovški cesti. Njegovo podjetje ima danes tudi več podružnic.
Slovenci v Furlaniji pred petsto leti
IZ SLOVENSKE PRAVNE ZGODOVINE:
Aktuarji (zavarovalni matematiki) ki) so v naši državi organizirani i v združenju, ki izdaja svoje lastno glasilo "Glasnik aktuara" v srbo-hrvatskem in slovenskem jeziku. Pravkar sta izšli 1. in 2. številka IV. letnika, ki prinašata precej čisto strokovnih člankov iz zavarovalne tehnike in tudi nad vse zanimivo razpravo odvetnika dr. Antona Ur-banca o "Slovenski bratovsščini sv. Hieronima v Vidmu iz leta 1452". Pisec je pred kratkim izdal "Zavarovalno pravo", ki je naletelo povsod na ugoden odmev. Sedaj je segel na zgodovinsko polje zavarovalnega prava in obdelal najstarejšo znano listino te vrste, tičoče se Slovencev.
Pobudo za razpravo mu je dal dr. Josip Gruden v svoji "Zgodovini slovenskega naroda", kjer omenja to bratovščino. Začel se je podrobneje baviti z njo s stališča zavaro-valno-pravne zgodovine. Direktor občinske knjižnice v Vidmu (Udine, Italija) dr. Jean Battisti Corgnali mu je dal na razpolago gradivo, tako da je lahko priobčil izvirnik statuta iti njega slovenski prevod. Bra tovščina, ki se je imenovala "Con-fraternitá di S. Gerolamo degli Schiavoni", je vodila zapiske o svojem delovanju skozi okroglo 400 let, in sicer o občnih zborih, odborovili sejah in imela sezname članov ter dohodkov in izdatkov, pa obračune.
Statut je iz leta 1452. Bratovščini je bil izbran za zaščitnika sv. Hie-ronim, ki je veljal v srednjem veku pri Hrvatih za narodnega svetnika. Dolgo časa je veljal za očeta glagolih. Za narodnega svetnika je veljal tudi Slovencem, ki so v Vidmu tvorili močno narodno skupino od XI. stoletja dalje. Vladala sta jim močan duh skupnosti in močna narodna zavest. Svoj narodni živelj so hoteli ohraniti in ga med seboj povezati tudi gospodarsko z vzajemni) pomočjo.
Bratovščina je bila organizirana
na demokratičnih temeljih. Voditelji so bili duhovniki. Odbornike, ki jih je bilo 20, so člani volili vsako leto, in sicer take, ki so bili premožni, družinski očetje in na dobrem glasu. Člani so morali obiskovati bolnike in se udeleževati verskih pobožnosti.
Statut vsebuje mnoge značilne, če tudi ne povsem jasne znake modernega zavarovalstva. Člani niso bili samo pripadniki določenih obrti, marveč je bil lahko član vsak. Bratovščina je imela slovensko narodno obeležje, združevala je vse narodne sloje in je zaradi tega v njej narodni moment imel veliko vlogo, ker so Slovenci morali imeti v Vidmu izredno močno postojanko.
Zavarovalni prispevek članov, ki so bili delavci oziroma brez lastnega premoženja, je bil enkrat višji ko eni članov s premoženjem. To kaže da je bratovščina računala z rizikom. Morala je namreč bolnega člana sprejeti v svoj dom, česar pri i-movitih ni bilo treba, zato so ti manj prispevali.
Zavarovanj je bilo več vrst: za primer bolezni (bolezensko zavarovanje) in pokojninsko zavarovanje (vdovske in sirotinske podpore), dalje pogrebninsko zavarovanje in zavarovanje dote. To slednje zasluži poseben poudarek, ker se je dota izplačevala nevestam staršev brez premoženja. Videmski Slovenci so torej hoteli svoj narodni standard obdržati, zato so se borili zoper revščino, ki se pokaže zlasti ob porokah. Zato je to bilo delo za ohranitev slovenski krvi v Vidmu.
Slovenska bratovščina sv. Hieronima v Vidmu se po zunanjem u-stroju loči od cehov. Ti so bili prisilna združba istovrstnih obrtnikov, ki je dajala bolj podpore (prostovoljna dobrodelnost), med tem ko je bila bratovščina prostovoljna združba brez razlike poklica in spola še s cerkvenim programom, pri kateri so člani imeli pravice do dajatev.
Pisec zaključuje, da je iz statuta razvidna zavarovalna misel, namreč skupna negotova nevarnost na temelju gotovega gospodarskega načrta. Dajatve bratovščine niso miloščine, kakor pri cehih, ampak zava-rovaluo-pravne dajatve na temelju prispevkov (moderne premije), ki so glede na obstoječi riziko različno določeni.
Ves statut je fotografsko posnet in odtisnjen na devetih klišejih. Odtis je zaradi finega papirja zelo dober.
Razprava sama je še posebej na tisi\jena v 200 izvodih. Lični zvezek ima na ovitku cerkev sv. Petra mu-čenika v Vidmu, kj^r je ta bratovščina imela svoj oltar.
Gotovo bo ta zanimiva razprav» prebudila kakega slovenskega zgodovinarja, da se bo z obilnim gradivom, ki ga nudi videmska občinsk*1 knjižnica o tej stvari, pričel pečati in tako razsvetlil lep del zgodovine najzapadnejših Slovencev.
Fr. G.
GARMENDIA 4947
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304

VAŽNO POSVETOVANJE V BEOGRADU
V Beogradu so bila pretekli mesec številna posvetovanja političnega in gospodarskega značaja. Prehrana ljudstva stoji še vedno v ospredju. Dosedanji ukrepi so imeli že blagodejen učinek in jih bo treba samo se podpreti z nekaterimi tehnično-organizatoričnimi ukrepi, pa bo vsa zaskrbljenost glede prehrane v bodoči zimi odstranjena. Seveda je treba imeti pred očmi dejstvo, da ima Jugoslavija kot država miru -sredi Evrope v vojni tudi mnoge obveznosti gospodarske narave, do velikih sosednih narodov, s katerimi je v prijateljskih odnošajih. Potemtakem je nujno, da mora svoje domače gospodarsko življenje prilagoditi temu stanju, kar morajo vpo-števati naši voditelji države, a mora vpoštevati tudi ljudstvo. Obe uredbi o prevelikem vplivu Judov v trgovini z živili in v prosvetnem življenju sta stopili v veljavo. Časopisje je v preteklem tednu z opisom razmer na polju naše trgovine z živili kakor tudi z opisom stanja naše trgovine z živili kakor tudi z opisom stanja na univerzah, pokazalo, kako so bile potrebne. Razodelo se je nemogoče stanje, ki je klicalo po samoohranitvi in samoobrambi nacionalnega prebivalstva. Tudi inozemski tisk je podčrtal važnost teh uredb kot dokaz, da ima Jugoslavija trdno voljo odstraniti v svojem življenju vse kvarne vplive. Nas posebno veseli, da se je v tej zvezi pohvalno imenovalo tudi ime našega voditelja dr. Antona Korošca, ki je kot vodja prosvetnega življenja v •državi skrbno pazil, da bi odstranili vse strupe, ki se zajedajo v ilaš duhovni kulturni zaklad in odvajajo mladino na pota, ki vodijo daleč proč od domovine in spoštovanja do nje. Vsa zdrava, neokužena jugoslovanska javnost pričakuje, da bo-<do te prve uredbe sprožile še nove nadaljne, predvsem na polju tiska, gledališča, umetnosti in filma, kjer še čaka delo čiščenja. Slišimo, da naši merodajni činitelji tudi ta vprašanja resno proučujejo in da na nove ukrepe na teh poljih ne bo več treba dolgo čakati. — V Sloveniji je treba posebno podčrtati navodila, ki jih je objavil ban dr. Marko Natlačen in ki naj prinesejo red Ha naš živežni trg in ki ga bodo razbremenile sedanje napetosti, ako jih bodo vsi spoštovali in če se bo čim Prej našel primeren način, da se *jnim slojem, ki ji mje sedanja draginja prizadela najhujše udarce v družinskem proračunu, čim prej pride na pomoč s primernimi povišanji prejemkov. Današnje prilike zahtevajo, da pride do izraza načelo skupnosti, ki pač nalaga večja bremena tistim, ki kaj imajo, da jih bodo tisti, ki imajo manj, lažje prenašali. — Na političnem polju ni bi-
lo pomembnejših dogodkov. Pri nas v Sloveniji skušajo takoimenovanl "napredni krogi" spet poiskali skupno raven, da bi se mogli združiti in so glasila JNS g dr. Kramer-ja in glasilo slovenskih radikalov dr. Puca objavila v tem smislu pozive za zbiranje. Torej poskus, da pride skupaj, kar kulturno-politično skupaj spada. V Srbiji se nadaljuje gibanje Srbov, toda do sedaj razen v časopisnih člankih še nikjer ni ro dilo nobenega otipljivega uspeha.
jetno zabavajo. Društveni odbor je že ustanovil tudi mladinski pevski zbor, ki se prav lepo razvija. Na občnem zboru je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor z g. Knafeljcem na čelu, ki med drugim pripravlja proslave 10\ letnice obstoja Prosvetnega društva v Beogradu.
Slov. Babica
¡FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Áiresu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer UMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Krojačnica 'Gorica Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Beograjski Slovenci v svoji organizaciji
2. oktobra je imelo beograjsko Prosvetno društvo, ki praznuje letos 10 letnico svojega obstoja, redni občni zbor. Iz preglednih poročil, ki so jih na občnem zborui posamezni odborniki podali, lahko posnamemo precej zanimivih podatkov o delovanju in prizadevanju beograjskega Prosvetnega društva, da pritegne v svoj krog čim več zavednih katoliških Slovencev in jim v svojih prostorih ustvari prijetno shajališče. Kakor prejšnja leta je tudi v pretekli poslovni dobi prirejalo društvo prosvetne večere o aktualnih vprašanjih. Sestankov je bilo več ter so na njih govorili: g. p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane po nalogi slovenskih društev med izseljenci, g. minister dr. Krek o razvoju zunanje in notranjepolitičnih dogodkov, g. senator Smodej o nor-diskih državah ter komunizmu, g. superior Pohar o Nizozemski in naših izseljencih v tujini ter industrijalec g. Avsenek o vtisih s svojega potovanja po Sovjetski Rusiji. Glavna prireditev Prosvetnega društva, je bila to leto Prešernov večer v Ru-sken^ domu, na katerem je pred iz-bra^pn občinstvom orisal lik našega največjega pesnika g. urednik dr. Tinč;Debeljak. Prosvetno društvo je tudi to leto zbiralo ude za Mohorjev^ družbo ter se je močno udej ^tvovalo tudi na človekoljubnem polju. Miklavžev večer je številnim siromašnim otrokom olajšal gorje. Prav tako je društvo obdarovalo več brezuposelnih slovenskih dela v cev. Zaradi tesnejše povezanosti članstva med seboj je društvo prirejalo družabne večere, ki so nudili članstvu pošteno zabavo. S temi ve čeri se je med članstvom zelo poživila družabnost ter so se v društvo pritegnili mnogi, ki so prej iskar zabavo drugod, — Veliko pozornost je posvečal odbor tudi gojitvi slovenske pesmi. V začetku leta je imelo društvo samo moški zbor, letos pa je ustanovilo tudi mešani zbor, ki ga spretno vodi g. Janežič. Sredi junija so društveni člani napravili skupen izlet v Vršac, kjer so jih ta-mošnji Slovenci prav lepo sprejeli. Društvo razpolaga danes že s precej bogato knjižnico, ki se iz leta v leto spopolnjuje; knjižnica ima danes 1200 del, od teh 814 slovenskih, 341 hrvatskih in srbskih in 45 v drugih jezikih ; knjižnico so tudi to leto močno podprli stari dobrotniki beo grajskega Prosvetnega društva g. predsednik senata in prosvetni minister dr. Korošec, g. minister dr. Krek, g. senator Smodej in drugi, število članov se je letos pomnožilo za 33 novih članov. Društvo se je letos začelo zanimati še posebej za slovenske otroke, ker v Beogradu ni zanje primernih mladinskih organizacij ne otroških vrtcev. Pripravilo je posebne otroške sestanke, na ka terih je poskrbljeno za dobro nadzorstvo in kjer se otroci lahko pri-
Nova jadralna letala
Južna Srbija je 13. oktobra t. 1. doživela lepo narodno slavnost. Krščenih je bilo 12 novih jadralnih letal iz skopljanske jadralne šole. Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal letalski podpolkovnik Zdenko Gorjup. Iz Beograda so prispeli z letalom tudi predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič, vojni in mornariški minister general Milan Nedič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, letalski poveljnik general Bora Mir-kovič in predsednik Aerokluba Son-dermajer ter mnogo drugih odličnih osebnosti. Kraljevega zastopnika, predsednika vlade in ostale ugledne osebe je pozdravil general Dragiša Kovačevič, predsednik oblastnega odbora Aerokluba, ki je prikazal napore in zgodovino našega letalstva na jugu. Povdaril je posebno veliko ljubezen naše mladine na jugu za letalstvo. Na koncu govora je general Kovačevič vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku in svobodnemu jugoslovanskemu dnevu. Te besede je zbrano ljudstvo sprejelo s silnim navdušenjem in vzkliki. Za tem je bilo krščenih 12 jadralnih letal. Prvo jadralno letalo je krstil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki ss ga ob tej priliki srčno pozdravljali. Predsednik vlade je krstil svoje jadralno letalo na ime "Babuna", po planini, kjer so naši četniki vodili hude boje. Ko se je pokazal minister Nedič, je zbrana množica začela vzklikati naši hrabri vojski. Minister Nedič je svoje jadralno letalo krstil na ime "Obilic". Po krstitci letal je imel minister vojske in mornarice sledeči govor: Dragi bratje, Skopljanci! Prišel sem v carsko Skopi je, večni spomin naše stare slave in veličine, da vas vidim in da vas pozdravim. Prišel sem na jug, kjer je vse kar imamo, vzvišeno in veliko in kjer je naša najslavnejša zgodovina. Kamor koli greste, vsaka ped zemlje je namočena z naj plemenitejšo krvjo srbskega naroda. Njegovi največji junaki so delali tukaj in delajo, junaki preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. V tej klasični zemlji so vznikle najvzvišenejše ideje, s katerimi se je srbski narod hranil skozi stoletja. Srbski narod je pravičen, noče tujega, toda ne da svojega. V tem se srbski narod razlikuje od drugih: Nikdar od nikogar ni pričakoval, da bi mu kaj podaril. Vse to
Krojačnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires
si je priboril s sabljo in svojo krvjo. Mi nismo bogati z blagom, bogati pa smo z našo slavo, našo svobodo in našo pravico, da živimo. Mi smo pripravljeni, da za vse te dobrine umr-jemo. Jaz sem vam hotel in moral povedati brez oklevanja. Tudi to lepo modro nebo, ki ga vsak dan gledamo, tudi to je naše in je dokaz na še pravice do dediščine naših žrtev. Tudi to nebo mora biti svobodno, ker je to nebo najlepše nebo v Evropi. Da ga res ljubite kaisor svoje življenje in da ga hočete narediti za našega, ste zgradili celo jato letal, da ga bosce branili s svojimi prsmi in s krili letal. Za to veliKo narodno delo vam dajem priznanj fe' v imenu vrhovnega zapovednika državne oborožene sile Nj. Vel. kralja Petra II. Govor ministra Nediča je množica sprejela z burnimi vzkliki kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji in naši hrabri vojski.
DAVEK NA POTROŠNJO V GOSTILNAH V ZAGREBU
V Zagrebu že pobirajo davek na potrošnjo v gostilniških lokalih po enajsti uri zvečer. Vnočnih lokalih pobirajo po 20% na celotni račun, v restavracijah po 15%, v gostilnah in drugih podobnih lokalih pa po 10%. Uvedbi te nove davščine so se ljudje takoj začeli upirati in je morala policija večkrat posredovati. Pokazalo se je, da ljudje navzlic-davščini pridno obiskujejo nočne lokale in da zapravljajo prav tako vneto, kakor so poprej. Ves nabrani denar gre v korist mestnega bed-nostnega zaklada. Občina računa, da bo nabrala tako okrog 5 mili j o-nov dinarjev, s katerimi bo skušala olajšati bedo siromakov čez zimo.
PROTI ŽIDOM TUDI NA HRVATSKEM
Hrvaški ban dr. šubašic je s posebno uredbo razširil veljavo proti-judovskih zakonov tudi na področje bauovine Hrvatske. Poslej bodo tudi na visokih, srednjih, nižjih in strokovnih šolah, katere je nedavno predpisala vlad'a. Prav tako bo tudi na Hrvaškem veljala uredba, ki prepoveduje judom trgovati s predmeti ljudske prehrane. Tako dobe te uredbe šele polno veljavo, kajti prav na Hrvaškem je judovski element po številu zlasti pa po svoji gospodarski moči najbolj močan.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih. ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem Ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne
Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. GOVORI SE SIJOVENSKI
S U I P A C H A 28
(1 kvadro od Av. d« Mayo v višini 900)
Beograjčan zamislil nove vrste letalo
Konstrukter letal Drago Bešlin iz Beograda je prišel na zamisel posebne vrste letala. Bešlin se je že dolgo bavil s sestavljanjem letal in nazadnje naredil letalo, v katerem pilot ne sedi, temveč leži na trebuhu. Sprva so strogovnjaki in letalci nasprotovali njegovi zamisli rekoč, da je najbolj prirodna drža pilota taka, kakor je v naravi, torej ne na trebuhu. Bešlin pa je navzlic nas protovanju izdelal tako letalo in dosegel z njim v vsakem pogledu velik uspeh, letalo je bilo izdelano v eni
domačih letalskih tovarn. Preizkusil ga je poskusni pilot Aleksic in se o njem nadvse pohvalno izrazil. Letalo je lovsko. Prednost je v tem, da ležeči pilot leti zmerom v isto smer kakor letalo in zato pri njem ne nastopa vrtoglavica v tolikšni meri kakor pa pri drugih letalih, zlasti pri letalih, ki napadajo v strmoglavem poletu in se morajo iz navpičnega poleta hitro okreniti v vodoravni let. Ugotovili so, da vzdrži pilot v ležečem stanju dvakrat večji pritisk kakor pilot v doslej znanih leti*lih strmoglavcih. Poleg tega je sedaj kabina letala manjša in nižja in zato je manj zračnega upora, brzina pa avtomatično večja. Pri poskusih so ugotovili, da ima letalo za 15 > večjo brzino kakor pa enako letalo s kabino za sedečega letalca. Poskusni pilot je naštel še eno prednost: pilot stalno gleda z obrazom proti zemlji, ima bolj točen razgled, obenem pa ima stalno pred očmi tla zlasti tedaj, kadar pristaja. S takim letalom je mogoče izvesti vsako akrobacijo in vsak obrat v dvakrat manjšem prostoru, kakor pa je bilo to doslej. V Zemunu bodo še naprej nadaljevali s tem letalom in bodo temeljito preizkusili vse njegove možnosti in prednosti. Toda že samo dejstvo, da je na tako idejo prišel Jugoslovan, pomeni nedvomno uspeh mladega jugoslovanskega letalstva in prizadevnosti ljudi, ki služijo napredku letalstva.
TRGATEV V DALMACIJI šE NI KONČANA
Po oceni strokovnjakov bo letošnji pridelek grozdja, zlasti pa okrog Šibenika, obilen, približno za 30% večji kakor pa lani. Tudi po kakovosti bo grozdje odlično. V nekaterih krajih bo sicer manj grozdja, vendar se na splošno lahko reče, da bo letina dobra. Odstotek sladkorja v moštu znaša po 14 do 21 %. Lanske zaloge vina so že popolnoma izčrpane in zato bo verjetno tudi novo vino šlo dobro v promet, posebno zaradi tega, ker povsod drugod v državi še zdaleč niso pridelali toliko grozdja kakor v Dalmaciji.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 . DOCK S U D
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
obrnite se na rojakinjo KADAR IŠČETE SLUŽBE
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
TALLER DE CARROCERIAS
"EL RAPIDO"
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema "Duco" — Tapeciranje — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES
U. T. 203 - 1298 Quilmes
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera -čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
ZANIMIVOSTI
Pomorske bitke
"Največja pomorska bitka vseh časov", imenujejo časopisi številne bitke na bregovih Norveške, ki so v drugem in tretjem tednu aprila jemale sapo vsemu svetu.
Splošno ni dobro preveč opletati s superlativi. Toda priznati je treba, da v tem primera beseda "največja" ni bila odveč. V prejšnji svetovni vojni, ki ni vsebovala mnogo pomorskih bitk, je bila ena zares velika, in sicer pomorska bitka v Skagerraku. A ta bitka, ki je proslavila angleškega admirala Jelli-eoea, je trajaa komaj štiri ure...
Svetovna zgodovina je polna velikih pomorskih bitk, ki so za večno vklesane v spomin človeštva, ki pa vendarle malo vemo o njih. Vemo za veliko zmago atenskega poveljnika Teinistokleja v slavni pomorski bitki pri Maratonu. Toda ime Maraton je znano zaradi vesti o zmagi, ki jo je prinesel neki sel peš v Atene, kamor je po štiri in dvajsetih urah pritekel prvi "Maratonski tekač", in je komaj še sopeč izustil "zmaga" in se je nato mrtev zgrudil na tla. Nič drugače ni z drugimi velikimi pomorskimi bitkami v zgodovini; tako z ono, ko je bila uničena španska "armada" ali z bitkami pri Trafalgarju ali pri Sebastopolu in pri Port Arturju.
Klasični pomorski narodi so bili razen že imenovanih Atencev, Feni-čani in njihovi nasledniki v zahodnem Sredozemlju — Kartažani —-medtem ko je bila vojaška moč Rimljanov bolj na kopnem. Srednji vek je bil jako "pozemski" vek, navzlic križarskim vojnam, ki so se pa navadno vršile na kopnem. Le Norma ni so bili tedaj izjema.
V začetku novedobe, v veliki dobi odkritij, je stopila vrsta pomorskih narodov na dan, tako Portugalci, Holandci in narodi iz zgornje Italije, zlasti Benečani in Genovča-ni. Šele v 17. stoletju je potem pola-goma začela prihajati - na površji A"glija, ki je dandanes prvi pomorski narod na svetu, in šele v 18. stoletju je stopila dejansko na svetovnem morju v ospredje. Slava ameriškega brodovja izvira šele izza pomorske bitke pri Manili, ki je hkrati dokončno pokopala pomorsko oblast Španije; še mlajša in komaj preizkušena je mornarica Japonske.
Po drugi strani pa imamo pristne in izrazite pomorske narode, ki so prvovrstne sile. kopne zemlje, kot so na primer Rusija, bivša Avstro-Ogr-ska in Nemčija. Prvi poskus Nemčije, da si zgradi brodovje, izvira iz leta 1848, ko je frankfurtsko narodno zborovanje sklenilo, da naj se ustanovi nemško državno brodovje. — Hanibal Fischer, lastnik ladjedelnice, je prejel naročilo, naj zgradi prvo nemško bojno ladjo. Ta je naročilo zares izvršil, a ko je spodletel poskus, da bi ustanovili skupno nemško državo, je bilo konec tudi nemškega brodovja in ladjo Ha nibala Fischer j a so v Wilhelmshafe-nu prodali na javni dražbi. Šele če? 50 let nato, in sicer po naredbi cesarja Viljema H., se je Nemčija obrnila spet k morju, in admiral Tir-pitz je zgradil prve nemške oklop-ne križarke. Vendar Nemčija le ni postala še prava pomorska sila.
Oče francoskega vojnega brodovja je veliki francoski politik Col-bert, minister Ludvika XIV. A po njegovi smrti je njegovo delo kmalu propadlo in je šele v prejšnjem stoletju vstalo. Pristne pomorske
pokrajine so Bretonska, Gaskonja la, ki jih poučijo o položaju sovraž-
ili Normandija. Še dandanašnji so častniki in pomorščaki francoske trgovske in vojne mornarice večidel domačini iz teh pokrajin.
Spet in spet se uresničujejo besede, da se zgodovinski dogodki ponavljajo. Piscu zgodovine, ki hoče zbrati kroniko svetovnega morja in tozadevnih vladarjev, se ne bo treba brigati za .mnoge narode. Zadosti bo, če bo opisal zgodovino Feni-čanov, Wikingov, Portugalcev, Ho-landcev in Špancev, slednjič še Angležev in njihovih sorodnih narodov, to je pol ducata narodov, ki že iz pradavnih zgodovinskih časov do teh dni obvladajo svetovna morja.
Nova bojna umetnost tankov
Vojaški strokovnjak piše: Ko so se pred 25. leti po bojiščih Flandri-je prvikrat privalili novi bojni angleški in francoski oklopni vozovi ali tanki, je bila to novost brez primere, vendar so se dali z granatami in strojnicami deloma ugnati. V se-
nikov, dalje bombniki strmoglavei (nemško kratko: "Stuka" — Sturz-kampfftugzeug — bojno letalo za strmoglavljenje), ki s svojimi bombami učinkovito posegajo v boj.
Seveda ne smemo pozabiti, da je velikega pomena dejanska in pasivna brainba proti tankom s topovi majhnega kalibra, z večjimi topovi, s strojnicami, s tankovimi minami in tankovimi pastmi, tako da spričo zadetkov topov in strojnic tudi tankov oklep ni zmeraj varen. Vendar so dogodki pred nekaj meseci pokazali, da so tanki prvovrstno orožje, ki s svojim naglim prodiranjem in učinkovitim orožjem dosegajo največje uspehe in postanejo povsod gospodarji položaja.' Tanki so izzvali pravcato revolucijo bojnih načinov v tej novi strašni vojni.
Okrog Triglava
Bilo je ob enajstih dopoldne, ko smo prispeli v Triglavski dom. Počitek pri studenčku, slikanje na snegu in opazovanje vrhov nas .ie zadržalo . Sicer pa se nam ni nika-mudilo. Naš namen je bil še isti
danji vojni pa nastopajo že drugi 1 ™or 33	„.	.
dan popoldne doseči vrh Triglava.
Komaj pa smo posedli, da se nekoliko odpočijemo, so se začeli zbirati
.tanki, ki so spričo onih iz bivše sve j tovne vojne precej drugačni. Sedanji tanki so predvsem bolj gibčni; zmanjšala se je ploskev za zadetke nasprotnika; ropot motorjev in kolesja je tišji, strelske line so spretno prikrite, tako da so zdaj bolj težko ranjljivi. Kolesje je na prožnih jeklenih trakovih, ki se kakor gose
temni oblaki okoli vrha Triglava in videti je bilo, da ne bo z vrha nobenega razgleda. V takem primeru pa je ves trud zaman. Ni nam ostalo drugega, kot čakati prihodnjega .jutra, da bo vreme zopet ugodno. Ker
Ugodna prilika
PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJ*! in PEČI na petrolej ski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: "AGENTU RA", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h.
niea giblje in vije po slehrenih tleh, I P* je bil naš namen naslednji dan h bodi no kamnitnih pregradah, bodi koCi P1'1 sedmerih jezerih, smo sklenili prenočiti v Aleksandrovem domu in od tam zgodaj zjutra naskočiti vrh Triglava.
iz Kredarice do Aleksandrovega doma sta dve poti. Ena pod stenami ¡Malega Triglava, ki vodi čez strma in zato nevarna snežišča; druga pa vodi pod snežišči. Ker ni v daljavi skoraj nobene razlike, smo se odločili za drugo pot.
Od Triglavskega doma je ta pot strmo navzdol proti Vodnikovi koči. Pod snežišči krene spet strmo navzgor in se združi na z žico za-varovani steni Malega Triglava z gornjo potjo.
Po 40 minutni, hoji smo bili v Aleksandrovem domu, 2404 m. To je ena najlepših koč SPD. Leži na mali planoti na južni strani masiva Malega in Velikega Triglava nad planino Velo polje. Krasen je razgled proti jugu, vzhodu in na jugozahodne vrhove.
Moderno urejena enonadstropna zgradba. V pritličju so jedilnice in kuhinja, v prvem nadstropju sobe s posameznimi posteljami, v podstrešju pa so skupna lež.šča.
Vreme se je proti večeru zboljša-lo. Zrak čist kot ribje oko in razgled nepopisno lep. Sončni žarki, ki so postajpali čedalje bolj krvavo rdeči, so oblivali vrhove Malega in Velikega Triglava. Od zahoda je potegni 1 veter, kakor bi hotel pred nočjo počastiti Njega, ki bo na za-temnelo nebo poslal tisoče lesketa-jočih se zvezd. Medtem je nastala mehka noč, ki so jo obsevali milijoni zvezdic. Posedli smo okoli mize. Vsa družba je bila prav židane volje, posebno še, ko nam je oskrbnica koče postregla s prav okusnimi žganci. Tedaj so se nam šele raznežili obrazi, smeh se je razlegal iz jedilnice, v katero smo se bili strpali, ki ni pojenjal niti potem, ko smo bili v spalnici. Največ smo se smejali humoristu iz Beograda, rojenemu nekje v Sloveniji, ki jih je kar iz rokava stresal. Slednjič smo le pospali.
Družba teli gospodov, po govoru Hrvatov, nas je prebudila. Medtem ko so se drugi pripravljali, sem stopil pred kočo in pogledal naokoli. Bil je neverjeten pogled. Sanje bi no mogle biti tako fantastično lepe. Velikanska grebena Malega in Velikega Triglava sta v oslepljajočem zagonu bliskovito padala prvi proti Kredarici, drugi proti Italiji. Hrapava, divja, nerodovitna skala, povsod rjavkaste, sivopepelnate, rdečkaste, temnomodre gore. Na vrhu Triglava, na prečnih škrbinah bel, osirotel in slaboten oblaček,
čez jarke in ceste, bodi navzkreber, bodi navzdol po strminah, celo čez vodovja — to vse so lastnosti seda-| njili tankov. Plini ne morejo vhaja-ti v notrino; opremljeni so z aparati manje navodil. Oboroženi so s stroj-za brezžično sporočanje in spreje-nietmi in topovi.
Obseg njihovega delovanja se je razširil na tri strani. Sorodnemu orožju pripravljajo pot skozi sovražne postojanke. Spremljajo udarne čete pehote in pionirjev. Brezobzirno se kotalijo prav tik do utrdb ali kazemat in navalijo nanje, v vai'stvu svojega oklepa in zaščitne sprednje plošče, z ognjem svojega orožja. Pomandrajo zapreke pred utrjenimi črtami, gnezdišča strojnic v pred- in medpolju, in drugo orožje, ki se jim upa zoperstavljati. Na nobeno pot niso navezani. Če je ce-i sta po sovražniku neprehodna, pa ! zavijejo kar počez v loku in prebre-dejo tudi reke in močvirja. Drzno prodirajo prav do mostov čez reke in prekope in ovirajo presenečene straže, da ne razstrelijo mostov. Če pridejo prepozno, če je most ž? sfrčal v zrak, tedaj prevzamejo v i varstvo pehoto, ki se na čolnih i?. 1 gumijastih cevi prevaža čez reko, in : pa pionirje, ki brž začno pripravlja-Iti začasen prehod ali popravljati i most. To nalogo opravljajo večidel | v četah ali skupinah v najtesnejši zvezi s pehoto.
Tanki s svojim težiščem odločajo na odprtem bojišču o poteku boja. Na stotine se jih vali v treh, štirih valovih (skupinah), na širini malo kilometrov z brzino po 30, 40 do 50 km na uro proti sovražnikovi fronti. Bombniki-strmoglavei jim pomagajo kot ogenj bljuvajoči tanki v/. ozračja. Tudi iz tankov bruha smrt in pogin. V tem ognjenem jurišu se razdrobi vse, kar je na prvi bojni črti; tanki in bombniki pometejo in pomandrajo vse.
Ko je zasekana vrzel v sovražnikove vrste, tedaj se vržejo tanki, ne meneč se za kako nevarnost, globoko v zaledje sovražnikove dežele; spoloma sipajo smrt po cestah, zapirajo pota sovražnikovim četam in tako s to novo taktiko dosežejo zmago.
V zvezi z bombniki in izvidniki
Organizacijsko so tanki ali bojni vozovi združeni v posebne zvezo z motoriziranimi strelskimi polki, z motoriziranimi izvidniškimi oddelki, in s protitankovskimi oddelki, z motoriziranim topništvom, s pionirji, s poročevalskimi in zadešnjimi četami. Tovariši v orožju naj jim bodo v pomoč v napadanju in o-
in
Po gruščnati poti prideš k južni steni Malega Triglava. Tam zavije pot na desno skozi' Vratca na l^alo polico, dalje na levo po' jugovzhodnem hrbtu Malega Triglava pó^do-bro zavarovani poti na vrh 2725 m visokega Malega Triglava, kjer se združi pot z ono s Triglavskega doma.
Po ozkem grebenu te vodi pot na sedlo med Malim in Velikim Triglavom. Tam opazimo marmornato ploščo z napisom: "In piam memoriam Marci Pernhart, qui primus Trigla-vi panorama depinxit. * 6. VII. 1824, t 30. III. 1871. (Pernhart je bil koroški Slovenec, znamenit slikar gora V Končno prideš na rob Velikega Triglava, po katerem se.vzpenjaš na 2863 m visok vrh. Nekako v sredin' roba zagledaš na skalo pritrjeno črno marmo'rnato ploščo z napisom: "V spomin Valetinu Vodniku, ki je bil na Triglavu 20. avgusta 1795." : "Sklad na skladu se dviguje Golih vrhov kamen zid, Večni mojster ukazuje: "Prid' zidar se les učit!" Ob stoletnici postavil Aljaž in Ma-tjan."
Pet in petdeset metrov pod vrhom je v skalovje vsekana kaverna "Staničevo zavetišče", v velikosti 2.200 X 2-20 X 2 m, v katero se lahko zateče ob nevihti 10 do 15 oseb.
Sonce še ni bilo izšlo, ko je bila nas četvorica nad Vratci Malega Triglava, in gore so bile videti tem strašnejše, čim svetleje je postajalo. Prispeli smo na vrh Malega Triglava. reda j se je pokazal v svitu vzhajajočega sonca povsod vidni ogromni rdeči vrh Velikega Triglava. Gol od temena do tal, kakor bi bil kup gline, ožgane kakor opeka. Obirajoč pogled na rdeče vzhajajoče sonce. Tedaj opaziš na vrhu Triglava okrogel stolp, podoben velikemu možnarju z odprtino navzgor/ Ivot skrivnostna stražnica, postavljena tam na vrh, se mi zdi ta stolp feot. najvišji izraz človeške drznosti, kakor smeli krik zagnan v sonce, v žvižganje vetra na odprtem morju in v globino zemeljskih prepadov.
! hoda smo bili spet v Aleksandrovem ¡ domu.
Po mali zakuski je krenila vsa družba proti sedmerim jezerom.
Od Aleksandrove koče se vije pot proti jugozahodni smeri .stilno navzdol. Kmalu krene proti zahodu in čez pol ure prispeš po dobro zavarovani poti ob južnem hrbtu Velikega Triglava, na pot po skalah v polkrogu okoli Šmarjetne glave na sedlo Dolič 2151 m. Pri mejniku med Jugoslavijo in Italijo krene pot proti jugu. Nekoliko časa greš- po ravnini, po snegu pod stenami Ka-njevca 2568 m, kmalu pa se začne vzpenjati strmo navzgor po gruščnati poti, ki pa je letos pod snegom na sedlo Hribarice 2337 m med Ka-njevcem in Škednjevcem. Še enkrat se ozreš nazaj na Triglav in Aleksandrovo kočo in greš dalje po širokih kamenitih ploščah z mnogimi, snežnimi kotanjami. Kmalu prideš na pot pod Zelnarico 2320 m, od koder se ti odpre lep pogled na dolino Sedmero triglavskih jezer ali Zajezero imenovano. Tu zagledaš-111. jezero ali Zeleno jezero ali Jezero Podhribaričo imenovano, ki leži v višini 1987 m. Lepo bledo zelenkasto jezerce, ki ima v sredini temen tolmun. Ne daleč od III. jezera na severozapadu leži II. jezero ali Rjava mlaka ali Jezero pod Ka-njevcem imenovano v višini 1995 m. in I. jezero ali Jezero pod Vršacem v višini 2002 m.
Pri zelenem jezeru stopiš v dolino Sedmero triglavskih jezer ali Zajezero. V začetku je dolina kamenit-na, a kmalu postaja vedno bolj zelena z bujno alpsko floro in na desni strani doline se začne po visoki gorski planini "Komna" razprostirati gozd. V pol uri prispeš do IV. jezera "Veliko jezero" imenovano. Leži pod Zelnarico v višini 1870 m. Ono je od vseh največje in najgloblje jezero. Od tod tudi njegovo ime. Kmalu se prikaže 2092 m visoka "Tičarica", pod katero leži koča "Pri triglavskih jezerih".
Predno prispeš h koči, opaziš močan izvir kristaluo čiste vode, ki p» kratkem toku izgine pod zemljo in
Aljažev stolp na Triglo,vu
hrambi, V iÜvi&hiStvu in strelskih prozoren kakor kometov rep. Prišli pripravah in v obdržanju zasedene- j so še trije od družbe in v svitu ju ga ozemlja. Zvesti zavezniki tankov tranje zarje smo krenili štirje proti so tudi letala, zlasti izvidniška leta- vrliu Triglava.
Neizrekljiv zanos te poganja naprej do njega. "Aljažev stoli»" stoji zapisano na njem. Odpreš železna vrata. V 1.90 m visokem in 1.25 m širokem stolpu je prostora za šest oseb Ima razgledna okenca, okrog in okro v notranjosti pa naslikana panorama iz vrha vidnih gora. Pred stolpom se nahaja železna skrinja, ki jo bolj štedilniku kot skrinji podobna. V njej sta štampiljka in spominska knjiga.
Vse naokrog očarujoč razgled. Na jugozahodu morje, na zahodu dolina Soče, na severovzhodu Visoke Ture, na severu Koroška, na vzhodu Gorenjska in del Ljubljane, na jugu Bohinj. To je poezija prirode, ki jo človek uživa z vsem svojim srcem. Vpišeš se v spominsko knjigo, ožigosaš razglednice, č.e jih imaš s seboj, in kreneš zopet navzdol, kajti čas ti je stalno za petami. V eni uri
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vi nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tu di za svatbe. Rojakom se priporoma lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
| napolnjuje nevidno V. in VI. jezero. To je očividno gornji izvir S'i-I vice, oziroma Save Bohinjke.
Koča pri Triglavskih jezerih leži | v višini 1683 m pod Tičarico. Od i Aleksandrovega doma imaš 4 urer | od Zlatoroga 3 ure hoda. Lepa, lesena zgradba leži na slikoviti planini v dolnjem delu doline Zajezerom nad V. in VI. jezerom. Krasna alpska flora in lepi izprehodi te vabijo v ta planinski raj. Iz koče imaš krasen pogled na V. jezero, ki tvori s VI. malo nižje ležečim jezerom v slučaju visoke vode, eno samo jezero.
Bilo je že pozno popoldne, ko smo prispeli v kočo. Vsa družba je ostala v koči, da bi nadaljevala pot šele naslednji dan proti koči na Komnu in koči na Voglu; le moja malenkost se je pridružila dvema gospodoma iz Zagreba in odšli smo proti Bohinju.
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno,
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Airea
Utrinki izpod Akonkague
V	jasnem opoldanskem soncu ,]e blestela Akonkagua oni dan. Gospod Jože je postal in obstrmel. Saj je to pogled na Triglav iz Dovjega. V jasno nebo kipi velikan in zapeljivo vabi... Kako ne bi človek napravil teh par stopinj. Saj se zdi da je komaj za ped daleč, tako jasen je pogled skozi prozorno gorsko ozračje. Kdo ve, če ne bo gori oko doživelo nekak privid gorenjske dežele. modrega blejskega' jezera in tam dolinekje v daljini bo mrlelo v medli kopreni ljubljansko mesto...
Tako je Stopal in spet postal zamišljen in spet zapičil pogled tja gori v Akonkaguo gospod Jože.
Pod njim je drvel gorski potok, za njim je vršala automobilska cesta, ki .je bila v tistem času polna prometa. Skozi Puente del inea brze stotine voz tisti čas v zeleno deželo ■Čile. Saj tja je bil tudi naš gospod Jože namenjen.
Toda Akonkagua je bila kakor začaran grad, ki ga je z neodoljivo silo vlekla nase, in so bili prazni njegovi napori, da bo zmagal opojno silo, katera mu je skozi oči osvajala srce. Bil je strasten planinec in... spet je postal in zapičil oči v jasne obrise mogočne gore, ki je kraljevala nad visokim obzorjem.
Kdo ve, tako je tkal naprej misli: morda pa ga sprejme Link v družbo? Ko bi le kmalu prišel! Nikdar več ne bo prilika tako ugodna,
V	petek so ga pričakovali. Kar nestrpen je postajal gospod Jože, ker ga še ni bilo.
Konečno se je vendarle nekaj zganilo gori nekje med gorami. Vse bolj določni so postajali obrisi samotnega jezdeca in — bil je Jurij Link.
Bilo je to v petek 23. februarja.
Dolge sence so se kmalu prelile v mrak, nebo pa je zablestelo v nii-ljonu zvezd, ki so mirno gorele nad silno gorsko pokrajin.
Kakor divji mož, taka je bila Lin-kova prikazen. Gori v višini se nihče ni menil za mestne formalnosti, brada je pa po svoje rastla. Kakor prikazen iz daljne dežele bajnih skrivnosti in zakladov je stal med njimi in vsi so vprašajoče gledali Vanj, vsi pazno poslušali nesíutene kovice.
Tudi gospod. Jože je prisluhnil.
zastonj je iskal prilike, da bi v besedo z vodjo ekspedicije.
Rad bi sprožil besedo na samem, med štirimi očmi, toda prilike ni bilo.
Prišla je sobota 24. febr. Jasen gorski dan je žarel nad planinami, spet je zapeljivo vabila Akonkagua.
Spet je gospod Jože strmel v ble-stečega velikana. Malo vstran teče cesta, ki je že oživela. Voz za vozom so drveli dalje, nekateri so postali za hip v Puente del Inca, drugi so bili namenjeni prav do tam, bodisi kot gostje za par dni, bodisi kot obiskovalci svojih bolnikov, ki so bili na zdravljenju v slovitih toplicah tistega kraja. Puente del Inca je namreč poznan kot zelo izdatne toplice. Tam skozi hiti vsak teden trikrat ómnibus v čile. Tisto soboto je bil namenjen gospod Jože, da pohiti tja proti zapadu. Toda preveč zapeljiva je bila gora.
Pribrzel je ómnibus. Bili so kritični trenutki, v katerih se je odločala usoda človeškega življenja... Jutri je nsdelja, tako je prevdarjal gospod Jože in tam gori v višavi so tudi ljudje kristjani, ki bi jim bilo treba božje besede... Samo malo tja gori v višave! Za dan ali dva! Na Plaza de Mulas samo, tako je želel in... ómnibus je odšel brez njega.
Nestrpno je iskal gospod Jože priliko, da pride v besedo z Lin-komj Šele po kosilu ga je dobil samega in kmalu sta bila edina, da bi se gospod Jože pridružil za kak dan, da bi v nedeljo 25. febr. imel
mašo za planince.
*
V Puente del Inca žive tudi naši rojaki. Ludvik in Paulina Mahnič sta našla tam svoj začasni dom. Že nek^j let je tega kar živita tam.
Ona dva sta bila torej zadnja rojak^', ki sta stisnila roko v poslednjo slovo gospodu Jožetu. Gotovo bo zanimivo za vse rojake izvirno pomočilo o usodnem poslovilu rajnega gospoda Jožeta.
Takole se glasi pismo gospodu Serdoču, ravnatelju salezijanskega zavoda v Mendozi:
16 marca.
častiti gospod duhovnik!
Vam hočem naznatiti žalostno novico od duhovnika Jožefa Kastelica.
Ko so prišli iz Mendoze sem, so bili tukaj od četrtka pa do sobote. Ta dan so šli z Nemcem g. Linktím na hribe. Hoteli so iti na Aconcaguo, a včeraj je sporočil g. Link, da je že 8 dni okar se je zgubil duhovnik Jože Kastelic, da ga iščejo. Tukaj vsi obžalujemo, ker govorijo, da ne more biti več živ. Jaz mu nisem pustita iti v te hribe, ali on je odšel tako veselo. So mi rekli, da nikoli večne bodo imeli takšne priložnosti kakor sedaj. So mislili iti samo 5.500 metrov visoko. G. Link, jih iščejo vsi obupani.
Par dni na to je bilo pisano sledeče pismo:
Dobila sem Vaše pismo, v katerem me vprašate po duhovniku Ka-stelieu. Oh, mnogo jih obžalujemo; bili so tako veseli in šli so veselo gori. Oni so prišli sem na 22. 2. Vprašali so za nas, nato so rekli, da ostanejo tukaj do sobote 24. 2. V soboto zjutraj so imeli sveto mašo. Ko je končalo mi rečejo: ne grem danes v Čile; ostanem tukaj do ponedeljka ker je strašno lepo tukaj. Ko so šli o poldne na kosilo, ni jih bilo več dolgo nazaj. Tam so se spoznali z g. Linkom. Takoj pridejo in mi rečejo: Gospod Link so me povabili da naj grem z njimi na te hribe visoko 5000 m. Jaz sem jim takoj rekla: ne hodite; tam je mraz! Oni so mi odgovorili: jaz sem s hribov in nikoli več ne bom imel takšne priložnosti kakor sedaj. Bili so zelo veseli. Nato so me vprašali, če jim posodila zimske obleke. Jaz sem rekla da, ali g. Link so šli v kasarno iskat obleko vojaško. Spodnjo obleko smo jim dali mi,drugo so
imeli vojaško. Tudi so si vse pripravili za imeti sveto mašo gori; poprej ko so šli, sem jim rekla ne hodite.; poslušajte me!
Nato so mi dali roko: Grem, moli te zamé! To je bila zadnja beseda.
Izročili so mi vse kar so imeli in so odšli. In ni jih bilo več nazaj!...
Paulina in Ludovik Mahnič. *
Ni bil namen gospoda Jožeta, da gre na vrh Akonkague, toda vaba je bila takq zapeljiva, ko jo je glodal iz neposredne, bližine iz Plaza de Mulas, 'da je slednjič sklenil, da izrabi .priliko.
Kdor je kdaj živel med ^gorami, kdor .je gledal v Kočno od Gojzove-ka, Triglav iz Kredarice... morda ,je bil truden! Toda tisti pogled je človeka vlekel nase kot magnet.
Vleklo je gospoda Jožeta, da bi spet plezal po divjih stenah, da bi kljuboval nevarnim ledenikom, da bi izvišine gledal v daljne dalje...
Janez Hladnik
čili. Mnogi so bili že naši stari znanci, ki so nas že pričakovali po spominu iz prejšnjih let.
Janez Hladnik
Cerkveni vestnik
10. nov. Maša na Avellanedi za\ liastico Kandus in Frančiško čer-' molj. Molitve na Patemalu,
V	Floresu ob 13 uri 10. nov. maša za Anton Blaško.
17. nov. maša na Paternalu za I-vana Turk. Molitve na Avellanedi.
V	Novi Pompeji se je zbralo zelo lepo število rojakov to nedeljo. Lepo vreme nam je. šlo na roke in prihiteli so mnogi iz zelo oddaljenih strani. Prav veselo se je glasila naša pesem in budila zanimanje navzo-
Prireditev za "Duhovno Življenje"
Prireditev "Na Akonkaguo" je lepo uspela. Obilna vdeležba je dokazala veliko zanimanje rojakov, ki so bili v večini. Bilo pa je tudi zelo lepo število drugih. Posebno iz Flo-rčsa je bilo videti mnogo znanih obrazov in med temi zlasti izobraženih ljudi, ki so poznali pokojnega gospoda Jožefa.
Tudi od Linkove ekspedicije je bilo navzočih večje število članov in njegovih prijatejev.
S prireditvijo so bili udeleženci prav zadovoljni. Naše male in velike govornice so se prav lepo postavile. Otroci so dali pravo sliko nedolžnega otroškega veselja in z obema nastopoma očarale gledalce. Živa slika Akonkague s križem in obema zastavama je bila prava u-metniška tvorba.
Z izbranimi pesmicami sta nastopila tudi zbora "Slovenskega doma'-' in "Slovenske Krajine", ki sta zapela. "Slovenska Krajina" tri, "Slovenski dom" pa dve pesmi. Obilno ploskanje je dokazalo, da je bil njihov nastop dovršen. In zares je bilo njihovo petje v čast našemu imenu.
Firma Bayer je z ljubeznjivostjo prevzela skrb za kinematografski del.

ZGODOVINSKI ROMAN
Cariein ljubljenec
Nadaljevanje 203
Subov, pusti me, ali pa bom---
_ Ne boril,— ne morem, nočem.
Z železno močjo .je prisilil Subov lepo ženo, da je legla na tla.
—	Norec, kaj delaš to?
Kočija se bo podrla, konji se bodo splašili in oba bova strmoglavila ^ kak prepad, v kako brezdno!
—	Tudi če bi se nebo podrlo na zemljo, — zakriči Platon Subov divje, — ti moraš sedaj postati moja, — moraš, ali si razumela?!
—	Na pomoč! — zakriči obupno Katarina.
Na pomoč!
Ha, predrznež, proč z roko, — Proč z roko z mojih prsi!
Tvoj dotik se mi studi!
Ali si me slišal? — studiš se mi!
Na
pomoe
Na pomoč!
Platon Subov je medtem z drhtelo roko odpel njeno obleko.
Hallaba, se je nasmejal Platon Sli hov, ko je objemal trepetajočo žensko telo pod seboj vedno močneje 1,1 strastnejše, — le kriči, — tukaj tp nihče ne bo slišal!
V	tej planini ni nikogar, ki bi te 8edaj rešil!
—- Bog, usmili se me! — zakriči «urica.
V	tem trenutku pa Subov nenado-ni<i sliši, da so konji začeli rezge-
tati.	n
je bilo rezgetanje strahu! Istočasno Ne konji zganejo, kble-"a kočije se počasi za sučejo.
Kaj je to? vzklikne Katarina, ko se je tudi Subov zdrznil in '«"il svojo glavo? Katarina odrine Šufiova in z napi kfetJiji) skrije svoje grudi ih go-la ramena pod obleko, v	— tam,' Subov —' dvoje
^ recih, rdečih oči, — neke temne rtl° pošasti, — na levi in desni, —
na vseh straneh!
Ha, ali vidiš, ti lopov?
Ali vidiš, da mi Bog tudi tukaj, v gorovju polotoka Kola pošilja svoje rešitelje?	\
To so moji rešitelji, — deset, dvajset,; sto!
Sedaj me poljubljaj, Subov, če si tako hraber!
To so moji rešitelji, — volkovi, — volkovi!
165. POGLAVJE
Za živi j ene in smrt — Volkovi
Subov krikne in 'zpusti carico.
On pogleda okrog sebe in takoj spozna, da je bil Katarinin krik resničen.
Medtem, ko ga je njegova strast zapeljala in se je boril s Katarino v kočiji, se je približalo deset volkov popolnoma tiho njuni kočiji.
Dóslej se še niso upali napasti.
Volk je sicer krvoločen, toda vendar je tako strahopeten in bojazljiv, da napada samo tedaj, ako misli, da je popolnoma varen.
On napada torej samo tedaj ako vidi, da se mu ne bo ničesar zgodilo, — ali pa. če je videl kri, ako se je v njemu zbudil živalski nagon.
En skok in Platon Subov se je nahajal zopet na svojem sedežu.
Storil je to, kar jé bilo v tem trenutku edino možno.
On pograbi uzde in požene konje.
liliji zdrvijo kakor puščica.
Subov začne divje udrihati z bičem pO plemenitih živalih, toda to ni bilo niti potrebno, ker so konji že sami zbrali vso svojo moč in dirjali, da so se jim kopita komaj dotikala zemlje.
Konji se namreč še bofy boje volkov kakor pa človek, po vonju čutijo že od (lal^Jajihovo bližino.
Konj, ki živi v kraju, kjer so volkovi, jih spozna že po vonju iz velike daljave:
On jih voha, čeprav so oddaljeni še nekoliko kilometrov.
On ve, da ga more rešiti le izredna brzina, ker je prvi napad volkov vedno namenjen konju, ne pa človeku.
Volk je namreč zvita žival.
(hi napade najprej konja in onemogoči tako človeku beg.
Tako je kočija drvela s bliskovito brzino.
Subov je divje gonil konje.
Toda volkovi niso puščali kočije iz vida.
Drveli so za kočijo in ker so volkovi zelo hitre živali, se najde red-kokateri konj, ki jim v skrajnem naporu svojih moči lahko uteče.
—	Puško, — zakriči Subov Katarini, — daj mi puško, Katarina, oboroži se tudi ti! Ali jo imaš?
Katarina se skloni.
Iskala je na tleh puško.
N^šla pa je le eno.
Drugo je sunil Platon Subov z nogo iz kočije, ko je hotel proti njeni volji carico objemati in poljubljati.
—	Puško! — zakriči Subov še enkrat.
-— Imam samo eno lovsko puško, — odvrne carica Katarina, — toda to si bom sama zadržala, da se bom lahko branila!
—	Potem se bom jaz poslužil svojega samokresa, —t zakriči Platon Subov in vzame samokres iz žepa.
Volkovi so tulili in neprenehoma dirjali za kočijo.
Oči so jim žarele v temi, jeziki so jim pošastno viseli iz gobcev.
Ko se je Katarina ozrla, da bi pogledala za svojimi preganjalci, se je prestrašila, ko j<; videla, kako veliki in močni vokovi so.
—	Paziva, strelja.jv}) dobro, Katarina, — r^če Subov. ..„.,
Streljaj samo tedaj, če si dobro pomerila.
Koliko pušk — kako orožje imava?
—	Jaz imam puško, — odvrne Katarina, — razen tega pa še samo-
kres ! — To je vse, kar mi je še ostalo.
Koliko imaš ti, ne vem!
—	Jaz imam samo ta samokres in to bodalo, — odvrne Subov.
—	To je dovolj — odvrne, — s tem bova lahko v najskrajnem slučaju ubila teh deset volkov, ki naju preganjajo.
Biti morava samo previdna in morava dobro meriti.
Kajti če bova zastonj izgubljala krogle, sva izgubljena!
—	Samo če se jih ne bo preveč zbralo, — reče Subov, — nevarnost je v tem, da bo tulenje volkov privabilo še ostale volkove iz gozda.
Ne obotavljajva se zato, — na delo!
Strel jajva!
Katarina pomeri na nekega velikega in zelo močnega volka, ki se je kočiji najbolj približal.
Znano nam je, da je znala carica Katarina zelo dobro ravnati z orožjem, posebno pa še s puško in samokresom.
Že večkrat je zadivila dvorno družbo s svojim izvrstnim merjenjem in je pri tekmovanju premagala marsikaterega vojaka.
V dvoboju z Elizabeto je tudi zadela svoj cilj, — nevarno je ranila Elizabeto Voroncov, kakor se bodo naši čitatelji gotovo še spominjali.
Ona sproži, — in ogromni volk se zgrudi mrtev na zemljo.
Krogla ga je zadela v glavo. Tudi Subov vstreli in rani eno žival.
Ostali volkovi so takoj planili na svoja tovariša, ki sta se še gibala v smrtni borbi, —n ju raztrgajo in začnejo požirati rdeče koso njunega te-
lesft-	üomoq >/;>'
Privoščili so si najboljše grižljaje, pri tem pa jim je iz gobcev tekla pena in rdeča kri.
Na ta način jim je kočija ušla. Zdelo se je, da so konji slutili, da se bodo rešili le takrat, če bodo po-
dvojili svojo brzino.
Ko sta se nahajala nekaj sto metrov oddaljena od volkov, ki so se še vedno tepli med seboj za plen, reče Platon Subov:
— Mislim, da sva sedaj rešena! Katarina se ozre.
_ So že zopet tu, — vzklikne Katarina. — Volkovi ne zapustijo svoje žrtve in svojega plena, ravno tako kakor hudobni ljudje, ki so sklenili, da bodo drugega vrgli v prepad in ga osramotili.
Živali so zopet tekle poleg kočije. Ničesar ni koristilo, da je Katarina zopet sprožila in usmrtila enega volka, živali so zaostale za nekoliko minut, toda nato so ju zopet začele preganjati.
Volkovi so se podvizali, da bi čimprej požrli svojega mrtvega tovariša, toda nikoli za dalj časa in čez nekaj minut so se zopet nahajali poleg kočije.
Sedaj pa — se je zgodilo to, česar se je Katarina bala. Iz gozda.se zasliši novo tuljenje.
—	Divje živali so iz daljave odgovarjale svojim divjim tovarišem okrog kočije.
' Katarina in Subov sta takoj vedela, kaj to pomeni.
—	Volkovi, — zakriči Subov, — gotovo jih je več sto!
—	Potem naj nama Bog pomaga,
—	odvrne obupno carica Katarina.
—	Kaj naj storiva? — vpraša Subov.-
—	Mislim, da bo vsak odpor zastonj,! — Sedaj se morava pripraviti na smrt, ker se mi namreč dozdeva, da za naju ni več nobene rešitve.
—	Da, prav imaš, — opraviva svo-ijo reče obupno Platon . Subov,	"	.-. '
Ko je obrnil svojo glavo h Katarini, je carica videla, da se mu je obraz od smrtnega strahu spačil, in da so mu zobje šklepetali.
Kako je strahopeten, ta podlež,

LO VENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Mirko Kunčič:
NAŠA MARJANCA
Včasih po štirih, včasih po dveh naša Marjanea kot medved tacá;1 žalosten jokec in radosten smeh — vse v enem mehu širokem imá.
Angelček varuh je siromak: vse tja od jutra do pozne noči, ko jo zaziblje v sen pokoj sladak, dela mu hude, prehude skrbi.
t
Komaj se revež po izbi ozre, že varovanka mu zdrsne na tla; kolikor črnih dni v mesecu je, toliko bušk že na čelu ima.
Ves dan nagaja in mater jezi, sitna kot muha, nemirna kot škrat. Mati ji s črnim ciganom grozi — dala je ne bi za biserni grad.
VESELA ZGODBICA IZ VLAKA
Brzi vlak je sopihal z velikansko naglico. Na hodniku II. razreda, kjer so klopi tako vabljivo mehke, je pri odprtem oknu slonel neki potnik in strmel v pokrajino, ki je bežala mimo. Zraven njega je na tleli ležal velik kovčeg.
Pa je prišel na hodnik gospod sprevodnik, ki ima prevažno dolžnost, da ščiplje potnikom vozne listke. Z dostojanstvenimi koraki se je prizibal do kovčega, ki je brezobzirno zapiral pot na drugi konec hodnika. Sprva ni zinil nobene besede, a bil je hudo jezen nad tem pčitnim prekoračenjem potniških pravic. Naposled pa je le zaklical gospodu, ki je slonel pri oknu:
"Prosim, gospod, spravite ta kovčeg proč!"
"Niti na misel mi ne pride!" je odgovoril gospod, ne da bi se bil ozrl.
Sprevodnik jé povzdignil glas:
"Takoj spravite kovčeg proč!"
"Niti na misel mi ne pride!" je ravnodušno ponovil gospod pri ok. nu.
Sprevodnik je od jeze postal rdeč kot puran. Odšel je in se takoj vrnil z gospodom višjim sprevodnikom. Višji sprevodnik je gospodu pri oknu uradno strogo zapovedal:
Mladinski kotiček
"Gospod, takoj odstranite kovčeg odtod!"
"Niti na misel mi ne pride!" je v tretje ponovil gospod pri oknu. Obema, sprevodniku in višjemu sprevodniku, se ni posrečilo trdo-vratneža prisiliti, da bi se bil pokoril.
Na naslednji postaji je sprevodnik stopil po gospoda načelnika. Na hodniku so se medtem začeli zbirati drugi potniki in se živahno pomenkovali.
"Takoj odnesite kovčeg s hodnika!" je načelnik zakričal nad gospodom.
"Niti na misel mi ne pride!" je spet odgovoril gospod pri oknu.
Poklicali so samega gospoda orožnika, ki je prišel tja s samokresom, puško in najstrožjim obrazom. Postavil se je naréd in pozval potnika pri oknu:
"Gospod, v imenu postave spravite kovčeg s hodnika!"
"Niti na misel mi ne pride!" je ponovil gospod pri oknu.
Teda.i je iz trume potnikov, ki so poslušali vse to, stopil starejši gospod in prijazno povprašal trdovratnega potnika pri oknu:
"Slišite, ljubi moj gospod, zakaj pa prav za prav nočete spraviti kovčega proč?"
Potnik pri oknu se je ozrl in se odrezal:
"Zato, ker ni moj!"
Lahko si mislite, kako dolg obraz je gospod orožnik na te potnikove besede napravil in kako kislo se je nasmehnil strogi gospod sprevodnik!
prijateljicam:
"Oh, sem mislila, da sem prišla v službo k bogatim ljudem, pa je taka beračija, da morata obe punci na en klavir igrati!"
BERAČIJA
Hrastarjeva Jerica .je služila pri neki družini v Ljubljani. Nekega dne je pospravljala sobe, pa je videla, kako sta domači hčerki štiri-ročno igrali na klavir.
Ko je Jerica prišla drugi dan na trg, je vsa nesrečna potožila svojim
PO TEMNIH GRIČIH
Po temnih gričih svetle lučke — le kdo jih je prižgal? Nemara Bog je zvezde zlate vse križem pose j al?
To niso zvezde nekresnice — nocoj je kresna noč! Prižgali smo kresove si, v srebrno dalj pojoč.
Skrivinostne bajke šepeta nam veter iz daljav. Nocoj stvari prečudne se godijo sred dobrav:
Kdor seme praprotno zajel bo v škornje ne vedé, ta vedel bo, kaj med seboj z živali govore.
Jaz lani slišal sem, kako áe rekel miški muc: "Nocoj, nocoj sem te ujel, zdaj te požrem — buc, buc!"
SLOVENSKA ZGODOVINA
Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim domovine,' Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane.
V	zlatih črkah v zgodovini Narodov beró se čini;
Le o našem nič ni glasa S prejšnjega ne zdanj'ga časa.
Kdo spominja se nekdanjih
V	revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Čez grob borega očaka.
In ko ura nam odbije, Črna zemlja nas pokrije: Kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponašal?
Kako rod za rodom gine, To povest je domovine, Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane.
Simon Jenko
SAMO
Kje le zemlja grobe krije, Kjer junaci domačije Mirno smrtno spanje spé? Nihče h ne zna za nje?
Rad na tvojo, hrabri Samo, Črno bi pokleknil jamo, Prst poljubil, ki pod njo Hrabro ti leži teló.
Tam, klecé nad tvojo rako, Sebi bi ljubezen tako, Kalceršno si ti gojil, Rad v želeče srce vlil. V pesmih glas bi svoj povzdignil-Ž njim Slovene bi navdihnil; Tvojo vrednost, rod, spoznal, Tebe vreden bi postal.
Simon Jenko
STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA
Mati pripelje svojega sinka k mesarju, da bi ga stehtal.
Mesar ji radevolje ustreže in posadi dečka na tehtnico.
"Koliko ima?" vpraša mati.
"Dvajset kil s kostmi," se odreže mesar.
NAŠE GORE
SLADKA LAŽ
Pomlad zori v poletje in v bujno, rdeče cvetje; na njivi žito valovi in sladko pesem nam šumi — o belem kruhu in pogači.
Gre mimo deček bledih lic in sliši zapeljivi klic — in ve, da kruha zanj ne bo, da je le sladka laž vse to, ki s cvetjem se oblači...
Janko Malnek, dijak II. razr. gimn., Ljubljana.
Točen odgovor
Mati: No, Tonček, kaj hočeš: potice, kruha ali mesa? Tonček: Vse!
Mogočno se dvigajo naše gore, Ozirajo se na cvetoče poljé, Pošiljajo toke mu bistrih voda: Navzdol se podvizajo hčere gora, Pozdravljajo rod, ki se dviga na dan In last imenuje goró ino plan, Pozdravijajo ga, na uhó mu bobne,
"Naj volja tak krepka ko tvoje gor „Naj volja tak krepka ko tvoje goré, Naj moč ti bo taka, ko tvojih je rekr Ki trgajo jez in potresajo breg; A mirno ponosno srcé naj ti bo, Ko tvoje spomladi poljé je cvetno!"
Simon Jenko
— pomisli Katarina.
Moliti hoče. — Moški in ne zna drugega kakor moliti! — Ali ne more ničesar drugega storiti?
Toda sedaj je zbudil Katarinino pozornost drug prizor.
Videla je, da so se na robu gozda pojavili novi volkovi. — približno štirideset krvoločnih živali.
Takoj so planili proti kočiji.
Novi volkovi so se združili s tistimi, ki so že deset minut preganjali Katarino in Subova.
V	trenutku je bila cela kočija z vseh strani obkoljena od volkov.
Toda Katarina se ni bala.
Trikrat po vrsti je sprožila, — trikrat je zadela.
Tudi Subov je imel srečo.
Z enim strelom je ubil nekega o-gromnega volka.
Toda to je pomenilo rešitev za kočijo le za nekaj minut.
Medlem ko so namreč ostali volkovi zopet planili na svoje mrtve tovariše, jih razparali in požrli, so jim lahko konji zopet utekli.
Konji so dirjali, kopita so se jim komaj dotikala zemlje.
V	njihovih velikih očeh se je svetil smrtni strah.
Sedaj Subovu sploh ni bilo več treba uporabljati biča, — hitrejše konji sploh niso mogli dirjati.
Katarina je že mislila, da sta rešena.
Toda medtem se zopet pojavijo prvi volkovi.
Ko je carica sedaj zopet vstrelila, je zgrišila.
Da, njene roke so drhtele.
Katarina ruska se je tudi zavedela, da ni več rešitve.
Pripravljala se je na smrt, spoznala je, da tokrat ne bo ušla smrti, da za njo ni več rešitve.
Čutila je dih smrti!
V	tem trenutku, v trenutku najskrajnejše nevarnosti, so odpira človeška duša, — človek se spominja vsega, kar je doživel v svojem živ-
ljenju.
V takih trenutkih se spominjamo vseh svojih grehov, vseh krivic, ki smo jih storili drugim, vsega, kar smo videli, čutili in doživeli tekom let.
Celo naše življenje se razvija pred nami kakor film in mi lahko v enem samem trenutku ponovno do-živimo dogodke mnogih let.
Tako je postala tudi Katarina v tem trenutku žrtva svojih občutkov.
Naslonila se je na blazine, držala je s trepetajočimi rokami svojo lovsko puško na svojem krilu, za trenutek je zaprla oči in ta trenutek je zadostoval, da se je spomnila celega svojega življenja.
Tak trenutek nalikuje sanjam.
Davno je že dokazano, da v spanju ne sanjamo celo noč, da ne sanjamo niti dve uri, niti eno uro, niti pol ure, temveč da se vse kar sanjamo. odigrava v nekoliko kratkih minutah.
Tako je tudi Katarina ponovno preživela celo svoje življenje v eni sami kratki minuti.
Spomnila se je svojih otroških let.
Videla se je kot lepega, mladega otroka v dvorcu svojih staršev v Nemčiji.
Spominjala se je, kako se je brezskrbno igrala v lepjem perivoju in j neskaljeno uživala svojo mladost.
Spominjala se je, kako je nekoč, prvikrat v svojem življenju srečala i ciganko, — neko staro ženo, — ki je »jej, — štirinajstletni deklici — prva prerokovala, da bo nekoč nosila na svoji glavi rusko carsko krono.
Njen oče je bil knez Anhalt-Zerbst, ki se je nahajal v službi pruskega kralja Friderika Velikega.
Družinsko življenje Katarininin staršev je bilo zelo lepo. Živeli so v Stettinu. Niso bili niti bogati, niti premožni. Živeli so sicer v dvorcu, toda na njemu je bilo mnogo l
dolgov in so bili prav za prav odvisni le od obzirnosti svojih upnikov.
Katarina se je takrat igrala v drevoredu na obali Odre, oblečena v lahno, preprosto obleko in je lovila pisane metulje. Takrat se ji je zdela lepa, zrela jagoda dragocenejša, kakor pa carska krona.
Nekega dne je našla vrata velikega drevoreda odprta.
Vedno si je želela, da bi spoznala svet in je zato pobegnila in se sprehajala ob reki Odri.
Krasna reka je šumela pod njenimi nogami, gledala je valove, ki so žuboreli, motrila je ribice v vodi, opazovala natovorjene ladje in čolne in tako se je vedno bolj oddaljevala od mesta.
Pravijo: za srečnega človeka ne vel i a ura!
Tudi Katarina je bila takrat srečna in se ni brigala za čas.
Ni vedela, koliko je ura, ko je nenadoma opazila, da je že večer.
Hitro se je mračilo in nie se je lotil strah Zato se .je obrnila in se hotela vrniti domov.
Toda mala Katarina je zgrešila pot..
Dolgo časa je blodila sem in tja, naposled je dospela v neki gozd — vedno bolj je prihajala tema.
Bala se je, da ne bo našla domov, — neugodno ji je bilo radi staršev, ki bodo v skrbeh za njo.
Vedela je, da jo bo guvernanta pokarala, — toda ona je hotela le malo pogledati v svet.
Toda ta svet ni bil tako lep, kakor se je njej dozdevalo.
Drevje v gozdu je bilo gosto, vrhovi so moleli mrko in pošastno v zrak.
Nočne ptice so prhutale od veje do veje in se skrivale po votlinah dreves.
Netopirji so frfotali okrog nje, pod nogami pa so ji gomazeli veliki kuščarji in žuželke.
Bila je trudna in lačna.
Takrat je prvič opazila, da je velika pogreška, ko zapirajo princese v zlato kletko, ne pripravljajo jih pa za življenje, kjer tako lahko za-blodijo.
Sedla je na neki panj in si zaželela smrti.
Zdajci pa zašusti v njeni bližini suho listje na tleh, — pred njo se nenadoma pojavi neka ciganka.
Oblečena je bila v raztrgane cunje, toda Katarina je takoj videla, da je bila ta žena izredno lepa.
Ciganka je otroka molče opazovala nekoliko minut.
—	Kaj iščeš tako pozno v gozdu? — jo .je vprašala ciganka.
Katarina se je sicer bala te tujke toda vendar se ojunači in odgovori :
Popoldne sem na skrivaj zapustila našo hišo, hotela sem si malo pogledati svet, sedaj pa sem zgrešila pot in ne vem, kako bi prišlfi domov.
Ciganka se nasmeje.
Toda ona je ni vprašala, kdo so njeni starši.
Ko ji je Katarina rekla, da stanuje v Stettinu in da se dvorec njenega očeta nahaja ob Odri, ji ponudi ciganka roko in reče:
—	Pojdi, jaz te bom vodila! Tudi ciganka dobro ve, kaj čuti mati, ko izgubi otroka!
Čim dalje je šla Katarina s ciganko, tem manj se je bala.
Neznanka ji je pripovedovala razne čudne in lepe bajke, — mnogo lepše kakor so bile one, ki jih je doslej pripovedovala guvernanta.
To je dežela ciganov in kadar oni zapustijo naše dežele, odhajajo tja! Tam šustijo palme, cvetejo vijolice, žuborijo izvirki, tako čisti in bistri, kakor nikjer drugje na svetu.
Najlepše sadje visi po drevju, divjačina se nahaja po gozdovih ni-
ti loviti je ni treba — treba je le iztegniti roko.
Pod zemljo se nahaja dragoceno kamenje, s katerim se ciganke krasijo.
Tam stanuje ciganski kralj, ki se mu vsakdo klanja.
Katarina je zvesto poslušala to pripovedovanje in tako ji je bila pot do doma zelo kratka.
Ko sta dospeli na obalo Odre, je bil mesec že visoko.
Katarina je opazila, da jo ciganka čudno oupazuje in predno je stopla v hišo svojih staršev, je prijela neznanka njeno roko in dejala:
—	*Da vidimo, otrok moj, če se ti nahaja na dlani tvoje roke to, kar sem ti prečitala na čelu. Prorokova-la ti bom!
Ko je star človek štirinajst let, je morda dobro, ako ve, kaj bo doživel.
Pridi, pokaži svojo roko!
To je lepa, mehka 111 fina roka, —-te črte pomenijo tvojo veliko usodo.
Katarina je lahno trepetala, nato pa je vendar ponudila ciganki svojo roko.
Neznanka je nekaj trenutkov pozorno opazovala Katarinino dlan.
Nenadoma se zdrzne.
Ona dvigne svojo glavo in pade pred štirinajstletno Katarino na kolena.
—	Otrok! — vzklikne ona z glasom, ki ga Katarina nikoli ni pozabila. — Otrok! Tebe še čaka velika bodočnost! Ti se boš povzpela B® prestol ene izmed najmočnejših i'1 najvplivnejših držav na svetu!
Na svoji glavi boš nosila carsko krono!
Pred teboj bodo klečali ponosni možje, oblečeni v bogata oblačila — vsi bodo ležali v prahu pred t®" boj, kakor jaz sedaj !
(Nadaljevanje)