iiznl
Leto xvi.
V	organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica.
Uredniifro in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti Irankira-ni in podpisani ter oprem* Ijeni z Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne yraiajo. Ček. račun 13.562.
Izhaja 10. in 25. d&e ▼ meseca.
Stane posamezna šterilka Din 2.—, mesečno Din 4.—■ celoletno Din 48.—. Za člane izrod po Din 1.—.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Oglasi po ceniku. Telefon itev. 3478.
Nace Mihevc:
Izseljeniško vprašanje, porast naroda in akumulacija kapitala.
Države, ki s trgovinsko bilanco ne morejo spraviti svoje izdatke v ravnovesje, streme za tem, da povečajo plačilno bilanco. Vsekakor so to države, ki morajo živež uvažati. Uvažanje živeža pa vedno slabi trgovinsko bilanco. Da ostane bilanca takih pasivnih držav v ravnovesju, morajo plačilno bilanco dvigniti. Med drugim se to doseže tudi s tem, da se delovne sile izseljujejo in prihranke pošiljajo domov, s čimer se dviga plačilna bilanca v pasivnih državah. Tak primer nam nudi Italija. Italija je vedno na dva načina dvigala plačilnb bilanco, in sicer z izseljevanjem in tujskim prometom'. Sedanje gospodarsko stanje Italije pa postaja zelo kritično, ker je tujski promet vsled diktatorskih razmer ra-pidno nazadoval in tudi izseljevanje ni na višku.
Izseljevanje je obenem od ljudskega naraščaja odvisno. Pred sve tovno vojno je bilo v pokrajinah sedanje Jugoslavije največ izseljencev iz. Slovenije in Dalmacije, ker bivša Avstrija ni pospeševala razvoja industrije v Sloveniji in Dalmaciji, skrbela je zanjo bolj po mačehovsko. Na drugi strani pa je bil v Sloveniji in Dalmaciji naraščaj ljudstva večji kakor v alpskih pokrajinah. To velja še danes. Na 100.000 prebivalcev se rodi več kakor jih umrje:
V	letih 1896—	1901—	1906—	1914
1900	1905	1910
V Sloveniji	922	1035	1246	925
V Dalmaciji	1329	1039	1702	1541
Tudi sedanja slika ne bo drugač na. — Kulminacija kapitala se v pokrajinah Slovenije in Dalmacije umetno zadržuje tudi v Jugoslaviji kakor se je zadrževala prej v Avstriji. In to ravno ne bi smelo biti.
Kulminacija kapitala pa je pri Srbih mnogo večja in pri njih ni tolikega izseljevanja. Kakor smo pouče ni, je francosko generalno društvo za emigracije dobilo tudi migljaj, da sme izseljence nabirati le v Sloveniji, Hr-vatski in Dalmaciji, ker se v teh pokrajinah naše države ne namerava dvigniti kulminacije kapitala. Zato je prolet v teh pokrajinah primoran zapuščati rodno grudo in pomagati dvigniti — državi plačilno bilanco.
če so gospodije frančiškan Kazimir Podkrajšek, zagrebški kapucin in drugi na splitski izseljeniški konferenci to stvar kaj omenili, nam ni znano.
To je važno dejstvo. Asimilacije izseljencev pa ne bodo preprečili s katoliško akcijo, če še tako vpijejo o ljubezni, ki jo baje goje do delovnega, proletarskega, lačnega ljudstva.
Izseljevanje v Ameriko po' vojni je s kvotami omejeno in so kvote vsako leto' takoj izčrpane. Odprl pa se je nov tok izseljevanja v Belgijo, na Holandlsko' in glavno v Francijo.
Kulminacija kapitala se je po svetovni vojni na Francoskem' rapidno dvignila, in sicer zaradi tega, ker je imel francoski kapitalist slabe izkušnje z Rusijo. Pred svetovno vojno je imel francoski kapitalizem v Rusiji naloženih 20 milijard frankov, deloma v železnicah, deloma v industriji in je od tam črpal svoje rente. Po svetovni vojni se je pa francoski kapitalizem preorijentiral ter dvignil kulminacijo kapitala doma s tem, da
Cankarjeva družba je zaključila z nabiranjem ilanov. Oktobra se zaine razpošiljanje knjig. Poverjeniki! Do 15. septembra 1929 odraiunajte bloke. Kdor ie ni pristopil, naj stori takoj, da mu ne‘#bo žal, ko bo videl 4 krasne knjige, a jih ne bo mogel vei dobiti. Impozanten uspeh je že prvo leto dosegla Cankarjeva družba. Knjige gredo letos v 18.000 izvodih med delavstvo. Naj se drugo leto še to število potroji. S Cankarjevo družbo je delavstvo pokazalo svetu, kdo je. Naš ponos je Cankarjeva družba.
Praktično organizacijsko delo Je pridobivanje ilanov.
Ni dovolj, ako samo tl, kot organizirani poznaš koristi svoje organizacije in iitaš „Delavca“
SWo st tv o i a.varov/arviei
“ Ak'
0 se^vurn
,oljse m« Dopusti
nego povej te koristi tudi neorganiziranemu, pri-dobivaj ga, da se orga< nlzira In daj mu, naj Uta „Delavca“.
Akcija Strokovne komisije za Slovenijo je dvignila delavstvo po celi Sloveniji na noge. Nad 15.000 delavstva je zborovalo za resnKno starostno zavarovanje, resnično zboljšanje socialne zakonodaje . . . Organizirano delavstvo je mol. Zato organiziraj se, kdor še ni organizirani
je otvoril nove rudnike in ustanovil nova industrijska podjetja. Toda na Francoskem nazaduje število rojstev, zato je francoski kapitalizem otvoril' dotok proletarijata v Francijo in v to svrho' tudi ustanovil društvo za emigracijo.
Kako eksaktno za francoske kapitaliste to društvo posluje, je razvidno iz naslednjega: Delavec mora biti zdrav, ne premlad in ne nad 45 let star. Z drugimi besedami rečeno: Mi naj izvažamo sočnat narod, »kri-pel« naj pa dalje strada doma! Naše matere naj vzgajajo zdrav proletari-jat za pruske junkerje, francoske in holandske kapitaliste, naše mestne in kmietiške občine pa naj bodo tako dobre, da prevzamejo po nemških junkerjih, francoskih, belgijskih in holandskih kapitalistih izžeti prole-tarijat, ki se bo vrnil' v domovino prej ali slej, v svojo skrbo.
Izseljeniški prolet pri nas se rekrutira večinoma iz podeželskih bajtarjev, ki posedujejo morda do 5 oralov zemlje. Otroci teh bajtarjev morajo za kruhom po svetu. Ali ne bi bila nujna potreba, da se agrarno re-
formo prične že enkrat izvajati!? »Strokovnjaki« za izseljeniško vprašanje na splitski konferenci o agrarni reformi niso ničesar povedali. Gospodje so svojčas celo hodili v Bcl-grad inl delali na to, da se agrarna reforma ne izved'e, ker ima mrtva roka ogromna cerkvena in druga posestva ter bi bila ob izvedbi agrarne reforme precej prizadeta.
Ni dobro to, da so državne meje za naše delavstvo hermetično zaprte. Svobodno naj se giblje delavec! Vendar pa ima Jugoslavija ogromna naravna bogastva, ki nudijo pogoje za razvoj industrije vsaj v toliki meri. da ne bo treba po tujih društvih za emigracijo vršiti »naborov« med našim proletarijatom, kakor se je vršil dne 6. avgusta v Ljubljani na Borzi dela:
»Ne premlad in ne nad1 45 let star in zdrav.« Tako je zapovedal zastopnik francoskega društva za emigracijo, gospod Ullrich.
Izčrpane stare delavce pa bodo poslali zopet domov, da bodo uživali v siromaštvu oponašano miloščino svojih domovinskih občin.
Ali ie revizija nujno potrebna?
Centralno tajništvo delavskih zbornic je izdalo skupno s strokovnimi organizacijami že znano spomenico na predsednika vlade in ministrstvo za socijalno politiko, v kateri so z dobro podprtimi dejstvi docela ovrgle trditev industrijcev, da so sedanja socijalna bremena vzrok gospodarske krize.
Delavstvo tudi ni povsem zadovoljno s sedanjo socijalno zakonodajo, vendar je pa mnenja, da ni nujno potrebna revizija naše socijal-ne zakonodaje, zlasti ker se določila posameznih zakonov še niso izvedla. Bolje bi bilo, da se ti zakoni popolnoma izvedejo in le tam, kjer bi se pokazala neobhodna potreba po zboljšanju, popravijo v cilju napredka.
Potrebno ie povdariti še to, da ne izvirajo zahteve delodajalcev po reviziji sedanje socijalne zakonodaje iz ljubezni po njenem zboljšanju, ampak iz želje, da se taista v splošnem poslabša. To dokazuje že cela desetletna zgodovina. Skozi celih deset let je moralo delavstvo sistematično braniti zakonitost, dočim so podjetniki sabotirali zaščitne zakone in organe, ki bazirajo v teh zaščitnih zakonih.
Revizija v smislu zahtev delodajalcev ni potrebna tudi, ako ocenjujemo položaj ,iz drugega stališča.
Dolgoletna izkušnja nazorno uči, da pokazuje socijalno zakonodajstvo relativno najboljše rezultate, pa naj se vzame v poštev zaščita najemnikov, zavarovanje delavcev, delovanje delavskih zbornic, inšpekcij dela, borz dela ali pa vpliv delovanja teh ustanov na unificiranje državne administracije.
Kakšen bodi cilj revizije?
Revizija ne sme iti pod nobenim pogojemi v smislu zahtev delodajalcev, to je, da se zavarovanje in zaščita delavcev poslabša, ampak, da se obstoječa socijalna zakonodaja in njene ustanove obdrže, da se še dalje izoblikuje v tem pravcu in da se razširi še na ona polja, katera spadajo po svojem bistvu v področje socijalne zakonodaje, pa kljub temu še niso vdelana v ta sklop. V kratkem: Delavstvo je za to, da se sedanja socijalna zakonodaja razširi in izpopolni.
Revizija socijalne zakonodaje In delavstvo.
Od strani podjetnikov je neprestan klic po reviziji obstoječe soci-jalne zakonodaje. Ta akcija je že tako napredovala, da izgleda, da sto-
jimo v resnici pred revizijo. Stališče delodajalcev je itak znano. Največ se sklicujejo na razne gospodarske krize itd.
Materija revizije.
a) Unifikacija socijalne zakonodaje.
Tendenca gotovih grup je, da se delavska zaščita in delavsko zavarovanje razbije, da se vstvarijo za posamezne gospodarske panoge posebni predpisi. Razvoj modernega gospodarstva in delavskega stanu pa zahteva, da naj veljajo splošni principi delavske zaščite, delavskega zavarovanja, inšpekcij dela, borz dela uzakonjeni v splošnih zakonih za vse kategorije delavcev in nameščencev ter za vsa podjetja. Specijalni zakoni, ako bi bili potrebni, naj bi te splošne zakone le izpopolnjevali in izboljševali.
Iz teh razlogov bi moralo biti ministrstvo za socijalno politiko centralni državni vrhovni organ celokupne javne zaščite delavcev in uradnikov vseh kategorij; pristojnost drugih ministrstev bi pa morala biti v tem pogledu brezpogojno ukinjena. To načelo bi moralo veljati v prvi vrsti za rudarje in železničarje, ki so danes izven območja ministrstva ža socijalno politiko.
V čem naj bo zboljšanje obstoječe socijalne zakonodaje?
V svrho zaščite delavcev so potrebni posebni zakoni ali pa odredbe v sledečih vprašanjih:
1. O vajencih radi njihove osebne zaščite;, radi zasiguranja njihove izobrazbe, določitve števila vajencev v posameznih obratih itd.
2. O kolektivnih pogodbah, njihovi registraciji in pravnem svojstvu.
3. O posredovanju v slučaju sporov, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
4. O obrtnem sodstvu.
Zakon o zaščiti delavcev.
Kar se tiče sedanjega zakona o zaščiti delavcev, je v načelu sprejemljiv, vendar naj bi se pa še dopolnil. Predvsem bi bilo treba odpraviti nejasnost v pogledu zabra-nitve nočnega dela v pekarnah.
Izkušnje so pokazale, da niso do-voljne sankcije, ki naj bi zabranile prekršitev osemurnika. Tudi v tem oziru je potrebna remedura. Dalje bi bile potrebne ostrejše odredbe, da bi zidala podjetja zdrava delavska stanovanja in dečja zavetišča. Potom zakona o zaščiti delavcev bi se morali tudi zasigurati plačani dopusti delavcev in nameščencev na podlagi službenih let v posameznem podjetju.
Po dosedanjih določilih niso skoraj nič zaščiteni obratni delavski zaupniki. Z novo odredbo bi se moral ta nedostatek odpraviti. Zlasti bi se morali zaščititi za slučaj redukcij in odpustov delavstva.
Borze dela.
Zakon o zaščiti delavcev predvideva sicer državne borze dela. Razvoj borz dela je pa šel v drugačnem pravcu. Sedanje stanje naj bi se ne spreminjalo, radi tega bi ta oddelek lahko izpadel iz zakona. Borze dela naj bi ostale samostojne, samoupravna telesa, ki naj bi ne bila pri opravljanju svojih poslov vezana niti na delavsko zavarovanje niti na delavske zbornice. Da bi mogle svoje naloge čim uspešneje vršiti, bi morala država in samoupravne oblasti določiti v svojih proračunih posebne postavke za podporo borz dela. Isto-tako je potrebno, da plačujejo prispevke za borze dela rudarji in železničarji.
Inšpekcije dela.
Sedanji zakon o inšpekcijah dela je v splošnem dober. Nesreča je v tem. da nimajo inšpekcije dela dovolj materijelnih sredstev in da je premalo inšpekcij dela. Nujno bi bile potrebne inšpekcije dela za mornarje, rudarje in železničarje.
V svrho čim uspešnejšega izvajanja zakona o zaščiti delavcev bi se moral delokrog in materijelna oblast inšpektorjev povečati, zlasti naj bi imeli pravico izvršiti prepoved obratovanja podjetjem, ki stalno in siste-
matično kršijo določbe zakona. Vsako novo podjetje bi moralo svoje načrte predložiti tudi pristojnim .inšpekcijam dela. Zelo važna je tudi popolna neodvisnost inšpektorjev. Radi tega bi se jim moralo zasigurati stalnost s činom višjih državnih uradnikov.
Zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti.
Celokupno delavstvo je pozdravilo odločitev vlade, da izvede zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. To zavarovanje ni potrebno le za okoli 700.000 delavcev in nameščencev, ki so zavarovani pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in drugih posebnih zavodih, ampak je še bolj potrebno za naše narodno gospodarstvo in za vso državo. Na izvedbi tega zavarovanja je namreč zainteresiranih nad 2 milijona delavcev in njihovih družin.
Izvedba tega zavarovanja bi imela poleg moralne vrednosti, ker bi bil zasiguran eksistenčni obstanek milijonom državljanom še sledeče materijelne vrednosti:	Zmanjšanje
brezposelnosti. Stari in onemogli bi namreč odstopili svoja mesta mlajšim.
Sanacija bolniškega zavarovanja
bi bila lažje izvedljiva. Kajti v breme današnjemu zavarovanju za slučaj bolezni pade velik procent takih zavarovancev, ki pravzaprav niso bolni, ampak stari ali pa onemogli.
Ker sc je pojavila v javnosti misel, da je mogoča izvedba tega zavarovanja brez državne subvencije in ne da bi bili obremenjeni delavci ter podjetniki, s prihranki že sedaj obstoječega zavarovanja vseh panog, moramo pripomniti, da ne tvori ta zamisel niti zdrave podlage, niti poti, ki naj bi vedla do izvedbe starostnega zavarovanja.
Ne bomo tajili, da je mogoča reorganizacija obstoječega zavarovanja, toda veseli bi morali biti, če bi imela ta reorganizacija za posledico prihranke, ki bi omogočili kritje kroničnih deficitov že obstoječega zavarovanja in ustvaritev rezervnih fondov, iz katerih naj bi se krili nepredvideni izdatki. Na drugi strani bi pa bili taki prihranki tako malenkostni, da bi krili v najboljšem slučaju komaj desetino kapitala, ki je potreben za izvedbo zdravega starostnega zavarovanja. Radi tega je izključena izvedba tega zavarovanja brez novih bremen. Delavstvo je pripravljeno z ozirom na naravnost eksistenčno važnost tega zavarovanja na pametne žrtve.
Delavstvo je prepričano, da je mogoča revizija le v tem smislu, ker bi bila drugače brez pomena in bi vodila do neizogibnih bojev.
Akcija Strokovne komisije za Slovenijo.
Ker je na dnevnem redu revizija socijalne zakonodaje, ker je izrečena beseda, da se uzakoni starostno zavarovanje, ker sta izdana projekta za obrtni in rudarski zakon, je moralo delavstvo k tem vprašanjem povedati svoje mnenje. In Strokovna komisija za Slovenijo je pozvala vse organizirano delavstvo, da to stori, da javnosti in vladi pove, kako naj bo urejeno starostno zavarovanje, da bo res starostno zavarovanje, kako naj se izvrši revizija socijalne zakonodaje, ako je to že neizbežno, da bo res revizija, t. j. zboljšanje socijalne zakonodaje, ne pa poslabšanje, in kako naj izgleda rudarski in obrtni zakon, da bo zares izvajan. Saj je delavstvo ravno tako davkoplačevalec, kakor kapitalisti, pravzaprav večji, ima istotako obveznosti do države, plačuje celo v pretežni večini poleg kmetov, krvavi davek, zato ima pravico, da pove svoje zahteve in pričakuje, da sc bodo tudi njegove zahteve upoštevale. In to tem bolj, ker so te zahteve in ti predlogi v korist celokupnosti in ne kakim majhnimi grupam, državljanov.
Delavstvo je razumelo poziv Stro-kovne komisije za Slovenijo in povsod živahno zborovalo.
Zborovanja v Kranju, Tržiču, Mojstrani, Hrastniku, Celju, Štorah, Šoštanju, Mariboru, Ptuju, Sladkem vrhu, Rušah, Kočevju, Guštanju, Li-
tiji, Muti, Fali, Zrečah, Lescah, Jesenicah, Lajteršbergu, Rakeku in v Ljubljani so bila dobro obiskana in je delavstvo povsod dalo. glasno du-ška svojim zahtevam, Nad 15.000 delavstva je govorilo na teli zborovanjih in sprejelo sledeče resolucije.
RESOLUCIJA Kledc obrtnega zakona.
Razpravljajoč o osnutku novega obrtnega zakona na zborovanju zbrano delavstvo predlaga ministrstvu za socijalno politiko, da naj se novi obrtni zakon, ki bodi enoten za vso državo, omeji le na urejevanje odnosov, v katerih stoje podjetja med seboj in liapram državnim in samoupravnim oblastem.
Druga določila, ki spadajo izključno med delavsko zaščitno zakonodajo, naj obrtni zakon izključi ter naj se obdelajo v posebnih zakonih, in sicer:
1. V zakonu o delovni pogodbi pomožnega osobia, ki naj uredi predvsem odnos med individualno in kolektivno delovno pogodbo, zaščiti delavsko mezdo, uredi odpovedne roke v cilju boljše zaščite delavstva v vseh slučajih, zlasti pa v slučaju bolezni.
' a) Delavska plača se mora plačevati vedno v gotovini in le izjemoma tudi v na-turalijah;
b) za delavske plače jamči podjetje, pod katerega firmo se vrši delo in naj za nje garantira solidarno tudi podjetnikov zakonski drug;
c) zaračunanje predujmov se naj uredi tako, da sme delodajalec odtegniti samo četrtino plače na račun predujmov;
d) zaščitijo naj se delavske mezde pred rubežnijo;
c) zaščiti naj se delavec ob priliki prekinitve službenega razmerja tako, da se določijo čim daljši odpovedni roki, ki se ne
morejo skrajšati ali ukiniti niti s pristankom delavstva;
f) bolezen ne sme biti v nobenem slučaju razlog za odpust iz službe brez odpovednega roka.
2. V zakonih o vajencih, v katerem naj se uredi vprašanje poklicne izbire, določi razmerje med mojstri in pomočniki na eni strani in vajenci na drugi strani. Pri enem mojstru se ima učiti samo toliko vajencev, kolikor jili morejo tam zaposlene moči učiti. Določiti se ima za vajence minimalna mezda, katere višina nai se giblje po plači doučenega pomočnika dotične stroke in po učni dobi. Pouk v obrtni šoli naj traja osem ur tedensko in najmanj 200 ur letno, mora pa ga posečati vsak vajenec. Vršiti pa se ima med delovnim časom. Pravice vajen-' cev za slučaj prekinitve učnega razmerja in za slučaj, da vajenec ni napravil praktičnega izpita, sc morajo zaščititi bolje, kakor je to bilo dosedaj. Zakon o zaščiti delavcev mora veljati za vajence v celoti. Posebni mojstrski izpiti pred komisijami, sestavljenimi iz mojstrov, so za delavstvo nesprejemljivi.
Za reševanje sporov, ki izvirajo iz službenega odnosa delavcev in nameščencev je posebno uzakoniti potreben
3. Zakon o obrtnem sodstvu, ki nudi hiter in cenen sodni postopek.
Na zborovanju zbrano delavstvo ie prepričano, da bo posvetilo Ministrstvo socijalne politike redakciji obrtnega reda, ki se izdeluje v Ministrstvu za trgovino in industrijo, vso pažnjo in da ne bo dopustilo, da bi se s tein zakonom prejudicirala revizija delavske zaščite v gornjih smereh.
Resolucija o starostnem zavarovanju.
Na zborovanju v Mariboru dne 25. avgusta 1929 zbrano delavstvo, razpravljajoč o starostnem zavarovanju, je našlo:
1. Da je starostno zavarovanje nujno potrebno, ter je ne samo v interesu delavstva nego vsega prebivalstva, predvsem podeželskega. Kajti s kakšno pravico se more n. pr. o.d kmečkih občin zahtevati, da naj skrbe za starost za onemogle delavce, k.i ne dobe vsled onemoglosti dela več, medtem ko jih je industrija posebno pa inozemska zaposlevala, a pri tem plačevala tako slabo, da si za starost niso mogli ničesar prihraniti.
2. Če imamo pred očmi, da predvideva zakon o zavarovanju delavcev v glavnem le zavarovanje delavcev, kojih onemoglost je zdravniško ugotovljena — zakaj, to šele pri 70. letu starosti, ko po zakonu take ugotovitve ni treba? — če limauno dalje pred očmi, da znaša najvišja renta 36% povprečnega zaslužka, kar odgovarja renti mesečnih 250 Din, pri sedanjem povprečnem mesečnem zaslužku naših delavcev, je jasno, da ni mogoče tega zava-
rovanja še bolj poslabšati, ako naj bo to zavarovanje vsaj skromen početek zavarovanja za starost in onemoglost.
Ker pa so tudi za izvedbo starostnega zavarovanja v tem obsegu potrebna dvakrat tako velika sredstva, kakor se izdajo za vse upravne stroške sedaj izvedenega delavskega zavarovanja, ne vidi delavstvo možnosti, da bi se dalo izvesti starostno zavarovanje brez prispevkov, ki jih za izvedbo starostnega zavarovanja zakon predpisuje. Kakor je delavstvo z veseljem pozdravilo, 'da je bila izvedba starostnega zavarovanja na dnevnem redu, tako ga na drugi strani vznemirjajo vesti, da se hoče izvesti to zavarovanje brez za to potrebnih prispevkov,_ kar bi imelo lahko za posledico. da bi se v istem trenutku, ko se misli na zbolšanje socijalnega zavarovanja občutno poslabšalo še isto socijalno zavarovanje, ki je že izvedeno.
Delavstvo se oklepa z globokimi simpatijami svojih bolnih, svojih pri delu ponesrečenih in pri delu onemoglih tovarišev in je bilo vedno pripravljeno, da si odtrga od svojih zaslužkov za njih vzdrževanja potrebne prispevke, zahteva pa, da postopajo tudi poslodavci enako. Če so kje posamezni slučaji drugačnega postopanja in nastopanja, delavstvo upravičeno pričakuje, da oblast s takimi pojavi nepietete in nesocialnosti ne bo računala in da bo izvedla starostno zavarovanje, kakor ga predpisuje zakon.
Po viseli rudarskih revirjih v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Črni, Lesah, Velenju, Žalcu, Rajhenburgu, Kočevju, Mežici in potem v Jesenicah, Celju in Štorah, so pa še bila posebna zborovanja o rudarskem zakonu in bratovskih skladnicah, kjer so bile sprejete resolucije v smislu, kakor je »Delavec« v zadnji Številki v teni oziru poročal.
Resolucije so bile z vsakega zborovanja poslane ministrstvu socijalne politike, ministrstvu za šume in rude in ministrstvu za trgovino in obrt.
'Pa akcija Strokovne komisije za Slovenijo je delavstvo še bolj oživela in organizacije se množe. Tudi javnost je postala pozorna in meščansko časopisje poroča o velikih zborovanjih delavstva.
Sodražice in sodrugi! Ne obstanimo na sredi potu. Naprej, organizacije množimo in krepimo. Te so naša moč. Te so naš »Mi«.
Delovni pogoji, po katerih bodo zaposleni naši brezposleni rudarji, v holandskih državnih rudnikih.
Javna borza dela bo preko 'svoje 1 podružnice v Mariboru v septembru
Povprečna plača kopačev znaša dnevno 5.70 goldinarjev (120—125
poslala na Holandsko prvi transport Din). Učni koipači imajo 10% manj rudarjev .kateri so bili letos v rud- (100—110 Din), vozači pa 20% manj niku Leše pri Prevaljah reducirani. (83—'100 Din).
S pomočjo oblastnega Izseljeniškega j	Prvi dve naduri se plača s 25%
urada je Borza, dela dognala sledeče ' poviškom, vsaka nadaljna nadura pa pogoje, pod katerimi sprejemajo ru- ; s 50%, dvojni šiht s 50%, delo ob darje v holandske državne rudnike:	nedeljah in praznikih s 100%, delo na
„ ,	Božič, Velikonoč, Fimkošti pa s 50%.
Redno se sprejemajo kopači m	'	.	.	'	..	.
učni kopači v starosti 25-35 let. !	Oženjem rudarji sprejemajo za
Delavcem, navajenim težkega dela. i vsakega otroka pod 14. leti mesečno
se nudi največje jamstvo za dobro napredovanje.
Pred sprejemom na delo je vsak kompetent najpreje temeljito zdravniško pregledan. Le zdravi in trdni delavci se sprejemajo. Pri zdravniškem pregledu se polaga velika važnost na dober vid im sluh. Ob sprejemu se mora vsak delavec izkazati z največ 6 mesecev starim nravstvenim spričevalom, izdanim od politične oblasti njegovega zadnjega bivališča in potrdilo, s katerim dokaže, j da ie do zadnjega časa bil zaposlen zgolj v rudniku. Poleg tega mora
4 goldinarje (88 Din) družinskih doklad.
Mesečno se odteguje vsakemu 8 do 9 goldinarjev (176—198 Din) starostne .nezgodne in bolniške zavarovalnine.
Vsakega petka v tednu se vrši izplačilo zasluženih mezd, a vsakega drugega petka v mesecu se izvrši obračun.
Dela se v treh šistih (zamenah), katere delo traja 8 ur. V sobotah traja delo 6 ur, tako, da zadnja zamena ob sobotah konča delo ob polnoči.
Službeno razmerje se lahko raz-
imeti vsak 4 fotografije, formata pot- j reši ob koncu 'vsakega meseca, a
 «	1'	T>_______j-	L___	    1	1	_	1,________*•	11	•
nega lista. Brezpogojno pa mora vsak delavec vsaj deloma biti vešč nizozemskega ali nemškega jezika. Za oženjene je najbolje, da zaenkrat gredo sami, šele, ko si bo vsak zagotovil stanovanje, naj pozove družino za seboj. Delavna obleka in o-butev naj bo vsekakor dobra in trpežna.
Potne stroške na Holandsko nosi podjetje. Oženjenim je za prevoz pohištva in za selitev družine pmo-čen predujem, ki se vrača v mesečnih obrokih po 10 goldinarjev (220 Din). Po pol letu zaposlitve plača polovico selitvenih stroškov podjetje.
Učni kopači se morajo izkazati, da so delali že najmanj dve leti pod zemljo, po nadaljnem dveletnem za-poslenju v rudniku in' po dobri kvalifikaciji zamorejo napredovati do kopača.
delo odpovedati se mora vsakekrat 15. prejšnjega meseca.
Oženjeni delavci prejemajo letno 42 HI. premoga za domačo porabo, katerega dobe proti plačilo 60 centov za 1 HI. (13.20 Din), v kolikor je na razpolago drv, se tudi oddajajo za primerne cene. Enakopravni pri oddaji, odnosno prijemanju kurjave z oženjenimi so tudi oni delavci, od katerih vzdrževanja je družina odvisna' po očetovi smrti.
Vsaki delavec, kateri se nahaja v službenem razmerju pri rudniku, ima pravico na dva dni plačanega dopusta, za vsakim madaljnim letom se podaljša dopust za en dan, največ pa do 8 dni, Poleg tega se prizna po en dan dopusta v izrednih slučajih, kot n. pr. ob porodu žene, pogrebu krvnih sorvdnikov itd.
Potrebno orodje prejemajo delavci brezplačno.
10. septembra 1929
»DElavj^C
Stran 3
Socijalno zavarovanje nudi delavcem sledeče
Delavci so sa slučaj obratnih nezgod zavarovani po paragrafih zakonitega nezgodnega zavarovanja. V nadaljnem obstoja pokojninska in bolniška blagajna, tkz. splošna rudarska blagajna (Allgemeine Knapp-schaft) katera izasigura svojim članom:
1. Brezplačna zdravniško nego, zdravila in preskrbo v bolnicah, porodniško pomoč ženi, v slučaju smrti pogrebnino in dočasno podporo ostalim.
2. V slučaju bolezni denarno podporo v višini 70% od zaslužene enoletne mezde. Po preteku leta in izčrpane redne podpore še izredno podporo za dobo treh mesecev,
3. Pokojnino v slučaju invalidnosti ali dosege starosti 60 let, pokojnino vdovam in sirotam. Pravico do prejemanja pokojnine ima zavarovanec šele po preteku treh let, po redno ter nepretegoma vplačanih prispevkov.
Delavcem-samcem so na razpolago tkz. »hiše za samce«. Za hrano in stanovanje je plačati dnevno 1.50
Zadnje čase se mnogo govori in J piše o naših, izseljencih v inozemstvu, i Temu je dalo povod v glavnem to, da kakor hitro se je letos oglasila Francija, Nemčija, Holandska in Belgija, da rabi toliko in toliko delavcev vseli vrst, so se isti priglasili v množinah, v katerih bi marsikdo tega ne bil pričakoval. Pa ne samo to, da ti ljudje vedo, da imajo pri tem- velike neprilike in izdatke z nabavo potnih listov in končnoveljavnim oblastvenim, dovoljenje)« za izselitev, oni se po večini tudi zavedajo, da gredo tudi negotovi bodočnosti nasproti. Vse to vedo, ali kljub vsemu se oni hočejo izseliti. Poznam’ precej dobro psihologijo naših rudarjev v Sloveniji, s katerimi imam opravek že 8 let, in rečem odkrito, da ako bi bila izselitev tako lahka kakor je bila pred vojno in da bi bile predvsem meje v Nemčijo odprte, bi se takoj nad polovico vseh naših rudarjev izselilo.
Pa zakaj je to? To hočem po moji skromnosti in v strogi objektivnosti v naslednjem obrazložiti. Da pa bo vsa javnost in vsi oni, katerim je ta problem tako pri srcu, pa bodisi iz tega ali onega stališča, jim povem, da sem sam v mojih mlajših letih delal kot izseljenec-rudar v Leobnu, Madžarskem in Nemčiji mnogo let, in1 da sem imel v letu 1926 kot delegat Delavske zbornice v izseljeniški komisiji, priliko si ogledati razmere in razpoloženje naših izseljencev v Franciji in Nemčiji.
Prvo, kar moram ugotoviti, se mi zdi, da vsi oni, kateri so tozadevno
goldinarjev (23.50 Din), Istotako :je na razpolago določeno število stanovanj za oženjene delavce, za katere znaša najemnina mesečno 17 do 20 goldinarjev (374—440 Din),
Pri vsakem rudniku obstojajo v (korist delavcev razne komisije, ki se sestoje iz zastopnikov delavcev in zastopnikov ravnateljstva. Tako obstojia komisija (Schlicbtungskom-mission), koji nalog je, da preiskuje pritožbe glede zaslužkov, kazni itd. Druga daljša komisija (Die Fonds-commssie), katera razsoja o pritožbah glede bolniških in izvenrednih podpor.
Delavska komisijia, Iki sestoji iz samih delavcev, sprejema pritožbe, ki se nanašajo na varnost pri delu, zdravje in delo delavcev.
Delavci, ki vsled bolezni in drugih neprilik v kolikor jih niso zakri-viil sami, zabredlli v dolgove, lahko prejmejo izredne podpore iz pomožne blagajne /ako v tem smislu delavska komisija posreduje.
Za one rudarje, ki bi se pa hoteli izobraževati in izpopolnjevati svoje strokovno znanje, obstojajo v te svrhe nadaljevalne in rudarske šole.
J že iznesli svoja mnenja v raznih' ča-I sopisih, tega problema niso in ne morejo zadeti v živo iz razloga, ker gledajo na istega ali preveč z verskega ali pa nacijonalnega stališča, in še to od' zgoraj navzdol. Da povdarim takoj; oni gospodarsko - socijalnega smiselnega nagona teh množic ne morejo razumeti, ker ga v praktičnem nikdar doživljali niso.
Pa k problemu samem. Prvič ugotavljam, da je Slovenija pokrajina, ki ima presežek na svojih delovnih silah, in bo vprašanje izseljevanja najbrž čimdalje aktuclnejše. Samo vprašanje je, kam1 se bo ono usmerilo, ali v inozemstvo ali pa v tuzemstvo. Drugič je res, da ima vsak izseljenec v sebi kolikor toliko svojega domovinskega čuta, in da ti po ogromni množini ne zapuščajo svojo domovino lahkomiselno. Tretjič je res, da jih mnogo tudi v tujini propade ali jih ponesreči prej, kakor če bi bili ostali doma. Poznam primere iz predvojno Nemčije, ki je bila na višku, kar se tiče mezdnih in socijalnih pogojev za delavstvo, a so se dobili tam naši ljudje, ki so trpeli veliko1 pomanjkanje. Vzroki so različni in ne bom jih tukaj našteval. Povdarjam. da je to po vojni še slabše. Ali dovolite, da se izrazim1: vse življenje človeka je kakor hazardna igra. Za isito vrže človek vse karte v upanju, da dobi, pa četudi pri tem izgubi vse. To je bilo, je, in bo, dokler se bo mioral človek kot posameznik, boriti za svoj obstoj; versko in naci-jonalno vprašanje igra pri tem globoko podrejeno ulogo.
Vzemimo sedaj konkreten primer: Naš kmetič na deželi z majhno kmetijo in številna družino, z vsem svojim trudom; komaj toliko pridela, da najskromnejše preživi svojo družino. Komaj mu prvi sin ljudsko šolo zapusti, že gleda, kam ga bo spravil, da se razbremeni. En del teh se gre učit kake obrti, kjer je kot vajenec dober, a ko postane pomočnik, je brezposeln, ker ni mesta za njega v njegovi obrti. Le poedinci ostanejo doma na kmetiji, a ostali pa romajo kot pomožni delavci v tovarne in rudnike. Da ugotovim1 stalež in razvoj naše industrije je danes tak, da bi se lahko iz staleža že obstoječega industrijskega delavstva rekrutiral po-
Racijonalizacija in delavstvo.
Vedno bolj občuti naš delavec pri K. I. D., kaj je racionalizacija v posameznih obratih, povsod je geslo — več producirati. Vsi ravnatelji, predvsem pa tehnični ravnatelj Hoffman, vsi le to zahtevajo, da se več producira, če se pa delavstvo enega ali drugega obrata vsled tega zglasi pri ravnatelju, poskoči, kakor bi ga osa pičila in trdi, da tiči za tem, posebna politika za povišanje plač itd., pozablja pa, da so delavci, če se že zahteva več produkcije od njih, upravičeni povprašati, koliko bodo vsled tega več zaslužili. Z največjo težavo je ravnatelj Hoffman pristal zadnje čase na povišek nekaterim kategorijam pri Martinovih pečeh, ki bazira na čas obratovanja s tremi pečmi.
Vse pa izgleda, da gospod ravnatelj zahteva samo več dela, več blaga, in se sklicuje na to, da našim delavcem ne gre slabo. Temu nazi-ranju moramo odpomoči in vprašamo gospoda ravnatelja, kako si on predstavlja družino1 s petimi otroci, torej sedemčlansko družino z možem in ženo.
Mož zasluži po 46 Din na dan in ob vsej sreči morda naredi 28 mezd na mesec, torej zasluži 1288 Din. Od tega plačujejo povprečno naši delavci v privatnih stanovanjih po 200 do 300 Din stanovanja, ter mu ostane za vse drugo', hrano, obleko, preskrbo otrok za šolo in za vse, kakor kurjavo in vse, še 33 Din na dan, če bi nobenih' odbitkov ne imel.
Najcenejše kosilo za eno samo osebo pa je dobiti za 9 do 12 Din. Znašalo bi torej samo za kosilo sedemkrat devet, torej 63 Din, kje je pa potem večerja, zajtrk in even-tuelno mala južina.
Kaj znači ta kratka, a korektna konstatacija?! Da naš delavec kljub temu, da se več producira, da mora več delati, kljub temu si ne more za več napora privoščiti več hrane in boljše hrane. Predvsem oni, ki ima vzdrževati številno člansko družino, je prikrajšan vsled nezadostne hrane na zdravju, iste žrtve pa dopri-naša tudi njegova družina. Gospod ravnatelj Hoffman je pred časom izjavil zaupnikom, da opaža, da si ljudL je privoščijo vendar boljšo hrano, kakor so si jo pred vojno in da njih žene že tudi vse drugače in boljše kuhajo. To so pač stvari, ki jih gospod ravnatelj Hoffman ne bo nikdar več razumel, ker mu pač ne bo več treba, dasi je morda tudi z velikimi žrtvami v svojih dneh trpel, toda te tragedije in trpljenja našega družinskega očeta delavca pa ni razumel in nikdar ne bo, ker je težko zahtevati, da bi razumel, kaj se pravi biti oče dveh, treh, petih otrok, pa imeti zaslužek od 900 do 1200 Din mesečno. Mnogo ljudi v okolici Jesenic in celo v Sloveniji si domišlja, da mi jeseniški kovinarji sijajno živimo. Toda varate se vsi, ki tako mislite. Vsakemu priporočamo, da si ogleda naše obrate in delo v njih, potem1 si bo lahko ustvaril sodbo. Kupna moč na-
trebni nadomestek. Prirastek z dežele je samo konkurenčna delovna sila, katero podjetništvo grozno iz»-rablja. na škodo skupne delavske množice v obliki nizkih mezd. To stanje povzroča spoznanje, da v ožji domovini ni mogoče človeku doseči najminimalnejšega človeškega življenja, pa bodisi iz samskega ali po želji družinskega življenja niti za dobo časa njegove delovne dobe, a še manj pa da bi si mogel prihraniti kaj za starost. To spoznanje in življen-ski nagon v človeku samem, je tista gonilna sila našega slovenskega delovnega ljudstva, ki ga žene v neznano tujino, ne glede na posledice.
(Konec prihodnjič.)
šili jeseniških kovinarjev je popolnoma uničena; če si privošči boljšo hrano, si obleke ne more, če si obleko, si hrane ne more, vsa zabava pa, ki jo imajo naši kovinarji, je v tem, da si včasih privoščijo kozarec pijače, mlajši malo plesa, eventuelno, da gre v kino, kar se zopet očita od ravnateljstva, da ljudem dobro gre.
Pri našem vodstvu Kranjske industrijske družbe so o tem še popolnoma srednjeveški pojmi pri vodilnih osebnostih. Glavna opora tega kon-servatizma pa so krščanski socijalisti tudi pri nas kakor povsod, pa če še tako »revolucionarno« pišejo po časopisih,
Lepa je pri nas narava, krasna so jezera in planine, gozdi in slapovi, ki vabijo tisoče tujcev na oddih, toda, ko bi ti tujci morali s fižolom v žepu na Bled, v Bohinj, Vintgar, Triglav, Peričnik, Kranjsko Goro itd., bi jim1, kakor jeseniškim kovinarjem, odpovedala vsa privlačnost lepe narave. Ostali bi doma pri čorbi, ker bi jih bilo strah iti kam ven v naravo, kjer človek dobi še večji apetit, ki je nevarna stvar za nas, ki si ne moremo napolniti nahrbtnikov s predmeti, ki povišujejo potem spoštovanje in ob-čudbvanje krasote narave. Da, obdani od krasne narave hiramo in umiramo v prahu in bedi. Racionalizacija pa gre svojo pot, zahteva svoje žrtve in nad vsem več produkcije in s tem več profita — a ne za nas.
Da, gospodje, veselje do dela pojema, ker se samo več dela zahteva, za vsako malenkostno povišanje pa se branite kakor kramarji na sejmu, če delavci opravičeno zahtevajo kak groš. Proti takemu načinu racionalizacije se bomo seveda borili. Kovinarji, zavedajte se, da smo samo od svoje lastne moči odvisni, spoznajte do dna naš položaj, ne klonite, vztrajajte, budite solidarnost, sami si moramo biti naše usode kovači. Več hrane, več obleke hočemo, boljša stanovanja hočemo, priznanje hočemo, da smo ljudje kakor vsak drugi človek.
Ljubezen in skrb za svojo du-. šo po smrti in z vsem tem veselje do dela, vse to prepuščamo Vam, gospodje pri K. I. D., ker nam za vse to ne preostaja časa od samih skrbi za golo življenje sebe in svojih družin. Problem racionaliziranja naših obratov bomo pa pričeli temeljiteje obravnavati v bodoče, da bo za več produkcije tudi več zaslužka.
Sekcija težke železne industrije Jesenice.
Kljub ponovnim intervencijam, Kranjska industrijska družba še vedno ni podala odločilnega odgovora na zahtevo delavstva za enkratni izredni nabavni prispevek. Po izjavah generalnega ravnatelja vemo samo to, da se bo to odločilo na prvi seji upravnega sveta, ki jo pa menda zavlačuje glavni italijanski lastnik delnic, kakor smo doznali, in to vsled tega, ker je pričakovati sprememb v lastnikih delnic. Baje imajo Italijani namen prepustiti svoje akcije Francozom, vsled česar so nekateri mnenja, da bo potem morda boljše, kar pa smatramo mi za naivno, ker so kapitalisti vsi enaki, pa naj bo Francoz ali Italijan ali pa Slovan.
»Slovenec« je vedel nekaj kvasiti, da se kovinarji umikamo s svojo zahtevo, kar
Zaposlitev naše emigracije v kontinentalnih državah v bodoče.
Vprašanje po izseljevanju našega brezposelnega delavstva v kontinentalne države je danes eno izmed naj-aktuelnejših problemov, katerih svr-ha je najti najugodnejši izhod ter tako osigurati našemu brezposelnemu delavstvu zdrave razmere na polju zaposlitve v tujini ter mu na ta način nuditi sigurno eksistenco. Do danes se je organizacija za izseljevanje prijavljenega delavstva vršila na več načinov, kakor n. pr. potem raznih u-stanov in privatnikov (agentov), rezultati o uspešni zaposlitvi so seveda različni in dejstva nam govore, da nekateri od tih izseljencev žive v dokaj dobrih socijalnih razmerah, do-čim je drugih položaj mizeren. Da pa bi se enkrat tudi v tem cilju prišlo do pravega rezultata ter dosegli eksistenčni pogoji, po katerih ibi se šele naše brezposelno delavstvo pošiljalo v tujine na 'delo, je Javna borza dela v Ljubljani omislila stopiti v direktne zveze z našimi izseljeniškimi komisarijati v tujini, kakor tudi s strokovnimi organizacijami, raznimi društvi, kateri naj bi v ta namen izbrali dva zaupnika od strani delavstva povsod v onih industrijskih kra-
jih, kjer so že naši delavci zaposleni, a kjer se pač pokaže potreba delavstva v doseljenje, da dobro pouče tamošnje razmere, iv katerih že živi naše delavstvo in v ta namen podajo svoje objektivne mišljenje, dali tamošnje razmere govore za, ali proti zaposljenju še nadaljnega delavstva. Radi vsestranskega prepričanja bi Borza dela poslala na lice mesta še svojega zastopnika, kateri bi v slučaju možnosti ugodno zaposlitve stopil radi sklepanja kolektivnih delavskih pogodb z delodajalci v ožji stik, Samo na ta način in v tem smislu bo v bodoče Borza dela prevzela izseljeniško akcijo v svoje roke.
Cilj izvedbe v tem smislu je jako dober in prekopotreben ukrep, po katerem bo našemu brezposelnemu delavstvu, prijavljenemu za izseljevanje, res prilika priti do primernega eksistenčnega zasluška; s tem bo seveda v zadoščenje tudi nam, da del tega že itak nesrečnega proletariata, kateremu se doma ne nudi košček potrebnega kruha in mora s trebuhom za kruhom v tujino, nudimo vsaj tam primerno zatočišče.
•J. Arh:
Naš izseljeniški problem.
STROKOVNI VESTNIK.
naj naši elani vzamejo na znanje za smeh in kratek čas. za »Slovenčevega« urednika in dopisnika pa res ne vemo, če bo kaj ostalo od nabavnega prispevka. Sicer je »Slovenec« vedno v službi proti nam v vsakem mezdnem gibanju, kakor je bil tudi v Kamniku slučaj. Organizirani kovinarji Kranjske industrijske družbe še nismo nobene zahteve vložili pri vratarju, pa tudi sedanje ne umikamo, vztrajali bomo v svoji zahtevi in budri očuvali, kdo je resen prijatelj delavskih interesov. Pika.
Od vojakov se ie vrnil.
Mladi fantje, ki odhajajo k vojakom, pač premalo premislijo, kaj bo potem, ko se vrnejo, ker jim ni zasigurano njihovo mesto pri delu, od katerega so odšli k vojakom, tovarna jih sprejme nazaj le, ako> ima potrebo za sprejem delavcev na novo. Tako se ponavlja, da prihajajo fantje od vojakov in se zglašajo pri naši organizaciji, če bi se jim ne dalo pripomoči do dela, ali do brezposelne podpore.
Opozarjamo vse mlade delavce, ki bodo morali računati z vojaško službo, naj se zavedajo tega. da bodo do zadnjega dne organizirani, preden gredo k vojakom in da se odjavijo pravilno, preden odidejo, ker le tako jim je mogoče obdržati svoje članske pravice, da lahko dobijo, ko se vrnejo od vojakov, tudi brezposelno podporo do časa, ko dobijo delo in članske pravice se jim štejejo redno naprej. Pazite na to v lastnem interesu. Marsikateri bi že lahko dobil brezposelno podporo, pa, ker ni hotel biti redni član do zadnjega, je zapadel članske pravice in s tem vse.
' Vzemite to kot opomin na znanje, starejšim sodrugom pa priporočamo, da mlajše na to opozorijo.
ZAHVALA.
Podpisana se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam, zaposlenim pri »Saturnusu« za podporo, ki so mi jo darovali v znesku 670 Din, posebno pa glavnemu zaupniku, sodrugu Stropniku.
Pšata, 17. avgusta 1929.
Terezija Bergant.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Član: Ali je res, da hoče Jeram umakniti zahtevo za nabavni prispevek, pravijo, da »Slovenec« tako piše?
Zaupnik: Povej »Slovencu«, da pri nas ne odloča Jeram sam, Ti pa se zavedaj, da si član in da boš tudi Ti o lem soodločal, na Jerama pa se za to jezijo, ker jim je trn v peti.
Član: Pa pravijo, da bo Jeram1 tudi šel za Ambrožičem h klerikalcem.
Zaupnik: Sporoči to Jeramu, da jih toži zaradi razžaljenja časti.
Jeseniški mesar: Ali že veš, da je hudič klavnico vzel, sedaj bo pa sit tisti Jeram, Zugwitz pa Rotar, ki so jo vodili.
Savški mesar: Čudno, na Jesenicah si, pa ne veš, da je že vse zopet v obratu. Sedaj bo šlo pa zares; ta, ki je prevzel sedaj vse, je pa poznan strokovnjak. Ne bo jih še vrag vzel.
Jeseniški mesar: Da bi jih strela, pa sem mislil, da bomo imeli zopet proste roke za navijanje cen.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Bata in resnica. (I. O. B.) Ze nekaj let se poslužuje češki čevljarski magnat Bata metod, če se kaj piše o delovnih razmerah pri njem in proti njemu, da pusti preiskati te obdolžitve potom juristov. In če je pri teh obdolžitvah kaj takega, kar juridično ne odgovarja, začne Bata takoj sodnijsko kazensko postopanje proti piscu in organu, ki je to priobčil. S tem je seveda pokazal, da ni vse v redu, ker juridični dokazi glede delovnih razmer niso dokaz, da pri njem te razmere ne vpijejo v nebo. Radi takih, zgoraj navedenih metod, je gospod Bata vložil več tožb in pri tem delal za svojo tovarno in svoje čevlje propagando. Eno izmed teh tožb je naperil proti novinarju Philipu, ki je spisal knjižico »Nepoznani diktator Thomas Bata«. Ta knjiga je vzbudila senzacijo, ker je Philip opisal kričeče razmere v Batfnih delavnicah. Ali Bata je dosegel, da je bila ta brošura prepovedana. Vendar sindikalna intemacijonala ni mirovala in je sedaj napravljen konec Batovim metodam. Sodišče v Berlinu je našlo za dokazano, da razmere v Bata-delavnicah nso take, kakor razglaša Bata. In vsled te razsodbe je sedaj prepovedana brošura Philipa dovoljena. Črtati se ima nekaj neznatnih stavkov. Poleg tega ima Bata plačati 90% sodnijskih in pravdnih stroškov, ker so se glavne obdolžitve izkazale kot resnične.
S tem bo omogočeno izboljšati deloma razmere v Bata-delavnicah. To sporočamo vsem našim čitateljem, da bodo vedeli, kdo je Bata.
ZAHVALA.
Podpisana Marija Fritz, delavka v pa-romlinu g. Rosenberga v Mariboru, se zahvaljujem vsem tam zaposlenimi delavcem za znesek 131 Din kot podporo za časa moje bolezni ter so pokazali s tem činom svojo proletarsko solidarnost. •
Zahvaljujem se obenem g. Rosenbergu za njegovo blagosrčnost, ki mi je istotako podaril za časa moje bolezni 100 Din.
Vsem skupaj še enkrat iskrena zahvala!
Marija Fritz, delavka.
Ljubljana.
Občinski delavci.
Mestni delavci so imeli pretečeni teden par sestankov, katerih soglasen sklep je bil, obnoviti strokovno organizacijo. Na zadnjem sestanku se je sklep tudi izvršil.
Po- poročilu tajnika »Splošne delavske zveze Jugoslavije« o položaju delavstva in potrebi strokovne organizacije, je precejšnje število delavstva takoj vstopilo v organizacijo, ki so obenem prevzeli nalogo, razpresti potrebno agitacijo med delavci mestnih podjetij za vstop v organizacijo.
Mi ta razveseljv korak mestnih delavcev toplo pozdravljamo, ker je res skrajni čas, da si to delavstvo ustvari samoobrambo in stopi v vrste organiziranega delavstva, ker prav s tem dokazujete, da se sebe in svoje človečanske misije zavedate.
Podajamo vam roko, sodrugi!
Pozdravljeni v naši sredi, novi borci!
Spoštovani sodrug urednik!
Prosim sprejmi tale članek v »Delavca«, ker bi rad povedal o naših stvareh, da bi vsi slišali. V Hrastniku, v kemični tovarni, so delavci, stari in mladi, tudi mnogo upokojencev. Po večini so vsi enako izobraženi, tako da je treba iskat takšnih ljudi. ‘
Imeli so1 ugodno urejene svoje pravice, katere ie podjetje redno dajalo in upoštevalo. Zato so se tako dolgo delavci prepirali medi seboj, da je morala tovarna, oziroma uprava tovarne, napraviti red. In ga je napravila. Če so sedaj delavci zadovoljni, ne vem. Jaz nisem. Delavci imajo namreč stanovanje, luč, kurjavo in vrtove. Šlo se je samo radi premoga. Bilo je prepira. In uprava tovarne je spremenila premog v denar. Tako dobijo sedaj delavci, uradniki in upokojenci denar namesto premoga. Bilo je premoga predpisanega za oženjene delavce po 100 kg, za samce, kateri se sami oskrbujejo in hranijo, pa 50 kg. Istotako tudi upokojenci. Premog je bil na razpolago in ga je lahko vsak vzel, kolikor ga je rabil.
Pri dobavi premoga je bil večkrat prepir. da ga zadnji včasih ni dobil, ker ga je zmanjkalo. Dobil ga je potem drugi dan, tako da ni bil nobeden prikrajšan pri premogu. Pa še vseeno so hodili k ravnatelju, da niso premoga dobili, in zahtevali, naj jim rajši da denar namesto premoga. In uprava je seveda tem delavskimi zahtevam rada ugodila, ker je pri tem na velikem dobičku. Sedaj dobi vsak samo' toliko denarja na mesec, kolikor je imel predpisanega premoga. Sedaj si morajo delavci premog kupiti za 26 Din 100 kg. Dobi pa na mesec vsak oženjen za premog v denarju po 114 dinarjev, samci in upokojenci pa po 50 dinarjev. In za ta denar si vsak lahko kupi premog pri tovarni.
Tovarna postavi premog na lice mesta, kjer ga lahko dobijo vsi tisti, katerim pripada. Poprej, ko ie bil premog brezplačno na razpolago, ga ni bilo zadosti 20 tonski voz. Sedaj, ko ga je treba plačati, ga ostane od 10 tonskega voza polovico tovarni. Sedaj si lahko preračunamo, koliko ima tovarna sedaj letno dobička. Na željo prepirajočih se delavcev.
Delavci pa sedaj porabijo denar za druge potrebe, a premog nabirajo po rudniških štircih. Čeravno izplača tovarna denar za predpisano količino premoga, ga nekateri delavci ne morejo kupiti, ker je denar za drugo potreben. Zgodi se pa pri tem lahko še to, da tovarna črta še ta premog, ki je sedaj predpisani in ga več ne bo izplačevala. Tovarna se bo otresla sitnosti, da preskrbuje premog, potem pa ga ne pokupijo. Ti delavci delajo samo brez glave, nič ne premislijo, da ni stvar zasigurana. Ker se je že tovarna izrekla, da ta premog da delavcem brezplačno, si je treba to zagotovilo zasigurati.
Pa se ne brigamo za drugo, kakor za to, kako bi eden drugemu odtrgal košček kruha od ust. Ne da bi bili složni in se skupno borili za naše, še nekdaj pridobljene pravice, ker danes je vse na vodi. Voda pride, pa odnese, tako je tudi z našimi pravicami, če nismo trdni in organizirani, da si jih očuvamo.
Strokovna organizacija se bori za naše življenske potrebe in ščiti naše pravice. In brez organizacije ne moremo zahtevati nobenih pravic. Ne stojmo ob strani in ne glejmo, kako se nam režejo naše pravice. Ne grizimo se brezmiselno eden drugega. Odprimo naše zaspane oči in poglejmo okrog sebe. Ščitimo naš osemurni delovni čas, ne pa da smo od' ranega jutra do poznega večera v tovarni. Prepoznajmo, da smo človeška bitja, da se moramo ločiti od tovorne živine. Še tista ima primeren počitek, ko nima te pameti, kakor človek. Še mašina ima svoj čas, da se ne da pretirati: ako jo pretiraš, ni več za rabo.
Mi pa, ki smo ljudje, pa bi se ne mogli sporazumeti, da bomo vsi enako delali, enako počivali in enako skupno pošteno živeli?
Moramo biti vsi za enega, eden za vse, če hočemo izvojevati boljši položaj in boljšo bodočnost. Ako je ne potrebuješ sam, privošči jo svoji deci, ker drugega ji itak ne moreš prihraniti. Dajte, združite svoje moči in stopajte po stopinjah Karla Marksa. Zato vse drugo na stran in podajmo se na delo za boljšo bodočnost! Nekdanji sotrpin.
Živllci.
Pivovarji Ljubljana.
V sredo, dne 28. avgusta t. 1., se je vršil članski sestanek podružnice pivovarjev, na katerem smo, dasi je bil dobro obiskan, pogrešali več članov in članic.
Sodrugi, izgovora, »saj brez mene tudi opravite«, se morate odvaditi.
V zadnjem času ste postali v svoji organizaciji močni. Pokazali ste popolno solidarnost, na kateri podlagi se je Vaš odbor oprijel energično dela in to z uspehom.
Potrebno pa je, da dokažete odboru, da stojite vedno v pripravljenosti in mu krijete hrbet, zato morate članske sestanke posedati tudi takrat, kadar se ne gre ravno za procente.
Na sestanku je poročal s. predsednik o izvršenih intervencijah. Centralni tajnik pa
je obširno poročal o delu strokovnih organizacij. Obširno je poročal o osnutku obrtnega zakona in starostnega zavarovanja. O tem so se oglasili k besedi nekateri sodrugi, ki so v imenu delavstva energično zahtevali predvsem izvedbo starostnega zavarovanja, katero pa se ne sme izvesti na škodo bolniškega zavarovanja Absolutno pa se ne more dopustiti, da se starostno zavarovanje še poslabša od tega, kakor ga predvideva zakon o zavarovanju delavcev.
Sodrugi! Starostno zavarovanje moramo dobiti. Novi obrtni zakon ne sme biti slabši od sedanjega. Osemurnik ostane v celoti v veljavi. A naše organizacije morajo biti z vsakim dnem boljše in močnejše.
Pivovarji Maribor.
V	naši pivovarni so delavci zaposleni že po 25 in več let, a ne pomnijo, da bi gospod Bog poslal med nje tako šibo božjo, kot je sedanji pivovarniški mojster.
Vse mogoče stvari se dogajajo, katerih pri nas preje nismo poznali. Sedaj se odtrga komu plačo, drugemu se ne plačajo prazniki, tretjemu se odtrgajo nadure, četrtega se odpusti, peti je radi požirka piva obtožen tatvine itd.
Vse to po zaslugi pivovarniškega mojstra, kateri misli, da mora v interesu podjetja udušiti vsak čut delavca. Pomni pa naj gospod, da je vsake pesmi enkrat konec, a njegova se zna končati z zelo nizkim basom.
Peki Maribor.
Borba za odpravo nočnega dela. Kako nazadnjaška je v socijalnem pogledu pekovska stroka, se vidi najbolj sedaj, ko stoje pomočniki v borbi za uveljavljenje uredbe, katera prepoveduje začetek dela v pekarnah pred tretjo uro ponoči.
Ne obstoja potreba, da se vsled konzu-mentov dela ponoči, ampak zato, ker pekovski mojstri absolutno ne priznavajo svoje pomočnike in vajence za ljudi, katerim pritiče enaka pravica do življenja.
Neštetokrat se najdejo razne stvari, ki pridejo med testo, ne po krivdi pomočnikov in vajencev, ampak po krivdi mojstrov, ker ne dopuste svojim pomočnikom, da bi se naspali.
Pred kratkim se je našlo v kruhu v eni tukajšnjih večjih pekarn ščurke. Nerazumljivo je, da pristojna oblast vkljub opozoritvi s strani organizacije na nedostatke, ki se dogajajoi le vsled nočnega dela, energično ne nastopi proti pekovskim mojstrom, kateri absolutno sabotirajo vsako tozadevno zakonsko' uredbo.
Nasprotno se z vso strogostjo izvajajo zakoni nad delavstvom, a če bi se kdo uprl, bi bil takoj obdolžen komunizma...
Najarogantnejša je pekovska majstorica gospa Pisanec; ta ne pozna prepovedi nočnega dela, imenuje svoje pomočnike »ne-vedneže« in pravi, da s takimi pomočniki sploh ne govori. Ko so pomočniki pred kratkim začeli z začetkom dela ob 3. uri, je vpila in naredila tako rabuko, češ, kdo vam je to predrznost dovolil.
Gospod Koren noče o zakonu o zaščiti delavcev nič vedeti, bil je poprej feldwebel ter zaposluje bolehnega pomočnika, kateri potrebuje skoraj vsak teden bolniško blagajno. I a dela v kleti pri zaprtih oknih, ni čuda, da potem vsak čas zboli. Pred vojno zidati pekarno pod zemljo, ni bilo dovoljeno.
Vedno zopet pridejo' mojstri z izgovorom, da le delavpe zahteva zjutraj sveže pecivo, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Mnogo bi lahko navedli o posameznih pekarnah, vendar za naj danes zadostuje navedeno. Mi pekovski pomočniki zahtevamo, da smo ravno tako državljani in davkoplačevalci, da se enkrat v pekovski obrti napravi red. na g. velikega župana pa apeliramo, da pri izdaji nove uredbe upošteva naše upravičene zahteve, ki se glase;
»Proč z nočnim delom v pekarnah.«
Pred nekaj dnevi se je vršila pri velikem županu anketa, katera je imela namen, izdelati nekak osnutek za. bodočo naredbo o odpiranju in zapiranju pekovskih obratovalnic, katera v kratkem izide. Za pekovske pomočnike so bili navzoči sodr. Rakuša in Bratuša, za Del. zbornico sodrug Čeh. Mojstre so zastopali g. Horvat, Robaus iz Maribora, Janič iz Celja in. Lozinšek iz Ptuja. Iz debate ie bilo razvidno, da so mojstri za popolno odpravo nočnega počitka, tako, da naj pomočnik spet postane suženj noči. Cc se jim bo nakana posrečila, je seveda drugo vprašanje. Zastopniki pomočnikov so stvarno zastopali interese delavstva in upajmo, da se bodo njih upravičene želje pri izdelavanju naredbe tudi upoštevale. Glede nedeljskega počitka sta si bila oba tabora, razen g. Lozinška iz Ptuja, edina v tem, da naj nedeljski počitek za pekovsko obrt ostane. Nadejamo se, da gospod veliki župan ne bo delal v naredbi razlike, ampak bo za celo mariborsko oblast izdana enaka naredba.
Desetletna huda borba za nedeljski počitek ni bila zastonj, tega se naj pekovski pomočniki zavedajo, kajti le potom dobrih močnih organizacij; se bodo dosegli uspehi.
HOTELSKI, KAVARNIŠKI IN GOSTILNIŠKI USLUŽBENCI.
Naše zahteve.
Na protestnem sestanku hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani^ ki se je vršil dne 22. avgusta t. 1. v pajači Delavske zbornice za Slovenijo, smo vsi uslužbenci hotelskih, kavarniških in gostilniških obratov energično protestirali proti trditvi funkcijonarjev gostilničarske zadruge, češ, da imamo dovolj prostega časa. Prostega časa mi do danes sploh š£ poznali nismo. Delati moramo vsi v naši stroki po-
vprečno 16—18 ur, ali ne, kakor je g. referent za Slovenijo v Beogradu poročal, da smo mi uslužbenci do danes delali, kakor zidarji. Mi konštatiramo lahko vsak dan, da delamo 16—18 ur in še hujše je naše delo, ker smo in moramo biti ves dan vsakomur na razpolago in nismo dobili za naše delo nobenega plačila. Naši delodajalci zahtevajo na svojem kongresu, da se nam da čim daljši delovni čas ali pa da se nas postavi celo izven tega zakona. Delodajalci vedo dobro, kako trpi natakar, kuharji, ki stoje po ves dan pri vročem štedilniku in tudi drugo osobje, katero dela od jutra do večera. Naše plače pa še take niso, da bi se lahko živelo. Natakarji imajo najvišjo plačo 500 Din na mesec, služkinje pa do 250 Din. To so plače za berače, ne pa za osobje, ki mora nekaj reprezentirati in vsaki gospodi, ki pride, iti na roko in ji takorekoč dvoriti. Seveda, miloščino, katero imamo, to je tisti »Trink-geld«, bi po mislih naših gospodarjev moral zadostovati, in moral biti celo dovolj še za frak, smoking, belo perilo itd. Vse to naj bo iz »miloščine«. Kje je pa tedaj še hrana? Plačilni natakarji nimajo pa nobene plače in morajo plačevat gospodarju še 1% odškodnine, če se kaj pobije ali zgubi. Tako morajo plačilni natakarji nositi odgovornost še za inventar, poleg tega pa morajo polagati tudi kavcije in to zahtevajo še večjo, kakor pa je prometa. Plačilni morajo garantirati za predmete in vse stvari, katerih sploh ne vidijo in ki se nosijo po vsej hiši. Takšne so te naše službe, lahke in neodgovorne. Čudimo se že, da naši delodajalci ne zahtevajo, da bi jim mi še plačali, da jim smemo še garati.
V	zimskem času, ko so zabave povsod, takrat ne sme poznati natakar nič delovnega časa! Pa ko bi bil za to vsaj plačan! Niti hrane ne dobi! Zvečer streči do pozne ure, zjutraj pa mora biti zopet vse v redu.
Končno so uslužbenci na sestanku pre-čitali dve resoluciji, kateri naj se pošljeta Ministrstvu za socijalno politiko in Delavski zbornici za Slovenijo s pozivom, da zahtevamo, da se na to panogo delavstva še posebej pazi, ker se ga svojevrstno izkorišča.
Zato zahtevamo, da se:
1. Vsled velike nezaposlenosti v hotelskih, kavarniških in gostilniških obratih uredi delovni čas pomožnega osobja tako, da traja 8 ur dnevno. Kjer so pa naši obrati odprti 16 ali še več ur dnevno, naj se upeljete dve, oziroma tri izmene osobja.
2. V smislu zakona,o zaščiti delavcev §§ 17, 18, 19 in 20, naj se zaposlitev mladoletnih in ženskih delovnih moči zabrani.
3. Pomožnemu osobju, zaposlenemu v omenjenih podjetjih, naj se zaslgura vsak teden 36 ur nepretrganega počitka.
H koncu omenjamo, da se naj vsi, ki še niso organizirani v organizaciji hotelskih, kavarniških in gostilniških' uslužbencev, organizirajo, da bodo naše zahteve mogočne.
RAZNO.
Važno za obratne delavske zaupnike.
Ministrstvo notranjih del je odredilo, da se morajo prijavljati pristojnim oblastvom po čl. 5. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi tudi vsi skupni sestanki delavskih in nameščenskih zaupnikov, ki se vrše v smislu veljavnega poslovnika o delovanju teh zaupnikov. Priporočamo, da se zaupniki tega strogo drže, ker bi sicer utegnili imeti neprijetnosti.
Ameriški konzulat v Zagrebu je sprejel uradno zatrdilo od ministrstva za zunanje zadeve v Washingtonu glede novih bankovcev (dolarjev) Zedinjenih držav.
Ministrstvo zatrjuje, da bodo stari bankovci veljali še naprej in želi, da se to objavi.
Radi tega objavljamo to službeno poročilo ameriške vlade in opozarjamo, da naj nikdo, ki ima slučajno kak dolar, ne naseda špekulantom, ki širijo okrog vesti, češ, stari, bankovci se po 5 mesecih ne bodo več sprejemali.
Septemberska številka »Snage«, ilustriranega delavskega časopisa za kulturo in šport, je izšla. Ima 12 lepih slik in dobfe članke, ki so jih spisali Jovan Cvijič, s. Pon-gračič in s. Rajkovič. Bogata je rubrika »Delavsko kulturno in športno življenje«, »Snaga« izhaja vsak mesec na 16 straneh in stane 9 Din za tri mesece. Naslov: »Snaga«, poštni predal 181, Sarajevo. Priporočamo!
Deveta številka »Svobode« ie izšla. Ta številka je zelo zanimiva. Sodrugi. čitajte posebno satirično povestico Angela Cerkvenika: »Nekulturno ljudstvo«. Nasmejali se boste prav prisrčno in videli v nji veliko resnice. Članek: »Kako si je človek ustvaril boga«, je velezanimiva razlaga, kako so nastali bogovi. Članek Ernst Untermanna.: »Jack London kakor sem ga jaz poznal«, Vam pove o pisatelju »Železne pete«. Ernst Untermann je namreč tisti glavni junak, ki nastopa v »Železni peti«. Poleg tega so še druge zanimive razprave in lepe slike.
Sodrugi, bodite člani »Svobode« in tedaj boste dobivali mesečnik »Svoboda« zastonj.
IVAN SAX
obleke domačega izdelka
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 14
v Imena Strokovne kov' le kot oblastnega odbora Z. D. & Z. J. Izdaja In urejuje ter za tiskarne odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tlskasne v Mariboru.