št. 4 (879) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 26. januarja 1967 DOLENJSKI UST PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI Javni dogovori Predzadnji tor^ je izvr-ni odbor GO SZDL Slovenije na svoji se# sprejel pravilnik o postopku organizacij in vodstev SZDL v pripravah na volitve. Zaradi številnih vprašanj, kako bodo ljudje neposredno sodelovali v vseh predvolilnih pripravah, objavljamo sprejeti pravilnik v celoti. PRAVILNIK O POSTOPKU ORGANIZACIJ IN VODSTEV SZDL V PRIPRAVAH NA VOLITVE Z namenom, da se zagotovijo demoteratične in ongani- • zirane priprave na volitve od- • bomiteaT m posJarvcev, spre-- jema izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije na podlagi statuta SZDL Jugo-" slavlje, sklepov 3. seje zvezne konference SZDL Ji;^osla-vije in 3. razširjene seje glaiv-nesa odbora SZDL Slovenije na predlog volilne komisije glavnega odJx>ra SZDL Slovenije in po dogovoru s predstavniki - centralnega komiteja Zveze kiomimistov Slovenije, republiškega siveta Zveze sindikatov Slovenije, glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije. centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije tn konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije pravilnik o postopku organizacij in vodstev Socialistične zveze v pripravah na volitve. Organizacije Socialistične Bveze so nosilke političnih priprav na volitve, v katerih neposredno sodelujejo vse družbeno-politične organizacije. Organizacije Socialistične zveze razpravljajo o aktualnih političnih vprašanjih, spodbujajo in organizirajo razprave o delovanju skupščin, se zavzemajo za izvajanje ustavnih in aakonskih določdl ter za uresničitev osvojenih načel kadrovske politike. Volilne komisije pri vodstvih Socialistične avesse skrbe za organizacijske in kadrovske priprave na volitve Pri opravljanju teh nalog sodeluje volilna komisija glavnega odbora SZDL Slovenije z volilnimi koanisdjami pri občinskih vodstvih SZDL. Kandidacijska komisija glavnega odbora SZDL Slovenije pripravi predloge kandidatov za vodilne funkcije v zveczni In republiiStoi skupščini. II. 1. Na osnovi rauprav o aktualnih političnih vprašanjih, o delu in nalogah skupščin se občani dogovarjajo o načelih in kriterijih aa izbor odbornikov in poslancev. O kriterijih razpravljajo in dajejo svoja mnenja vodstva organizacij Socialistične zveze na razširjenih sejah. 2, Po tafco dogovorjenih načelih in kriterijih predlagajo občani, družbeno-politične in druge organizacije, samoupravne in' delovne skupnosti in druge možne kandidate za odibomike in poslance. Volilne komisije pri vodstvih Socialistične zveze se dogovarjajo s predlagatelji o možnih kandidatih in zbira- ■ jo na 22. ataraoi) Obsojamo demagoške izgrede v NOVOTEKSU! Tekstilna tovarna NOVOTEKS v Novem mestu je od 17. do 20. januarja preživi dogodke, ki so se stopnjevali vse do izgredov, naperjenih proti delavskemu samoupravljanju. Povzročitelji neslavnega in družbeno škodljivega dejanja je bila peščica neodgovornih, zato pa vse obsodbe vrednih tehnokratov. V boju za osebne interese je maloštevilna skupinica z demagoškimi gesli povzročila samovoljno prekinitev dela in izgrede. Prisilje-vanje, grobost in demagogija so sredstva, ki so tuja naši demokratični in samoupravni ureditvi. Prekucuhi so posegli prav po teh sredstvih, šli so tako daleč, da se je kampanja za kandidata njihove klike sprevrgla v boj za oblast v tovarni. Pri tem so prešH meje interesov ožj^^a NOVOTEKSOVEGA kolektiva in posegli v širše družbene interese. Vsa javnost ostro in odločno obsoja dejavnost prekucuške skupine v NOVOTEKSU in pričakuje, da bodo varnostni in sodni organi v interesu skupnosti preganjali in kaznovali povzročitelje z največjo odločnostjo. ZADOVOLJNI STA Z USPEHOM. Katera ima boljše spričevalo, sta se spraševali v soboto učenki kar na cesti. Obe sta bili v prvem polletju prav dobri, vendar je tista v temni kapi za malenkost boljši^. Vsern učencem, dijakom in študentom želimo v letošnjih zimskih počitnicah kar najbolj vesele dneve in dober smuk in prijetno sankanje! (Foto; P. Miklič) labnih se je pripravljal, kiot zdaj vse kaže, že dlje časa prikrito, 17. januarja pa so se 23ačelll dogodiki odvajati zelo hitro. Tega dne je zasedal DS, M bi moorail med drugim odločiti tudi o imenovanju vodje komercialnega sektorja. Izbirati bi moral med dveima kandidatoma: Pra- 5. februarja otvoritev šole v Brestanici v Bresftamioi je bil 20. januarja tehnični prevzem nove osnovne šole. Otvoritev bo 5. februarja in do takrat bodo lahko odpravili pomanjkljivosti, ki jih je komisija iigobovila ob pre^rzemu. njom Kelneirjem, dosedanjim vodjem tehničnega seiktorja, in še endm. Direktor NOVOTEKSA Jože Logar je članom DS naštel na zasedanju vzroke, zaradi katerih nasprotuje kandidaturi Pranja Kelnerja. Opozoril je in to podkrepil z dokazi, da že ves čas, odkar vsa naša družbena isikui> nost s skirajnimi napori povečuje izvoz, Pranjo Kelner v NOVOTEJKSU ta izvoz nar črtno sabotira. Z neoipTavič-Ijivo neodgovornostjo je one-mogočU NOVOTEKSOV, pa tuidd jugoslovanski iavoz na dansko in skandinavsko tržišče. NOVOTEKS bi moral tja Po pogodbi, kn jo je podpisal Pranjo Kelner, iavotziti kot prva jugoslovanska tovarna tekstilno blago. Celo- Ustanovljen dispanzer za medicino dela Za področje 5 dolenjskih občin smo dobili v Novem mestu nov dispanzer -medicine dela, kar je na našem področju novost - Več o tem sta nam povedala dr. Krambergerjeva, vodja dispanzerja, in dr. Albin Pečaver, direktor Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo Konec leta 1966 so v sklepu Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu odprli dispanzer za medicino dela. Ta dejavnost je bila v zavodu že pred leti predvidena, a načrt ni bil uresničen, ker za dispanzer ni bilo zanimanja ne med zdravstvenimi delavci ne med podjetji. Novi zakon pa nalaga podjetjem dolžnost, da pošiljajo na zdravniške preglede DO 24. JANUARJA; 3112 novih! Se 357 novih narocrukov smo prišteli k našim dosedanjim uspehom v zadnjem tednu! Naklada razveseljivo narašča; o njej kaj več na 12. strani, novih naročnikov pa je bilo v torek opoldne toliko: BRE2IGE: ČRNOMELJ: KOČEVJE: KRŠKO: METLIKA: NOVO MESTO RIBNICA: SEVNICA: TREBNJE Razne pošte: Inozemstvo: delavce, ki delajo na zdravju škodljivih mestih, zato je prišlo do ustanovitve dispanzerja za medicino dela tudi v Novem mestu. Na vseh drugih področjih Slovenije taki dispanzerji že delajo, le Dolenjska ga doslej Se ni imela. Kaj vse soda v delokrog medicine dela in kako bo dispanzer posloval, smo zvedeli pri vodji dispanzerja dr. Krambergerjevi. — V medicino dela sodijo periodični in konziliami spe- cialistični pregledi z laboratorijskimi preiskavami, analiza vpliva okolja in meritve na delovnih mestih zaradi preverjanja in ugotavljanja poklicnih bolezni, patronaža pokUcno obolelih ter analiza zdravstvenega stanja pregledanih. Medicina dela si prizadeva izboljšati fiziološke in higienske pogoje dela, da bi načrtno nadzorovali zdravje delavcev, jih 2!aščitili pred nevarnostmi v proizvodnji in da bi jim odrejali mesta, kakršna ustrezajo njihovim močem in sposobnostim, če bi upoštevali vse to, bi bil v podjetjih tudi delovni učinek večji. Ob tem pa bi morali (Nadaljevanje na 17. strani) ten posed je po njegovi >*2»-slugi« prop»adel. »Naš izvoz je le modna muha ...« Njegov sabotersiki odnos do i/zvoza jasno opiredeljuje is^aiva: »Ne splača se mučiti (Nadaljevanje na 3. strani) Usoda kočevske proge rešena le za letos Predstavniki delovnih or^ gand2acij, občinske skupščine in želesaiiškega transportnega podjetja iz Ljubljane so spet raspravljah o usodi proge Grosuplje—^Kočevje, ki vsaj letos še ne bo ukinjena. Predstavniki podjetij so poudarili, da so za obstoj proge zaint^esirani, predstavnik 2TP pa, da bi pTx>ga lahko ostala, vendar bi moralo biti na njej več prometa. Na sestanku so se zedinili, da bo potrebno napraiviti o progi še podrobnejšo anaJi-zo in se na skupnem sestanku predstavnikov vseh štirih občan, po katerih ozemlju poteka proga, pogovoriti o nar daljnji usodi proge. Ohladitev s snežnimi padavinami do nižin zlasti okrog 30. januarja. Nato nekako do 4. februarja jasno in o-strejši mraz. Okrog 5. februarja topleje in sneg. Dr. V. M. KLJUB ZIMI REDEN ODKUP. Kmetijska zadruga iz Novega mesta i^no skrbi za odkup telet in klavne živine, ki je vsako drugo sredo tudi v Šentjerneju. V sredo, 18. januarja, so kmetje pripeljali dosti živine, le njena cena je bila nekoliko manjša, kot so nam potožili. Na sliki je nakladanje telet na avtomobil, ki jih bo odpeljal v klavnico v Kostanjevico. (Foto: P. Miklič) PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI Kandidatne liste je že potrebno objaviti Razpis volitev lahko pričakujemo v začetku februarja, volitve pa bodo verjetno v aprilu Polovico poslancev in odbornikov v vseh skupštinskih organih teritorialno-poli-tdčnih enot bodo v kratkem zamenjali novi ljudje, ki bodo na spomlad dobili zaupanje volivcev. Oeprav volitve še vedno niso uradno razpisane, se je že pričela živahna predvolivna dejavnost v Socialistični zvezi. Zvezi sindikatov in drugih organizacijah. V številnih občinah so že sestanki, na katerih se pogovarjajo o bodočih kandidatih za poslance in odbornike. Volitve so tudi glavna skrb na vseh konferencah Socialistične zveze po občinah. O tem se najpogosteje govori tudi na volilnih konferencah krajevnih organizacij SZDL. Vse kaže, da bodo volitve uradno razptsane v začetku februarja, vohivci pa bi šii na volišča aprila meseca. Zvezna ia reipublišike skup-ičine morata kmalu objaviti spremembe zaJcona o volitvah zveznih in republiških poslanceiv, mestne in občinske skupščine pa morajo ob-Jarvšti odločbe o izvolitvi odbornikov. KAJ SE JE SPREMENILO V VOLILNEM ZAKONU? V organih aveaie skupščine ra^raivljajo o spremembah ia dopoindtvah zakona o Tolibvah zveznih poslancev. Eina glavnih sprememb se nanaša na vlogo Sociali-Btačne zveze v prvi faza volilnega postopka, ki zadeva kandidacijske abore volivcev in abore delovnih ljudi. Iz haja se iz dejstva, da je daJifitična zveza tisti činii ki v sodelovanju z drugimi drudbeno-političninu organi Kacijami in institucijami or ganiziira take oblike družbe no-politiAne aktivnosti, ki omogočajo državljanom naj širšo iniciativo in neposred DO udeležbo pii stavljanju predlogov in raepravljanju o predlogih za poslanske kandidate. S spremeniibo voldMega zakona je rešeno tudi vpraša-oje pogotjav, ki bo potrebni, da kdo postane kandidat za poslanca. Da bi se vodilni po- stopek poenostavil, načrt zakona predvideva, da je kandidat zbora volivcev taka ^ oseba, katero so sprejeli na zboru volivcev, če je bila na njem vsaj ena dvajsetina vseh volilnih upravičencev. Po sedanjem zakonu je bila potrebna ena desetina volilnih upravičencev. Za kandidata zbora delavnih ljudi se šteje tista oseba, ki jo je na zborih volivcev sprejela vsaj ena dvajsetina volivcev te volivne enote; prej je bila potrebna ena petina volivcev. DVA ALI VEČ KANDIDATOV? Zanimive so tudi tiste odločbe novega zakona, ki se tičejo primerov dveh ali več kandidatov. Ce bi prišlo do tega, da bi za poslanca zveznega sveta kandidirala dva ali več kandidajtov, potem se bo smatralo, da je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov v kateri koli občinski skupščini s področja volilne enote. Odbornik v takem primeru glasuje za vsakega poslanskega kandidata pjosebej. Vsd kandidati, ki so dobili tako zaupanje volivcev v občinskih skupščinah, se po tem udeleže volitev, na katerih volivci neposredno odločijo, kdo izmed njih jih bo zastopal v zvezni sku^^ini. Veliko pKMnoč za praktično predvolilno dejavnost na terenu predstavljajo pravila o stališču Socialistične zveae v izvajaniju in pripravah za vo-Utve, M so jih sprejela republiška vodstva ZSDL razen Slovenije. Prdčakuije se, da bosta še v tem tednu izvršni odbor in volUna komisija glavnega odbora SZDL Slovenije objavila pravila o vlogi in stališču Socialistične zveze pri prihodnjih skupščinskih volitvah. VSE OBUKE VOLITEV SO JAVNE Čeprav se v teh »prafvilni-kih« jn v skladu s posebnostmi posamemih repuib-Uk lahko opazijo nekatere razlike, Je vendar vsem skupno vstrajanje na tem, da ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Predsednik indonezijske vlade je pretili teden odredil, da mora biti vojska v pripravljenosti V tem povelju je med drugim rečeno tudi, da so odkrili dokumente, ki potrjujejo krivdo predsednika Sukama pri neuspelem državnem udaru zadnjega septembra predlanskega leta. Zdaj je torej tudi general Su-harto krenil proti Sukamu, vse doslej je namreč skušal pomirjati duhove in preprečeval odkrit spopad med pristaši nove vlade in Sukama. Tudi nekaj drugih dogodkov potrjuje trditve, da se je tehtnica v Indoneziji nagnila v slabo Sukamu. Tudi nekateri člani vlade že odkrito nastopajo proti predsedniku republike Sukamu. Kmetijski minister general Sudjipto se je pridružil kampanji proti Sukamu. Dejal je, da je treba Sukama prisiliti k temu, da bo odstopiL Novinarjem je na široko razlagal, kaj mu je Sukamo povedal štirinajst dni po ponesrečenem udaru. Pravi, da je Sukamo takrat izjavil, da je tistim šestim generalom, ki so jih ubili ob udam, sodilo nekakšno ljudsko sodišče. Sudjipto, ki je bil ob udam šef obveščevahie službe, pripoveduje tudi, da sta se s Sukarnom tar krat sprla, ker je ukazal zapreti udeležence državnega udara. Zato ga je bil Sukamo takrat odstavil. Zunanji minister Malik pa je že nekajkrat izjavil, da mora Sukamo odstopiti, ker je le tako pričakovati, da bo zavladal naposled mir v deželi, študentje pa ^ vedno demonstrirajo po ulicah Djakarte ter zahtevajo, da je treba Sukama postaviti pred sodišče kot enega iz- med krivcev za tisti državni udar in za poboj generalov. Vojaški komandant Djakarte pa je že iz^vil, da bo vojska zaprla Sukama, če ji bo to ukazano. Sam Sukamo pa je zdaj že nekaj dni praktično zaprt v predsedniški palači Merdeka, ki jo stražijo močni oddelki vojske. Komentatorji indonezijskih dogodkov se predvsem vprašujejo, kaj je tisto, kar je nagnilo indonezijsko tehtnico na Suhartovo stran. Sukamo v zatonu? Precej jih je, ki menijo, da je Sukamo prelomil besedo, ki jo je bil dal Suhartu ob njegovem nedavnem obisku pri njem, preden je poslal odgovor kongresu o svoji vlogi v državnem udam. Praktično ni Sukamo v njem povedal nič, kar naj bi pomenilo, da sta Sukamo in Su-harto sklenila kompromis, ki ga je Sukamo sedaj prelomil, misleč, da je število njegovih pristašev še vedno tako veliko, da mu nihče ne more do živega. Vse pa kaže, da vojska in vlada dmgače ocenjujeta položaj in Sukamovo resnično moč in da nista pripravljeni niti za las popustiti. Razumljivo pa da je Sukamu težko se sprijazniti z mislijo, da ni več samo on tisti, ki bi imel v deželi zadnjo besedo. Vstaja kongres, nacionalni parlament, ki je že povsem jasno in glasno povedal, da je on najvišje zakonodajno telo v državi in da je predsednik njemu samemu odgovoren za svoje ravnanje. Kratkomalo zahteva, da je treba spoštovati ustavo, ki mu take pravice tudi daje. Oblast drži pa vlada v rokah in je po parlamen-tamih načelih odgovorna kongresu. Tako je pravzaprav v deželi nastalo nekakšno dvovladje in nihče noče popustiti. Komentatorji po svetu pravijo, da živi Sukamo še vedno v iluzijah o svoji nekdanji ve-Učini, stvarnost v deželi je pa drugačna. Zdaj bo moral Sukamo osebno povedati kongresu, kako je vladal in kako je bUo ob državnem udam. Kongres se bo sestal marca ali aprila in ima torej Sukamo skoraj tri mesece časa, da premisli svojo odločitev. Zdaj je jasno samo to, da se je Sukamo spustil v boj z vlado in vsemi tistimi, ki zahtevajo njegov odstop. Vlada pa seveda ne more popustiti, saj bi s tem priznala svojo kapitulacijo. Pritisk na Sukama pa je čedalje hujši, kar utegne pripeljati Sukama do spoznanja, da je bolje biti predsednik pa se odreči oblasti^ ki mu jo kon-ges in vlada ne priznavata, ali pa vztrajati in s tem pahniti deželo v še večjo negotovost, kakor je že zdaj, zlasti še, ker se nahaja v hu-dUi gospodarskih težavah in tudi za te dolže osebno Sukama. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje, če bodo tudi Sukamovi nasprotniki v teh treh mesecih odloga do končne odločitve o Sukamovem predsednikovanju v kongresu mirovali Kakor se dogodki zdaj razvijajo, utegnejo že prej izbojevati zma^ go. so vse faze volatev jawne, kar v bistvu pomeni, da se vsak volivec lahko vedno na svoj način vtakne v volitve in vpliva na končno odiločitev pri predlaganju poslanskih in odbomiških kandidatov. V številnih občinah opozarjajo na potrebo, da se čim prej objavijo kandidacijske liste s kandidati, ki pridejo v poštev za vodice funkcije v pokrajinah, republikah in federaciji. Te liste je potrebno sporočiti volivcem zato, da bi o kandidatih razpravljali že na prvih predvolilnih sestankih. S stališča demokratičnega izvajanja volitev je to upravičena zahteva, kajti volivcem se obrne pozornost tudi na te osebe, hkrati pa bi se izognili očimom, ki so se pojavljali prt prejšnjih volitvah, da se z določenimi kandidati pride pred ljudi »pet minut pred dvenajsto«. Doslej je edino kandidadj-ška komisija SZDL Slovenije objavila listo kandidatov, ki pridejo v p>oštev za vodilne funkcije v federaciji in republiki. Ta način predlaganja kandidatov za odgovorna mesta predstavlja novost v naši dosedanji volilni praksi. Vendar pa to ne pomeni, da bo SZDL sestavila svojo posebno listo kandidatov, ampak samo kaže volivcem na po-edince, ki bi v tem trenutku lahko uspešno izvrševali določene fimkcije. Velika letalska prireditev v Beli krajini Zeiea& letalsikih organizacij Slovenije pripravlja ob 3e-tx)šnjem jubilejnem 25. letu našega letalstva več prireditev. Med temi je predviden na nekdanjem partizanskem letališču v Beli krajini velik pairtizanski miting. Prireditev bo 22. julija. Nove invalidnine Kot smo že poročali, so se od 1. januarja 1966 povečale osebne invalidnine za 10 odstotkov, od prvega januarja letos pa še za 8 odstotkov. Na osnovi tega je ZIS sprejel sklep, da so mesečne invalidnine vojnih invalidov take: I. skupina — 61.000 ste-rih dinarjev, II. skupina — 43.600, III. skupina — 33.400, IV. skupina — 24.700, V. sku. pina — 17.500, VI. skupina — 10.900 in VII. skupina — 7.400 starih dinarjev. Vojaški vojni iivvalidi od VIII. do X. skupine bodo do. bili invalidnine v enkratnem letnem znesku: invalidi osme skupine — 42.500, invalidi devete skupine — 31.900 in invalidi desete skupine — 21.300 starih dinarjev. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ POZIV KOMUNISTOM V PRIPRAVAH NA VOLITVE. Izvršni komite ZKJ je pozval komuniste, naj se v Socialistični zvezi angažirajo v organizirano politično akcijo pred skupščinskimi volitvami. Opozoril jih je na nevarnost, da bi ob njihovi neangažiranosti dobile šanso konservativne sile in razne neformalne skupine, ki se poskušajo aktivirati z zaplotniškim delovanjem in na dmge načine. Komunisti morajo iti v odkrit, toda demokratičen boj za to, da pridejo na odgovorna mesta le tisti, ki bodo s svojo sposobnostjo največ prispevali k uresničevanju družbene in gospodarske reforme. Ponekod so komunisti ob strani zaradi zmotnega pojmovanja svoje vloge, ko mislijo, da bi se z angažiranjem v pripravah na volitve »vmešavali« v pravice samoupravnih organov in organizacij. Pri tem pozab^ajo, da demokratičen, argumentiran, prepričljiv način vplivanja ni isto kot vmešavanje s pozicij oblasti. ■ ORGANIZACIJO DELA SO PRILAGODILI DRU2BENIM POTREBAM. Republiški sekretariat za notranje zadeve je poročal IS o stanju in delu svojih organov. Iz poročila je razvidno, da je sekretariat z nekaterimi ukrepi prilagodil organizacijo in delo službe sedanjim družbenim potrebam. Opravila preiskav in poizvedb so prenesli na sodišča. Sekretariat je prevzel mejno službo, ki je bila do konca lanskega leta neposredno v pristojnosti zveznega sekretariata za notranje zadeve. Sedaj pripravlja vse potrebno za to, da bi tudi izvrševanje kazni prenesli iz pristojnosti notranjih zadev. ■ REPUBLIŠKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ VIETNAMSKEMU LJUDSTVU. V nafii republiki m ustanovili koordi- nacijski odbor za pomoč vietnamskemu ^d-stvu. Odbor poziva vse Slovence, Mj se vključijo v posebno krvodajalsko akci^, zbirajo denar in zdravila. S tem bodo izrazij trajen prezir teženj militaristov, ki teptajo osnovne pravice narodov in ogrožajo mir na svetu. ■ POPOLNO RAZUMEVANJE MED ZKJ IN KPI. Med bivanjem genaralnega ^kretar-ja Komunistične partije Italije Luigia Longa Aktivnost komunistov v politični akciji pred volitvami v Jugoslaviji »o potpali pogovori, v Itoterih 80 kot predstavniki ZKJ sodelovali Tito, Kardelj, Todorović in drugi V sporočUu o pogovorih so i>oudarili popolno medsebojno razumevanje za gledišča ob^ partij o aktualnih problemih sodobnega komunističnega in delavskega gibanja. ■ SIMPOZIJ »ZKJ V RAZMERAH SAMOUPRAVLJANJA«. V Zagrebu je bil simpozij, na katerem so poskušali znanstveno osvetliti mesto in vlogo ZKJ v razmerah družbenega samoupravljanja. Prevladovalo je staliiče, da mora bitt ZKJ integrirana v samoupravni sistem s tem, da bo njena akcija kritično-ustvarjalnsk ■ ODBOR ZA PROSLAVO 30-LETNICE USTNOVITVE KPS. Na skupni seji predsed stva in IK CK ZKS so imenovali pripravljalni odbor za proslavo 30-letnice ustanovnega kongresa KPS s predsednikom Miho Marin-kom. Na prvi seji tega odbora so sklenili, naj ima praznovanje delovni značaj z nalogo vsestranskega osvetljevanja zgodovinskega pomena kongresa za nacionalno in socialno osvobajanje slovenskega naroda. ■ PREOBILJE POMARANČ. V koprsko luko'je prispelo dosti več pomaranč, kakor pa znašajo naše potrebe. Med pomarančami je bilo dosti gnilUi, za kar odgovarjajo tuji dobavitelji. Škodo zaradi znižanja cen bo plačala zvezna direkcija za prehrano, ker je prišlo do nakopičenja pomaranč predvsem po njeni krivdi Pri vsem tem je »potegnil d^jši konec« potrošnik, ki kupuje pomaranče po znatno znižanih cenah. Prevelik uvoz ima torej tudi svojo dobro stran. ■ V ZVEZNI SKUPSCINI BODO PREVAJALI GOVORE V VSE JEZIKE. V začetku marca bodo v zvezni skupščini obravnavali osnutek poslovnika, po katerem bodo kmalu prevajali vse govore poslancev v vse jezike jugoslovanskih narodov. ■ KRATKE Z VSEH STRANI. Konferenca samoupravljalcev bo predvidoma konec leta. — Na razširjeni seji GO SZDL 28. fetn*uarja bodo obravnavali aktualna vprašanja kulture, znanosti fai prosvete. — V ^d-jetju kemijske industrije v Vitezu je prišlo pred dnevi do eksplozije, ki je terjala 4 smrtne žrtve in okoli 30 ranjenih. — Zaradi spora med zf^^ebSldm podjetjem »INA« in be^ gralskim podjetjem »Jugopetrol« primanjkuje olja za kurjenje, čeprav ga je sicer dovolj na salogL KRATKE z RAZNIH STRANI ■ IZPUŠČENI TRUE PARTIZANI — AmeiiSke TojajUie oblasti 0 kmalu po rojstvu umrli. Zelo malo pa Je upanja, da bo tudi peti ostal živ. ■ OZN SE BO SELILA NA DUNAJ? — Avstrijska vlada proučuje možnost, da bi na Dunaju zgradili palačo 02N, v katero bi se ta svetovana organizacija preselila ia New Vorka. To pa Je velika stvar, laj bi bilo treba najti ali zgraditi stanovanja tudi za nekaj tisoč uslužbencev te organizacije. ■ U TANTOVO PISMO KARDELJU — Generalni sekretar OZN U Tant Je odgovoril na pismo predsednika na£e zveze skupMine Edvarda Kardelja, ki ga Je vabil na morebitno konferenco evropakib parlamentov, ca katero se zavzema naia zvezna skupičina. U Tant pravi, da bi bil srečen, če hI mogel ■ avojo prisotnostjo kar koli prispevati k uspehu konference. ■ POTRES V MONGOLIJI — Preteku petek Je bil v Mongoli« mo6aa potres. Njegovo moč o»u-)o na 8 ali 9 stopenj. CutUi so ga tadl T Btbirlji. Privatna kooperacija 2)e spet modna muha, ki )e tokrat vplivala na nekatere k&delovaloe lesnih izctelkov v ribniški dolnni! Trenutno je namreč veliko povprašefvanoe po lesnih gumbih. Nekaten lesostmoarjd so dobili že kar precejšnja naročila za lesne gumbe, ki pa morajo biti lepo obdeJand. lepo obžgani in iadelani v raaličndh barvah. Strugarja so se znašli in si pridobili kooperante; obži-galce in barvarje oziroma loščilce. Po aaslugi modne muhe trenutno vsi dobro zaslužijo. Simpozij o odgovornosti Višja šola za organizacijo dela iz Kranja bo od 20. do 2? aprUa na Bledu organizi. mla simpozij o odgovornosti v delovnih organizacijah Na njem bodo govorili oredvsem o vprašanjih osebne odgovor, nosti strokovnih in vodstvenih kadrov ter posameznih članov organov upravljanja in delovnih skupnosti, enako budi o vprašanjih kolektivne odgovornosti orga )v upravljanja in delovnih skupnosti. Sodelovalo bo okoli 20 strokovnjakov in polit, delavcev z referati. Pričakujejo, da se bo simpozija udeležilo okoli 500 predstavnikov delovnih organizacij iz vse Slovenije in gostov. Menijo, da bo na simpoziju dan pregled s kritično razčlembo vprašanj v -vezi z odgovornostjo v delovnih organizacijah. Odslej: TRIKON Kočevje Dosedanje Pletiljstjvo iz Kočevja je pred kratkim spremenilo zaradi razširitve dejavnosti dosedanje ime Ple-tiljstvo v ustreznejše ime TRIKON, trikotaža in konfekcija Kočevje. Lanske investicijske naložbe v krški občini v občini Krško so lani planirali za 28,752.500 Ndin investicij, od v gosipodar-stvu 2» 18,663.000 Ndan. Eto oktobra 1966 so znašale naložbe v industrijo, kmetijstvo, promet. gostinstvo, gradbeništvo, trgovino in obrt 8,092.000 Ddkn. Obsojamo izgrede v NOVOTEKSU! (Nadaljevanje s 1. strani) z izrvoaom, keo: je to dvoime-sečna modna miuba v našem gospodairstvu!« Tailop je zatr-jeiv^ Fr^jo Ketoear laaii, ko je bilo ie najboilj preprostemu proizvajalcu jasno, kako pomemben je izvoz pri uresničevanju reforme in utrjevanju gospodarsiTva. Franjo Kelneir je konec lansski^a leta odpravil iz NO-VOTEKSA pTP-anih rok za-s1x>pnika CENTROTEKSTI-LA, izvoznega podjetja i® Beograda. Ta je prišel po kolekcijo NOVOTEKSOVIH izdelkov 2» prodajo na afriš-ke tila skupina Kelnerjevih privržencev. ki je z medklici, demagoškiml vprašanji in na podobne načine skušala vplifvati na izid glasovanja na seji DS. Franjo Kelner je na tem zasedanju DS vedel povedati v svoj zagovor samo to ,da so direktorjeve trditve tendeciozmo podtikanje. Očital mu je, da ni sipo-soben koordinirati delo kot direktor, ter vzjtrajno ponavljal, da ni čas za razpravo, ker gre 5» odločitev o kandidatu za vodjo komercialnega sektorja. Ko je FVanjo Kelner nato po prvem glasovanju dobil enega, pri drugem pa dva glasova več kot sokandidat, je dal direktor Jože Logar na seiji ostavko na direktorsko mesto. Pou- DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO sklicuje 2. REDNI ZBOR BANKE ki bo v ponedeljek, 30. januarja 1967, ob 10. url v prostorih Vajenske šole v Novem mestu, Ulica talcev 3. Vabimo vse ustanovitelje banke, da se zbora udeležijo. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO dani je. da smatra izvolitev Pranja Kelnernj«, ki je r nasprotju z angutnenti, 8 katerimi je postregel delavskemu sivetiu, kot nezaupnico. DS nato ni sprejel skJepa o imenovanju, pač pa je prekinil sejo s sklepom, da se zasedanje nadailjuje v petek, 20. januarja popoldne. Tehtni vzroki za direktorjevo odpoved 19. januarja popoldne se je na pobudo sekretariata os- Istega dne ob 14. uri so vodje iaimen v apreturi in tkalnici (v obeh obratih deda v dveh izmenah blizu 400 de-lafvcev), takoj ko se je končalo dek) dopoldanske izmene, samovoljno ustavili sftro-je. zaprli vrata obeh obratom in obesili listke; »Vsi na sestanek v sejno dvorano!« Precejšen del delavcev dopoldanske in popoldanske izacnene so gorečneži iz vrst prekucnikov predvsem z iznenađenjem, malo pa tudi z grožnjami nagnetli v sejno ZA NASPROTOVANJE REFORMI GRE! Občinski komite ZKS in predsedstvo ObSS Novo mesto sta v soboto, 21. januarja, na skujMii seji pretresala dogodke v NOVOTEKSU. Oba politična organa sta s<^lasno obsodila demagoško dejavnost klike, ki skuša prikriti načrtno saboterstvo in nasprotovanje reformi ter ga z navidezno demokratičnimi gesli zaviti v plašč boja za neke obrobne probleme. Demagoška skupina se namreč dobro veda, da potrebuje za svojo akcijo politično ozadje. To »politično« ozadje pa bo podrto takrat, ko 1» kolektiv objektivno informiran o stvarni vlogi in interesu te skupine. Prav zato so razbijači organizirali trganje razbijene informacije. Oba organa sta dala vso podporo zdravim poH-tičnim silam in prizadevanjem v kolektivu. Ker je z dejavnostjo prekucuhov ogrožen tudi širši družbeni Interes, smatrata, da morajo intervenirati tudi pravosodni in skupščinski organi. Na sestanku so poudarili, da stanje v NOVOTEKSU dokazuje premajhno politično dejavnost v kolektivu. novne organizacije ZK sestal v NOVOTEK.su politični aktiv tovarne. Pred začetkom sestanka je 53 članov političnega aktiva izglasovalo sklep, da sestanku nima pravice prisostvovati nihče razen povabljenih. Franjo Kelner in desetina njegovih privržencev so nato zapustili dvorano. v katero so prišli nepovabljeni. Politični aktiv je v prisotnosti sekretarja ObK ZKS in predsednika ObSS Novo mesto p>o daljši razpravi soglasno obsodilo škodljivo dejavnosit Pranja Kelnerja. Prebrana so bila dokazila za direktorjeve trditve. Aktiv je ocenil ostavko direktorja Jožeta Logarja kot umestno in razumljivo. Sprejet je bil sklep, da bodo 'si prisotni, ki so člani DS, na petkovem zasedanju DS zahtevali, naj DS ovrže Kelnsr-jevo kandidaturo zaradi njegove škodljive dejavnosti. Sklenj-^no je bilo tudi to, da bo aktiv takoj naslednjega dne posredoval vsem članom kolektiva pismeno informacijo o poteku sestanka političnega aktiiva 'n o njegovih stališčih. »Udri po tistih, ki berejo!«« Ko so naslednjega dne, v petek, 20. januarja, dopoldne začeli deliti delavcem to informacijo, so jo organizirani ix)samezniki prekuouSfce skupine v apreturi in tkalnici ixwidravili s kriki; »Trgaj in ne čitaj! Udri po tistih, ki beo-ejo! Trgaj! Po gobcih!« Delavkam so trgali liste iz rok in jih cefrali ter se z grožnjami in fizično lotevali posameznikov, ki so skušali liste skriti, da bi jih prebrali pozneje. dvorano. V njej je prostora za nekaj več kot 100 ljudi, tokrat pa jih je sprejela ^eč kot 300! Samovoljna »voditelja« seje delavskega sveta Ko so člani DS ob 14.30 nič hudega sluteč prišili v sejno dvorano, so jih organizirani kričači pozdravili 5 kriki: »Fuj! Fuj!«, s topotanjem nog in grožnjami. Pranju Kelnerju so priredili sprejem s ploskanjem in klici: »Bravo Kelner, Kelner je naš!« Mnogi delavci so, ne ved "i, za kaj gre, v psihozi, ki je vladala v dvorani, sodelovala pri -"-tiiju. E>redsednik DS je pozval k miru, ko pa so se vzkliki »Fuj!«, topotanje in grožnje p>onavljali, je skušal demonstrativno zapustiti dvorano. Gneča pa je bila tolikšna, da ni mogel niti vstati izza mize. Odstopil je od vodenja seje. Sejo Sita naprej samozavestno vodila Franjo Kelner in tehnik Alojz Hrastar. Po daljšem vpitju m zmerjanju so napoT^ali glasovanje. Clam DS so glasovali ob grožnjah: »Dvignite mu roko! Mahni ga, če ne bo glasoval za Kelnerja! Slikajte tiste, ki ne glasujejo, da si jih bomo j»pomnili!« in ob fizičnem prisiljevanj-u. Kljub grožnjam so se vzdržali glasovanja vsi člani DS iz metliškega obrata, čeprav je drhal vpila: »Razbijte gobce Metličanom! Fuj, MetHčani! Stroje jim je treba razbiti!« Za Kelnerja je kljub vsemu glasovalo le 17 od prisotnih 34 članov DS. Nahujskani kričači ne b(^o rešili težav v tovarni! V okviru divjaškega izibru-ha, v kakršnem se je 1» kri-demagoške sipine iz-prevrgk) zasedaaxie samoupravnega organa, so načeli tudi vprašanje s«ax>vin. Vpili so: »Direktoir Logar je kriv, da ni surovin!«. Taisti kričači pa So. pozabili povedati, da grozi NOVOTEKSU F>omanj-kanje surovin prav zaradi škodljive deoavnosti Pranja Kelnerja ki je sabotiral izvoz. Volna se da aandanes kupiti san«) z dolarji, te pa je treba zaslužiti z izvozom. In prav njo Keiner, katerega privrženci so demagoško kričali, da ni surovin, je istega dne dopoldne zavrnila aastopnika CENTROTEKSTI-LA, ki je ponujal pošiljko volne proti plačilu z dinarji. .. .R^el mu je, da NOVOTEKS nima denarja, čeprav to ni res! Dejavnost prekucuške skupine Pranja Kelnerja bo brez dvoma doiivefla svoj epilog pred sodišČMn, Id bo, kot smo prepričani, izreklo krivcem in povzročiteljem neredov za materialno in moral-no-politično škodo, ki so jo povzročili, najstrožjo kazen. Delavsko samoupravljanje in demokratična družbena ureditev sta plod naše ljudske revolucije. Zveza komunistov in delavski razred ne bosta nikoli dopustila, da bi se ti veOiki pffidobitvi, pilačani s krvjo stotisočev, spremenili v drobiž, s katerim bi špekulantski posamezniki uresničevati ooke osebne intere- ^ M. JAKOPEC KOVINARSKA ima veliko naročil Land smo neštetokrat slišali za krizo t kovinarskih podjetjih. Z reformo so se zmanjšale investicije, to pa se je rKkjhitreje poznalo kovinarjem. ZanimflJi smo se, kako je z naročili v kr^i to-vaimi ladijske opreme in industrijskih konstrukcij, pa so nam povedali, da kaže letos izredno dobro. BETI spet vzbuja pozornost Na letx)šnjem Ijubljansikem sejmu MODA je nekatere svoje izdelke razstavila tudi belokranjska trikotažna industrija BETI iz Metlike. Lepe spalne srajce in pižame sintetičnega velurja, kak^ tudi trenirke in kombineže privabljajo k Betinem raasitar višču množice obiskovaloejv. Kljub temu da tovarna ni riaia v ooeno razstavljenih izdelkov, je dobila na letošnjem sejfnu 2 zlati in 1 srebrno medaljo. Slab promet in visoke cene 23. januarja so na novomeško sejmišče kmetovalci pripeljali 528 pujskov, prodaK pa so jih 455. Ker je p® manjših plemenskih prašičkih vedno več povpraševar nja. jim cena raste. Tokrat so zahtevali 16.000 do 22.000 din za manjše in 23.000 do 31.000 din za večje pujske. Na sejmu v Brežicah 21. januarja je bilo na brežiškem sejmu n pmSiče naprodaj 405 praSičkoT, godali pa so jih 316. Manjši m veljali 10.50 Ndin s» 1 kg live teie, več^ pa 7.000 Ndin. kmetijski nasveti VCKKK OB SADITVI SE RE2E VINOGRADNIKOM KRUH ZA VRSTO VZGOJA TRTE Več tisoč let poznajo ljudje virv^o trto in njen jahtni sok. Razširila se je povsod tam, kjer ji to podnebje dovoljuje. Vinogradniki so jo vzgojili in jo še vzgajajo na najrazličnejše načine, ki jih inienujemo vzgojene oblike. Te lahko razvrstimo v dve glavni skupini. A Nizka vzgoja. Nekdaj so nuslili, da je za zorečo grozdje najbolje, če je čimbolj pri zemlji, češ da tako dobi največ toplote, kar pa ni res. Razen tega so vomiki nizke vzgoje trdili, da lahko pozimi nizke trta zagrnemo z zemljo in jih tako obvarujemo mraza, kar p« pri nas nihče ne dela. Tako torej ne držijo trditve zagovornikov te vzgoje, ki zahtevajo največ stroškov pri o^ delavi in najslabše izkoristi sončno svetlolx). Vendar je še zelo razširjena po Dolenjskem, sami vinogradiuki pa morajo priznati, koliko truda tak vinograd zahteva. Res je da zahteva tudi najmanj stroškov ob saditvi, tc^ to' je kaj slab prihranek. Pri saditvi je potrebno veUko število sadik, goste vrste trt, ki so privezane na kole, 1» onemogočajo vsako cenejšo obdelavo. Rez na reanike in šparone, ki je udomačena v teh vinogradih, ne dovoljuje veUkega pridelka. Skratka: nizka vzgoja ima toliko slabosti, da je bodoči rodovi ne bodo več poznali. % Kordonska vzgoja. Ce hočemo s plugom ali kulti-vatorjem v vinograd, morajo biti vrste med seboj oddar Ijene najmanj poldrugfi meter. Tak nasad pa že potrebuj# srednjevisoko vzgojo in s tem žično oporo. Ce pa že načrtujemo sodoben nasad, se je bolje odločiti za kordonsko vzgojo, ki jo po pravici imenujejo vzgojo ^dočnosti. Zahteva več vlaganja, daje pa tudi mnogo večji dohodek. Omogoča strojno obdelavo, boljšo rast trte, mnogo lažjo rez in lažje zatiranje škodljivcev in bolezni, trti pa dovoljuje boljše izkoriščanje sveMobe, kar odločilno vpliva na kakovost pridelka. Vse to je znanstveno dokazano in neizpodbitno, to so nasadi tudi pri nas že potrdili. Kordonskih vzgojnih oblik je cela vrsta, med njimi je posebno vidna tako imenovana Moserjeva vzgoja, imenovana po njenem tvorcu avtrijskem vinogradniku Lenzu Moserju. 0 Nekateri vinogradniki dvomijo o visoki vzgoji, čeS da zaradi velikega pridelka trpi kakovost. Poizkusi in praksa pa kažejo, da ne ohranimo kakovosti le z zmanjšanjem pridelkov, temveč tudi z večjo bujnost jo rasti boljšo osvetlitvijo listne površine, prav to pa nudijo vis^e vzgoje. V teh sestavkih je premalo prostora, da bi natančneje opisovali podrobnosti obnove, čeprav so vse bolj pogosti klici po obnovi vinogradov okoli Krškega, na Bizeljskem In tudi drugod. Priprave in obnovo bodo gotovo vodile strokovne komisije, družba pa bo morala prispevati ali vsaj posoditi denar. Vinogradniki, v tem času bo potrebno vaše zauj^je v izsledke strokovnjakov in naprednejših vinogradnikov, isak^j va& kruh se bo rezal za vrsto prihodnjih let . Jaek Budford: ZGODBA ZA 5000 dolarjev Dumbjr je nekoč prebral v časmku o^as; »Ali hočete zaslužiti pet tisoč dolarjev? Napišite nam torej, kakšne lastnosti ste odkrili pri sodi bi-karboni jasnina!« »Kakšna soda bikarbona pa je sploh ta jasnina?« je vpraćal že»o. »Mnoge gospodinje jo dajejo v testo.« »A, teico,« je rekel Bum-by. Malo je pomislil, in ker ni imel dimnega dela, je s slikovitimi besedami opisal, kako mu je soda jasnina nekoč rešila življenje. ' Potem je vse skupaj poeabil. čees nekaj časa je »večer poenrosiilo. * »Pošilja me firma jasnina,« se je predstavil obi. skovalec. »Prinesel sem vam nagrado 5000 dolar, jev. Potreboval bi vašo fotografijo za časnike. Tu je ček.« V zjealednjih dneh je Bumi>y videl svojo foto-ifmfijo v vseh največjih ameiriških listih. Neikateri so objavili tudi rentgensko Aliko njegovega želodca pred uporabo sode jasnina in po njej. Neid časnik je dodal tudi sramežljivo izjavo Bumbyjeve sopro-Ce, da jo je njen mož prej vsakokrat pretepaj, kar ^ bUo mogoče raslac^i ■atno s slabo piiebavo. Toda soda jaonina mu je popolnoma spremenila — značaj in adaj poljubi ženo že pri vratih, ko ae vrne iz slitžbe. Fotofragi moj, vidnih organskih ^re-memb ni. Vendar morate skrbno paziti na sivoje zdravje. Vaše duševno stanje vpliva namreč na telesno počutje. Kaže, da ste doživeli hud duševni pretres, zaradi katerega zdaj tirpi vaše telo. Vem samo za eno sredstvo, ki vam utegne pomagati. To je — soda bikartoona jasnina.« Na sodni razpravi čez nekaj tednov je zdravnik dokazal, da nI prav z ni. čimer iaeval pacienta, ta pa ga je kljub temu surovo napaftel in mu prizadejal hude telesne poškodbe. IZ VČERAJŠNJEGA »PAVLIHE« — No, Jurček, poliaži ml spričevalo. — Rajii ne, babica, imaš preslabo srce. i. ^ v A Sv<;: A*;: v ^»t; v,# s /j: KI 1-:^ ^ VOJNA V VIETNAMU: zadnja velika ofenziva ameriških čet v tako imenovani »železni trikotnik«, oporišče osvobodilnih sil v gozdnati pokrajini lu^ih 35 km od Saigona, je pravzaprav načrtno uničevanje vasi in »pozicij« osvobodilnih sil. V njej sodeluje 26 bataljonov ameriških in saigonskih čet s kakimi 15.000 vojaki, katerim pomagajo tudi osemmotorni bombniki B-52. Iz teh krajev so doslej nasilno izselili že nad 5000 kmetov, hočejo pa jih celo 10.000. Cun izsehjo hiše v vasi, požgejo Amerikanci z metalci plamenov naselja preganjanih ljudi. Na sliki:, selitev prebivalcev ene izmed vasi v »železnem trikotniku«. Na kaj nas spominja ameriški vojs^ na desni strani slike, nam, Jugoslovanom, ni treba posebej poudarjati... (Foto TANJUG) Mračna primerjava Miincheaski dnevnik Stiddeutscbe Zeltung je objavil v fivojl novoletni številki naslednjo prlmeov jevo med lamorom pred> fiednika Kennedyja in umorom predsednika Lin-oolna leta LB65: ■ Oba predsednika sta umrla zaradi strela v tilnik. ■ Oba umora sta se zgodila v nafvzočnosti umorjenčevih žena. ■ Oba umora sta se zgodila v petek. ■ Oba morilca, Lee Har-vey Oswald in Wilkes Booth, sta pozneje umrla nasilne smrti. ■ Lincoln je bil umor. jen v Fordovem gledališču. Avto, v katerem je bil ubit Ken-nedy, *je bil ford.lin-coln. ■ Lincolnovemu tajniku je bilo ime Kennedy; le.ta je predsedniku odsvetoval obisk v gledališču. Kennedy-jevemu tajniku je bilo ime Lincoln in tudi ta je predsedniku odsvetoval, da bi obiskal Dallas. ■ Naslednika obeh predsednikov sta bila / Johnsona. ■ Lincoln je bil izvoljen za predsednika leta 1860, Kennedy pa leta 1960. ■ lilncolnov morUec Booth se je rodil le. ta 1839, Osvrald pa leta 1939. ■ Lincolnov naslednik Andrew Johnson se je rodil leta 1808, Keo. nedyjev naslednik Lyndon Johnson pa leta 1908. KAJ JE PRAVA LJUBEZEN 9 Kadar jI on želi izročiti vso plačo, ona pa je noče sprejeti. Kadar on opazi, da je čedna, in ji to reče. Kadar ona pripoveduje o svojih doživljajih in jo on posluša. Kadar ona joče In vzame on to resno. Kadar ona kupuje drago torbico In se on ob tem veseli. Kadar se on želi sestati s svojimi prijatelji In mu ona to dopusti. Kadar on želi nekaj popiti In mu ona tega ne brani. Državna založba Slovenije je konec lanakega leta izdala zbirko novel Ivana Potrča ONKRAJ ZARJE. Z dovoljenjem pisatelja ponatiskujemo iz knjige novelo »Fajmošter na Kopišnlku«. Bila sem mlada, taka zeiLena in mesitna frklja, komaj komaj arela za v košolec, ko so me poslali na Kopišnik, na enotraz-rednico, čisto na mejo. Bila je nK>ja prva sHužba, plačana iz cirilmetodovega fonda, časd pa taki, da uičitedji&iik zlepa ni pričel na ^o, tudi zastonj ga ne bi vzedi; laliko sem bila srečna, da sem se prikopala tako zgodaj do kruha, da sem samo dve 1^1 čakala. Brati, bili so študenti in levičarji, so mi prigovarjali in tako sem šla; a šla bi, četudi bi me v pekel po-_laJi, t^ka sem bila. Brati, ki so se raagovorili o socialni problematiki; govorili so, da ta nikjer talko ne kriči, ko na naši severni meji. Kar se je mene tikalo, jaz taikrat vsega tega nisem tako zapopadla, a tudi baia se nisem meje, ne meje in ne hribov tam na tistem koncu sveta — bila sem takšna tiha ki poslušna dekli-oa; ali bdla sem vselej, to sem kiiela že zniladega, neznansiko hi prav po žensko radovedna, prav rada sem odSla na mejo Ivan Potrč: Fajmošter na Kopisnikn in na Kopišnik; bila sem že ceda ženska, a ndsem na tem svetu še ni/česar doživela; tako zelo sem bila žejna sveta, vse na meni je samo čakalo, da bi se kaj zgodilo — d^, neznansko me je vse matralo, a najhuje je bilo z mojo radovednostjo — posedala sem že, grozno sem bila radovedna. Tam, na Kopišniku je bilo vse taJco smešno in noro; ali bila sem v hribih, štiri ure od železnice in pet korakov od meje, in sem mislila, da tam pni fard ali pri šoli mora vse tako biti, kakor sem našla in kakor se je potem godilo. Kar se je samega sveta na vrhu tikalo, je bH odprt: videlo se je na eno stran do Pohorja in na drugo v Aviptrijo; ali vse, košenine, tepke in posevki, celi snret okoiU cerkve in faorovža, dru{;ih streh tam m bdlo, vse je Ulo stdfinjeoo noed boeito, da je bdlo, kakor da bi se na fronti znašla. Za kaikšno kratko hojo niže je bdlo Se eno hra^ movje, kjer sem pa mimo hodila. ZnaSla sem se pač v fa-rovžu, tam sem spala in učila, na enorazrednici, a tam je bila tudi krčma, tmela jo Je Katra, nekdanja farovška kuharica. Kaira teh drugih spodnjih hramov, kjer so prav talko točili, ni trpela in talco sem se jih potem tudi jaz ogibala. Govorila je, da je ta druga krčma preveč na ono, to je na avstrijsko stran obrnjena, ona pa da je bila vedno na našo sftvar, t&k& da je pač njena pamet, tudi fajmoštrova da je tdka, naj bo z njimd, to je s fajmo-štrom, kakor je že, sdcer pa, da drugače tako biti ne more; trideset let da Jih že imajo, faj-moštra, na tej od sveta pozabljeni frati; ona da Jim je včasih kuhala, ali zatem je naenkrat pra&lo tako, da si je morala tako pomagati, nekaj zavoljo suhih let, a nekaj tudi zavoljo otroka, ki ga je dobila — in tako so ji potem še oni, fajmo-šiter, pomagali zavoJjo krčme, da Jo je dotoila. Tod na Kopiš-ndfcu, koder ni uro okoli pravega hrama. Je bilo več ko krvavo potrebno, da se je odprla še ena krčma, ta v farovžu, že zavoljo linancarjev in žandar-jev; ti da bd se na Kopišnlku težko hodili odteščat k s;pod-njim; že zavoljo sence, ki je l^ala na hramu, ne. Kmalu sem videla, da je fi-nancarski, žandarski in graničarski svet edini svet, ki je vedril in se nacejal pri Katri; ^pocznala sem, zakaj ga Katra hvali, zasvitalo se mi je tudi, zakaj ga prav mienl hvali. Imela sem malo časa, šolo sem imela dvakrat na dan, dopoldne in večerko, ali Katra — bUa sem pač v farovžu, nad krčmo — bi bila rada, da bi pretičala vse večere in »vetke v njend kuhinji ali v krčmi, kakor ji Je pravila, in da bd se pajdašila z njenim pomejnim svetom. Sprva sem sama ostajala tam, dolgočasila sem se na kopišni-ški frati, zatem pa znenada nisem več prenesla njenih narednikov in podnarednlkov; Katra jih j p štimalft, meni pa so jeli presedati ko polil v ustih, za- čela sem odhajati iz huhinje, koj ko sem pojužinala. BUa sem mlada, čedna, sama sebi preimenitna, da bi se natezala s Katrinimi dedci; nikakršne volje več nisem imela, da bi poslušala njena večna namigovanja o poprejšnjih učiteljicah, kako domače in prijazne da so bile in kako bd se zadnja lahko om£^a, z oficirjem, če ne bd zijala vseh povprek; tega pa moški, ta oficir, ni prenesel, prevekke norce Je brila iz njega. Iz oficirja. Nekajkrat, ko sem tako na lepem odšla, je prišla Kaifcra pome; tudi druge, moške, je pošiljala, celo hlap-ofr, niakega, čolkatega dedca — s katerim da Je tudi živela, poslej ko sta dla z župnikom vsaksebd, kakor sem slišala — aJi jaz sem se ob taki priliki vselej zaklenila; bila sem sama sebi dovolj, še danes mi ni žal, v izbi — bila je bolj kamra ko kaj — pa sem vzela knjigo in se spravila na okno. Zaorala sem se po temnih in iglastih hostah pod farovžu, ali pa sem sedla na okno poivprek in brala; prebirala sem vse, kar mi je prišlo v roke, čeprav nisem imela nikoli kakšna posebne želje po branju, to lahko povem, knjige so me vselej dolgočasile. Brežice: obračun po plodni sezoni Občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih orgazuza-cij brežiške občine bo v soboto, 28. januarja, na letni skupščini analiziral u^he v preteku kulturni sezoni in nakazal pota za še pestrejše in uspešnejše deto-V občini deluje 13 bolj ali manj aktivnih prosvetnih društev, v katerih so najbolj delavni pevski zborL Lanska kulturna sezona je bila dokaj plodna, žal pa je bil v Brežicah glavni poudarek na gostovanjih profesionalnih skupin, ki sta jih prirejala Zavod za kulturo in dom JLA. Pred letno skupščino je predsednik občdnsikega svete ZKPO občine Brežice Jataob £>ea:Tiač odgovariil na nelkaij vprašanj. O iispetoih v lanski sezond je pcvedail: »V oJovliru 2Q-leifctiioe obnove kailturnoiprosveitine deijair-nosti v Spodnjem Posavju smo z občinama Krško in Seivnica pripravili obširen program, ki smo ga zaključili z enalkimi prtredatvami t vseh treb občinsikih soiedi-ščah. 2e prej smo imeU samostojne revije na Bdaelj-skem in v Artičah, kjetr so peli odrasli jn mladinislki li, ter v Gflobotaem, kjer so nastopili narodnooabaivni an-samibili. V tem času so diram- ske skupine gostovale tudi izven meja občine. Uspeilo nam je navezati tesnejše sodelovanje s politič-nHmi organi, predsednika ObO SZDL in sindikalnega sveta pa sita oelo člana predsedstva. Več sodelovanijA po-girešamo na teorenu, k;]eir bd morale KO SZDL prosvetnim dmištvom bolj pomagati. O tem so govoirili na tarajev-nOi konferencah SZDL in upamo, da bodo spet zaživela društva na Sromlljeh. v Cenikljah, Kapeilaih, Selah in Se kje. VeseHi nas, da bo letos zaživelo novo piroesvetno drudtivo v Sobanji vasi. Delegatom in gostom sobotne skupščine smo poslaM Vabilo Čitalnice županijstvu častito mestno predstofništvo! Društvo čitalnice namerava v nedeljo S. t. m. napraviti slovesno položenje temeljnega kamena svojega novega zidanja. V ta namen se hoče napraviti pri zidanju ob 9. zjutraj zborno petje, godba, javne govore in ponavadne šege pri položenju kamena, z pokom možnarjev, kateri bi se na holmcu nad Plantanom v Kandiji postavili. Prostor pri zidanju se hoče okinčati. z zastavam, zelenadom in majnikom. častito šupaništvo se vljudno povabi, pri slovesnosti se vdeležiti in jo s tem počastiti. Novomesto 6. Junija 1873. Za odbor pomočiSo o detai občinskega sveita. Dipam, da as bodo vsi delegati dolbiro priponaviM na razpravo.« —Katere poioibileme bo laa-prava osvetlila? »Omenil sem že, da so vsi povabljeni prej^ v teh dneh giradivo, ki bo tvorilo osnovo razprave. Raspravljali bomo o poifooih dela, o prostorih, kadrih ^ sredstvih, ki 80 nam land povzročala največ preglavic. Občinska ^up-§čiina je namreč uViniiii. siklad za fauHturo in pinosvieto in smo sredstva doibivali neposredno iz proračuna, vendar pa so pnihaijala z^ neredno. Ekjen od sklepov sikupščLne bo, da je znovia treiba foimi-rati sklad.« —^Kaikšen bo torej načrt dela? »O programu za novo sezono smo že govonM. Občinska krulturnoHprosvetna revija naj bi ostala tako kot lani: po viseh kriterijih naj bi organi-aiiraJi prireditTve, zaključna prireditev pa bo v Brežicah. Obilskali smo že vsa prosvetna dru&tA^a, da bi nas seznanila s svojimi načrti. Da bomo oSa^jšali delo društvom, bomo omogočUi nekaterim udeležbo na režiserskem, zborovskem, knjižničarskem, maskerskem in na drugih te-čajpi. BazmašUijamo tucfi o proifieisiionalniem režLseitju, ki bd Miko koristil več drur štvom. Dokončen program bo seveda odvisen od sired-stev, ki jih bomo dobili.« Tore(j lahko upamo, da bodo kiilturno-^prosveitna društva brežišOce občine v novi sezoni dosegla še večje uspehe. V. P. Danes občni zbor mirenske »Svobode« Danes ob 18. url bo v novo urejeni dvorani na Mirni občni zbor DPD Svoboda. Razpravljali bodo o načrtn za letošnje leto in ocenili lanskoletno delo. Da je Svoboda dobila preurejeno dvorano, imajo veliko zaslug tudi delovne organizacije KPD Dob, destilacija Dana in tovarna šivalnih strojev, člani DPD Svoboda upajo, da bodo v prihodnje priskoole na pomoč tudi organizacije, ki do zdaj zaradi objrirtivnih težav niso pomagale. PETER ŠEMROV mim Mirko Ki ui^ler: UBITI FAZAN Solunski atentatorji in druge knjige Med knuigami, ki so pred kratkim izšle pri Mladinski knjigi, zasluži roman »Solunski atentatorji« makedonskega pisatelja Jovana Boškov. skega (v prevodu Vena Tau-ferja) posebno pozornost. Opraviti imamo z delom, ki je napisaiK) na podlagi resničnih dogodkov z aačetka 20. stoletja, ko je napredna in narodno zavedna skupina mladih Makedoncev z atentati na predstavnike vladajočega režima pokazala pot, kako Šola ne bo zgrajena do roka Nekatera podjetja niso izpolnila obvez - Nov predlog o plačevanju krajevnega samoprispevka za šole Nova osnovna dola v Rab-nioi ne bo popolnoma dokončana ta mesec, se piravd do predvidenega roka, ker tudi denar za gradnjo ni dotekal, kot je bilo predvideno. Razširiti poverje-niško mrežo Pretekli teden je bil v Novem mestu sestanek predsednikov občinskih odborov Prešernove družbe, ki so se ga udeležili zastopniki Iz Brežic, Črnomlja, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega. Zastopnik glavn^ia odbora Prešernove družbe jih je seznar nil z novo dejavnostjo: z izdajanjem Knjižne police, ustanaivljanjem klubov bralcev, s prirejanjem literarnih večerov. Novi organizacijski prijemi bodo povečali krog naročnikov knjig Prešernove družbe. Letos bodo naročniki za 20 Ndin prejeli Prešernov koledar v p>ovečanl izdaji ter štiri redne in dve dodatni knjigi Na sestanku so sklenili, da bodo poverjeniSko mrežo Prešernove družbe še razširili. ■ S. Sk. »Ribniška himna« pošla v prodajalni Turističnega društva v' Ribnici so pošle razglednice z »Ribniško himno«. Turistično društvo Je Se naročdilo 2000 novih razglednic, ki bodo kmalu izdelane, v prodaji j>a bodo predvidoma že v začetku febniarja. Svojih obveznosti ndso popolnoma izpolniHe delovne organdzaoije INLES, »Gradbe-ndk« in trgovsko podjetje »Jelka«, kd dolgujejo skupaj okoli 23 milijonov S ddn. Ostale domače delovne oi^-nizacije in tuje delovne orga-nizaoije, kd imajo v ribniška občind obrate, pa so obveznosti izpolndle. Za podjetja, ki niso iapokilla obvez, je bila obremenitev verjetno nekoliko prevelika. Gradnja šole se bo torej zavlekla najmanj za nekaj mesecev oziroma do novega šolskega leta. Organi občinske skupščine pa že pripravljajo i>redlog o razširitvi plačevanja samoprd-spevka za dogradditev šol v Ribnici in Sodražici ter gradnjo šole v Loškem p>otoku. Po tem predlogu bi razširili plačevanje samoprispevka še na kmete in druge zaposlene, ki ga doslej niso plačevali. Pričakovati pa je, da bo ta predlog predvideval, naj se sedanja stopnja, prispevka zndža od 3,5 odstotkov na 1 do 2 odstotka od čistih osebnih dohodkov zaposlenih. Do konca novembra lam so v ribniški občind zbrali za gradnjo Sol pr^ 50,5 mili jonov S din krajevnega samoprispevka. Od tega Je bdio zbranih na območiju Rdb niče 13,788.144 S ddn, na območju Sodražice 2,634.044 S din, na območju Loškega potoka 2,300.264 S din, z območja Novega mesta 299.393 S din, z območja Kočevja 4,423.523 S din, zasebndki, honorarno zaposleni in delovne organizacije (iz skladoav) pa so prispevali 27,123.414 S din. število zaposlenih zavezancev prispevka je bilo novembra naslednje: območje Ribnice 1572, Sodražice 235, Loškega potoka 164 In zaposlenih pri zasebnikih 163. je treba streči teroristom in kako se je treba boriti za narod. Slovenski bralec se bo iz te knjige naučil marsičesa, kar je morda do zda5 vedel le v drobcih: kako je bratski makedonski narod kot zadnji Balkanu preživljal agonijo turškega suženjstva. Zgodovinsko povest Ivana Preglja »Tolminci« so bralci doslej poznali po raznih izdajah, tokrat pa je izšla s spremno besedo in opombami Boga Preglja prd Mladinski knjigi v zbirki KONDOR. Pregljevo pisanje je prikupno branje. Pričujoča povest, ki so jih kritiki prisodili eno prvih mest v Pregljevem delu, obravnava zgodovinske dogodke iz začetka 18. stoletja na Tolminskem, ko se je tlačeno Ijvidstvo v oboroženi vstaji uprlo nečlovešikeonu ravnanju pleminške gospode. Katarina Pucova je prevedla roman »Mož s sedmimi križi« portugalskega pisatelja Alveta Redola, ki ga je Mladinska knijigav zbiirki ZENIT poslala na trg te dni. Delo je Tienavadna ^odba; junak jo pripoveduje nekemu jetziikiu v gestapovskem aapom. V bistvu je to pretresljiva iapo-ved člana francoske tujske legije, ki je iskal srečo in prišel med kolesa zgodovine. »Ru!^ književnost (do Go-iix>lja)« Vere Bmčič, ki je Jz. šla v zbirki KOZMC)S, je pomemben prispevek k osvetlitvi literarnih tokov v ruski knjaževnosti od najstarejših rokopisov (žitij) do velikega klasika Gogolja. Pisateljica v sedmih poglavjih .prikaaaije d^ nosilcev iBaoJh atn^ ii razmere, ki ao jkn potisnila peno v roke. Mladin^ca knjiga je aaloA-la tudi knltumozgodoviiiskl vodnik po Slovenjem Gradca, drolmo bročurioo o lEmetaosfe-nih spomenikih mesta aređ Mislinjske doline, Id Jo je napisal Marijan Zadnikar. Im klenega zapisa lahko razbeoe-mo, da ima Sloivenj Gradee obilico umetnostnih spomesii-kov, ki bi bili v ponos vsaki zbirki v svetu. Ivan Potrč: Onkraj zarje V torek, 17. januarja je predstavnik METALKE iz Ljubljane tovariš Janez Sodja izročil darilo osnovni šoli v Polomu pri Kočevju. Upravitelj šole Toni Fabjan, ki se je poleg načelnika pionirjev zahvalU za dai^o, je povedal, da sta ma^etofon in projekcijski aparat, ki so ju dobili, ne le pridobitev za šolo, ampak tudi za vso vas Polom. (Foto: Mirko Vesel) Prejšnji mesec je prišla na slovenski knjižni trg nova knjiga pisatelja Ivana Potrča ONKRAJ ZARJE. Potrč, ki je glavni uredinik Mladinske knjige, je v novem delu zbral vrsto sivojih novel, od katerih sega prva, »Prekleta zemlja«, kar trideset let nazaj. S sočnim in izvirnim jezikom nam pisatelj slika pokrajiaio svoje mladosti in sanje svojih mladih let, vmes pa so vpletene tudi medvojne ^od-be, karcetarsko trpljenje v Mavifchausnu, partizanka zgodba iz Dolenjske in spet najlepši zapis knjige: novela ONKRAJ ZARJE, ki jo pisatelj začenja takole: »Ne, to zlato življenje, še tako zlato, je vselej tudi neusmiljeno, nikoU ne prizanese, do kraja izterja.« V noveli slika Potrč enega svojih najlepših sp>o-minov na mladost. Knjigo, po kateri so bralci pred novim letom segali kar v trumah, spremlja tudi pisateljeva uvodna beseda, v kateri nam med drugim pove: »Vendar, včasih se je potrebno od česa posloviti — tako sem zapisal, ko sem začel misliti na to zbirko; a čeprav se vsak dan znova in znova poslavljate, vedno je težko zapustiti to, kar je bilo včeraj vse, ti je hotelo biti vse. In — če se sploh d& od česa posloviti? ,Tak si, kot si bdi,' sem zvedel doma, ko je žena prebrala prvo in zadnjo nabrano prozo — saj, ne... nikoli se ni dalo od sebe posloviitd, ko nikoli ne bo moči zadnj^a povedal, komaj komaj da je mo- či pričarati ozarjeno sliab-njo življa.« Ivanu Potrču, ki je sam za knjigo iabraJ tudi sliko na ovitku (Strmolsiko ma-dono iz 14. stoletja), in Državni 2saložba Slovenije smo za dragoceno izpoved in knjižno dairilo Ishko hvaležni. Tt V soboto javna radijska oddaja v Krškem v soboto, 28. jamtarja oi> 20. lui, bo v Krškem jaivzM radijska oddaua »Spoznaiva^ mo svet in domovino«. Prireditev bo v Domu Svobode. Na sporedu je tekmovanOo mest. Tokrat se bosta s|po-prijeli ekipi iz Kamnika in Krškega. Mesto Krško bodo zastopali: Arvdrej Bučar, dijak brežiške gdirmazije, Janez Ovse-nak, dijak t^uiiške srednjo šole v Krškem, in Ivan Žerjav, prav taiko dijak TSS. Prireditelji vabijo prebivalce, da se udeležijo ssanimive prireditve. Kalidasa: »Šakuntala« v zbirki Kondor je pri Mladinski knjigi pred kratkim izšla v slovenskem prevodu drama iz staroindijske književnosti »Sakimtala«, ki Jo je napisal Kalidasa. Iz san-skrta jo je prevedla in ji dodala spremno besedo Vlasta Pacheiner. Drama Je pisana po motivu staroindijskega epa »Mahabiharata.« Za bralca je zanimivo zlasti to, da se sreča v tem Kalldasovem delu s svojevrstno grajenim dramskim tekstom. &i.4 (879) DOLENJSKI L1SX Mandat poteče 20 predsednikom Letos poteče mandat predsedniku občinske skupščine, predsednikoma obeh zborov skupščine in več predsednikom svetov in komisij - V bodoče verjetno manj svetov v občinski skupščini Kočevje bo po letošnjih volitvah zamenjanih 31 odbornikov, ki so opravljali v občinski skupščini in njenih organih 35 dolžnosti, od tega 21 zelo pomembnih. Poteked bo mandat predsedniku občinske skupščine. Podpredsedniku mandat od-boc-nika ostane. pač pa mu p(re(neha pod.predsedniška funkcija. Razseoi tega poteče mandat p(redsedniko(ma občanskega zbora in zbora de-lovnih skujMiosti. Mandat poteče predsednikom naslednjih svetov občinske ^upščine: za narodno obrambo, za splošne in no- tranje zadeve, aa delo, za blagovni promet, gostinstvo in turizem, za kmetijstvo in gozdarstvo, aa urbandzem, komunalne in stanovanjske zadeve, za šolstvo, za kulturo, za zdravstvo, za socialno skrbstvo. Mandat poteče predsednikom naslednjih komisij občinske skupščine: mandatno-imunitetne komisije občinskega zbora, mandatno-imu-nitetne komisije zbora delov-rah skupnosti, za vloge in pritožbe, 2a volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, za družbeni nadaoa*, za odlikovanje, za ugotavljanje deOovne dobe. Vsi za dograditev šole Delovne skupnosti bodo za popolno dograditev šole zbrale 160 milijonov starih dinarjev Kočevske delovne skupnosti so sklenile, da bodo letos prispevale za ix>polno dograditev nove šole po 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov (obračunano na p>odlagi lanskih izplačil) iz skladov skupite porabe ali pa bodo znotraj delovne organizacije v soglasju s člani kolektiva obdržale dosedanji samoprispevek iz osebnih dohodkov. Starši, člani odbora za gradnjo šole in člani občinske skupščine so zelo zadovoljni, ker so vse delovne skunostl z velikim razumevanjem sprejele ta prispevek in tako pokazale, da razumejo. da je potrebno zagotoviti boljše pogoje za šolanje otrok. če bodo vse delovne skupnosti prispevale letos za šo- ZIDARJI! Odličen zaslužek nudim v stavbeni obrti! Sprejmem tudi zidarske vajence. Zaposlitev (lahko je stalna ali začasna) in nastop po dogovoru. Dobra hrana in udobno samsko stanovanje zagotovljena. Oglasite se pismeno ali osebno na naslov: Jože Murko, Kočevje, Bračičeva ul. 3. lo pK) 2 odstotka od lani izplačanih bruto osebnih dohodkov, se bo nabralo okoli 160 milijonov S-din. To pa bi zadostovalo za pK>polno dograditev šole in nakup opreme zanjo. Nadalje so delovne skupnosti na skupnem sestanku s predstavniki občinske skupščine sklenile še, da bi delovne organizacije, ki letos iz opravičljivih vzrokov ne bi mogle prispevati 2 odstotkov za šolo, laiiko del te obveze izp>olnile v začetku prihodnjega leta. V »Tekstilani« za boljši standard zaposlenih Predzadnjo soboto so imeli člani sindikalne podružnice v Tek-stilani občni zbor, na kateirem so razpravljali o delu podružnice v preteklih dveh letih in začrtali progTfim za letoSnJe leto. Sindikat je v sodelovanju s samo. upravnimi organi in vodstvom podjetja pomagal pri reševanju vrste vpraianj, p>osebno pri zboljšanju življenjske ravni zaposlenih. Osebni dohodki so se v minulem letu povečali za 35 odstotkov v primerjavi z letom 1965. V razpravi o delu v leto&ijem letu so na občnem zboru predlagali, naj tudi vodstvo podružnice skrbi za hitrejše uresničevanje nalog, ki jih je postavila gospodarska reforma. Kljub dobrim uspehom v lanskem letu, ko so v predilnici v primerjavi z letom 1965 povečali stoirilnost za 10 odstotkov, v tkalnici za 32 in v oplemenilnici za 14 odst., so na Kbomi menili, da Se niso izkori. &čene vse možnosti. Opororili so tudi, da bo letos treba izločiti več sredstev za amortizacijo osnovnih sredstev, kajti do prihod-nnjega meseca mora biti ie^vedena njihova revalorizacija. -t DROBNE IZ KOČEVJA ■ STIlBiil': BKKZ .SNEJ(N111 »IX>VCKV« so nerodna reč, kar ■e je spet Izkazalo v tej zimi, ko unamo .snega na pretek. Otopljeni sneg leee v žlebove, odkoder vise v zelo mrzlih dneh dolge sveče na koncu gmote, ki groei, da bo padla na peice. Nenmlo-krat se sneg s strehe brez »lovcev« tiidi utrga In zasiplje pločnike. Zato naj bi že projektanti pomislili na vgraditev snežnih »lovoev«. ■ PRIČELI SO .SK OBČNI ZBORI sindikalnih podružnic tu. kaj&njih podjetij. Večinoma jih ImjiJo Itar v klubski dvorani v domu telesne kulture, ki je ogrevana. razen tega pa Je blizu garderoba. ■ KO SO UI*OKOJKNCl »ilALI t Časnikih o poneverbah, ki Jih je zagredila nakazovalka pokojnin pri KZ5Z v Ljubljani, je med njimi završalo. Pripombe In komentarji so bili taki, da bi Jih ntoruli slišati tudi pristojnJ pri ljubljanskem zavodu. Upokojence prwlv,sem razburja to, ker so sko- raj vsi osumljeni, da uživajo po. kojnine, pridobljene v sumljivih okoliščinah, ob napačnih podatkih o osebnih dohc^kih itd. Nekdo Je pripomnil, da so odgovorni s tako ihto pripravljali revizijo, da so poeabili nase, pri tem pa 90 skopneli milijoni . .. Upokojenci menijo, da je dobro najprej pomesti pred svojim pragom! ■ preci-:j škode na oiuek- TIH je zapustila zadnja poplava. Nekateri zavarovanci Se vedno čakajo na komisij.ski ogled, zato Je rtjihova nestrpnost upravičena. ■ premai/) pticiiii krmii^ NIC je videti v vrtovih in mestnih nasadih, zato se vprašujemo, kaj Je z varstvom živali v tej zimi? Lani je bil osnovnošolski klub za varstvo živali med najboljšimi T Sloveniji, letos pa gu ni čutiti. Kaj, če bi učenci delali krmilnice pri pouku ročnih spretnosti? Tudi lovci bi morali pomisliti na varstvo, sicer bodo spomladi gozdovi brez žvrgolenja! Nadalje poteče mandat nekaterim član3m svetov in komisij občinske skupščine, in sicer: članu sveta za finance, članu sveta za delo, članom sveta za industrijo, obrt in promet, članu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, članoma sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, članu sveta za telesno vz^jo, članu sveta za kulturo, članu sjveta za socialno varstvo in varstvo družine, trem članom komisije za vo-lit-ve in mienovanja ter kadrovske zadeve, trem članom komisije za vloge in pritožbe, trem članom komisije za družbeni nadzor, članom mandatno-imunitetne komisije občinskega zbora, članu mandatno-imunitetne komisije zbora delovnih skupnosti, članu »komisije za odlikovanja. Naštete funkcije bodo prevzeli predvsem odborniki, ki bodo izvoljeni letos. Prav zato, ker poteče leto« mandat večini odbornikov, ki so imeli v skujjščini pKMnemb-ne dolžn sti, je potrebna pri letošnjem evidentiranju, k^-didiranju in volitvah še posebna preudarnost. Dolžnost vseh volivcftv je, da že pri evidentiranju in kandidiranju dobro pretehtajo in utemelje predloge in s tem dosežejo, da bodo prišli na prava mesta pravi ljudje. V kratkem bo občinska skupščina imenovala komisijo za spremembo statuta, ki bo proučevala, koliko svetov bi biJo potrebnih v bodoče. Komisija bo za skupščino pripravila predlog o morebitna združitvi nekaterih svetov. Tako je treba pričakovati, da se bo število svetov zmanjšalo, njihov kadrovski sestav F« bistveno izboljšal. Ko bo občinska skupščina o tem odločala, bodo volivci obveščeni v našem listu. Kočevska trgovina Sadje-zelenjava je založena običajno z dobrim blagom. Potrošniki So zelo občutljivi za nihanje cen artiklom, ki so za prehrano nujni, zato budno spremljajo cene in jih primerjajo s cenami v drugih krajih. (Foto: Prime) V katerih enotah bomo volili Letos bomo volili na terenu v naslednjih volilnih enotah iziven mesta Kočevje (mestne enote smo objavili že v prejšnoi številki): Volilna enota št. 1: Struge z oko Rajndol, Podlesje, Spodnji Log, Knežja lipa in Lapinje; volilna enota št. 25: Pred-grad z okolico; volilna enota št. 27: Banja Loka z okolico; volilna enota št. 29: Osilni-ca z okolico. Razen tega bodo volitve še v naslednjih delovnih organizacijah: Rudndk — jamski obrat; Tekstdlana; LIK — samo 5. volilna enota; ITAS — le 7. volilna enota; INKOP in Kovinar; Avto in ostale prometne organizacije; Trgopro-met in ostale trgovine ter Irkama in slaščičarna; Oprema s še nekaterimi delovnimi organizacdjami in zasebnimi obrtniki; KGP le 17., 19. in 23. volilna enota: Mlaka, Gioeadna uprava Kočevje, Kmetijska uprava Koprivnik; Posesh'o Snežnik 21. volilna enota; Gimnazija Kočevje, Osnovna šola Vas-Fara, Posebna šola Kočevje, Glasoe-na šola Kočevje, Vzgojnova/r-stvena ustanova Kočevje, Lokalni muzej Kočevje, Ljudska knjižnici Kočevje, Dom »Dušana Remiha«, Kočevje Svet svobod in prosvetnih društev Kočevje, Občinska zfveza za telesno v^ojo m Delavska univerza Kočevje; Zdravstveni dom Kočevje; Zavod za sociaJno zavarovanje in Lekarna Kočevje; Uprava občinske skupščine in oštaJi v 29. volilni enoti. Kdo bo financiral komunalo? Novi možni kandidati v preteklem tednu so bili v nekaterih kočevskih delavnih organizacijah evidentirani novi možni kandidati za občinske odbornike, in sicer: Trgopromet: Jože 2agar, poslovodja »Tkanine«. Oprema: Avgust Kuhar. Zdrav.stvo: Emil Lorbar, dr. Marija Stefanič-Sterbenc fci dr. Marko Vizjak. KGP: inženir Damjan Pav-lovec. 30 milijonov za gradnjo gozdarskega doma Kmetijsko gozdarsko podjetje iz Kočevja, ki gospodari tudi z goedovi na območju ribniške občine, si prizadeva zajeti činweč soirovine za lesno indxistrijo tudi iz zasebnega sektorja. Vzporedno s tem pa si prizadeva, da bi gozdove tudi obnavljalo. Ker ostanejo vsa sredstva v tisti občini, v kaiteri so bila ustvarjena, je KGP Kočevje gradilo cesto v Retjah pri Loškem potoku in nadaljevalo z gradnjo cesite na Malo goro. Podjetje pa ima težave, ker sredstva nekdanjega gozdnega sklada ribniške občine niso v celoti poravnana. Lansiko. letne dohodke bodo porabili za gradnjo ceate Zadolje—Velika gora. Lani je podjetje pri.spevak) 30 milijonov štorih dinarjev za gradnjo gozdarskega doma v Ribnici in okrog 9 milijonov za krajevne skupnosti na (\bmočju te občine. Evidentirani pa so bili tudi novi možni kandidati za občinske odbornike v terenskih volilnih enotah, in sicer; Volilna enota 23 — Mozclj in druge vasi: Anton Križ-man; Kočevje — volilna enota 7: Janez Hering, Jože Berlan, Dušan Smola, Franc Rudi; Kočevje — volilna enota 9: Andrej Klun, Drago Paivuna, Danilo Skulj, inž. Oto Dev-jak; Kočevje — volilna enota 11: Slavka Bračika, Olga Ožbolt; Kočevje — volilna enota 13: Miloš Humek, Stane Trdan, inž. Miha Briški, Slane Pahulje, Mirko Skof; Kočevje — volilna enota 15: Lojze Žnidaršlč, Marjan Klun, Peter Sobar ml. Razprava o uvedbi prispevka na up>orabo mestnih in gradbenih zemljišč, ki so jo sprožUi na seji sveta za urbanizem, stanovanjske in ko-mvmalne zadeve pri ObS Kočevje, je prerasla v vprašanje, kdo naj financira komunalno deija\Taost. Podatki namreč kažejo, da je za te namene vs^o leto treba več sredstev. Iz občinskega proračuna letos ne bo mogoče kriti več vseh potreb. Razgovor je pokazal, da je edina rešitev uvedba prispevka za up>orabo mestnih in gradbenih zemljišč. Po predlogu naj bi prispevek plačevali vsi nosilci stanovanjske Promet naglo narašča Prodajalna Turističnega društva Kočevje posluje šele tri leta in nima velikega prometa, vendar pa ji prodaja spominkov in ostalega le hitro naradča. Tako £» v prodajalni iztržUd leta 1964 za oicoli 6.000 N-din, leta 1965 za 16.050 N-din, lani pa že za 23.340 N-din. Letos bo imeda ta prodajalna predvidoma že za 36.000 N-din pax> meta. pravice,, lastniki hiš in delavne organizacije teir tudi uporabniki nezazidanih ix>vršin v gradbenih okoliših. O višini prispevka bodo odločali na zborih volivcev, ki pa bodo morali biti seznanjeni z uporabo prispevka. Na seji sveta so zato imenovah jo-sebno komisijo, da b- .sa vprašanja podrobneje proučila. Volivci pa bodo morali pri odločitvi upoštevati, da so ravno oni tisti, ki želijo imeti urejena naselja. Osebni dohodki nad 700 Ndin Gozdni obrati KGP Kočevje v Ribnici, Mozljoi, Stari cerkvi, Grčaricah, Podpreski, Velikih Laščah in v Kočevgu so v obdobju od janvjaa-ja do septembra lani zaposlovali povprečno 631 oseb, kar je za skorao 10 odstotkov več kot le»ta 1965. število zaposlenih se je najbolj povečalo v ribniškem obratu. V vseh sedmih obratih so lani opravili 1,182.498 delavnih ur, povprečni mesečni osebni dohodek pa Je znašal 78.416 starih dinarjev. Ob Kolpi so odrezani od sveta Ce^prav leži dolina Kolpe na skrajnem jiigu Slovenije, ji mraz in sneg nista prizanesla. V začetku januarja Je zaj>adlo toliko snega, da so bili prebivalci nekaterih vasi povsem odrezani od sveta. Bolj ali manj uspešno so na-pravild prehodne vsaj najvažnejše poti: od Kužlja do Gladloke in hrvaškega Kužlja ter do 4 km oddaljene vasice Srobotnik. Dokler Sro-botničanom nd Kolpa decembra lani odnesla visečega mostu čez Kolpo, 9o imeli le 10 minut hoda do oeste, zdaj pa imajo do najbližje trgoUne kar 4 km daleč. Visok sneg je močno prizadel tudi otroke, saj včasih po več dni ne morejo v šolo, ker ni avtobusa. Da bi šU peš, pa Je predaleč, saj Je šola oddaljena 7 kilometrov. Na zadnjem zboru volivcev v Kužlju so se vaščani dogovorili za popravilo mostu čez Kolpo. Delati naj bi ga začeli takoj spomladi, ko dela ne bo več mogel motiti mraz. Kulturnega življenja v vaseh ob Kolpi skoraj ni več. Mladina, kd bd lahko uporabljala kulturno dvorano, je odšla z doma, tako da Ku-željčanom pomeni edino razvedrilo kočevski potujoči ki-no. Kljub hvaležnim gledalcem pa kina le rii vsako nedeljo, kot bi sd želeli: pozimi je ovira sneg, poleta pa so počitnice. Prebivalci tega predela pa si ne morejo vedno sami pomagati. Zgodi se, da se po-kvari radio ali drug aparat, pa ga je treba nesti popravit v 33 km oddaljeno Kočevje. In zgodi se, da Je treba na p>opravilo čakati po leto dni! J02E KRI2 ft DOLENJSKI LIST St.4 (879) INLES ustanavlja lastne prodajalne Prodajni skladišči imajo že v Beogradu in Nišu — Kmalu ga bodo ustanovili še v Ribnici, v njem pa bodo prodajali tudi na potrošniški kredit — Tudi zasebniki vedno bolj povprašujejo po stavbnem pohištvu podjetja INLES Obrati podjetja INLES iz Ribnice proizvcxinjo vedno boJj specializirajo. Tako se ribniški obrat s podružnico v Dolenji vasi specializira sbel proizvodnjo stavbenega po. Puljska mladina v Ortneku in Poljanah Kot vsako leto je tudi lebos mladina iz Pulja prišla na obisk k Ortnečanom in Po-Ijancem, da bo preživela zimske ix)6itnice na sn^u. Po beli odeji adaj kar mrgoli mladih smučarjev in sanloa-čev. Vsi občani upajo, da se bodo mladinci iz sosednje republike dobro počistili. Poleti jim bo mladina iz Ortneka in Poljan vrnila obisk. Na Velikih Poljanah konferenca SZDL Na Velikih Poljanah so imeli občni zbor volivcev, združen z letno konferenoo SZDL. Skromna udeležba ne daje novim kandidatom, ki jih bomo letos volili v očinsko skup>ščino, upanija na podporo občaiv>v krajevne skupnosti Orbneik. Pereče probleme p« bi lahko reševali le ob sodeloivanooi vseh vaščanov -nI ' hištva za široko fk>trošnjo, obrat v Loškem potoku za proizvodnjo polken in obrat v Sodražici za izdelavo otroškega pohištva. K specializaciji jih je prisilila gospodarska reforma, ki je omejila investicijsko potrošnjo in s tem zmanjša, la povpraševanje po stavbenem pohištvu. Pred reformo so vse, kar so proizvedli, lahko prodali, zdaj pa so jih novi pogoji prisilili k drugačnemu načinu proizvodnje in prodaje. Investicij je manj, kupci so zaradi večje ponudbe bolj izbirčni in že zahtevajo kva. litetnejše izdelke, ki pa imajo tudi primemo ceno. INLES se tem pogojem vedno bolj prilagaja, aato ni zašel v težave kot druga sorodna podjetja. Izmed stavbenega pohištva imajo v proizvodnem programu izdelavo vrat, oken, polken, vhodnih in garažnih vrat. Kupcem skušajo čim. bolj ugoditi in jim omogočiti, da bodo pri njih lahko kupili kompletno stavbeno pohištvo. Prav zato kooperirajo s sorodnimi podjetji, na primer z »Zoro« iz Omomlja in še nekaterimi. Zaradi vedno strožjih zahtev kupcev glede na ceno in kvaliteto izdelkov ter dobav, ne roke in zaradi hujše konkurence so začeli ustanavljati lastna prodajna skladišča. Razen prodajnega skladišča v Beogradu, ki ima okoli tal sto milijonov starih dinarjev prometa, so odprli oktobra letos še prodajno skladišče v Nišu. Ta skladišča omogo-gočajo prodajo na domačem trgu kljub močni konkurenci, razen tega so učinkovita reklama za podjetje, omogoča, jo i>a tudi dober stik podjetja s tržiščem oziroma s potrošniki. Seveda so cene v prodajnih skladiščih nekoli. ko nižje. Kljub lastnim prodajnim skladiščem prodajo okoli dve tretjini stavbn^ja pohištva preko redne trgovske mreže.' Resno pa se pripravljajo tudi na izvoz, saj bo specializirana in torej tudi večja proizvodnja zahtevala večje trži. šče. Prav zdaj pripravljajo ustanovitev prodajnega skladišča v Ribnici. Odprli ga bodo predvidoma že v januarju prihodnje leto, bo pa blizu železn'ške pK>staje. Cene v tem skladišču bodo občutno nižje, kot so v trgovini, razen ■tega bodo prodajali tudi na potrošniške kredite, ki jih bo dajalo podjetje. Na zborih volivcev proizvajalci odločajo o raznih gospodarskih in drugih zadevah. Na sliki: pogled na del prisotnih na zboru volivcev v ribniškem obratu INLES (Foto: Mohar) Pomanjkljivo poročilo občinske skupščine v Ribnici Odborniki občinske skupščine Ribnica smo se sabrali v decembru 1966 predvsem zato, da bi ocenili skupščinsko delo in delo organoiv občinske skupščine. Na tej seji smo sprejeli poročilo skupščine za zbore voUvoev, Id bodo pred voUtvami. Osnovni namen poročila tore(] niso bUe pripombe na slabo pripravljeno gra-dJivo za seje skupščine v minulem dvofletnem obdobju. Iz vesti v Dolenjskem listu o seji občinske skupščine so dobili volivci skromno napotUo, da bi nato razpravljali o delu skupščine in na teh ugotovitvah predlagali kandidate za odbornike. Poročilo Je zajemalo področja gospodarstva, družbenih služb, delo skupščine in njenih organov, poročilo občinskega sodišča In Javnega tožilstva. Zbrana Je obsežna dokumentacija o stanju v občini. O tem vprašanju ne bi pi.sal, pa se včasih omenjajo v vesteh ix Ribniške doiline obrobni problemi, ne da bi bili ocenjena tudi posebni pogoji in zrveze, ki nastopajo v družbenih pojaivih v občini. Tako si romašenje stanja v neki občini daje možnost povr šnim razpravam in skle pom, ki ograjujejo obča ne v njihovih razmišljar njih, da bi prispevali svoj deHež pri iskanju boljših rešitev, bodisi v delu občinske skupščine in njenih organov aU drugje. Socialistična zive^ v občini se je odločila povečati naš prostor v Dolenjskem listu, zato bomo morali v občini in t vašem listu storiti nekej več, da bi list pomagail pri racašči-čevanju mnenj o doOoče-nlh družbenih pojavih z globljim proučevanjem vzrokov teh pojavov, pa ne samo v občinskem središču, ampak tudi na vseh območjih ribniške občine. Tak zaključek Je vsestran- sko pogojen. Edcai izmed E>omembnih dejavnikov je skromna udeležba na zborih volivcev. Z obravnava-i\iem bistvenih vprašanj, ki se nanašajo na davčno politiko, krajevni samoprispevek in drugo, moramo ustvarjati možnosti za oblikovanje take politike, ki jo podpira večina občanov v občini. Ta raamišljEinja zaključujem z vs^ino poročUa na zadnji seji občinske skupščine, kjer Je ocenjeno stanje v občini in pomeni realizacijo določene politike. Hkrati pa je tudi napotek k oblikovanju nove politike pri delu občinske skupščine in drugih družbeno-ekonomskih dcOavnikov v občini. Njen namen Je doseči cilj, ki ga postavljamo v sred^e-ročnem programu gospodarskega in družbenega raavola v občini. Bogo Abraham»bcrg Prihodnje leto bodo skvišali ustanoviti prodajno skladišče še v Dalmaciji. Pričakujejo, da bodo tu prodali največ polken (žaluzij), ki jih pro. izvaja obrat v Loškem potoku in so značilnost obmorskih krajev. Za podružnico in proti njej Komunalni zavod aa socialno zavarovanje Ljubljana je predvidel, da bi imel v bodo^ svojo izpostavo v Kočevju, v Ribnici pa le svojo krajevno pisarno. Zavod je to uteineljeval s koncentracijo opravil, z zniževanjem stroškov in zmanjševanjem števila zaposlenih. Delovni kolektiv ribniške podružnice KZSZ je o mnenju zavoda že razpravljal in zahteval, naj delajo službe zavoda 2a območje Ribnice še naprej v Lstem obsegu kot doslej. Pristojni organ občinske skupščine še ni razpravljal o obeh nasprotujočih si zahtevah. 5 SAPOM v Celovec Delovni kolektivi ribniške občine so se odločili za obisk drsalne revije v Celovcu. Avtobusno pc^etje SAP je ponudilo ugodne cene, znano pa je tudi, da bodo ceste tako v Sloveniji kot v Avstriji plužene. Marsikdo, ki je prej zaradi zime in snega odlašal z odločitvijo, se je zdaj prijavil. Zapuščeni vagoni na železniški postaji v letu mednarodnega turizma bi morali Ortnečani bolj skrbeti za ureditev svojega kraja in okolice. Občani želijo predvsem, da ZŽTP Ljubljana še pred turistično sezono odstrani zapuščene, razpadajoče tovorne vagone, v katerih so svojčas stanovali delavci. Žele nova predavanja Prebivalci Ribnice si žele ponovno slišati predavanje »Gorenjska v sliki, besedi in pesmi«. To predavanje je imel v Ribnici že marca lani znani turistični delavec iz Kranja Stane Tavčar. Ribniško društvo se že dogovarja, da bi imel tovariš Tavčar v Ribnici še nekatera druga predavanja. 6 ribniških v LEKOVEM koledarju v letošnjem koledar ju tovarne Tčite'v opisala takole: — Naža komisdija je pripravljala gradivo, v katerem so obširneje prikazane vse prednosti skupnega poslovanja s podjetjem LIC. Naši proizvajaloi in vsi drugi za-pcGlend so bili pred izidom glasovanja dobro informira-□d, zakaj piupoiročamo pripo-Jdi^. Vodie oddelkov so skli- Mladi Novomeščani Črnomaljčanom Na pobudo domače glasbene šole so pretekli teden go. Btovali T C5momIju učenci glasbene šole iz Novega me. sta. Črnomaljskemu občinstvu so v dvorani Prosvetnega doma pripravili lep glasbeni večer, na katerem je nastopilo 24 učencev, ki so bili Ba svoje znano« pri igranju klavirja, violine, tirobente, če-La, hearmonike in pri solo petju nagrajeni s prisrčnim aplavzom. Večeir je lepo uspel, Gjledaloev Je bilo okoli 200, le divorano so prepozno sakurili, aato je med progra. mom marsikoga zeblo. 55 deklet in žena šiva v Adlefidčdh je tovarna ši-TOlnih strojev BAGAT orga-ndzlTBda fcrojno-šdvilljski tečaj. Zanj je veliko zanimanja, saj ga obiskuje ka. 55 žena in deJdet. Ta dogodek je precej razgilbaj vaško življenje v zzimskeon času. Udeleženke tečaja sd zelo zadovoljne in se organdzatorju, delavski imiverzjl Omomel j, lepo zar bvaljujejo. cevali sestanke ter ustno tol-mačiM zbrano giradivo, medtem ko smo odsoitnim članom kolektiva vse to rasaloži-U v pdsmeni obliki. Naš delavski svet je o pripojitvi že razpravljal in vseh 19 članov je rekio DA! SKUPNO POSLOVANJE V KORIST OBEMA KOLEKTIVOMA Vladimir Lončar, direktor tovarne BEHjT: — Gospodarska reforma onemogoča razvoj manjšim podjetjem, ker zsiradi pdičllih raizpolođ'jjiivih smedstev nimajo možnosti uvajati sodobne tehnološke postopke pri delu. Obrtniški nečdn proizvodnje ne daje pogojev za ustvarjanje skladov, potrebnih za razširjeno reprodukcijo, zato so taka podjetja obsojena na protpad. če si pravočasno ne poiščejo močnega poslovnega partnerja. Tako je tudi s podjetjem LIC in ker smo sosedje, mu želimo p>omagati. Seveda tudi v lastnem interesu! »NAM IVIANJKA PROSTOROV, ZATO JE LIC PRIVLAČEN« Rihard Ježo\Tiik, direktor tehničnega sektorja; »LIC je le za slab streljaj od nas. Podjetje je prarv tako kovinske sitroke kot naše. in res nima smisla, da bi poslovali vsak 2sase, vzdrževali dvojno administracijo itd, če lahko poslovne stroške amanjšamo sebi in njdm v dobro. BELT se raajvija v proizvodnji motornega liva in z našiim glavnim kooperantom tavamo TAM v Mariboru razširjamo proizvodni program. V naši livarni pa smo zelo na tesnem s prositx>ri, zato nas to sili v širjenje. Da bi najemali kredite in se lo- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ V ZIMSKEM ČASU Je iivU-■ki trg bolj skromno ssaložen, kar 00 Je pokajo tudi pretekli četrtek. ŽOTske, ki so Imele napro. daj jajca po 80 din, pa so se maSle: namesto da bi prezebale oa tržnld, so ponujale blago po trgovinah in lokalih. ■ TURISTIČNI BIRO ima že 16 prijav za ogled dunajske drsalne revije v Celovcu. Interesentov Je še precej več, vendar naj pohite ■ prijavami, če resno mislijo. ■ BIFE POLEX3 gostižča Grad Je vselej dobro obUkan. Kaže pa, da lokal postaja premajhen, ker stoje Ijudjie ob prodajnem pultu tudi v več vretah. Prodajalci bo umi in ustrežljivi, vendar Ima vsak samo dve kar bi morale nestrpne stranke upoštevati. tili nove gradnje, nam v sedanjem poiložaju in oti seda-no'i investicdijsM politiki ne kaže. Razen tega gradnja dalj časa traja. Zaradi vsega tega je LIC za nas privlačen. Z manjšimi preureditvami bi v prostore LIC lahko takoj pirenesli del proizvodnje iz naše livarne. S pomočjo stax)-kovnega kadra, ki je pri nas na razpolago, pa bo skupno delo lahko kmalu steklo. »KAR BOMO VL02ILI. DOBIMO KMALU NAZAJ« Ivan Hribljan, vodja izmene v strojnem obratu: — V proizvodnji smo obveščeni o tem, da bomo te dnd ^aso-vali za pripojitev sosednj^a podjetja k našemu. Za predlog se ogirevamo ne samo zato, da bi pomagali podjetju LIC, ampak zato, ker tx) združitev tudd nam v korist. Menimo, da bomo vlod^ena sredstva, potrebna za začetek naše ptrodavKKinje v i*ro-stordh LIC, kmalu dobili nazaj. Kakor so izračunali naši strokovnjaki, bo najkasneje v dveh letih vse poplačano. »MIŠLJENJA SO RAZLIČNA, VEČINA PA JE ZA!« Stanislav Kapele, liivar oblikovalec: — Jaz sem za to, da bi skupno poslovali, toda v razgovoru s tovariši sem zasledil raedična mišljenja. Nekaiteri imajo še pomisleke, a ni dosti takih, kolikor vem. Najbrž p>osaimeznikxnn še ni znano, da bo združitev tudi nam ponesla večjo proizvodnjo. več ustvarjenih sredstev in več skladov. Upam pa vseeno, da bo glasovanje v naši tovarni ugodno za razvoj BELTA in podjetja LIC. Glede na irazmeroma dobro pripravljen referendiim se željam tov. Kapeleja s trdnimi upi pffidružujejo mnogi občani v kordst vseh proizvajalcev kovinske stroke, občine in celotnega belokranjskega gospodarstva. Izid glasovanja pa bomo objavili naknadno. Novice s Sinjega vrha ■ ČRNOMALJSKA MLADINA pogreSa razvedrila, kar Je ie večkrat izjavila, zato Ji aktiv ZMS BETI n pripravlja presenečenje. SkuiSali bodo organizirati modno revijo svojih izdelkov. ■ NEVERJETNA SMOLA Je doletela neko Cmomaljko, da Je v samopostrežbi PREHRANE trikrat izbrala pokvarjeno blago med kupi sicer dobro založene trgovine. Prvič Je kupila plesnlv pšenični adrob, drugič pokvarjen ribeeiov sleg tega je obiskovalo osnovno šolo aa odrasle 29 učencev, ekonomsko šolo 35 dijakov in poslovodsko šolo 18 slušateljev. Organiziranih je bilo 43 predavanj iz kmetijstva, 2xlravstva in obrambne vzgoje, na katerih je bilo 2.519 poslušalcev. Na podeželju je bđlo organiziranih 51 kino predstav, udeležilo pa se jih je 2.906 gledalcev. V AdlešičUi: Ludvik Adle-šič, Niko Jakofčij, Ivan Gra-brijan. Na Tanči gori: Anton Pa-njan, Janez Kobetič. Leopold Miišič, R-irko Fink, Anton Stefanič. Na Vrtači: Anton Plut, Jože Simonič, Julij Kočevar. V Kotu: Franc Kapš, Nan-de Kaf>š. V Tribučah: Simo Kordič, Peter Prijanovič, Adolf Vra-nešič, Alojz Vranešič, Anton Butala. Na Sinjem vrhu: Jože Mad-ronič, Vladimir Spehar, Jože Fortun, Ivan Vrabec. Nejevolja zaradi odvzetih izkaznic Občinski odbor ZZB Črnomelj je 19. januarja sklical posvet s predsednild in tajniki krajevnih organizacij, predstavniki ZVVI in ZROP iz 22 krajevnih organizacij. Obravnavali so priprave na občne zbore, ki bodo izvedeni do 15. marca, ter sklenili, da bodo vse borčevske org^iza. cije na terenu združili, razen v Semiču, kjer imajo pomisleke. Ob tej priložnosti so ljudje s terena povedali, da je med posame2!nimi člani ZZB ore-cej nejevolje, ker so nekate. rim odvzeli zdravstvene izkaznice, ki so jih lani dobili kot borci-kmetje. Spremenjena je namreč republiška Tsukonoda-ja in v okviru novih predpisov so morali ukrepati tudi na črnomaljskem področju. Razen tega so govorili o pri. praivah na skupščinske volit-ve. 0 Cesta Vinica—Stari trg od špeharjev dalje do 20. januarja še ni bila plužena. Zato avtdbus ne more voziti in vse promet s Kočevjem je prekinjen. Trgovine so v težavah, ker ne morejo iz Kočevja nabavljati blaga. Iz Starega trga I Po novem letu so bili starograjci 10 dni odrezani od sveta. Zaradi večjih žametov avtobus ni vozil. Ljudje pa se pritožujejo tudi zaradi tega, ker je avtobus na tej progi tudi sicer zelo slabo opremljen. Ker nima verig, se ustavlja, večkrat mu zavre voda, vaščand pa morajo dalj časa na prostem čakati na postajališčih. Tudi gretje je bilo vse do nedavnega pokvarjeno in voziti so se morali v mrzlem. Ce so vtelju-čdili pečico, se je kadilo, da ni bilo mogoče dihati. To po-manjMjivost ao pred kratkim odT—vv'^' I ObCand so zamenjali šele 50 osebnih izkaznic, računajo pa na okoli 400 zamenjav. Tako počasi pa zame-i>java ne poteka zaradi malomarnosti občaiMv, temveč zato, ker vtsd še nimajo slik. Fotografirani so bUi, vendar dobivajo slike postopoma in jih prinašajo na matični urod. Pomota v naslovu Zadnjič smo poročali, da se je sestala v Črnomlju prva občinska konfereoica SZDL, v resndci pa se Je sestal le občdnskd odbor SZDL. Vse druge navedbe drždjo. Kruh samo za nekatere čez poslovanje v črno-vnaljski samopostrežni tr-govini PREHRANA se gospodinje večkrat prito-iujejo. Pa se tudi lahko, če se jim je zgodilo tako kot meni: 14. januarja sva s kole. gico prišli ob 13. uri po kruh. Prodqjalke so rekle, da je riabavljena količina žal že pošla. Jezni, da se to zgodi prav na soboto, sva odšli. Toda ... zvečer sva slučajno zavili spet v to trgovino in opazili. kako nosijo prodajalke kruh na prodajne police. Se pravi, da so imeli kruh tudi že opoldne, toda bil je rezerviran samo za -nekatere, in ker ga »boljše« stranke niso vzele, so ga dali v prodajo. Nisem ga kupila in sem raje brez kruha odšla domov! Najbrž pa se to ni zgodilo prvič, saj ob sobotah večkrat kruha ni, v pone. deljek pa dobimo starega. A. C. Posnetek s nedeljskega smučarskega tekmovanja pionirjev in mladincev osnovne šole Črnomelj. Tekmovanje na Gričku je spremljalo tudi nekaj gledalcev. (Foto: FOTO KR02EK osnovne šole) Novicr dmjyrr\BJtjsm DOLENJSKI LIST 6t.4 (879) z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPSCINE V METLIKI Ocena odbornikov: plan je realen Družbeni plan razvoja gospodarstva do leta 1970 sprejet, prav tako srednjeročni program razvoja turizma in smernice družbenega plana za leto 1967 Na občinski seji ▼ Metliki Je bilo Ifi. januarja navaočdh S3 odbomalkiOT, raajen njih pa poslanci Nllco Belopavlovič, lAdo MiSioa, da*. Albin P©5a-ver in protf. Janez Kambič. fnevni red se je začel z raa-pravo o družbenem planu '®0vcya občine do leta 1970. Na podlagi obširnega gradi- program razvoga tuiizana. Prav bi bik> tudi. če bi nekatere predvideone akcaje, kot pogoadovanje, izgradnjo vodovodnega omrežja, elelctri-fikacdijo iibi., stavili skupno z občino čmomeag in da bi v prizadevanjih za uresniči-teiv teh načrtov skupno nastopali kot celotno področje. NA KAJ RAČUNAMO V PRIHODNJIH LETIH? Srednjeročni plan razvoja občine Metlika predvideva, da bi do leta 1970 • osebna potrošnja vsako leto napredovala za 17,5 odst.; • družbeni standard za 14,6 odst.; • osebni dohodki zaposlenih naj bi leta 1970 znašali v povprečju 110.000 dinarjev; • izvoz z metliškega področja naj bi se povečal za 150 odst.; • da bi leta 1970 ustvarili 834.000 dohodka na prebivalca. Kljub pogumnim napovedim pa je že zdaj znano, da bo leta 1970 metliško področje še vedno zaostajalo za planiranimi republiškimi povprečji. je razpravljalo več tovari-fev, ki so med drugim dejali: Niko Belopavlovič: — Imam nekaj pripomb glede načina sestave družbenega plana. Menim, da bi morali v občinskem družbenem planu gfradivo dokumentirati tato temeljito in natančno, kot je obdelan npr. srednjeročni Volitve in imenovanja Skupščina občine Metlika Je imenovala v skupščino Vodne skupnosti Dolenjske inž. Janeza Gačnika in MartL na Stefančiča, kot predstavnika v organu upravljanja Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoSko službo P« Praixja Branclja. Franc Vrviščar: — Sila nerodno je to, da sprejemamo srednjeročni program raavoja občine, ko nekatera vprašanja (financiranje oest) niso niti v republiškem merilu razčiščena. To pomeni, da so naši načrti pogojeni z republiško politiko. Janez Kambič: — Zavedati ae moramo, da bo vigodnosti vedno manj in da bo v prihodnje na vseh področjih potrebna večja poslovnost in prizadevnost na vseh delovnih mestih. Peter Vujčič: — Previdno planiranje gospodarskih organizacij ni brez osnove, kajti ne moremo tudi v prihodnje računati na tolikšne skoke v proizvodn(ji, storilnosti in na drugih področjih. Ker smo vkljiučem v mednarodno delitev deis, ne moremo mamo tega, da v svetu resno razpravljajo o svetovni gospodarski krizi. Inž. Janez Gačnik: — O zasebnem kmetijstvu je v družbenem planu premalo povedanega, zlasti ker računamo, da bo kmetijsitvo postalo ena najpomembnejših gospodarskih panog. Ivan Žele: — šolstvu je v srednjeročnem planu odmerjen dokaj skop prostor. Smatram pa, da je organizacija šol še vedno v razvoju. Morali bi predvideti ix>litiko v šolstvu. Po mojem bi morali v naslednjih letih postopno prešolati v Metliko kolikor se le da učencev višjih razredov. Možno pa je tudi upravno združevanje šol, ki bi omogočilo cenejše poslovanje in boljše pedagoško delo. Martin Cmugelj: — Petnajst let sem odbornik te skupščine, pa sem danes četrtič zasledil, da v razpravah omenjamo kmetijstvo in da se temu bolje p>osvečamo. Potemtakem ni čudno, če je v kmetijstvu tako, kot je. Kljub nekaterim kritičnim mislim (navedli smo le pripombe) se je v razpravi izluščilo mnenje, da je zastavljeni program razvoja občine do leta 1970 dober in realen, zato so odborniki, upoštevaje predloge v razpravi, brez izjeme glasovali zarxj. Na seji so sprejeli še srednjeročni plan razvoja turizma in dali soglasje k smernicam razvoja občinskega gospodarstva za letošnje leto. Še 255 milijonov kreditov za vinsko klet v Metliki Občinska skupščina Metlika je na zadnji seji sprejela sklep, da nudi jamstvo za najetje 255 milijonov dinarjev posojil iz republiškega rezervnega sklada. Toliko sredstev namreč nujno potrebuje domača kmetijska zadruga za dograditev vinske kleti. Taka, kakršna je klet zdaj, ne ustreza, ker morajo ureditd dovolj skladišč za lasten zadružni vinski pridelek^ aa odkuip vina, prostore za predelavo in vse p>otreb-no, da bodo domača vina lahko ustekleničili. v Predlani so za pustni torek Turki obkolili Metliko in zažgali utrdbe, lani je za pusta Krištof Kolumb odkril mesto, letos pa... Kdor je radove^den, naj pride 5. februarja gledat. Ne bo mu žal! Posnetek kaže eno izmed treh znamenitih ladij, na katerih je Krištof Kolumb s svojim spremstvom plul po metliških ulicah. (Foto: M. Moškon) PODZEMELJ: JOŽE SLADIC PONOVNO IZVOLJEN v soboto, 21. januarja, je v Podzemlju krajevna organizacija Zveze komunistov razpravljala o dosedanjem delu in bodočih nalogah ter o reorganizaciji ZK. Razmeroma dobro je bilo ocenjeno delo v preteklem obdobju, med prihodnjimi nalogami pa so poudarili sdasti to, da bo nuj. no potrebno poživiti delo v vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacijah. Klub družbenih organizacij je razvalina Leta 1961 so v Metliki v grajskih prostorih uredili in odprli prostore za klub družbenih organizam ci j. Kupili so inventar, podjetje 2TP je podarilo televizor, nakupili »o še za 70.000 dinarjev opreme, toda ... Le nekaj časa so v klub zahajali mladinci in mladinke, potem je prostor ostal prazen. Ne vedo, kdo je klub vandalsko uničil, dejstvo pa je, da je danes prostor vsakomur dostopen. Na vratih ni več ključavnice, kljuke so odtrgane, mize in stoli razbiti, televizor je razstavljen, v omarah pa so človeški odpadki. Ali ni škoda vloženih sredstev? Možnost za prosvetne delavce — Dokler je obstajal občinska stanofvanjski sklad, smo prosvetna deJavci še dobili nekaj stanovanj. Zdaj, ko so skladi ukinjeni, ne vidimo možnosti, da bi lahko gradili stanovanje za pax)svetne delavce, je med drugim dejad Ivan 2ele v razpravi na zadnji seji občinske skupščine. Možnost pa vendarle obstoja, če bi sprejeM predlog odlbomika Petra Vuj-čiča: — (jospodarske organizacije bodo v prihod-š nje gradile še več kjot so doslej. Zmeniti bi se mo-TaM, da so ustrezna izpraznjena stanovanja v prvi vrsti rezervirana za prosvetne delavce! Tak djogovx>r med pod-Ijetji, občino in šoOo bi res lahko mnogo koristil, zato bd kazalo o njem čimprej razmisliti. Ko so razpravljali o reorganizaciji ZK, se je izkazalo, da v Podzemlju niso pripravljeni na morebitno združitev v večjo organizacijo. Kot razlog so navajali razsežnost terttia in posebnost dela na tem področju, so pa pripravljeni v večjih akcijah, npr. s pK>-dročja kmetijstva itd., delati v obliki širših aktivov. Za sekretarja osnovne organiza. cije je bil ponovno izvoljen Jože Sladič. Letos je precej divjih prašičev Včasih so prebivalci Rado-vice in okoliških vasi le malokdaj videli divje prašiče, letos pa jih je toliko kot So nikdar. Lovci jih vneto zasledujejo, tedaj ko divjad potu. je v višje ležeče predele proti Žumberku, vendar jim je doslej uspelo le enega iBtreliti. «0^ ncu f ... Če se v vašem krflfu zgodi ko) zanimivega, poročo o tem najbolle - DOLENJSKI LIST meHiškitirfecInik NEKAJ PODATKOV IZ PROGRAMA SREDNJEROČNEGA RAZVOJA TURIZMA Čez tri leta bo turizem tretja najdonosnejša panoga Naravne lepote, ugodno podnebje in zgodovinske znamenitosti nameravajo v Metliki poslej načrtneje in smotrneje izkoriščati s pomočjo turizma - Leta 1970 pričakujejo 35.000 gostov!!! s turizmom kot z gospodarsko panogo ao se T metli&ki občini začeli načrtno ukivar;jaiti šele leta 1963, prej pa slabe poti, r»eure-jena gostišča in majhne nočitve-ne zmogljivosti niso privabljale večjega števila gostov. V prejšnjih letih so turiste v glavnem predstavljali posamezniki in skupine Izletnikov, ki so prihajali v Belo krajino le ob nedeljah, predvsem v jesenskem času ko so hkrati nabavljali ozimnico. Leta 1963 pa Je bila modernizirana cesta iz Novega mesta do Metlike, zgrajen Je bil hotel Bela krajina v Metliki razen tega 8o uredili vrsto zasebnih gostišč, zato so šele odtlej dalje pridobivali več gostov. LETA 1960 NOBENEGA, LANI PA 400 TUJC1':V Kako se Je gibalo število turistov, povedo statistični podat- ki; leta 1956 ni v Metliki prenočil noben tuj gost, domačih pa le 70; 1960 še vedno ni bilo nobenega tujca, medtem ko Je bilo nočitev domačinov že 210. Leto dni kasneje, ko Je bila asfaltirana cesta, so zabeležili 35 nočitev tujih in 365 nočitev domačih gostov. Lani Je bdi uspeh še mnogo večji, saj Je prenočilo 400 tujcev in kar 3.870 domačih gostov. Se vedno p>a družbeni sektor gostinstva zajema polovico gostinskega prometa v občini in večino nočitvenlh storitev. Pred nedavnim so izdelali srednjeročni program razvoja turizma do leta 1970, ki predvideva nadaljnjo rast turizma in občuten skok v prizadevanjih, da bi postal turizem ena izmed donosnih panog gospodarstva. Tako računajo, da bi leita 1970 privabili v Metliko več kot 35.000 gostov, od katerih računajo na okoli 28.000 domačih in več kot 7.000 tujcev. Turizem naj bi se ne odvijal samo v poletnih mesecih, ob kopanju in ribolovu, temveč tudi Jeseni, pozimi in spomladi s pomočjo lova in ribolova. Spričo teh načrtov najbrž nI neizvedljiva želja, da bi turizem leta 1970 v občini zavzel tretje mesto pri ustvarjanju dohodka, in sicer takoj za industrijo in kmetijstvom. Vsa predvidevanja pa so seveda vezana na povečanje turistične zmogljivosti. Sredjeročni plan razvoja turizma predvideva gradnjo motela ob Kolpi in ureditev kopališča v Metliki nastanek rekreacijskega centra ob KoIim na področju Metlike in Križevske vasi. Projekti, ki Jih Je izdelal Inšitut za turizem iz Ljubljane, predvidevajo gradnjo motela z restavracijo, bungalovi, trgovino, kabinami in garderobami, urbanistično ureditev počitniškega naselja ob Kolpi, kjer bodo lahko gradili počitniške hišice tudi zasebniki, ureditev kampinga in kopališča. Izvedba teh del pa Je predvidena v več fazah. POTREBNIH JE ŠE VEC PREUREDITEV Zaradi vse večjega dotoka turistov nameravajo adaptirati gostišče v Podzemlju, dograditi Vi-nomer, dozidati večjo restavracijo in 10 vikend hišic na Veselici. V Metliki bi lahko spodnje prostore gradu preuredili v domače gostišče, nekdanjo Makar-Jevo gostilno pa v pristno belokranjsko kmečko gostilno. Vzporedno s tem naj bi tudi zasebni gostinci poskrbeli za večje število sede^v v svojih prostorih, za ureditev tujskih sob ter za preureditev lokalov, ki morajo ustrezati vsem sanitarnim zahtevam. TUDI CESTE, TRGOVINA IN OBRT SO DEL TURIZMA Ker je izkušnja pokazala, kako {»membne so za razvoj turizma ceste, nameravajo v Metliki v prihodnjih letih nadaljevati z urejanjem cest. Tako predvideva srednjeročni program razvoja turizma rekonstrukcijo Vinogradniške ceste, ceste na Požek in del Cankarjeve ceste. Nadalje bo potrebno urediti in modernizirati obvozno Novo cesto ter prometno vozlišče pri Radmanu, predvsem pa poskrbeti za temeljito rekonstrukcijo ceste, ki spaja metliško področje s Hrvaško. Prav tako nameravajo že Isftos začeti z nadaljnjo modernizacijo trgovin. Nujno Je potrebna sodobna prodajalna mesa ter trgovina s sadjem in zelenjavo (idealen je prostor v kletnih prostorih Kavčičeve hiše). V naslednjih letih bodo morali rešiti vprašanje trgovinske preskrbe potrošnikov v novem stanovanjskem naselju in v starem delu mesta, kjer nameravajo zgraditi dve novi paviljonski samopostrežni trgovini, hkrati pa nekaj prodajaln tobaka, časopisov in razglednic. Prodajalno spominkov, ki so Jo v Metliki gostje že doslej pogrešali, pa bodo v najkrajšem času uredil v Makarjevi hiši na sproti hotela. Ker računajo v bodoče na mnogo več motoriziranih gostov, jim morajo zagotoviti tudi mehanične usluge. Novo mehanično delavnico bodo začeli graditi že letos, medtem ko bodo problem premajhne bencinske črpalke v bodočnosti rešili tako, da bodo staro črpalko podrli in zgradili novo ob križišču cest Novo me sto—Črnomelj—Karlovac. v Globokem se ne ustavijo na pol poti Izredno razgibano delo krajevne skupnosti in krajevnega odbora Socialistič' ne zveze - S samoprispevkom si veliko pomagajo - Nabralo se ga bo za poldrugi milijon starih dinarjev Medtom ko se občaoi v nmogih kxajih sprašujejo, zakaj krajervna samouprava ne more zaživeti, se v Globokem lahko pohvalijo z lepimi uspehi. Nedvomno je to zasluga prizadevnih ljudi v svetu krajevne skiipnosti in v odboru Socialistične zveze. Nikoli ne ostanejo na p>olo-vioi poti. Ljudj« >rm nudijo Lani izposojenih 20.593 knjig Občinska matična knjižnica v Brežicah je izposodila lani 20.593 knjig. Obiskuje jo 729 mladih bralcev in 1^"^ od. lEislih. število izposojenih knjig upada v primerjavi z letom 1965. Tedaj je bilo izposojenih 24.149 knjig. V zadnjem letu je med bralci vedno več takih, ki bero knjige kar v čitalnici, ki Je zlasti v opoldanskih urah vedno polna. Takrat se zbirajo v njej šolarji. Knjižnica j« odprta vsak dan od 8. ure zijutiraj do 15. ure. Bralci imajo v njej prost dostc^ do knijg. T^ j« naloženih na. policah 8500, torej kar lepa Ubira. vso podporo, in de je sklican zbor volivcev aM sestanek s člani SZDL, je udeležba vedno zagotovljena. Krajevna skupnost v Globokem do sedaj nd imela velikih dohodkov. Od občinske skupščine v Brežicah je za leto 1965 lani prejela 300.000 S din. Druge dohodke je or pala iz krajevnega samopri spevka za četrti davčni okoliš. Denar je v gilavnem po rabila za ureditev gramozni ce in za nanroz gramoza v va si Brezje in Slopno. Potreb pa ima globoška okoliš še veliko, zato so volivci lani februarja izglasovali krajevni samoprispevek. Ta denar se zbira na tekočem računu krajevne skupnosti in končna vsota bo znašala poldrugi milijon starih dinarjev. Do sedaj se je nabralo polovico tega. Krajevna skupnost se bo najprej lotila urejanja krajevnih poti, brvi in mostov ter drugih komunalnih del. Na vaških konferencah SZDL so ponekod že razpravljali, da bi samoprispevek vpeljali tudi letos, saj bo krajevna skupnost le tako kos vsem nalogam, kd jih volivci postavljajo pred njo. Ljudije T Gkjbokem so veseli napredka sadnjdh let. Zelje po gramoandci, prodajal-ai mesa, urejei^ tngov^ itx odkupoi službd KZ so se jim uresničile. Zdaj niso več v aadiregi aa granxiz, kmetijska zadruga je o^rla mesnico, trgovsko podjetja KRKA je povečalo zalogo v tam-ka^nji poslovalnici in jo abogatdlla še za prodajo cementa ter drugega gradbenega matetnala. Za oskrbo kmetijstva skrt>i poslovalnica brežiške kmetijske zadruge, ki hkrati odkupuje pridelke. Strojne usluge oprav^ aa zasebne kmetovalce na tem območju kmetijsko posestvo. V načrtfli aa 1967 swt krajevne skupnosti ne bo pozabil na oživitev klubskega wv-Ijenja, oa stanovanj^e težave, na žeitjo po Mzerskem saloročilo so premestili del specialistične službe v bolnišnico. Gradnje novega zdravstvenega doma in dograditve bolnišnice svet ne priporoča, čeprav so načrti napravljeni, člani sveta menijo, da bi se v sedanjih razmerah morali omejiti na razpoložljive zmogljivosti. Komisija, ki ji je svet zaupal iskanje primernih prostorov za zobno ambulanto, je svojo nalogo opravila in Delavke v BETI zanima bodočnost obrata Kolektiv dobovskega obrata BETI se je v soboto, 23. janviarja, poJnoštevilno zbral na občnem aiboru sindikalne podiruinice. O delu v minulem obdobju je poročala predsednica Oilka Radanovi-čeva. Izčrpno je nandzala vse uspehe in poonanjkljivosti v kolekitaivu in i|>odbudila prisotne h kritična irazpravi. Občnemu zboru je prisostvoval predsednik ObsS Ivan Zivič ter trije predstavniki matičnega pcxil:li te-dodoflcirJev Je bila rasen zadnjega dne zelo slaba. Kaže torej, da sanimive teme niso dovolj za večjo udeležbo, In bodo morali člani starešinskcea sestava najti nove prijeme. ■ OD MARCA LANI SO STANOVALCI v hiiteh druž. last. pla^ vbli prispevek » uporabo mestnega zemljišča le m koristno stano-ninjsko povrUno. V prihodnje bo Stonovai^sko in komunalno podjetje od^rjalo prij^ievek za ce-k>tno stanovonjsko hiSo in ga obračunavalo s posameznimi nosilci stanovaivjake pravioe. To spretnem-bo Je predla^ skupščini svet za urbanizem, kotnunalne in vanjske aadeve, kar tako določa tudi republiški zakon. ■ V RESTAVRACIJI NA GRI<% si je zadnje čame pcoinet isredno povečal. Obiskovalcev je dovolj od jutra do večena in od večera do naslednjega jutara. Restavracija je odprta od šesitih zjutraj do ftirih ponoči. Kuhinja je do sedaj obratovala do polnoči, da pa bi tudi poesneje lahko ustregli gostom, bodo delovni čas v kuhinji najbrž podaljšali do štirih. ■ POCITNICE SO RAZOČARALE MNOfiE ŠOLARJE. Ves sneg Je skopnel, z nJim pa je skopnedo tudi upanje na smučanj in sankanje. Tisti, ki so se prijavili za obiskovanje smučarskega tečaja od 1. do 5. februarja,, se Se nekoliko tolažijo z mtelijo, da bo medtem le zapadlo nekaj snega. Zimsko veselje uživajo na belih smučlSčih le tisti smuterjl, ki so v ponedeljek odpotovali v Bohinj. ■ V GOSTIŠČIH ^ tE PRI-PRAVIJAJO NA PUSTNE PRERE-UITVE. Vsepovsod lX)do InMđl ples in maškerado. Obetajo bogate pustne jedilnike. Po mestu Is-tos najbrž ne bo karnevalskega sprevoda in tudi pustni parlament ne bo zasedal. Organizatorjl karnevala bodo priredili sprevod v Dobovi, vendar bo skromnejši, kot smo ga bili vajeni v Brežicah. ■ NA TR2NICI P08TAVIJAJ0 2E DRUGO 2ELEZNO KONSTRUKCIJO, pod katero bo prostor za stojnice zasebnih prodajal oev vrtnin, sadje in drugih pri delkov. Oba dela sta ie odkrita Za zdaj se morajo bnuvjevke za dovoljlti s prodajo na prostem Tako je bilo leta in leta na stari tržnici pod kostanji. maaec ali dva jih bo jfnA de^em aU snegom že varovalk streha. BREŽIŠKE VESTI ?&« Zaskrbljenost zaradi učnih uspehov Komaj polovica učencev je lani končala šolsko obveznost v osmem razredu — Starši so premalo povezani s šolo — V naslednjih letih bo treba spremeniti neustrezno kadrovsko zasedbo v višjih razredih — Osebni dohodki prosvetnih delavcev se počasi približujejo prejemkom v gospodarstvu Olcrog treh vprašanj se vedno znova razplete razprava o šolstvu. Sem sodijo učni uspehi, financiranje šol in zasedba učnih mest. V občini Brežice Je letos namenil slclad za šolstvo osnovnim šolam, glasbeni šoli, otroškemu vrtcu In šolskemu računovodskemu servisu 373,000.000 starih din ali 17,6 odst. več kot lani. Kljub težki finančni situaciji na občini so šole prejemale denar po dvanajstinah brez večjih zamud. Osebni dohodki v šolstvu so se letos povečali povprečno za 18 odstotkov. Sploh so se prejemki prosvetnih delavcev zadnja leta dvigali hitreje kot prejemki delavcev v gospodarstvu, zato se tudi razlike med enako izobrazbeno stopnjo v šolstvu in gospodarstvu manjšajo. Povprečni osebni dohodki brez nadur so biii letos na osnovnih šolah za profesorje 110.722 Sdin, za predmetne učitelje 86.840, za učitelje na mestu predmetnih učiteljev 80.300 in za učitelje 82.830 Sdin. Na srednjih šolah so bili osebni povprečni dohodki profesorja 117.790 S din, predmetnega učitelja 108.197 S din, učitelja na mestu predmetnega učitelja 107.520 in učitelja 81.120 Sdin. Glede kadrovske zasedbe Je največ težav na osnovnih šolah. Na njih poučuje 65 učiteljev, 20 predmetnih učiteljev, 6 profesorjev In 46 učiteljev, ki zasedajo mesta predmetnih učiteljev. V višjih razredih je torej pc^ še vedno zelo problematičen. Za 59 oddelkov od petega razreda dalje bi na osnovnih šolah potrebovali 88 učnih moči z višjo ali visoko Izobrazbo. Zdaj Jih Je komaj 26. Na pedagoški akademiji Jih Izredno študira 23, vendar Je med njimi 9 takih, ki niso prišli dalje od vpisa. l2iobrazbeni sestav se bo po končanem študiju teh že nekoliko izboljšal, nekoliko pa tudi i zaposlovanjem štipendistov.. Nastale pa bodo težave, ker za učitelje s srednjo izobrazbo potem ne bo prostih mest na nižji stopnji. Zdaj pa kratek pregled učnih uspehov. 2al se z njimi v brežiški občini nI mogoče pohvaliti. Nekaj krivde za to bi lahko pripisali že prej omenjeni neustrezni zasedbi učnih mest v višjih oddelkih, vzrokov pa Je še več. Šolski kolektivi so si resno prizadevali, da bi ix>-magali slabšim učencem. Nudili so Jim dodatno [>omoč, toda teh neobveznih ur pogostokrat prav tisti, ki 80 dodatne pomoči najbolj potrebni, niso obiskovali. Od 439 učencev, ki so v šolskem letu 1964/65 osmo leto obiskovali l}0uk na osnovnih šolah, Jih Je končalo šolsko obveznost v osmem razredu le 231 ali 52,63 odst. V sedmem razredu se jih Je poslovilo od osnovne šole 114, v šestem razredu 68, v petem razredu 18, v četrtem razredu 6 in v tretjem razredu 2. Brez negativne ocene Je napravilo razred 2705 učencev ali 79,3 odstotka, z 1 negativno oceno. Je napredovalo v višji razred 199 otrok, skupaj Jih Je torej izdelalo 85,13 odstotkov. Na videz je ta odstotek še sprejemljiv, toda če si ga predstavimo v številki. Je podatek zaskrbljujoč, saj kar 475 učencev ni izdelalo razreda. Za izboljšanje učnih uspehov je torej potrebna boljša kadrovska zasedba na šolah in boljše sodelovanje staršev s šolo. Toliko lahko napravijo v občini, še vedno pa ostane odprto vprašanje učnih načrtov in preobremenjevanja otrok. 10 DOLENJSKI LIST 6t.4 (879) VESTI S SENOVEGA ■ KRUH PREVA2AJO is M-novske pekarne kar na odprtem tovornjaku. Ce že nimajo primernega vozila, bi morali kruh vsaj pokriti. Negodovanje i>a nastaja tudi zaradi nepravočasne dostave kruha v prodajalne, zaradi česar morajo ljudje večkrat brea malice v službo. ■ BOLNIŠKI ODDELEK t Senovem nameravajo ukiniti, čeprav je po sploSnem mnenju nujno potreben. V njem se zdravijo bolniki ki ne morejo ostiiti doma niti ne v bolnišnici. ■ RUDARJU so nadomestili delovni čas, izgubljen zaradi snežnih viharjev v začetku leta. Na dan proizvedejo povprečno 30 ton, kot planirano, in i4)ajo, da januarja ne bodo imeli izgub. ■ SREDI JANUARJA so se v gostilni Senica pojavili trije starejši moški, ki so govorili hrvaško. Iz^jEkli so se za ddirektorje, a po njihovem obnašanju jim ta ke funkcije ne bi prisodili. Nadlegovali so solidne goste, plačali pa sploh niso. Imeli so srečo, da niso naleteli ne drugačno plačilo. Zavarovalnica za vodovod Zavarovalnica Krško je la-nd dodelila 500.000 S din za ureditev vodovoda v Venišah. Občinska skupščina je naročila projekt in ta je že' napravljen. Predvideni strošM za vodovod Leskovec — Ve-niše znašajo po tem projektu nekaj nad 90,000.000 S din. Zavod za komunalno dejavnost v Krškem je na osnovi projekta napravil svoj predračun za odsek od priključka na glavnem napajalnem cevovodu do naselja Veniše za 8,233.000 S din. Od t^a znaša delo 1,570.000 S din, ostalo pa so izdatka za material. C% bd p>omagalš uporabniki vode samd, bi se stroški nekoliko zrdžaM, vendar je trenutno na razpolago le boUko denarja, kolikor ga je prispevciila zavaro. valnica. V KRŠKEM SO ODPRLI TURISTIČNO POSLOVALNICO Led se je otajal, zdaj bo šlo laže Dober začetek mednarodnega turističnega leta v Krškem - Plenum o turizmu v Brestanici je rodil sadove - Poslovalnica podjetja SAP bo organizirala izlete po domovini in tujini - Za ogled drsalne revije v Celovcu je prijav- Ijencev za 12 avtobusov v Krškem so 24. januarja odprli turistično pisarno. To je poslovalnica podjetja SAP iz Ljubljane. Uredili so jo t središču mesta poleg Valvasorjeve knjižnice. 2e land pred plenumom o turizmiu so na sestankdii So-cdaJdstične zveze in dru^fih organizacij ljudije večkrat izrekli željo IX) taki službi. Za potne Uste, za izlete ia za razne informacije so se mo-raM obračati na brežiško poslovalnico, ta pa je biia preveč od rok. Na plenumu o turizmu v Brestanici je želja p>o turistični pisarni dozorela v sklep. Občinska skupščina, tuinstično društvo in Socialistična zveza so začeli iskati organizacijo, ki bi bila pripravljena ugoditi nji-liovim zahtevam. Začeli so se dt^vopi in podjetje SAP se je odločilo, da prevzame v občini takšno službo. Poslovalnica je začela delati z januarjem. Medtem so jo še urejali, obenem pa je že stekla organizacija za prirejanje izletov. Krčani so se množično odzvaU vabilu za o^ed dunajske drsalne revije v Celovcu. Prijavljencov je že za okoli 12 avtobusov. Napovedujejo jih še več. Občinska skupščina pričakuje, da bo poslovalnica v sezoni ob p>omoči matičnega podjetja poskrbela tudi za nudi ta predel veliko naravnah lepot, zgodovinskih spomenikov, kulturnih zanimivosti in možnosti za šport. Turistična društva v občani pa bodo poskrbela zlasti za izobraževanje zaposlenih v trgovini, gostinstvu in drugih poklicih, da bodo tujca deležni resničnega gostoljubja. Le tako bo turizem pri- dotok tujih turistov in jim priporočila obisk Krškega, Kostanjevice in drugih krajev v občini. Tujim turistom Sindikalni zbori o svojih napakah V senovskam rudniku so imeli 13. januarja vsi sindikalni aktivi zbore, na kate rih so ocenili svoje delo v lanskem letu in se pogovorili o najaktualnejših problemih v premogovništvu. Rudarji so letos prvič javno ocenili napake posameznikov in druge probleme, ki zavirajo proizvodnjo. Zahtevali so odstranitev vseh, ki gledajo le na svoje dohodke, podjetja pa jim ni mar. Na zborih so izrekli pohvalo inž. Martinu Vidmarju, ki je uvedel nov način podgrajevanja jamskih prog. S tem je izboljšal varnost in delovne pogoje, tako da so rudarji dosegli večjo storilnost. Predlagali so, naj ga za zasluge nagradijo. V razpravi so tudi ocenili delovno disciplino ter razčlenili vzroke za večjo porabo jamskega lesa. Sprejeli so sklep, da bodo storitve povečali za 5,6 odstotka, tako bodo vsaj malo večji tudi osebni dohodki rudarjev. Izvolili so nov odbor aktiva in evidentirali kandidate za skupščinske organe. nesel gospodarske koristi skupnosti in posameznikom. Otvoritev turistične poslovalnice obeta dober začetek mednarodnega turističnega leta y krški občini. Turističnim delavcem se bo najbrž kmalu uresničila tudd želja po ustanovitvi občinske turistične zveze, da bo delo društev bolj ix)vezano. Led se je otajal in vsak nadaljnji korak bo lažji, up>ajo uresniče-valci turističnega programa v Krškem, Kostanjevici, Brestanici, na BaM, Zdolah in povsod tam, kjer imajo voljo do deila. V Krškem je lani spalo 1665 gostov Od januarja do konca septembra lani je turistično društvo T Krškem naštelo 1665 nočitev, od tega 555 pri zasebnikOi. Domača gostje so prespali v družbenih prenočiščih 965-krat, v zasebnih sobah p>a 268-krat. Tujci so prenočili v hotelu 145-krat, pri zasebnikih pa 287-krat. Hotel SREMIČ ima na razpolago 64 ležišč, zasebniki pa imajo le 10 postelj. Do sedaj niti ni bdlo potrebe po večjem številu zasebnih sob, ker ima hotel dovolj velike zmogljivosti. Letos se bo morda pokazalo drugače, če bo interes za zasebna prenočišča večji, bodo omogočali nadaljnjo izgradnjo turističnih sob z namenskimi posojild. V KRŠKI OBČINI SO ZADOVOLJNI S SESTANKI SP Izbira kandidatov brez vplivov v delovnih organizacijah so sindikalne podružnice že začele z občnimi zbori - Med prvimi so bili kolektivi Zavarovalnice, TSŠ in železničarjev -v razpravah se osredotočajo na nagrajevanje, produktivnost, organizacijo podjetja in na medsebojne odnose Predvolilni sestanki sindikalnih podružnic gredo h konou. Letos so jim v kolektivih namenSki veliko pozornosti, da bi se že pred občnimi zbori i>odružnic omejili na tista vprašanja, ki povzročajo delavcem največ skrbi. To pa daje osnovni ton razpravi na bodočih zborih. Tri delovne organizacije v občini so zbore že opravile, in sicer: Tehniška srednja šola. Zavarovalnica Krško in železničarji postaj Krško in Brestanica. Občinski sindikalni svet priporoča, da bi tudi drugod pohiteli z občnimi zbori in da se ti ne bi zavlekli čee prvo polovico marca. Takrat je zadnji rcrfc in začele se bodo že druge akcije. V polnem teku bodo priprave na volitve v predstavniške organe. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Krškem E5do Komočar dobro ocenjuje dosedaiije tri siiulikalne občne zbore, ker so se člani sindUcata osredotočOi na vprašanja znotraj delovnih organizacij. Pravilno so pre-rešetavali organizacijo iista-nov oz. podjetij, nagrajevanje delavcev in prodaiktiv-nost. Povsod so se zavzemali za čim boljše i^oriščanje delovn^a časa, spregovorili pa so tudi o me^ebojnih odnosih zaposl^iih, če so ti ovirali normalno delo. Razprave so bUe stvarne in ismerjene pretežno na nepravilnosti OB, pomanjkljivosti v delovni organizaciji. Prejšnja leta pa je bila slika ravno obratna, ne povsod, ampak v večini podružnic. V delovnih organizacijali je tudi evidentiranje možndii kandidatov za občansko, republiško in zvezno skupšči> DO skorajda končano. Tovt^ riš Komočar nam Je povedal, da so kandidate skiribno izbi* rali, da pa n^brž ne bodo mogli zadovoljiti zaželen« strukture. Tako je na pri* mer predlaganih premalo žensk. Evidentiranih Je maciJ ljudi kot pred dvema letoma, to pa odtehta boljSi bor. V vseb delovnih oa^faniza-cijah posebej pooidravljajo to, da labSco kandidiusjo ved Ijiidi, s čimer prixle bodj do izraza demokratičnost. Zeto razveseljivo je nadalj«, da so predlogi spootani, da ni no-benli vtiaipreg pripravljenih seznamov in da vciklvci bres vplivov ia^in^jo bodoče kaor dddaite. J. I. Zakaj nimamo turistične zveze? 1 NOVO SKLADISCE. V skladišču Tovarne celuloze in papirja v Krškem so imeli tako malo prostora, da tudi s skladiščenjem v nadstropja niso več mogli spraviti vsega papirja. Včasih bi skoraj morali ustaviti proizvodnjo, ker ni bilo več prostora za skladiščenje, posebno za izvozni papir, ki so ga morali pripraviti večje količine za ladijski transport. %rbi jih je rc^o novo skladišče, ki so ga dogradili za novo leto. Na sliki: Prve bale papirja y novem skladišču. (Foto: Tone Zalokar) Turistično društvo v Krškem pripravlja za meščane predavanja, da bi jih spomnilo na mednarodno turistično leto. Mesto bo verjetno obiskalo precej več turistov kot prejšnje čase. Zaradi tega naj bi ljudje bolj skrbeli za cvet- 75 odborniških kandidatov Za bodoče odbornike so v občini Krško evidentirali 75 ljudi. VolUi jdh bodo 31. Njihov sestav Je zek> pester. Med njimi je veliko delavcev, inženirjev in drugih strokovnjakov, kar jie aelo ugodno za bodoči sestav skitpščine. Še enicrat: Brestanica: poceni načrt za drago šolo Na sestavek, objavljen pod gornjim naslovom v št. 44 naSega lista 10. novembra letos, nam Je poslal tov. MUivoJ Lapuh, samostojni svetovalec za gradnjo in opremo Sol pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS svoj odgovor, v katerem izpodbija nekatere trditve omenjenega sestavka. Njegov odgovor objavljamo in prosimo prosvetne delavce iz občine Krško In pristojne činitelje, naj v našem Ustu po potrebi in lastni presoji tudi oni povedo svoje mišljenje. Spoštovani tovnrlS uredniki Plsoc sestavka J. Tept>y ob-reiča Javnost, da bo nova tola v Brostanici draga ter omenja, da bi bila ccneJSa, A« M Jo zgradil) po pnrotnetn, zav^enem naćrtu, kl ga Je izdelalo projektivno podjetje REGION Iz Brežic Ker podatki, navedeni v tem sestavku, niso tođni, vaa prosim, di' '^><4Bvite naslednje; Vrvouii zahtevek občinske skup. ŠWi»o KrSko, vloicn maja 1966 na SpIoAno gonpodarsko banko. Je bil ravmjen, ker no bili stroAkl Ba unuinjo Sole po predloženem naCrtu za 50 odst. veCJi kot za drug« dole. PredraAun J« anatol 375,742.000 Sdln in ne »6 mill-JoTKnr Sdln, kot Je navedem v 61anku. Občina Krftko Je nato na naA predlog In v sodelovanju z nami ponovno proučila potrebe za novo iolo v Brestanici. Ugotovljeno Je bilo, da bi aa prvo etapo gradnje Sole »a 326 učencev, kolikor Jih bo vseh skupaj, zadostoval objekt z osmdml matičnimi uUlnJcami (240 učencev v oni laneni). Prvotni projekt pa Je predvideval 10 matičnih učilnic t zmogljivostjo 300 učencev v eni izmend. Po predračunu naj bi t« Sola z 8 matičnimi učilnicnmi stala v celoti IM milijonov Sdln ali za ooUh 182 miUJonov Sdln manj icot prvotno predvidena. - Zdaj pa se govori o podražitvi ta okoli 06 milijonov Sdln, ki da Je nastala med gradnjo. Čeprav Je to rea. Je SoIa Se vedno ceneJSa za 1/15 milijonov Sdln, kot bi bila gradnja zavrnjenega projekta. Na podražitve smo pri nas na. vajeni in si zavoljo njih ne belimo las. Toda z organizirano gradnjo Sol želimo podražitve odpraviti. Pri Šolah iz letoSnJe organizirane gradnje Je ugotovljena podražitev od O — 8,3 odat., zato Je 34-odstotna podražitev v Brestanici res presenetljiva. S posredovanjem arh. Staneta Kovlča sem dobil d<^nunentaoijo, iz katere so razvidni vzrcM dražitve. Iz primerjave med pi^-računom po projektu In »novo predračunsko vrednostjo od 18. 8. 1968« (s popisom gradbenih del in r^capitulaoijo vseh novih stroškov), kar sem dobil od izvajale^ del, sledi; Za 57 odst. adi za 38,448.139 Sdln so dražja gradbena dela in za 4« odst ali za 23,777.000 Sdin so dražja obrtniška dela. Zanimiva Je primerjava med gradbenimi deli po projektu in gradbenimi deli po i)opisu izvajalca. Tako Je na primer po projektu predvidenega 323 m> armiranega betona v vrednosti 6,2 milijona Sdln, izvajalec pa Je porabil 606 m> tega betona v vrednosti 14,2 milijona Sdin, po projektu Je predvidenih 377 m' opečnih sten v vrednosti 1,2 milijona Sdln, izvajalec pa Je vgradil 1.063 m' opečnih sten v vrednosti 4,8 milijonov Sdin; po projektu Je predvidenih 1.147 m' izkopov v vrednosti 5 milijonov Sdin, izvajalec pa Jih Je po sto. Jem popisu opravil 2,370 m> v vrednosti 14 milijonor Sdin. 2e zgolj pri teh postavkah naletimo na precejšnje podražitve, ki jlh Je težko obrazložiti. Zdi se ml, da vsebuje popis izvajalca vrsto DSpak in nejasnosti. Nadaoma služba investitorja, zlasti pa kolavdacljska komi^ja bosta morali previti predloženo dokumentaoijio od postavke do postavke in ugotoviti, v kakSni meri ao podražitve res i^iraviče-ne. MIIJVOJ LAPUH aamostojni svetovalec za giitdnjo in opremo Sol Je na oknih, za čistočo mesta, aa kulturno postrežbo v trgo. vinah in gostiščih in za nmo-ge navidezno nepomembne malenkosti. Društvo v Krškem žedi, de bi v občini vendarle ustčuio. vili turistično zvezo za pove-esavo med društvi in kraji ter za usmerjanje njihove dejavnosti. V občini so zdaj tri društva; v Krškem, v Brestanici in v Kostanjevici. Ustanoviti pa jih nameravajo na Raki, Zdolah in na Senovem. Davkov za leto 1965 ne plačajo v okolišu Velikega Podlo, ga v krški občini so bili davki za 1966 odpisani, zemljišča pa obdavčena po stari dsivčnl osnovi. Le za leto 1965 je še ostala nova obdavčitev, ven. dar kmetje nočejo plačati davkov po novem klasirar^ju zemljišč. Krajevni odbor SZDL je poslal občinsiki skupščini opozorilo, naj pristojni organi poskrbe za i>opravke. Kmetje zahtevajo pismeni odgovor, sioer bodo vložili tožbo. ena sprejema in oddaja vaše želje Vae to pa upcavičuje predlog po ustanovitvi občinsk« turL stične zveao, sloer bo delo društev pre^^ raaibito. Evidentirani kandidati v senovsicem radniicu Na sindikalnih !i)orih, kt so bili obenem tudi predvolilni zbori, so bU 2& skupščinske organe evidentirani: inž. Jože Bučair, inž. Marjan Zupan in Vinko Božič za go* spodairski zbor zvezne sikup. ščine, dr. Jože BrileJ za orga. nizacijsko-politični zbor avez-ne skupščine, Lojze Stih za organiaacijsko-politični zbor republiške skupščine, inženir Anton Koželj, Štefan Strok, Alojz Jevšnik, Franc Skober-ne in Anton Pavlič pa saa zbor delovnih organizacij občinske skupščine. Za občinsko s(kup>ščin9 bodo volivci od evidentiranih kandidatov lah. ko volili le tri kandidate. I Sveti se pridno sestajajo Sveti občinske skupščine v Kiršikem so se te dni začeli pridno sestajati. Obravnava^ jo tekoče zadeve in pripravljajo poročila o dosedanjem delu. Seja skupjščine bo v februarju. O planu in proračunu za letos skupščina še ne bo mogla razpravljati, dokler ne bosta sprejeta zvess-ni in republiški proračun, šele potem, ko bo^ znane stopnje občinskdh dohodikov, bo občinska skupščina lahko s|}(rejela odlok o občinskem proiračunu. DOLENJSKI LIST Še 5 dni do konca! Tekmovanje v zbiranju novih naročnikov, ki smo ga razpisali sredi lanskega novembra, bo 31. januarja 1967 zaključeno. Mnogi zbiralci nas sprašujejo, kakšno je stanje na »tabeli najboljših«. Nekateri pripravljajo za prihodnje dni spet nekaj presenečenj, vse pa nas zanima, kdo je po 9 tednih med najboljšimi. — V torek opoldne so bili doseženi naslednji uspehi, oziroma je bilo zbrano naslednje število novih naročnikov: Rudi Ameršek, Sevnica: . . 385 Cveto Križ, Kočevje: . . . 72 Štefka Breznikar, Črnomelj: . 57 Jože Auersperger, Novo m.: 56 Peter Jančan, Črnomelj: . . 53 Justin Kranjčič, Novo mesto: 52 Roman Gorenc, šentrupert: . 42 Nada Žabčič, Metlika: . . . 40 Ivan Rober, Ribnica: . . . 39 Anton Omerza, Dolenja vas: . 38 Ivan Merhar, Kočevje: . . . 31 Jože Muhič, Novo mesto: . . 31 Zaključni pregled tekmovanja bomo objavili potem, ko bomo dobili in vpisali tudi vse kuverte, ki bodo oddane še 31. I. 1967. Tekmovanje se krepko nadaljuje in želimo vsem zbiralcem pri njem kar največ novih uspehov! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Največ iz Kočevja! Kar 105 novih naročnikov smo dobili v zadnjem tednu iz kočevske občane, 38 iz brežiške, 16 iz črnomaljske, 25 iz krške, 5 iz metliške, 63 iz novomeške, 10 iz ribniške, 21 iz sevniške in 42 iz trebanjske občine. 26 naročilnic so nam poslale razne pošte, za inozemstvo pa so rojaki naročili še 6 listov. Od 18. do 24. januarja znaša čisti prirastek: 357 novih naročnikov. Cveto Križ iz Kočevja nam je v minulem tednu poslal še 62 novih naročnikov, Julij Skubic iz novomeškega »Kovinarja« 7 naročnikov, pismonoša Peter Gabrič s Senovega 5, pošta v Krškem 5, Jože Muhič Jz »Laboda« v Novem mestu 31, Anton Hren iz Trebnjega 6, Slavko Podlogar iz »Tekstilane« v Kočevju 15, dimnikar Ivan Rober iz Ribnice še 6, Drago Pod-reberšek iz kočevskega rudnika 11, pismonoša Roman Gorenc iz Šentruperta 17 in Marica Pavlovič iz sevniške »Jutranjke« še 7 naročnikov. Po nekaj naročnikov so poslali tuda nekateri drugi stari in novi sodelavci. Veselje ob vsaki številki! Dolenjski list pridobiva ugled tudi preko meja dolenjske deželice, saj ga uprava tednika pošilja zdaj že v 28 tujih držav. V sosednjih republikah, v sosednjih deželah in v mnogih državah preko morja najdemo med našimi izseljenci rojake, ki se veselijo slovenske besede iz domačega lista. V Ameriki, Franciji, Kanadi, Nemčiji, Avstriji, Italiji in drugod je lepo število Dolenjcev, ki imajo tudi svoj Dolenjski list. Pisala mi je nova naročnica iz Zemuna: »Vaš list je lepo urejen in vedno zanimiv, tako da sem kot Dolenjka vsake nove številke vesela.« In tako pišejo mnogi stari in novi naročniki doma in na tujem. Kmalu nas bo 30.000, to pa res ni več malo. VLADIMIR PREZELJ (Brez zamere: 27.500 rednih naročnikov bo res kmalu, do 30.000 pa je še vedno dolga pot, čeprav se na njenem koncu skriva uresničeno geslo: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! — Uredništvo lista.) Za nove: 9 knjižnih daril Med 357 novimi naročniki je bil žreb v torek dopoldne naklonjen naslednjim novim naročnikom, ki bodo dobili vsak po eno knjižno darilce: Pepca Brulc, Smolenja vas 23 pri Novem mestu, Slavko Kristan, Odrga 14, Trebnje, Štefan Gračar, Senovo 35, Ana Hudoklin, Roška 56 Kočevje, Franči-ška Boje, Dolenja vas 54 pri Ribnici, Lojze Štefanič, Kvasica 7, Dragatuš, Rozalija Požar, Vrhje 68, Kapele, Janko Reba, Trdinova 2, Metlika, in Ivan Judež, Gaber je - Tržišče. Pogled v eno izmed jedilnic nove restavracije nad bencinsko črpalko pri hotelu Grad Otočec ob Krki. Objekt sodi prav gotovo med najlepše turistične pridobitve zadnjega časa in je v ponos širši Dolenjski. Restavracijo pri motelu Otočec je projektiralo projektantsko podjetje EMONAPROJEKT iz Ljubljane, arhitekt stavbe in notranje opreme pa je Miloš Lapaj'ne, dipl. inž. arh. Statik je bil Dore Martinjak, dipl. gradb. inženir, izvajalec gradbenih del pa SGP Pionir iz Novega mesta. Investitor restavracije, hotel Grad Otočec, je začel poslovati v novem objektu v zadnjih tednih, vsi dosedanji gostje in obiskovalci pa so smotrnost novega objekta, njegovo lego in prikupnost na moč pohvalili! (Foto: Janez Kališnik, Ljubljana) Vprašanja projektantu 1. Tovar"^ direktor. Icaj sodite ® pomenu nailalj-njega ""^^ticijskega vlaganja * l^orist turizma, gledan® y 'hiči nenehne rasti sp' '^nega turističnega Ali so projekta«''^ podfietja vse-stransk' Pripravljena na morebf" hiter skok naročil n» področju? 2. Ali stf P1 projek'.ira iju objekt*! v kat<»rem bo v soboto ^ečer l. Dolenjski ples, imeli na tiste ugodne pogoje.ed'ni lahko za-giotovij® /®Cilizacijo znanega »Temeljite, vsestraJ* ® priprave — cenen,J^^liteten objekt!« Kaj sO* ® o funkcionalnosti restavracije, glede izkušnje za delo ta*" objektov? 3. prosimo, v obliki: kaj vse obsega ' ®^vnost Vašega podjet?' Ali ste šli mor-da v fožjo specia-lizacijO; "Vaj štejete med naljlep^^^^spehe svojega do.sedJi*"®^ razvoja in dela? V soboto zvečer bo v novi restavraciji hotela Grad Otočec tik ob avtomobilski cesti I. Dolenjski novinarski ples. Priredila ga bo podružnica Društva novinarjev Slovenije v Novem mestu s sodelovanjem kolektiva iz uredništva Ljubljanskega dnevnika, namenjen pa je poživitvi družabnega življenja v naši pokrajini. Pri2aiati je treba, da takih prireditev manjka — uvod v mednarodno turistično leto pa je lahko za naše razmere tudi tako zabavno-družabno srečanje. Dolenjska, ki si na moč prizadeva stopiti v korak z razvitejšimi predeli naše ožje in širše domovine, E>otrebuje več družabnosti! Zares ni turizem samo modema hitra cesta ali nov, moderen gostinski objekt — potrebujemo tudi nasmejane, odprte ljudi, ki se po težkem, napornem delu znajo razvedriti in od srca nasmejati. Trdimo celo več: ko zahteva uresničevanje gospodarske in družbene reforme vse naše sile in sposobnosti, terja prav to v isti sapi tudi priložnosti, da si po delu odpočijemo in spet naberemo sil in spodbud za izpolnjevanje jutrišnjih nalog. Izkoriščamo priložnost pred sobotnim novinarskim plesom na Otočcu in smo z željo, da bi predstavili moderen objekt našega otoškega hotela širši dolenjski javnosti, za to priložnost posebej prosili direktorja projektivnega podjetja EMONAPROJEKT iz Ljubljane, tov. inž. arh. Miloša Lapajneta, da je odgovoril na tri vprašanja našega uredništva. Medtem ko nam je zima letos nasulu snega, da ga je povsod preveč, se marsikje ob sinjem Jadranu športni ribiči ne ustrašijo »zimsko mrzle« morske vode in radi pogledajo v njene skrivnosti. S takim športnim srečanjem na Malem Lošinju se je ob letošnjem novem letu začel tudi spored prireditev v mednarodnem letu turizma: predstavniki 41 mest iz Italije, Francije, Monaca, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije so se pomerili v podvodnem ribolovu. Zmagala je Jugoslavija, na drugem mestu med posamezniki pa sta brata Dubravko in Vlado Bale-novic, ki ju vidimo, kako predajata ulov. (Foto: Tanjug) Turisitjični promet v SJoive-niji in Jugoslaviji skokoma narašča in presikakuje naše možnosti. Ker turizem ni samo lepa in sodobna cesta, odprta meja ali sodobno grajen turistični objekt, ampak tudi prijazen nasmeh, spoz-navajnjje ljudi, tipičnost naših običajev, zgodovine, kulture, d nače hrane, čdstota prtov iitd., zato tudi sama pnjpravdjenait pno(jeik.ita.tsl:ih podjetij na »morebiten« porast nairočil s tega pKKiročja ni dovoJj. Slovenija, zelo različna po naravnih in kultuimih lepotah (aJpska, ravninska in mediteranska) ima vse pogoje, da se turistično polno ireusvi-je ter da vsem prehodndm turistom nudi tdisto, kar od nje pričakujejo. Turizem bi moral piri nas biti ena prvih peonspektdvnih gospodarskih panog, vendar tudi na tem področju zaostajamo. Se vedno samo goivori-mo o nekaterih predelih, ki bd prišli v poštev za razvoj, čeprav bd morato bfiti vsa Slovenija zanimive za bo; nimamo še regionalne študije o turističnem razvoju republike; govorimo šele o cestah, ki bi jih žie moirali graditi; nimamo nastanitvenih kapacitet za mildijone gostov, ki bodo prišli. Za bodoči razvoj nimamo in ne naročamo nar črbov ter v to panogo prema lo in nenačrtno investiramo, dasiravno vemo, da se te in vesticije najhitreje vračajo. Kljub reformi se način planiranja in investiranja še m nmogo izboljšal. Investiitorji se še vedno spomnijo na na črte šele talkrat, ko je treba začeti vraditi, dobiti kredit ali oelo odpreti zgrajeni objekt! Enako se je godilo tudi pri projektiranju tega objekta. Idejni osnutek z ekonomskim izračimoan je moral biti napravljen v 10 dneh, po zagotovitvi kredita, ki je bil pozneje seveda preniaek, pa vsi gJaivni načrti v pičlih 3 mesecih. Zaradi kreditnih težav je potem trajala gradnja cela tri leta! V t^o kratkem termiinu seveda ni moglo biti temeljitih in v.ses.tman.skih priprav vendar smo z investitorjem in drugimi gostin- gjoenni ^^ovnjaki podirobtno proui!''' ^in obratovanja objeKi* ^V>udariti moram poi^ <^Oivanje investitorja s ki se danes odraaf^^bri funkcioinalno-srta zgii^ restavracije. Objfi'J® namenjen pired-vsem prehodnih go- stov ' zato potrebno čampr^j^raditi še predvi-dene prostore. Po- sebns ^L^^ost bo bar, si-cer a ga inve- stitor opremiti do Ke-r objekti, kd jih tuiriaem, imeti nekaj ^^^^venega, tako da ^VESTILO vse goste I. novinarskega ple^i bo vstop v novo »Otočec« v aveče.r mogoč saifl0 Vstopnioo, ki je hkr^jj/^rvacija mize in 5 Vsem, kd so vpl^^rvacije, smo vstw ie poslali, ostale r jj^sdimo, naj jih talcev *®iejo v upravi Dol«*1 lista. Prireditelji ^Ica obisK°V privlačijo in ga kfljti^Jjg. ®Mbamolbilslki vožnji Pj^eK> in opozorijo nase- letni terasi po- atavtf. J^tonske gobe. Mo-goče ^.stavracija po njih doto^Ujeh, Sv°je ime. V Podjetju projek-tiirai^g ^^zein, visoke in vendar največ j% ^radbe. Sprojekti-naJli 'jtv,r/ln°Ro stanovanjskih „ b od nizkih do stolpj j J**11:>8X> šol, vrtcev, trg^'^^trijskih in up-raivr^c,- "- Za turistične poti1^ -^projektirali več gostijj^ ^ratov, rned nji-mi ^ Vitrancu, ho- beJ ^ Vrhniki, ho- tel n°; to so še žič- nic«:j. wV vrh, Zelenica, JuhoV.^'uice itd. Med najU®^.^® realizacije vse-kakf^ trgovska poslovna so progi, ki ni rentabilna, vozili. Člani glavnega gadjega gnezda metliškega in zraven vesoljna zalega gadov in beloušk je trdno prepričana, da bo železni hlapon še vrsto let svoje črne saje p>o belokranjski zemlji pljuval in tako svojo rentabilnost dokazoval. Ce pa bi se le kako drugače preonegavilo, metliška gadja zalega ne bo vrgla puške v koruzo. Rentabilna proga mora biti! Taka ali drugačna! Kdor tega ne verjame, se bo lahko na svoje oči prepričal v Metliki na pustno nedeljo, 5. februarja popoldne! Spoštovanje do cvička Prejšnji četrtek smo na prvi strani našega tednika poročali, da je krški Agrokom-binat odprl v Ljubljani novo vinsko klet in trgovino za prodajo pijač na drobno. Zadnji stavek objavljenega »poročila je bil tiskan takole: »Sloves bo dal prodajalni AGROKOMBINATA predvsem Cviček«. Stavec je tako postavil, čeprav je bilo v rokopisu napisano z malim »c«... Torej — gospod Cviček, z velikim C! Smo za to: odslej povsod in vedno: Cviček z velikim C! Ce bo pravi, dolenjski (ne tisti iz mariborskih ali kranjskih »vinogradov«), potem tudi dvakrat veliki C! RAKKi a s.A i.Ll\(). Med po|i>runlavščinami, ki so j>h lani za pusta pripravili Metličani, je bila tudi vesoljska točka: na Luno ho izstrelili raketo. (Foto: Tone Gošnik) SVETOVNI ZNANSTVENIKI GOVORE Tudi rak bo premagan! 4. NADALJEVANJE Dalje navaja prof. Doli, da so poskusi v angleških laboratorijih pokarzali, da lahiko katran iz tobačnega dima povzroči raka tudi na koži. Znanstveniki opozarjajo kadilce, naj se varujejo pred zapeljivim strupom, DVA MILIJONA ŽRTEV! Letošnja Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo je bila podeljena dvema večletnima raziskovalcema raka zato, ker sta veliko prisi>evala k temeljnim znanstvenim raziskovanjem. Vendar je nemogoče povedati, kaifco daleč smo že prišli od teh teoretičnih rezultatov k praktičnemu zdravljenju ljudi. Prof. Peyton Rous je že leta 1910 odkril viruse, ki povzročajo tvimor, pomen njegov^a odkritja pa so spoznali šele v zadnjih desetih letih. Prof. Oharles Haggins je izpopolnil hormonsko zdravljenje raka na prostati. Njune znanstvene metode veljajo za glavne metode sodobnega zdravljenja raka. Prizadevanja zdravnikov in biologov, ki so povezana s prizadevanji učenjakov v drugih Nevarnost žarčenja preizkušajo v vseh nuklearnih institutih. Za merjenja uporabljajo »fantome«, lutke, iz plastične mase, kakršno kaže tudi gornja fotografija. Na t^ način merijo stopnjo žarčenja tudi v institutu za nuklearne raziskave »Boris Kidrič« v Vinči pri Beogradu. (Foto: Tanjug) vejah znanosti, se čedalje bolj osredotočujejo na področja škodljivih (malignih) oziroma nevarnih tumorjev. Prevladuje mnenje, da je tumorjem samo v prejšnjem letu po vsem svetu podleglo blizu 2 miljona ljudi. Tako je rak postal najnevarnejša bolezen sodobnega človeštva. DOKTOR SABIN JE PROTI RAKU Znameniti iznajditelj vakcine proti poliomielitisu (otroški paralizi) dr. Albert Sabin je pred kratkim izjavil na tiskovni konferenci, da so njegova sedanja razdskovanja usmerjena na področje raka. Sedaj proučujejo poseben virus, ki lahko pri nekaterih živalih povzroči tumorje. Prav ta virus dobimo tudi pri ljudeh, na katerih smo povzročili okuženje. Doktor Sabin misli, da bi z nadaljnjim raziskovanjem tega virusa lahko našli ključ za uspešen boj proti rakotvornim virusom. Za vsak primer pa je dr. Sabin ofpozoril raziskovalce, naj se varujejo prenagljenih sklepov o pokončavanju raka. Po najnovejših poročilih se angleški znanstveniki trudijo, da bi skcčistruirali nov stroj za oddajanje radiacij, posebno nevtronov. Prepričani so, da bodo čez tri leta izumili napravo, ki bo zaustavljala rast nekaterih nevarnih tumorjev dosti učinkoviteje, kakor pa to dosegajo s pomočjo rentgenskih žarkov. Navedena mnenja in izkušnje nam dajejo upanje in pogum, ker se je pokazalo, da znanost ne pozna meja ne razlik v družbenih ureditvah, kadar gre za boj proti sovražniku vsega človeškega rodu. Svetovno javno mnenje pričakuje od nas — tako pravijo učenjaki — da bomo prišli do odločilnih rezultatov v boju proti vsem oblikam tumorjev. Kaj smemo torej pričakovati? Francoski akademik prof. Halpem sporoča, da smo lahko optimisti. »Prepričan sem,« zatrjuje, »da bo človek premagal raka, kakor je na primer premagal otroško paralizo. To je le vprašanje časa.« KONEC A. B. Evidentirano veliko število občanov Kot so ugotovili predstavniki družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine na skupnem sestanku v četrtek, 19. januarja, bo mogoče izbrati iz številnih evidentiranih kandidatov za. bodoče odbornike in poslance res dobre ljudi - Po petem januarju se bodo že začeli kandidacijski zbori Kandidata za zvessne poslance v 61. volilni enoti, v katero spada tudi sevniška občina, so bili že objavljeni. Vendar so zastopniki vseh šestih občin na nedavnem posvetu predlagah še dva kandidata: Ceneta Božiča, direktorja Lisce, za gospodarski zbor in Alojza Libni-ka iz Šmarja za zvezna zbor. Za veliko število je bilo evkientiranih kandidatov tudi za republiško skupščino, kjer bo spomladi potekel mandat Elki Grilčevi v gospodarskem zboru in Rudiju Stoparju v kultumo-prosvet-nCTn zboru. Za poslance v gospodarski zbor so bili predlagani; Maks Bile, Jože Knez, Vlado Senčar, Prane Ogorevc, in Franc Avsec. Za kultumo-prosvetni zbor so bili doslej evidentirani: Jože Bogovič, Metka Krai^c, Jeiko Stojs, Ničvredna avtobusna proga Tovariš urednik! Podjetje Gorjanci je po ukinitvi železniške proge Tri-žišče—Šentjanž uvedlo avtobusno progo Šentjanž—Sevnica. Vendar se s tem avtobusom me, ki srno zaposlene v sevniški Lisci in Jutranjki, sploh ne moremo voziti, ker vozi pre!aasno. V Sevnico pripelje deset minut pred šesto, pri nas pa začnemo delati že ob pol šestih. Tako ta avtobus izgublja potnike in bi bilo skoraj bolje, da bi progo ukinili. Delavke iz Lisce in Jutranjke Povprafieivali smo na otočin-9ki upi'avi, kjer so na oddel-Icu 2)a gaspodam^JVD skupeij z uporabniki pdroge sesbeivili vozni red. Tam so nam aatrdi-11, da je tak vconi led trenutno najboljši, ker je toreba upoštevati tudi druge prebivalce, ki g^redo v Sevnico po uradnih opravkih, dekkvce, ki ZBično delaiti ob deatih, in uskid^benoe, ta aateo delati ob sedmfii. Povedali ao tudi, da je v začetHou vceil ta arr-tobus bolj ^odaj, vendar so na konferenci kraOervae otrga-nizacije SZDL pirebivalci zia-tirjevali, da pelje prezgodaj. Verjetno bi bila najboljša ire-šiiteiv, de bi Jutrei^jfloa in Lisca uvedli ne tistih delaivnih mestih, kjer ao ta deMete zaposlena, zaičetek dela ob Seeti uri, kot ga imajo v drugih podjetjih. UREDNIŠTVO Franc Perme, Branka Bogovič, Hilda Stojs in Miha Tomšič. Na decembrs&ah javnih shodih so biU predlagani tudi številni kandidati, ki bodo spomladi zamenjali 28 od- bornikov občinske sikupščine. Samo za o^e področje Sevnice je bilo predlaganih čez 20 ljudi, zato volilna komisija meni, da bo iz tolikšnega števila mogoče izbrati dobre odbornike. Slabi učni uspehi - tudi zaradi slabih učnih metod Aktiv komunistov prosvetnih delavcev je imel prejšnji mesec posvetovanje o izobraževanju in vzgoji na osnovnih šolah, čeprav malo pozno, objavljamo kljub temu nekaj najvažnejših misli, ki so jih o tako pomembnem vprašanju povedali prosvetni delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki so tokrat pustili ob strani materialno stanje šolstva. dajejo boljše učne uspehe. Zavedati se je treba, da nič ne pomaga, ako je vsebina pouka, še tako bogata, de pa je učitelji ne znajo dobro posredovati. Podobne misli so povedali tudi drugi prosvetni delavci. Branka Bogo-vič in Marjan Horvatič sta zahtevala poglobljen študij na področju metodike in hkrati opozorila na težave pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev. Franc Molan, podpredsednik občinske skupščine, je pozval prosvetne delavce tudi k večji prizadevnosti in večji poklicni zavzetosti pri idejno-vzgojnem delu. Opozoril je na vlogo sindikata prosvetnih delavcev. Jože Bogovič, sekretar občinskega komiteja, ki je obširneje govoril o nalogah šolstva pri vzgoji v socialističnem duhu, je med vzroke, ki so pripeljala do nezadovoljstva, prištel tudi prevelik odstotek žensk med prosvetnimi delavci. Na koncu je predlagal, naj bi sklicali budi širše posvetovanje prosvetnih delavcev, na katerem se je treba odločiti, kaj |e v obravnavanem gradivu najbolj pomembnega. Na sestanku aktiva so izvolili nov sekretariat. Sestavljajo ga: Franc Perme, Jožica [Jdovč, Marica Sonc in Mari-a Molan, sekretarka aktiva. M. L. Loški prosvetni dom razpada Prosvetna dejavnost v Loki Je bi-a dolga leta po vojni precej raz-ita, čeprav občina ali ObO SZDL dsta dajala dotacij. Zdaj pa je 0 let stari prosvetni dom to do-rajal in je nujno treba popravi- 1 vsaj pod in streho. Zadnja le-» je PD Primoža Trubarja sdoer irejelo dotacije od SZDL in ZTV, endar ne zadostujejo. Odbor društva se je na zadnji »ji odttočdl, da bo tucffl letos riredtl pustovanje. Cisti dobiček rireditve, ki bo 4. februarja, so J amenili za popravilo doma. Odar zato pričakuje od občanov, ] a se bodo v čim večjem Številu ( deležlli pusto van j a Najboljše laske bodo nagrajene. S. Sk. V gasilskem domu na Bregu so vaščani uredili tudi trgovski lokal. Vsa dela s( opravili prostovoljno. (Foto: Franc Pavkovič. Nezaposlenost v Sevnici ne narašča Po podatkih celjskega zavoda za zaposlovanje razen v sevniški občini v vseh drugih ol^inah, ki jih zavod zajema, nezaposlenost narašča - Ob koncu lanskega leta (31. decembra) Je v Sevnici iskalo s pomočjo zavoda zaposlitev 224 ljudi, od tega 137 žensk Od teb 224 nezaposlenih jih 100 prvič išče delo. Med 137 nezaposlenimi žei^kami je precejšen del tistih, ki so odpadle pori ijreiakušanju sposobnosti za delo t konfekcijski industriji. Kot je znano, prirejata tovarni Lisca in Jutranjka posebno testiranje, preizkus sposobnosti, šele nato jih s posebnimi tečagi usposobijo za delo. Prav adaj potekata dva taka tečaja; trimesečni v Ju-traixjki in šestmesečni v Li- V šolah sevniške občine j« v zadnjem letu komaj neka: več od polovice vseh šolarje* redno končalo osemletko število ponavljavcev pa se j« v zadnjih petih letih celo po-trojilo. če pustimo ob strani materialno stanje šolstva, ki nedvomno tudi vpliva na nivo znanja učencev, so po mnenju pedagoškega svetovalca Jožeta Petančiča krive neuspehov predvsem slabe, zastarele učne metode. Učitelji namreč poučujejo še marsikje tako, kot so poučevali nje — predvsem z verbalizmom, ki iz mladih ljudi ne dela tistega, kar bi želeli. Sol a naj vzgaja predvsem ljudi, ki znajo misliti z lastnim razumom, ne pa samo manje reproducirati. Medtem ko sedaj v šoli govori večinoma učitelj, bi moralo biti tako rekoč obratno; treba bi bilo uveljaviti metodo dvogovorov in še druge sodobnejše učne metode, ki TRI DROBNE ■ ODARILI SO VSE, Id so stari nad 76 let. SevnišSoo društvo upokojencev, ki šteje okoli 700 članov, je za novo leto obdarilo vse člene organizacije, ki so stari nad 75 let. Naštela so jih točno 76. Vsi so bili zelo veseli izkazane pokornosti. ■ OD 12.000 OSEBNIH IZKAZNIC, kolikor jih bo treba zamenjati v sevniski občini, so jih do konca prejšnjega tedna izdali že 8.000 ali dve tretjini vseh. ■ MOST NA CESTI pri BLanci je novomešlkn Cestno podjetje pred kratkim že popravilo. Brežiška knjižnica skrbi za podeželje BrežBŠka matična knjižnica. ki deluje v sklopu PD »Stanko Černelič«, ima v pax)6ivetnem domu že nad 8000 knjig. Poskrbeli so tudi za bralce revij in časopisov in S9arxje uredili poseiben kotiček V osmih kovčkdh imajo zbrane knjige za potujoč ki>]ižnioo, ki redno kirožd po občini. Le melo setvnišldh občanov ve, da je tudi v Sevnici podobna ustanova. Pred 7 leti so pobrali knjige prosvetnim društvom po vaseh in oblju-bdli, da bodo organizirali po-tutjočo ki^jižndoo. Dve ali tri leta so aa podeželje res skrbeli, potem pa je vse tsamirlo. Prosvetna ditištva zato žalijo, da uprava občdnske knjižnice IV Sevnici zopet uvede potujo&o knjižnico ali pa društvom vime knjige. S. Sk. aoi, ki ju obiskuje olrold 40 žensk. Po kvalifikacijski sestavi je med nezap>oslenimd 174 nekvalificiranih (od tega 125 žensk), polkvalificiranih je 16 (4 ženske), kvalificiranih in visokokvalificiranih 23 (5), z ni^ strokovno izobrazbo 5 (3) ter z visoko in višjo šolo 6 (0). Po starosti jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: do 18 let jih je 74, od 18 do 25 let 61, od 25 do 40 let 54, od 40 do 50 let 26 in čez 50 let 9. Med vsemi nezapKJslmima jih okoli 40 dobiva tudi denarno pcMnoč. Na izpostavi zavoda v Sevnici menijo, da je na nazadovanje nezaposlenosti vplival tudi odhod precejšnjega števila IjiKid na delo v zamejstvo. Zadnje čase tudi zavod posredi^je takšno zaposlitev Letos zagotovo razstava znamk Občnega zbora filatelistič-nega društva v Sevnici, ki Je bU drugo Januarsko nedeljo, se jih je od 33 članov udeležilo 27. Po živahni raspravi so se dogovorili, da bodo za letošnji občinski prassnik za, gotovo organizirali raastavo znamk, česar lani zaradi po. manjkanja denarja niso mogli uresničiti. Društvo bo tudi vnaprej vodU njegov predsednik Bogomir Milost. Letos bodo ustanovili tudi filatelistični krožek na oisnov-nl šoli v Sevnici, kjer bodo za to dejavnost dobili poseben i>rostor. in bo na primer proti koo-cu januarja z ivjegovo pomočjo odpotovala večja skupina ljudi na delo ▼ Francijo. V Sevnici ni ne pevskega zbora ne godbe »Kije so tisti časi,« pravijo starejši Sevničani, uko smo imeli pri nas tri godbe na pihala in pevski zbor, katerega glas je šel daleč naokrog. Pred nekaj leti je zamrlo eno in drugo, čeiMtuv števdto prebivalcev narašča in se kraj gospodarsko lepo razvija. Toda na žalost je alkitivne loultume dejannuo-sti vse manj. Oudno se mi zdi/ da glasbena šola ne usposobi orkestra, ki bi lahko nastopal na javnih prireditvah, ki ao vse bolj revne. Ce mladina ne tiaj^ razvedrila v tiaUh dejavnostih, v katerih smo ga imeli mi, naj se izkaže T drugih koristnih deOSAr-nostih, da bomo vedeli, da živi...« NE HOOI DOMOV BREZ Delavci sevniškega Kovinskega podjetja pri varje nju kf^nstnikcije za termoelektrarno Trbovlje. (Foto: M. r, > IfHISKI^ESTNIK DRAMATIČEN ZAČETEK OBČNEGA ZBORA RD MIRNA V MOKRONOGU 22. JANUARJA PRIVRELO JE DO VRHA Iz ribiške družine Mirna so izstopili ribiči sevniškega in krmelj-skega pododbora, družina pa bo še naprej obstajala Glasovanju o dodatni točki dnevnega reda: reorganizaciji družine, ki 80 jo predlagali ribiči sevniškega in krmeljskega pododbora, je sledilo napeto pričakovanje pri štetju glasov. 33 jih je bilo za dodatno točko, 44 pa proti njej. Takrat je završalo; člani pododborov iz Sevnice in Krmelja so se dvignili in demonstrativno zapustili dvorano. Njihovim klicem: »Ne boste več jedli naših rib, pridite še k nam, če se upate,« je osiveli starček, eden izmed tistih, ki so ostali, zaklical star ribiški pozdrav: »Dober prijem!« Tako je pena, ki se je nabirala že leto dni, udarila čez rob. Dva izmed šestih pododborov sta dokončno iz družine izstopila, prvotna družina je razbita. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi k temu povedali zastopniki Ribiške zveze iz Ljubljane, ki pa jih tokrat na občni zbor ni bilo. Ker po odhodu sevniških in kr-nieljskih ribičev občni zbor ni bil sklefpčen, je bilo treba čakati eno uro, kot zahteva statut, da je občni zbor lahko razpravljal naprej. Pravkar dožiiveti dramatični zače- tak zbora je tako rekoč potisna v ozadje vsa številna vprašanja, ki so se nabrala v teku leta In ki so čakala na obravnavo. Čeprav smo land vseskosa spremljali razvoj dogodkov, ki so v nedeljo pripeljali do vrhunca, je v nekaj vrstah težko popolnoma objektivno oceniti vzroke, ki so pripeljali do razcepa, čeprav so vsi odgovorni vedno zatrjevali, da je hitrejši napredek možen samo v enotaiem gospodarjenju po načelu: Ena voda — en gospodar. »Sovražimo se, pa se ne poznamo!« To je na zboru dejal eden izmed ribičev. Kjer je sovraštvo in trma, tudi enoletein trud za zbližanje ni LETO SR OBLETNICE USTANOVITVE GUBCEVE BRIGADE Številne proslave v Mirenski dolini Cetit8tx>Jetnica ustanovitive Gujbčave bardgade, ki Je bdla tako tesno povezana z bliž-ojo preteklostjo Dolenjske, poeeibno pa tzcibanjske občine, Kaluži počastiteor, wed-iK) slovesa bn^ade. Tega se zaveda občinska komisija za pnpr&vo pros^afve, ki skup-tK) s stalnim odborom Gub-čeve bnigade vestoo pripravlja prLredMefv. Ne samo priredbe aa dan prad obUetniloo ustanovafcve, vaa letošnja prazaoivanja naj imajo obeležje obletnice. Na osnovnih šolah se bodo učenci pomeiriji poni pisanju Daloe ie poenaivanja naše bHžnoe prete^Llosita, posebno pa o poznan^anju poti in borb gubčevcev. Komisija, ka jo vodi Bojan Brezovar, ravnatelj šentruperSke osnovne šole, bo oi^anizirala tudi tekmovanje med osmdmi razredi osnovnih Sol v piireditvd JPodarjenje KGP is Brežic, začasno ustavljena. Najprej bo potreben še skupni dogovor ob^ gozdnih gospodarstev, občinskih skupščin in predstavnikov sekretariata za gospodarstvo, da bi na njem skušali poiskati ustrezno rešitev in izhod iz sedanjega stanja. bo odkril tudi spomenik padlim. Na svečanem delu proslave bodo nastoipdM tudd invalidski pevski zbor, godba mdlioe iz LjuMjane, trebanjska godba in domači pevski zbor. Zatem bo veselo srečanje. Ker konrusdija nima naslovov vsdi borcev aJi njihovih najbližjih sorodnikov, že sedaj počiva vse, da se prosASr ve, ka je organizirana zaradi njihovega paispevika v NOB, gotovo udeležijo. M. L. Prijetno presenečenje Se nismo dobro zapisali podatkov o popravkih lanskega občinskega proračuna, ki jih je sprejela trebanjska občin, ska skupščina na aadnji seji, že imamo pri roki tudi najnovejše podatke o proračunu za vse lansko leto. Po njih je bil dotok dohodkov občinskega proračuna celo nekaj sto tisočakov večji, kot so sestavljalci predvidevali pred letom dni. Ker so bili pri popravljanju proračuna tudi izdatki zmanjšani od 715 na 707 milijonov starih dinarjev, bo sedaj nastala razlika po- menila dohodek lecašnjega proračuna, ki bo prišla zelo prav. Da se je zadnji trenutek obrnilo toliko na bolje, je prispevala predvsem v ce. loti nakazana repub iška dotacija. Blok v Mokronogu v mokroooškem bJotou, ki je takšen ostai od lanske jeseni, je pet stanovanj že prodanih; šestega bd rada kupila šola, vendar še nima zago-tovdrjenega denarja. Graditelj je pied kratkim obijubil, da bo bk)k dograjen do maja. Regulacija Mirne in Temenice Do 1971. leta naj bi po predlogu splošne Vodne skupnosti Dolenjske porabili za regulacijo Mirne in Temenice še 517 milijonov Sdin. Občina bo morala sama zagotoviti 202 milijona - Predviden že tudi vrstni red regulacijskih del Zadnja etapa mokronoškega vodovoda da je 25 mladincev že obljubilo sodelovanje. Skupna vre(faiost vseh del, ki jih bo cq>ravila mladina, bi bila 9 milijonov S din, prebivalci vseh treh Taai pa naj bi s prispevkom ^raH 6,5 milijona, za kar je potrebna še privolitev večine vaščanov. Občinska skupščina, ki bo zagotovila razliko do 31 milijonov ic drugih virov, verjetno celo iz mednarodne dobrodelne pomoči, zato ne dvomi, da bodo vaščani Puščave, Prelesja in Bistrice na ljudskem glasovanju rekli; DA. Oe bo večina obkrožila na glasovalnih lističih to besedo, 'bodo proti koncu jimi-ja že zapeli krampi in lopate. Velika gospodaiska škoda, kd nastaja vsako leto zaradi tega, ker tokovd Mirne in Temenice ter z>junih pritokov niso urejeni, siMjo trebanjsko občino, da poišče vsa razpoložljiva sredstva aa to, da bi dokončana že začeta regulacijska dela. Po progra-meu Splošne vodne sicupnosti Dolenjske bd na tem območju poraibild v prihodii>jdh 5 letih 517 milijonov S ddn, če bo občana sama prispevala tretjino denarja za radiacijska dela in poravnala vse stroške za izdelavo tehnične dokiumentaciije. Res>ubli£ki vodni sklad, ki ima regulacijo Mirne in Temenice v svojem načrtu, pa bo prispeval za regulacdijska dela dve tretjini denarja. Po okvdmem načrtu naj bi letos regulirali Mimo od Doba do DANE na Mirni, prihodnje leto pa tudi skozd samo Mimo. Drugo leto bd začeli preurejati tok Temendoe od Ponikev ziavzgor. V letu 19©9 bi Temenico regulirali do čistilne naprave, kd jo bo treba postavita v Trebnjem. V tem letu bi zgradiM tudi čistilno napravo na Mimi. Za leto 1970 je predvdxlena regulacija pritokov. Mirne in dograditev obeh čistilnih naprav, naslednje leto pa še preureditev toka Mirne do izliva Vejerščice in dokončna regulacija pritokov Mirne. Občina, ki je po zakonu dolžna sikrbeti za gradnjo in vzdrževanje vodnogosipodar-skdh objektov ai naprav, bo morala po tem načrtu v svojem gpospodarstvu zbrati 202 milijona S din. če ji bo to uspelo, bodo s tem večja regulacijska dela na njenem območju v glavnem dokončana. Od 1898. leta, ko so s to-vrstcHmi deti sačeld, pa do danes je bilo za preureditev vodotokov porabljenih po lanskih cenah že za 1 mo^ijar-do S din. Mokronog: kje bo stal spomenik? Na razvalinah mokronoškega gradu je sicer lepši, bolj vzvišen prostor, toda ureditev okolice in postavitev spomenika bi bila tam precej dražja 3. septembra, na dan velike proslave 25. obletnice ustanovitve Gubčeve brigade, bodo v Mokronogu odkrili tudi spomenik padiim borcem narodnoosvobodiilne vojne. Toda kje naj bd stal spomenik, ki ga je po zamisli arhitekta Sda Mihevoa Danes seja skupščine Ob pol devetih dopoldne se bodo danes zbrali v sejni sobi odborniki trebanjske občinske skupščine na prvo letošnjo sejo. Na dnevnem reda je poročilo o delu skupščine v lanskem letu, predlog odloka o mejah melioracij-ricega območja Mirna—^Trebnje, informacija o izdelavi urbanistične dokumentacije, poročilo o stanju in gospodarjenju s komunalnimi napravami, ter nekatere druge cadeve. Podrobneje vas bomo t vsemi pomembnejšimi odločitvami seznanili v prihodnji številki. kamnosek Otmar Meglič kot najceneje ponudnik, se na konferenci krajevne organizacije ZB v nedeljo, 22. jainiar-ja, kar niso mogli zedšniti. Ffredsednlk krajevne organizacije ZB Jože Jerič in nekateri drugi »o menili, da se je mc^oče zanestd na obljubo KZ Trebnje, da bo ruševine itn gradu pravočasno umaknila in s tem omogočila postavitev spomenika na mokronoškem gradu. Pripravljalni odbor za gradnjo spomenika ima namreč na voljo le dva in pol milijona Sddn in je bilo treba pritegniti k sodelovanju kmetijsko zadrugo, kd grajdivo z gradu potrebuje za utrditev poti. Drugi udeleženci so menili, da je treba stvari urediti tako, da bo spomenik aiagoto-vo postavljen do predvidenega roka. Občni zbor je zato pooblastil komi^jo za postavitev spomenika, naj še enkrat temeljito prouči in upošteva skromna denarna sredstva ter odloči tako, da bo načrt zanesljivo irresničen. Na konferenci so ud^ežen-oi obsodili, da ni v gu. TREBANJSKE IVERI rodil uspeha, ker so koreandne razdora pregloboke in volja do zbli-žanja premajhna. Začelo se Je z medsebojnimi obtožbami. Kot je na zboru zagotavljal tajnik družine, je upravni odbor pri sevniškem pododboru odkril materialno okoriščanje nekaterih članov, kd so v SeivnJoi organizirali ribiško veselico. Te člane je prijavil tudi na pristojnem mestu. Vse to Je bil povod za plaz obtožb na račun upravnega odbora družine, češ da Slabo goj^podari, da v njem sevnlškd odbor nd dovolj zastopan, da Sevnlčanom komandi-rajo Rsidečani. (Predsednik UO Maks Podlesnik Je namreč iz Radeč.) Globlji vzrctoi pa so verjetno tudi omejitve pri odlovih na drstu pri izlivu Mirne v Savo ter nekatere druge omejitve, ki si Jih vodstvo družine ni samo izmislilo, pač pa jih določajo zakoniti predpisi. Upravnd odbor, Id ima vse gra* ddvo o goetpodarjenju tudi dokumentirano in ga lahko nudi na vpoglad vsem ČOanocn, saradi kle- vet in laži, ki jih Je sevni^ pododbor širil med svojimi člani, na-mencHna ni hotel odstopita, kot je povedal član UO. Dedo vodstva družine 9o preg'ledati tudi vdšji organi ribižke orgajuzacije in ga oelo po-hvaJLili, saj je družina v letu dni vložila za čez 8 milijonov Sdin zaroda v svoje vode, »NeOcateri posamezniki iz Sevnice so preslepili svoje člane, oelo sevniško občinsko skupščino, in razbili zaokroženo gospodarsko enoto ribištva,« so zatrjevali predstavniki upravnega odbora, ko so razglabljali o delu družine v lanskem letu. Sevniški pododbor Je lani pr^ical pravilnike družine, sprejel nazaj izključene člane in začel po svoje goi^xxiarlti ter iri več izpolnjeval obveznosti do družine. V takSni zmečnjavi seveda družina nd mogla dolgo obstajati. Podpredsednfik »evniSke občinske skupš&ne, ki Je prifiotsvoval občnemu :^boTU, Je zbranim pojasnil, da na skupfičind $e danes smatrajo, da je v ribištvu potrebno enotjoo gospodarjeDje. Skupdčdna Je bila pnisdljeiui posredovati v oovtuaisBr Oljskih zadevah društva in je vplivna na sevniške in krmeljske ribiče, da Je do nedeljskega občnega zbora sploh prišlo. Hkrati je opozoril tudi na premajhne pristojnosti pododborov in ne dovolj utrjeno organizacijsko obliko. Po njegovem mnenju bi bilo treba vodstvo (^-žine vsaj delno zamenjata, če so mu nekateri člani izrekli nezaupnico. »Pojdimo narazen!« prepričan p«, sem, da bomo šli čez Čas spet skupaj,« je povedal član mokronoškega pododbora. Eden izmed sevniških ribičev, ki Je na zboru Se ostal, mu Je pritrdil in pristavil, naj ločeno vsak dokaže, česa je zmožen in kako zna gospodariti. Ko so glasovali o ločitvi, Jo Je občni zbor sprejel z utemeljitvijo, da je bližnja preteklost preveč raz-rvana, da bi še mogli živeti drug z dn^;im. Cas ozdravi, kar boli. Ostane samo nada, da v prihodnosti spet prišlo do združitve, ki Jo narekujejo Siršd družbetnd ^ite-resi. M. LE3GAN ■ so LUCI ZNAK sa dobro proračunsko leto? Medtem ko so lani v Trebnjem sredi poletja m'edll varčevanje celo pri svetilkah nočne razsvetljave, je po novem letu spet vse v lučeh. Ce je to znak, da bo imela občina letos denar, bi bilo to kar prav, bojimo se le, da ne bo treba poleti izklopiti vseh svetilk, in ne samo vsako drugo, kot je bilo to potrebno lani. Po tarnanju ob činskih mož bi to skoraj verjeli ■ MALO DRUGAČNI PA SO na železniški postaji v Trebnjem. Tam svetijo na dvoriSdu, obrnjenem proti Springerjevi gostilni, včasih tudi podnevi. Nič zato, Če luči ponoči ni, saj smo v Trebnjem, kjer Je postaja ena sama in je jetnik ne more zgrežiti. Sicer pa, varčevati je treba pri majhnem, mar ne? ■ TOVARIŠU SMUKU, ki pro daja časopise in revije t tesnem in neprimernem kidiiku pri £u-pančlčevi hiSl, Je bilo pred kratkim obljubljeno, da bo do 10. februarja končno le dobil nov dvakrat tri metre velik kiosk. Dela ga trebanjski obrat Litostroja, denar zanj pa Je prispevalo CP Dek). V novem kiosku bo prostor tudi za prodajo cigaret in manjše priročno skladižče. ■ PRVA KEMIČNA CISTILM-CA. Pred kratkim Je v hiži It. 57 Zinka Novak odprla prvo kemično čistilnico v Trebnjem, ki obeta solidno delo. Doslej so mo- rali Trebanjci tovrstne usluge iskati v Novem mestu ali pa v Ljubljani. ■ DA SO BILE DEVIZE za uvoz pomaranč prepozno odobrene in da je naenkrat pomarani! toliko, da trgovci ne vedo kam E njimi, to Je vzrok nižjim cenam in dobri volji kupcev, l'udi na trebanjskih trgovinali so se prejšnji teden pojavila obvestila, da so ceoo znižali od 500 na 380 starih dinarjev, vendar je Se vedno večja kot drugod. Tako smo vsaj pri pomarančah doživeli kar dober začetek svobodnejšega Izvoza In uvoza, ki je nastopilo z norim letom; potroSnlke skrbi le to, da bi to zadovoljstvo ne bilo preveč kratkotrajno. ■ DA ZANIMANJE za ljudsko igro Se živi, je pokazala nedelj-^a predstava Finžgarjevega Divjega lovca, s katerim so sc Tre-banjcem predstavili amaterji iz Velike Loke. Dvorana prosvethe-ga doma je bila nabito polna, vstopnice pa so bile razprodane že dve uri pred predstavo. ■ V NOVI PRODAJALNI peka-rlje v Trebnjem je že skoraj vse nared. V njej so že postavljene poIi(» za knih in prodajni pult, zato kupci pričakujejo, da bodo lahko kmalu nakupovali v novih prostorih. Se bolj pa si tega želijo prodajalci sami, saj so bili dosedanji prostori vse prej kot primerni. Pravijo, da se je preureditev zavlekla zaradi tega, ker je hud mraz oviral delo. NOVOMEŠKE PRIREDITVE V LETU 19«T Poleg kina vsak teden vsaj ena! Med kulturnimi prireditvami največ dramskih predstav - Domači niso zatajili Novomeščani radi tarnamo, da nimamo ki^tumih prireditev, oziroma da jih imamo premalo. Tega pa oto podatkih Zavoda za kulturno dejavnost, ki je organiziral veliko prireditev, domala za vse pa dal na voljo prostor, nismo upravičeni trditi. Med nekaj več kot 50 prireditvami v novomeškem Domu kulture je bilo malo nad 40 kulturnih z več kot 60 predstavami. Dom kulture je bil skoraj vedno na voljo tudi za razaie konference, seje občinske skupščine in organizacij in za proslave, sicer pa so bile v njem vsak dan dvakrat kino predstave. Med kulturnimi prireditvami je bilo največ takih, ki so jih pripraviJi domačini: DPD Svobod »Dušan Jereb«, Oder mladih, glasbena šola, gjjnnazija in drugi. Videli smo vrsto uspešnih predstav novomeških gledališčnikov, starejših in mlajših, poslušali precej glasbenih nastopov glasbenega naraščaja. Od gostujočih skupin so nas predvsem zadovoJijili Mestno gledališče ljubljansko, ljubljanska Drama, Sent- Še enkrat: Zakaj proti otroškemu vrtcu? Glede na lo, da navedbe v članku s tem naslovom v Dolenjskem listu 19. januarja 1966, ki jih je sabeležil —si, niso točne, menim, da je treba seznaniti javnost z resničnimi dejstvi: Naslov članka je neustrezen. — Nikdar nisem bil proti otroškemu vrtcu. Dokaz za to je dejstvo, da sem čistil in zračil prostore vrtca, ko ta še ni bil odprt. Spor med menoj In vzgojiteljicama je nastal — o tem pisec članka ne govori, kar je karakteristično za ne dovolj iniormi-ranega avtorja — zato, ker so otroci v veži puščali sani. Stena moje spalnice meji prav na vežo Sani povzročajo ropot, kar pa je edini razlog, da sem direktorici otroškega vrtca predlagal, naj otroci puščajo sani pod stopnicami. Tudi poštar se je Je®il, ker zaradi sani ni mogel vstaviti pisemskih pošiljk v poštne predale. To je bil edini vzrok — n« za prepir, ampak za nasvet direktorici. Razgovor na občinskem odboru ZB je potrdil dejjrtvo, da sani ne sodijo v vežo. Omenjanje moje bolezni in družinskih razmer se mi adi žaljivo in nedostojno. Ne pritožujem se nad tem, da otroci prihajajo v vrtec. Pritožujem se le nad ropotom, ki so ga otroci povzročali z nošenjem sani v vežo bloka X Pisec članka pač ne ve, da moje stanovanje nima balkona, sicer ne bi napisal; »Ce se otroci pod vodstvom vzgojiteljice {grajo pred blokom, stoji Jože Lipar na balkonu z metlo in vrčem ter zahteva; — Mir, moja hči s-pi!« Nikdar nisem otrok podil z metlo. Res pe je, da sem nekega dne pometal stopnišče, ker je moja hči prinesla pesek po njem in sem se bal, da se ne bi zaradi tega kdo jeeil. To je bila edina zveza zu »moža z metlo«, pe še to pred ustanovitvijo vrtca. Se danes menim, da igranje z žogo pod okni ali med bloki ni primeren prostor, še zlasti, če žogo bičajo otroci med desetim in petnajstim letom, ki jih — morate priznati — ne štejemo več med cicibane. Pisec članka govori o svetu blokov Nad mlini, s čimer ponovno dokazuje, kako malo poesna vso zadevo, mene pa prepričuje, da je — milo rečeno — dovolj neodgovoren, ker govori o nečem, česar ne pozna. Kar zadeva preglavice, ki jih povzročam avtomobilistom in pobiralcu stanarine, p« tole: Vprašujem vas, kdo bi pod svojim oknom pustil parkirati avtomobile, če gre ves dim iz izpušne cevi naravnost skoz okno v spalnico in me ob neprimernem času dvigne iz postelje. Sicer pa je bilo o tem govora jeseni na dveh zborih volivcev v gimnaziji, kar pomeni, da v tem »delanju preglavic« nisem osamljen. Stanujem v pritličju. Dva radiatorja imam Se po enem letu pokvarjena, tako da iz njiju teče voda. Pobiralcu stanarine govorim že leto dni o tej in drugih okvarah, saj je on hkrati predsednik hišnega sveta blokov na Mestnih njivah in uslužbenec stanovanjskega podjetja. Na koga naj bi se sicer obračal? Sicer pa menim, da bi se moral pisec članka informirati o objektivnem stanju, preden začne pisati o določeni osebi in naštevati le njene slabe strani. AH se ne bi bilo pred izidom članka umestno pogovoriti z menoj, kot so se lahko pogovorili na občinskem odboru ZB v Novem mestu? J02E LIPAR Mestne njive, blok X. Novo mesto jflkobsko giledaldšče In Slovensko ljudsko gjledadišče iz Celja. Naijčešče smo v gosibe sprejeli igralce MGL, manj-krat Dramo. NastopiU ao tudi domači pevski zbori ki raand ansambli. Priirediitve so bile obidta-ne: dobro, srednje, slabo. Bilo jih je toliiko, da bi prišla vsaj vsaik teden ena, ko bi jih bili tako porazdelili .Seveda poleg Idna. Taiko samo v Domu kulture. Kulturne prireditve pa niso bile samo v tem domu: organizirali ao jiii še zlasti Dolenjska galerija. Dolenjski muzej in študijska knj'ižnica Mirana Jarca. Kulturna bera torej ni bila tako slaba, da bi morali tarnati. V prihodnje bi raje kazalo razmisliti, kaj bi dobili takega, da bi bilo še bolij zanimivo za vse. Koledar kulturnih prLreditetv naj bi bil čimbolj pisan! I. Z. POGLED V ZAKAJENO NEBO. Gre le za star način prekajevanja mesa. Po vseh, s slamo kritih hišah imajo urejeno tako imenovano »nebo« za sušenje mesa. Pravijo, da je tako sušeno meso bolj okusno kot iz novih prekajevalnic. Slikano v Malem Banu pri Šentjerneju, foto: Polde Miklič. ZARADI OKVARE V BRSLINU NOVO MESTO V SREDO 2 URI V TEMI Napako v razdelilni transformatorski postaji, kjer je počila vzmet na novem stikalu, so delavci novomeške PE ELEKTRO odpravili po eni uri in 49 minutah Zvonko Campa, vodja PE, je ncuslednjega dne povedal: ■ »Napako je v prvi minuti prekinitve odkril službujoči sti-kaleč. Ko smo zvedeli, kaj se je napravilo, smo bili presenečeni. Stikalo je bilo novo, vstavljeno komaj tri dni pred tem. Dobavilo ga je sarajevsko podjetje Energoinvest za 4,5 milijona starih dinarjev. Ne počeni vzmeti se je poznalo, da je bila varjena z mehurčkom v sebi. Napaka je bila povsem tehnične narave. Na srečo Je bilo pri roki rezervno stikalo. Zavleklo se je da smo ga izpopolnili in namestili.« v sredo, 18. januarja, ko so okoli deset minut pred 18. uro v Novem mestu in okoliških krajih (do Mirne peči in Šentjerneja) ter v vsej Beli krajini nenadoma ugasnile luči v stanovanjih In na ulicah, t podjetjih pa so se ustavili stroji, smo vsi mJ-slili, da je spet pribrenčala ena tistih »elektro« muh, ki poskrbi za nekaj minut teme (kot je bilo v zadnjem času večkrat), zato se nihče ni preveč hudoval. Ko pa po desetih, petnajstih, dvajsetih minutah le še ni bilo toka in ko je doma še marsikdo okleval, ali bi prižgal svečo ali ne, smo začeli negodovati. To >e bilo prehudo. Teme pa ni in ni hotelo biti konec. Iz trgovin, gostiln in stanovanj je sijala slabotna svetloba prižganih sveč in leščerb, v podjetjih pa so spet računali, koliko bo ... dobila vsekakor ne! Tema je tudi varen plašč aa . . . , najboljša priložnost . . ., zato smo se se je bali. V Kinu Krka (druge predstave ni bilo) so začeli žvižgati, t bolnišnicah nervozno stopicati, na cesti se spotikati. Okoli 20. ure je elektrika le prišla. Tedaj je začel peti tudi telefon pri glavnem PE Elektro. Cesta Dol. Toplice-Sote-ska čaka obnove o slabi ceste Dol. Toplice —Soteska razpravljaijo otoča^ ni na vsakem sestanku, kajti promet je oviran. Urediti bi morali nevaren kflanec v Me-ndšad vasi in most čez Krko v Soteski, ki je prešibak aa tolikšen promet. Na zahteve ofočarK>v so strokovnjaki cesto že ogledali in naredila naćrt za obijovo, toda od tedaj je preteklo že precej časa, cesta pa je vedno slabša. D. G. Mirna peč: predvsem o gradnji šole! Zeto burna in razgiibana konferenca krajevne organiaa-caje SZDL v Mami peči j« opozorila na mjbolj zahtevno in najvažnejše vprašanj« kraja: gradnjo nove šole. Občani so s precejšnjo nestrpnostjo dajali razpravi poseben prizvok, čeprav je v sedanjem času nespametno iskati krivce, temveč se je treba pogovoriti, kaj je treba ukreniti, da bo to vprašanje rešeno. Nima pomena tratiti moči in pogrevati preteklost v času, ko bodo skupne sile še kako potrebne. Na konferenci so izvolili poseben odbor, ki naj skui>-no s krajevnim odborom SZDL pripravi tudi javno tribuno, na kateri se bodo pogovorili, kakšna je resnična možnost za ureditev šolstva. Pri vsem tem lahko prispeva toidi krajevna skupnost, ki je že z dosedanjim delom pokazala, kaj se da narediti. Konferenca je posvetila nekaj časa tudi dru@im vprašanjem ter izvolila nov odbor, ki ga bo voda! Karel Galič, za tajnika pa so izbrali Marjana Kolenca. Namesto dosedanjega odbornika Karla liča so predlagali naslednje možne kandidate za bodočega odbornika; Franca Udov-ča, Alojza Novaka in Rudija Povšeta. Prve znanilke pomladi Jože Zoran iz Kamnja je prinesel v ponedeljek, 23. januarja, v naše uredništvo šop cvetočih tro-bentic, ki jih je natrgal p>od Hmeljnikom. Zdaj, ko povsod še leži sneg in smo tako i^oč še sredi zime, je to res zgodnji po0dirav pomladi. NOVOMEŠKA KOMUN, k3> KJE BO STALA HIŠICA? Večje stanarine in boljši kreditni pogoji so povzročili večje zanimanje za zasebne gradnje - Kot kaže, bo družbenih gradenj stanovanj manj kot doslej - Kje bomo gradili zasebne hiše in kako to omogočiti brez čakanja? -Zasebni graditelji naj prispevajo za komunalno ureditev več kot doslej - Ekonomske cene komunalnih uslug trkajo na vrata »Kje bo stala hišica?« je vprašanje, s katerim se dandanes ubar da marsikateri občan. Ni dovolj imeti denair za gradnjo. Poleg tega je potrebno še marsikaij. Ovire, ki jih mora prebroditi posameznik, ki želi graditi svoj dom, so precejšnje. Postoi>ek je dolgotrajen. Temu so krivi deloma precej zastareli republiški predpisi, ki ureijaoo urbanizem in gradbene zadeve, ter pridobitev lokacije. To dvoje pa mora preiti vsak, kdor želi graditi hi.šo. Veliko potov je treba opraviti, preden ... Povpraševanje po va.sebnih gradnjah stanovanjskih hiš je ved. iK> večje. Vzrok za to je treba iskati v ru>vam sisitemiu kreditiranja, ki je ugodnejši za zasebnika, kot je bil nekdaj, in pa v novih višjih stanarinah. Ob visoki stanarini se danes marsikomu, ki nikdar ni niti mislil na gradnjo svoje hiše, vsiljuje reSHev v laatnem vomeški občini (tako kot povsod drugod) še precej neurejena, gradbeni okoliši so p>ozi-dani, predpisi, ki urejajo urbanizacijo in gradnje, pa preceu togi. Zlasti pozidani gradbeni okoliši so precejšnja ovira. Razlastitveni postopek za zemljišča ne pride v poštev izven gradbenih okolišev, tisti, ki bi radi gradili izven okoliša, pa so do lastnikov zemljišč bi:ez moči. Pri giradnji hiše je torej zelo važno, ali jo gradirr» v gradbenem okolišu ali izven njega, in pa to, če za območje, kjer nameravamo graditi, obstaja zazidalni na. črt. Oe ni zazidalnega načrta za zemljišča v g^radbenem okolišu, rešuje prošnjo občinski urbanistični inšp>ektor, vse prošnoe za gradnje izven gradbenega okolLša pa rešuje neposredno republiški urbanistični inšpektorat. Pogoji za pridobitev lokacijskega dovoljenja izven i;radt>enega okoliša so precej ostri. Uredba o izdi^^mju i^emnth dovoljenj za upoiraibo zemljišč izven gradbenih okolišev za gradbene namene (Uradni list SRS št. 29/63) določa naslednje: zemljišče mora biti znotiraj strrijenega naselja, ki ima rMujmano 100 stanovanjskih stavb, in mocra imeti vsaj pKxliružnično šolo. To zemljišče mora biti razen tega vsaj minimalno komunalno opremljeno (zagotovljena mora biti zdrava pitna voda, odvajanje odplak in dober dostop na javno cesto). Razen tega zemljišče ne sme biti predvideno za gradnjo javnih objektov ali naprav, aa družbeno kmetijsko proizvodnjo ali kako drugače zaščiteno, primemo pa mora biti za zazidavo. Kako dolgo še, samo obljube? Spremembo teh zelo togih predpisov, ki so velika ovira za razmah zasebnih gradenj, obljubljajo republiški organi že več kot eno leto. 2al pa je do zdaj ostajalo še vedno samo pn obljubah! Naj povemo samo to, da izmed vseh naselij, kar jih je v novomeški občini, izpoljnjuje pravkar naštete zelo toge pogoje aa gradnjo izven gradbenega okoliša le 5 našel^, in še ta samo deloma! Dodanto naj še to, da se zdaj pripravlja nekakšna reforma urbanističnih predpisov. Osnova bo regionalni progiram republike, nato pa programi razvoja večjih območij; sledili jim bodo urbanistični programi in končno zazidalni načrti. Takšno reševanje urbanizma je tudi edino razumno. Urbanistični program torej v bodoče ne bo več edino izhodišče, ureditveni načPti pe ne bodo več potrebni. Ce bo na voljo denar aa iisdelavo naštete dokumentacije, bi lahko potem, k» bo 23brana in iss-delana, šli z gradnjemd bree tedtaiv naprej. Čakati je treba najmanj pol leta Ce obsitaja zazidalni načrt. Je postopek aa pridobitenr lokacije in gradbenega dovoljenja veliko preprostejši, saj se lokacije odobravajo v skladu z zazidalnim načr- Kadar pa ni zazidalnega načrta, gre veliko teže. Vsako lokacijo je treba obravnavati posebej, opraviti ogled, pridobiti vsa potrebna soglasja, zbrati listine, opraviti geodetske meritve in šele nato je mogoče po vsestranski oceni, upoštevaje urbanistične aasnove, lokacijo odobriti ali pa tudi zavrniti. Tak postopek trs^a najmao^ pK>l leta, razumljivo pa je, da prosilec težko čaka. Gradbeni okoliši so v novomeški občini večinoma že pozidani, za večino območij pa še nd zazidalnih načrtov, ker nI urbanističnega programa; zanj nama-eč ni denarja. Gradnje so ob takšnem stanju zelo otežene, saj se navadno ustavi vse skupaj že pri odkupu zemljišča. Lastnik zemljišča parcele ne mara prodati ali pa Jo draži, ker ve, da je prodaja odvisna od njegove dobre volje. Razlastitev v tem primeru ne pride v poštev. Vsaka risba še ni načrt! Ko prosilec dobi lokaoijako do. voljenje, mora začeti s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tu se največkrat zatakne pri ^abo iadelanih načrtih. Graditelj 2aeebne hiše je prepričan, da je načrt zelo dobeo", strokovnjaki pa sodijo o nJem drugače. Prosilci ns smejo preasrebl velike odgovornosti, ki jo prevzema pristojni organ, ko' odobri načrt aa gradnjo! Slabo zgmjena hiša se lahko poruši, lahko postane neprimerna aa bivanje ljudi in ix>dobno. Najpogosteje pa grešijo zasebniki, ker naročijo načrt za hišo, pa tudi zrežejo le« prej, preden dobijo lokacijo. Vsi pozabljajo, da mora biti načrt prilagojen prostoru in urbanističnim zahtevam. Oboje je znano šele, ko je bodoči graditelj podpisal s stanovanjskim podjetjem ix>godbo, v kateri so navedeni vsi pogoji, ki jih mora uix>števaiti pri gradinjL Mnogi delajo tako iz nevednosti, veliko pa je tudi špekulantov, ki skušajo gradnjo izsiljevati. Tudi Z zemljišči špekulirajo Problem zase so predmestni kmetje — oderuhi. Ti prodajajo zemljišča za gradnjo Interesentom po zelo visokih cenah, kupci pa šele kasneje zvedo, da zemljišče sploh ni zazidljivo. Naj torej velja pravilo: če se odločite za gradnjo, pojdite najprej na stanovanj-ako poc^etje In se tam posvetujte! Ne pozabite, da povpraševanje draži parcele! Raje počakajte, da bo parcele odkupilo stanovanjsko podjetje, vi pa od njega ceneje kot od zasebnega lastnika, ki t večini primerov špekulira! Zadnja stvar, ki Jo mora dobiti graditelj, je uporabno dovoljenje. Pristojni organ ga izda po ogledu stavbe in ko se je prepričal da ao vse irkstalacije in gradbo.-^ le-la opravljena po načrtu. (Nadaljevanje priliodnjič) RAZPRAVA O DOPLAČILU ZAVAROVANCEV SE JE PRIČELA Kaj predlagajo v Novem mestu? V kratkem se bodo sestali samoupravni organi novomeške skupnosti socialnega zavarovanja Tisti, ki bolj poznajo razmere v zdravstvenem varstvu, predvsem stanje v skladih, in zahteve najnovejših predpisov, so se hitro ogreli za to, da bi tudi za^ varovanci iz svojega žepa kaj prispevali za opravljeno zdravstveno pomoč. Taikega mnenja je bila tudi študijska sSoiipina, ko je minule dni raap(ravljala o tem, kaj bi mcKrali doplačati zavarovanca novomeške koaim-nalne skupnosti sodalnega Bavarovanja. Okvirni do zdaj mani ptredlog pranri, naj bi zavairo-mnci plaćali del stroškov predvsem za: ■ specialisUčne preglede odraslih, obiske zdravinika Da dom. prevoz z reševalnimi Toeild, adravljentje hudtih za- strupitev z alkoholom — razen tega pa še za: ■ zdravniške preglede v splošnih ambulantah, labora-toirijjslca dela, rentgenske preglede v splošnih ambulantah (s slikanjem ali brez njega), rentgenske preglede 7 zobnih ambulantah, aobo-zdravstvene preglede, fizikalno terapijo (obsevanje) dn oskrbne dneve v bolnišnicah ■ na^ein v izjemnih primerih. Samouprawu organi novomeške komunalne sikupnosti KOMUNALNE SKRBI PRED 95 LETI Prošnja nekterih mestnjanov zavolj osvečor ve in poprave pota. Slavna županija! Osvečava našega mesta je na tergu in nekterih ulicah prav izdatno napravljena, za kar spoznavajo vsi mestnjani svojemu mestnemu predstojništvu izverstno hvalo. Pot od čitalnice memo sv. Katre, gosp. Grmove in Ahčinove hiše tja do davkarskega urada je pa brez luči, in poleg drvesov in naprej do Knofkove hiše tako temna, da se v brezmesečnih nočeh ne vidi človeka tikoma pred nosom. Kjer je tudi ta pot strašno gara-sta, polna jam, kamena in na njej leši cvet novemeškega blata, kjer je dalje na gosp. Ger-movi hiši še kluka za lešerbo narejena, ter potrebnost osvečave na tem mestu že priznavana, prosijo podpisani: Kaj bi slavno županijstvo blagovolilo na vogalu g. Germove hiši eno mestno luč napraviti in za odpravljanje blata skerbeti. Novomesto, 4. Dezembra 1872. Dr. BUČAR mestni odbornik (sledi devet podpisnikov) socialnega zavarovanoa bodo na zasedanjih v kratikem razpravljali o doplačilih, kakršna bi bila v številkah. NOVOTEKS za upokojence Tudi danes, ko vse delovne oirganizacije kar se da zmanjšujejo izdatke, vodstvo Novoteksa na pozabilo na nekdanje sodelarvce: 30. decembra jih je kolektiv pova-bdl na prisrčen sprejem. V živahnem pogovoru so predstavniM organizacij govorili povabljencem o razvoju tovarne in povečani pro-diuktivnositi. Po pogovoru so jim pripraivili pogostitev, dedek Mraz i>a jih je obdairil z lepimi darili. Pod strokovnim vodsibvom BO si nato upoikojenci ogledali tovarno, otpremljeno z naj-modemeijišimi stroji in novima objeikti. Neikdanji člani delovnega kolektiva Novotek-sa se. veselo presenečeni nad sprejemom, koliktivu prisirč-no zahvaljujejo in mu ▼ letu 1967 želijo še več uspehov. Franc Koleno Nedeljsko občinsko prvenstvo v veleslalomu za pionirje in mladince v Novem mestu je minilo t znamenju slabe udeležbe in pomanjkanja snega. Na sliki je mladinec Tui^ (SD Rog), ki je s časom 46,9 zasedel tretje mesto. (Foto: Slavko Splihal) Koga smo predvideli v naši občini? Pred dnevi se je sestala volilna komisitja občinskega odbora SZDL T Novem mestu in ra^raivljala o važnih nalogah pred ^XMnladanskimi ro-litvami. Na sestanku je bik) ugotovljeno, da Je bilo dosedanje delo občinske skupščine uspešno, čeprav sestav skupščine ai bU nB(jbQlJ6i. Obsitaja pa bojazen, da bodo odborniki, ki bodo še ostali v skupščini, le sted^ca kos nalogam, ki jih pričakujemo v prihodnje. Prisotni so zato menili, da mora koandsida na Še o lovu na številke, ki jih ni v št. 2 Dolenijskega ldsta K dne 12. Januarja 1967 Je bil objavljen članek z naslovom: Lov na Številke, fci jih ni! V odgovoru na omenjeni članek bi ieileli pojasniti potek numeracdje v naši občini od vključno leta 1965 dalje. Izgradnja novih stanovanj-Bkih naselij, predvsem pa individualna gradnja, Je v s»dnjdh letih dosegla tak obseg, da ni bilo mogoče sproti naročati hišne številke, posebno še za tiste objekte, ki 80 zrasli 2]noitmj strnjenih neseUJ. Zato Je bilo pobreb- miii no izvršiti ponovno oStevil-denue vseh naseldij ki tako vnesti novx3egrajene stanovanjske objekte v vrstnd red z že obstoječdmi. Občinska skupščina Novo mesto Je 20. 10. 1965 določila komisijo z nalogo, da pregleda mestna in ostala nase-l(ja ter na podlagi katastra uredi vrstni red ulic, trgov in naselij v skladu s prograr mi zasddave. Istočasno Je komisija Izdelala tudi p^log za preimenovanje nekaterih naseldiJ v Novem mesitu (Mestne njive — Lamiutovo naselje, naseitje ob dmihelski KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Anton Srebrnjak, obrtnik iz Brusnic; Ciril BaielJ, £lan kolektiva Remont, Straža; Slavko Kavi^, član kolektiva Novoteks, Novo mesto;Ivan Vidic, mizar iz Otočca; tVanc Medle, delavec Iz Sznarjete; Joie Jeglič, posestnik iz Oorenje vasi, Stanko Gorenc, posestnik iz Gorenje vasi; Dragica Sodlč, gospodinja iz Novoga mesta; Jote Ce6elič, Marica Blaiič, Franc Zoran, Jote Srčlč, Janez Jaklič, Ludvik Pimar in Anton Pevec, člani kolektiva KZ Krka, Novo mesto; Joie MedJa, član kolektiva Krojač, Novo mesto; Jo-ietM Mrgole, gospodinja iz Zbur; Joie Kmo, ix>se8tnik is Gorenje vasi; Ivan Turk, posestnik Iz Sela; Lucija Medja, gospodinja iz Strelaca; ivan Perme, jMsestnik iz Smarjete; Marija Bobnar, Justi IMmar in Marija Markeljc, članice kolektiva GO Mokronog; Jakob Novak, član kolektiva medobčinske zavarovalnice, Novo mesto; Olga Mole, članica kolektiva Standard, Novo mesto; Ana OeieliS, gospodinja ■ Griča; Pavlina Ilovar, goeq;>odinja is Gorenje vasi; Marija Kvasnik, gospodinja iz laeveža; Joiela DoIcnJSek, gospodinja Iz Zbur; Vili Granda, delavec Iz Celevca; MIha IgliC, posestnik iz Celevca; Frančifika Metelko, gospodinja iz Dola; Stanislav Strajnar. delavec iz Zbur; Viktor Gal, posestnik iz Zbur; Alojzija Kozamemlk, gospodinja Iz Gorenje vasi; Pavel Kim, član kolektiva GO Noro mesto; Polde Jamnlk, delavec iz Celovca; Albina Beretič, gospodinja iz Smorjete; Franc Mesojedec, posestnik Iz Celevca; l^poldlna Sladic, ^spodlnja Iz Celevca; Rudi Piskule, delavec iz Male Stnnioe, in Anica Fink, članica kolektiva aplolne bolnice Novo mesto. cesti v naselje Miirana Jarca, Grmsko naselje itd). 23. 12. 1965 je komisija delo končala, vse ostalo (naax> čUo hišnih številk, razdelitev itd.) pa Je bilo poverjeno referentu za komimalne zadeve uprave ObS. 19. 3. 1966 smo po predhodnem dogovoru z republiškim sekretariatom za finance o načinu idačevan^a prometnega davka naročdli pri tovarni emajlirane posode v Celju hišne številke in dobili zagotovilo, da Jih bomo v roku 4 mesecev tudi prejeli. Po štirih mesecih smo zahtevali izpolnitev naročila, vendar smo prejeli odgovor, da tega aairadi preobremendtve z delom ne bodo mog'li storiti pravočasno. Na naSe ponovne opomine smo prejeli hišne številke tik pred novim letom. V tem mesecu bodo torej številke raadeljene, racsen za naselja, ki bodo preimenovana, ker morajo pred naročilom hišnih številk i!Ax>ri volivcev obravnavati predlog komdsJje. Oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti ObS Novo mesto Nogometaši so začeli trenirati Nogometaši SD Noro meeto so začeli z zimskimi treningi. V gim-nassljAl telovadnici vadijo dvakrat na teden. Udeležba Je zelo velika, disciplina pe i>o stari navadi nezadovoljiva. Uprava klube je najbolj nedisciplinirane Igralce bulJuOUa iz moStva. EUpa bo tako slonela na mlajših, ki bodo pod vodstvom Janeza Turtu kmalu labko povsem nadomestili starejie. ustrezen sestav skupščine Se posebej paziti in da je treba izbrati dobre bodoče odbornike. Ko so prisotni ocenjevali dosedanje deUo, so ugotovili, da gre ervid^tiranje že h kraju. Za zbor deloviidh skupnosti bo evidentiranje že skoraj končano. Volilna komisija mora pripraviti še merila za isdbiro kandidatov za republiške poslance in za člane republiške konference SZDL, čemur bo morala posvetiti posebno skrb. Doslej so evidentirani naslednji možni kandidati: v volUni enoti 2 (Novo mesto) Jože Fabjan, Darko Opara, prof. Veljk>"^ Troha; v v. e. 3 (N. mesto): r^vle Kalčič, Rudi Pintar; v v. e. 4 in 6 (Kan-dija): Niko Damjanovič, Niko Rihar, Marjan Vrabec, Franc Somrak, Slavko Dc^; v v. e. 8 (Bršlin): Prane Koren, Josip Bučar; v v. e. 11 (Smihel); Rudi Piletič in Franc Udovč; v v. e. 13 (Gar brje): Jože Gazvoda, Rado Božič m Lojze Jaklič; v v. e. 24 (Orehovica): Jože Kovačič, Jože Potočar in Anton Božič; v v. e. 25 (Skocjan): Roman Celesnik, Slavka Janežič in Pavel Zupet; v v. e. 30 (Oto-čec): 2an Vidrih, Jože Flor-Jančdč in Tine Tomšič; v v. e. 32 (Mirna peč): Franc Udovč, Lojze Novak in Rudi Povše; v v. e. 35 (Straža): Jože Turk, Milan Senica in Stane Sobar; v v. e. (Dol. Toplice): Franc Markovič, Franc Mlinar, Ignac Pršina, Jože Zupančič in Rezka Virant; v v. e. 39 (Uršna sela): Ivan Povše v v. e. 40 (Poljane): Franc Markovič in Ferdo Heferle; v v. e. 43 (Dvor): Albin Jaklič, Slavka Andrejčič, Franc Prime in Dušan Može; v v. e. 46 (Hinje): Stane Blatnik, Jurij Poje in Jože Hribar. Za možne kandidate v republiško skupščino so predlagani: Zvone Pere, dr. Franc Hočevar, Seigig Tliorževskij, inž. Jože Legan, Jože €7vlredmetih. Najboljši so za uspeh do-bdli še posebna priznanja. Vojaki — kandidati Milenko Djukic, Boeko Škorić in Bo-rislav Milošević eo za nagrado dobili dopust. Za pomoč slabšam tovarišfem pa so dobili knjišie nagrade Vulin Brativoj, Vlitomair Krekić, Ko-Stamenkovid in Božida/r Ovetković. Miobor Stošićnam je v zvezi z napredovanjem dejal: »Dobri ressultati nam pomenijo spodbudo za še VBtrajnejše učenje, obenem pa govore, da bomo prav gotovo ena najuspešnejših ge-neoacdj. Za vse, kar smo dosegli, moramo biti zdaj hvaležni starešinam, ki nam ne-sebdčno pomagajo.« A. KC«DIC Ustanovljen dispanzer (Nadaljevanje s prve strani) okrevance in prešolati za skrbeti tudi za invalide ter jih drugo delo. Od medicine dela imajo korist vsi zaposleni, kajti z njeno pomočjo si lahko izboljšujejo fizične sposobnosti, nudi jim zaščito proti poklicnim nevarnostim, kot so prašna obolenja, zastrupitve s svincem ali z drugimi Mapinami in aromatičnimi o^jikovidiki, ščiti 1» jih tudi pred nezgodami pri delu; zmanjšuje umrljivost in čas, izgubljen zaradi delovne nesposobnosti; ščiti delavce pred preobremenitvijo, fiziološko obrabo ter prezgodnjo ostarelostjo in invalidnostjo. Od novega dispanzerja bodo razen zaposlenih imeli koristi tudi delodajalci, ker bo z večjo sposobnostjo delavca možno p>ovečati proizvodnjo. Manjše pa bo tudi število izostankov od dela zaradi bolezni ali nezgod. Novomeški dispanzer posluje štirikrat na teden za občane Novega mesta ter prebivalce občin Trebnje, Cmo-meij, Metlika in Krško. Doslej so morali delavce pošiljati na preglede v Ljubljano, z novim dispanzerjem pa bodo odpadli precejšnji potni stroški. NovomeSia kronika OBVESTILO Občinska skupščina Novo mesto obvešča občane z območja krajevnega tutida Težka voda da bodo vse matične knjige za matično območje TE2KA VODA prenesene na krajevni urad Težka voda » 27. Janviarjem 1967. Iz skupščinske pisarne ■ 18. JANUARJA se Je mesto proti večeru znaSlo v temi. Dve uri ni bilo el^ričnega toka, ker se Je nenadoma p(re&gal daljnovod. Trgovine so zaprli, le v samopostrežbi so prodajali mleko. ■ VSAKO SOBOTO prireja Do-letvJtslEa turistična zveea avtobusne ielete v zimskofiportni center Dolenjske — v Ormo£njioe. Rezervacije sprejemajo do 13. v soboto. Odhod bo v nedeljo ob 8. uri in povratek popoldm ob 17. uri. Oena Izletu je 4.00 Ndin. 2ifinica v OnnoSnJicah deluje. ■ 17. JANUARJA Je gostovalo na novomeškem odru Doma ljudske presvete Mestno gledališče ljubljansko s satirično lepijenko 2ar-ka Petana »Beseda ni konj«. Gle-daloi so bili navadufieni in so se od srca nasmejali. ■ V SOBOTO SO SE ZAČELE Bimske Šolske počitnice, za nekatero bolj, za nekatere manj vesele, kakrSsn Je bO peč učni uspeh. Šolarji so se nadejali smučanja In sankanja, toda južno vreme je marsikateremu načrte prekrižalo. Na osnovni Soli in v gimnaziji so organiziraJl smučarski tečaj za za-četoo in nadaljevalno skupino, toda tudi tefiajr^ in organizatorji imajo težave z vremenom. ■ TR2NICA JE BILA v ponede Ijek v zgodnjih Jutranjih urah slabo založena, kasneje pa malo bolje. Zelenjava Je bila draga, jajca pa imajo nnio nižjo ceno. Prodajali ao: jajca po 70—80 din, motovileč na (majhne) merice po 100 din, solato po 450 din kg, smetano v skodelicah po 200 din, fižol po 280 din kg, mleko po 140 do 150 din liter itd. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Ladislava Savič iz Kotar Jetve 2 — Mirjano, Nada Vahčič iz Ko^alove ulice — Alefia, Milica Vovk s Partizanske ceste 20 — Anamarijo, Anica Franko z Mestnih njiv 10 — Mojco. dt.4 <879) DOLEI^ JS&l LIST 17 Pogovor z zdravnikom NA OBČINSKEM SMUČARSKEM PRVENSTVU V NOVEM MESTU STA BILA NAJBOLJŠA Verbič med mladinci in Sonc med pionirji Janez Mole je pritekel prvi skozi cilj v svoji kategoriji tudi na atletskem mitingu ob koncu lanskih delavskih športnih iger v Novem mestu. Tokrat je izjemoma tekel v beli majici. (Foto: JANEZ MOLE Po čudnem naključju usode je Janez Mole preminil prav tam, kjer je pustil zadnja leta svojega življenja: ob atletiki. Bil je športnik v pravem pomenu te besede; ni bil le tekmovalec, ampak je tudi z veseljem prijel za vsako delo. Kljub 21 letom je bil te državni re-prezentant in rekorder. »Njegov edini poraz« — s takim naslovom se je »Mladina« poslovila od pokojnega Janeza Moleta. mladinskega rrfiorderja in reprezentanta SFRJ in SRS .Vrfika udeležba prijateljev, znancev, športnih delavcev in članov "^'impije na njegovi zadnji poti v soboto popoldne na pokopališče v gmarjeti je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni Janez Mole in kako hudo nam je vsem za njim. ki smo ga poznali, ga imeli radi in se skupaj X njim veselili njegove športne rasti! vse njegovo bistvo je bilo prepojeno z atletiko. Težko je pisati o Janezu in obenem vedeti, da ga nikoli več ne bo na atletsko stezo. Vsem, ki so ga le enkrat videli na tekališču — in teh tudi v Novem mestu ni malo — bo ostal v spominu kot droben fant v črni majici 2 Olimpijinim znakom na prsih, za katerega se je vsakdo od gledalcev čudil, od kod jemlje neizčrpno energijo. Zdaj ne bo šel nikoli več v boj s časom in tekmovalci, vendar ga športniki ne bodo mogli pozabiti že zaradi njegove večne dobre volje in izredne vztrajnosti. Tekmovalci se bodo spominjali njegove dobrote in prave atletske zagnanosti, Novo-meščani in številni ljubitelji atletike pri nas in tudi v svetu pa njegove borbenosti in lepih zmag. Janez bi, ko bi mu tega ne bila preprečila usoda, gotovo postal velik športnik. Talentiran, kakor je bil, in borben ter vztrajen bi še in še popravljal svoje rezultate. Kljub lanski poškodbi je že detal načrte za prihodnjo sezono. Zdaj ga ne bo več na stezo. In čeprav je dočakal samo 21 let, bo odslej vzor mnogim atletom zaradi svoje prislo-vične borbenosti in zaradi rezultatov, $ katerimi se je že vpisal med rekorderje. JOŽE SPLIHAL Mladi smučarji novomeSke ob-eine so se v nedeljo, 22. januarja na Reoljevem hribu v Novem mestu pomerili za občinske naslove. Kljub dobri volji organi^ija tek movanja ni bila najboljša, organizatorjem pa je ponagajalo Se preveč sončno vreme, saj so se izpod snega pokazala temna re bra zemlje. Največ tekmovalcev je bilo prijavljenih za veleslalcwn pri mladincih, medtem ko je bilo na progi aelo malo deklet. Največ znanja in spretnosti st« pokazala Novomeškima Verbič pri mladincih, pri mlaj&h piondrjih pa je bil daleč najbolja šoiic, ki je prekosil vse starejše pionirje. REZULTATI: mladinci (14 tekmovalcev); 1. Verbič (gimnazija Novo mesto) 46,0, 2. Novine (Straža) 46,7, 3. Turk (SD Rog Novo mesto) 46,9; stairejSi pioonirjš (8); 1. Uršič 62,0, 2. Sepetavc 62.9, 3. Vovk 64,9; n^ajSt pionirji (3 tekmovalci, en tek); 1. Sonc 28,3, 2. Pe-nko 31.0, 3. Svent 412.0; Somrak brez težav prvak v nedeljo. 22. januarja so se v telovadnici rvovomeSke osnovne Sole Igralci namiznega teni^ potegovali aa naslove občinskih prvakov. Med 22 čJand Marjan Somrak, ki je bdi lani osmi v Sloveniji, ni imel prave konkurence; resnej^ nasprotnik je bil le Kapš. REZULTATI; Olani (22): 1. Somrak, 2. Kapt>. 3. Jenič, 4. Uhan (vsi Novo mesto). _ Mladinci (12): 1. Jenič, 2. Uhan. 3. Pezelj II (vsi Novo mesto), 4. Hudorovac (Šentjernej). Člani — pari (10); 1. Somrak — Kap6. 2. Uhan — Pezelj II, 3. Kosec — Pečar. 4. Pezelj I — Jenič (vsi Novo mesto). Članice in mladinke (2); 1. Čuden, 2. Kotlovšek (obe Sentjer-nej). Predstavnici Šentjerneja v parih nl3t» imeli konkurence. -si Športno pismo iz Kočevja ■ POL FINALNEGA TURNIRJA V namiznem tenisu, ki ga j© organiziralo šolsko športno društvo PIONIR kočevske osnovne šole, se je udeležilo 12 pionirk. Tdanovale so v dveh skupinah, najboljše štiri pa so se pomerUe v finalu. RezultaU; i.Vesna Vovk. 2. Meta Zagorjan, 3. Mojca Skvarč in 4. Marjana Hiti. ■ TEKMOVANJE V KOŠARKI In atletiki v zaprtih prostorih se bo pričelo v kratkem. ■ ŠTIRIDNEVNI TEČAJ aa telovadce med 12. In 16. letom ter telovadke od 11. do 15, leta bo priredila slovenska glnmastlcna BvesA med zimskimi šolskimi po-6ltnicami v LJubljsuil. Tečajnita se bodo urili v telovadbd in se privajali za vaditelje. Iz Kočct-ja se bodo tečaja udeležili pole« vodnikov tri telovadke In dva te. lovadca. Telovadna sekcija pri TVD Partizan v Kočevju Ima ▼ vseh oddeHdh več kot 60 telovadcih in telovatHc. A ARiKO mladinke (1): Doljak (osn. S Katje Riipene) 61,8; starejše pionirke (3); 1. Hacin 64,8, 2. Mesarič 106.8. 3. Krama-rič 142.0. Po teknw)vanju je predstavnik občinske zveee za telesno kultivro Robert Romih najbolje uvrščenim predal diplome. V nedeljo. 29. januarja, bo v Crmošnjicah medo^insko teikmo-vanje za pokal Vinka Paderšiča, na katerem Dodo sodelovali smučarji iz Dolenjske in Zasavja. Prehodni pokal Se iz leta 1965 branijo smučarji Trbovelj, ker lani zaradi pomanjkanja snega tekmovanja ni bilo. Istočasno medobčinsko prvenstvo občin Trebnje, Črnomelj, Metlito m Novo mesto za posameznike in ekipe. S. SPLIHAL Priprave kegljačev PIONIRJA Bliža se največje kegljaSko tekmovanje — republiška Uga. Zato je KK Pionir pričel smotrno pri. pravljatl svoje tekmovalce. V okviru priprav je sedem tekmovalcev gostovalo v Cerknici na velikem tekmovanju parov. Ker pari niso bili ravno najbolje ^ stavljeni, sta se dobro uvrstila kot par samo Zidanek in Romih, in to na sedmo mesto. Med posamezniki pa so kar štirje dosegli boljše rezultate na težkem kegljišču. Hren je podrl 833, Purk 830, Romih 826 in Zidanek 823 kegljev. Ostali so bUl nekoUko slabši; Mrzlak 782. Hrovat 781, Rodič 759, Na Pionirjevem kegljišču pa ae je pričelo klubsko prvenstvo m člane in mladince. Člani bodo imeli po tri nastope na 200 jev. V prvem nastopu so le štirje presegli 800 kegljev. Trenutno je v vodstvu Hren z recjultatom 854 kegljev, sledijo Krušlč 818, Barbič 811, Rodlč 803, Romih 781, Mrzlak 738, Hrovat 714 in Turk 709, Tudi mladinci bodo imeli po tri nastope na sto lučajev. Končali so že dva nastopa, rezultati pa so naslednji; Kalčlč 710. Pelko 696. Drenik 692, štefanCdč 668, Romih Z. 659, Romih R. 654. Novak 653, Jarc 623 itd. a imajo v njih bele pike — čepke, ki od časa do časa izpadajo. Taka angina poteka brez vročdne, včasih pa je le neznatna, nekaj dosetink nad 37°C. Gre za kronično angino, v mandljih prisotne bakterije povzročajo kar naprej rahlo gnojenje. Taka kronična angina pomeni nevarno žarišče gnojenja v telesu, iz katerega se razvije vnetje srčnih zaklopk, revmatizem, pa tudi še kakšna druga okvara. Kronično vnete mandlje, ki jih nikakor ne moremo pozdraviti z zdravljenjem, operiramo in s tem odstranimo žarišče, ki bi sicer povzročilo hudo in dolgotrajno bolezen. Ker so angine vseh vrst nevarne, je prebolevanje angin z vročino »stoje« nespametno »herojstvo«. Bolje je nekaj dni ležanja kakor pa meseci ali leta neix>trebnih nevšeč- Dr. BOŽO OBLiAK Smučarski tečaji za mlade v nedeljo občinsko smučarsko prvenstvo Med Šolskimi počitnicami, od 23. do 39. Januarja, je organizirada občinska ziveaa za telesno kultufo v Ribnici tri smučarske tečaje čiane telesnovzg<^Jnih organlz^j; v Bukovici (za ribniško mlađano), pri Sodražici in v I^iSkem potoku. Razdeljeni so na dve stopnji; začetne In nadaljevanje: Tečajnika je okoli 150, vodijo pe jih dom^ ufilbeljl ki nekaj Studentov visoke šole « telesno vzgojo te Ljubljane, Občinska zvetaa za telesno kulttv ro je že pred začetkom tečaja kupila več parov amuči in jih posoja tečajnikom, ki nimajo svojih. Ob zakljuiCku tečaja, se pravi v soboto, bodo društvena smućar^ca tekmovanja, v nedeljo pa bo t So-draAici občinsko prvenstvo. NOVOMEŠKI ROJAK LEON ŠTUKELJ NA SVETOVNEM ODRU Nepozabna olimpijska žetev (NadaXjewairxje on loanec) Zad(xji večeir pred nastopom me je naše vodstvo pregovorilo, da sem poskusil z vajami. Nisem ver-jed, da bo šlo. Roka je bila močno otečena, prsti pe so, zviti v klobčič, počivali ob dlaneh. Mladost in trdna volja sta slednjič premagali vse ovire. Uspel sem. Dvoje zlatih, dvoje nepozabnih olimpijskih priznanj ,.. Le malo je manjkalo, da nisem ,ujeJ' še na krogih ene ia-med kolajn, .Bron' je že bil f mojih rokah. Ušel md je le za las. Bil sem četrti. Majhna napaka pri drži mi je prinesla se.iak 1^'on Štukelj, nekdanji olimpijski prvak v telo-viulbi, sproti zasleduje vse važnejše dogodke v športnem življenju. Na sliki: ob televizijskem ekranu s prenosom tekmovanj na tokijski olimpiadi. ko je v popoldanskih urah po za-kljuSku tekmovanj objavil list »Matin« na svoji prvi strani mojo fotografijo in rezultate s preizkušenj v telofvadibi. Italijani, ki so zmagali v moStveni koi^curenci, se niso mogli nagledati majhnega ,pa-oerja'. Njihovi računi se niso uresničili, Kakor so bUi Italijani presenečeni nad našim usT)ehom, tako v našem taboru ni zmanjkalo veselja, Tisti čas z njimi spričo politične situacije nismo bili ranmo najboljši prijatelji. Toda, vidite, tudi tisk je bil na strani na&ih uspehov.tt )iS svojimi 38 leti ste bili verjetr no eden izmed redkih orodndh telovadcev na svetu, ki so se poailo-vdii od olimpijsikih priaoriSč?« »To so mbrfežill oto mojem zadnjem nastopu na olimpijskih igrah v Berlinu nem.yci in Sirtcarsaoi telovadni listi. Kljub častitajivi š>portni starosti, pa sem osvojil Se zadnjo olimpijsko medaljo. V Berlinu zares nisem mogel uspeti, saj so bile takrat prvič predpisane vaje v parterju. Ti), kar me danes najbolj navdušuje ... To, kar se mi zdi najlepSe ... Vsi Jugoalovsmi smo se dobesedno borili s portM-jem, izgubljenih točk pa nismo mogli pridobiti samo z orodji. Tako je bdilo v Beridnu ...« Pariz, Amsterdam, Berlin .. .Prd-BoriSča olimpijskih Iger govorijo o malem »pacerju«, ki ga Je »Ma-tln« oveto^večll po pariSkem tri- Pred leti so se zbrali nekdanji telovadni prvaki na družabnem srečanju v Slovenjem Gradcu: olimpijsM zm^ovalec Stukelj je z lahkoto pokazal nekaj težkih prvm na br^ji; pred leti smo videli tudi njegovo fotografijo. J*, eni roki v vodoravni legi nad pisalno " Zadnje stm klišeje nam je ljubeznivo posodilo uredništvo dnevnika VEČER iz Maribora. umfu celo na svoji naslovni strani. Tri zlata, eno srebrno In dvoje bromustaih oUanpdjslclh odllčlj za Leona Stuifclja, našega novomeSke-ga rojaka, » 41va legenda jugo-slovanslkje orodne telovadbe. Bil Je to le odlomek s popisanih listov kronista. Odlomek o našem do danes naJtispeSneJSem tekimo-vedcu na olimpijskih igrah. IVAN VTRNIK PISMA UREDNIŠTVU NOVO V SOCTAUNi™ ZAVAROVANJU Konec razsipnosti — večje v« Nadomestila do 30 dni bolezni v breme delovnih organizacij - Zavarovanci bodo segali tudi v svo|e žepe Odpravljeno prehodBO obdobje za pokojnine • Delovni invalidi zavarovani > Otročki dodatek odvisen od skupnih družinskih dohodkov Ko smo predlanskim 2 gospodarsko reformo razglasili dosleden boj proti nesmotrnosti, razsipnosti in drugim hibam, smo najprej nastavili nove »metle« v proizvajalnih organizacijah, zatem pa še v mnogih organizacijah raznih dejavnosti, manj v socialnem zavarovanju. To je pričlo na vr^to letos in mu hoč^o dati precej novega, zlasti vlogo, icakršno je zanj i2sililo življenje. Neizpodbitno je, da je tovili in napisali, le poana-socialno zaviarovanje v raz- gati sd iz negospodamosti voju ostalo za drugimi po- nismo ziiaili. In p»ri tem dročji, da je živelo po na- smo skoraj pozabili, da je čelih, ki so jih priznavali socialno zavarovanje kot le še okoreli paragrafi, ni- krava, ki jo lahiko molzeš kakor pa ne sodobni, prož- samo dotlej, dokler ji dani, razvojne zakonitosti ješ jesti. Zabredli smo v upoštevajoči gospodar. primanjkljaje, kakršnih To smo neštetokrat ugo- svet ne poana, in smo se Izbrali ste: Špilar, Babic in Katja Močnik Anketa za najboljšega športnika Dolenjske v letu 1966 Je za nami. V soboto dopoldne smo v uredništvu pregledali poslano gradivo in ugotovili; sodelavci ankete so nam poslali 159 odgovorov, zajeli pa so 53 kandidatov iz 7 občin. 2al smo tokrat dobili zelo malo odgovorov iz Bele krajine in iz trebanjske občine. Uspeh ankete bi bil seveda lahko še tehtnejšl, če bi večje število sodelavcev izreklo še več o športnih dosežkih naših znanih in manj znanih tekmovalcev, šahistov, kegljačev itd. Menimo, da tudi ugotovljeni rezultati precej dobro odražajo splošno mnenje o vrednosti posameznih lanskih športnih rezultatov. Letos bo treba na tako anketo opozoriti bralce in sodelavce prej, pa bo prav gotovo tudi odziv precej večji. Konec razsipnosti — večje varčevanje Mogx]a bo kdo dejal, da 156 sodelavcev v na&i nagradni anketi xv3 more dati povsem zadovoljivega odgovora na vprašanje, kdo je najboljši Športnik Dolenjske v Irskem letu. Tega se sanii zavedamo tn lahko samo še ponovno apeliramo na bralce naše športne stra-od, da bi letos te aproti •prem-Ijali delo in življenje šg;x>rtnikov naše pokrajine. Na tak način bd do konca leta prav gotovo dobili več odgovorov, z njimi pe tudi popolnejšo sHico o na&ih Športnikih. Anketni listi povedo, da so se eodelavd odločili takole: 1. MUrjaji Spilar (atletika) — 559 glasov; 2. Frajjc Babič (motoristika) — 382 glasov; 3. Katja Močnik (atletika) — 235 glasov. Nadaljnji vreUii red ste sestavili takole: 4. Igor F^ko (šah in atletika) 221; S. Tine Zalctelj (atleti ka) 215; 6. Rudi Mrac (balinat^) 150; 7. Janez Penca (atletika) 107; 8. Danica Močnik (atletike) 105; O Rudi Osterman (teh) 69; 10. Jo-ie Smolič (težka atlatUca) 42; 11. Vinko Istenlč (atletika) 31; 12. Bogduii Hren (kegljanje, balinanje) 20; 13. Boris Vovk (atletika) 12; 14. Darko Šetinc (rokomet) 9; 15. FVanc Cargo (plavanje) 9; 16. Draga Seroer (kegljanje) 7; 17. Ivan Molan (speedway 7; 18. Marko IMcck (šah) 7; 19. Franc Oer-Tan, (atletika) 7; in 20. Ivan Uae-nik (atletika) 7 glasov. Noslednjia mesta so zavzeli: Vi-tomir Sunjič, Tone Sporu*, Jože 6llc, Stane Sega, Jože Slajkovec, Leon Slukelj, hokejist Smrke iz Kanade, Boiris Kiejak, Marjan Potrč, Stane Lavrenčič, Viki Lo-■ar. Tone KruSič, kegljači Pionir- 6i,4 (879) Ja, rokonietaš Filolt, Marjan Somrak, Milan Papež, Meta Zagor-jan itd. ZMAGOVALCI PO OBČINAH Novo mesto: Marjan Spilar; lirško: Franc Babdč; Kočevje; Rudi Osterman; Brežice; Darko Šetinc; Sevnica; Boris Mejak; Ribnica: Jođe Sile; Metlika; I^Bter Same. Posamezne športne panoge so se po vrsti uspehov svrstile takole: atletika, sp^edvav, šah, rokomat, plavanje, balintinje, kegljanje, težka atletika, namisni tenis, hokej na ledu, gimnastika, streljanje, letalstvo, odbojka in nogomet. NAGRADE ZMA(K>VALC£M IN SODEL.\VCEM ANKETE Trije najboljši športniki bodo v kratkem dobili naše nagrade: Marjan Spilar bo dobil pokal Do-Iraijskega lista v trajno last, Franc Babič in Katja Močnik pa botte prejela knjižni darili naše redakcije. Knjižna darila smo danes odposlali tudi 10 i2irebancem iz višt pošiljateljev ankete; dobili Jih bodo: Anton Adamič, Kočevje, Dom telesne kulture; Vanja MeMe, di-jakinija, DD Šmihel pri Novem mestu; Srečko Zore, učenec, Vel. Malenoe 10, p. Krška vas; Tone Andoljšek, študent, Velike Poljane 3, p. Ortnek; MarKka Filipčič, di-jal^ja, Kostanjevioa na Krki, Grajska ul.; Jaiica Lapuh, delavka, Sromlje št. 44; Ivan Pfeiter, delavec. Vrti 47, p. BoStanj; Matija Zabčič, učenec, Metlika, Cesta BiE 54; Peter Simčič, vajenec, Novo mesto, Trdinova 11, in Anton Andoljšck, brusač, Gorei^a vas 56, p. lUbndoa oa Dol. &ele ob njdh ?iajT3,MBlili. Na-pooled smo ss>omaJi, da ima vfiAika posoda dno in da ga imajo tudi skladi socialnega zavarovanja. Baeparavijsmo o ukrepih v zvem z i:q)Oipolnjemmi cakoni na področju socd-eJnega zavarovanja. In kakšni naj bi boli ufcrepd? Na kratko: OSTRI IN RAZLIČNI! ■ Med drugim je predvideno, da bi imeli samoupravna organi delovnih organizacij na skrbi izplačilo nadomestil za osebne dohodke tistih delavcev, ki jdh zaradi bolezni ne bi bilo na delo 30 (aH manj) dni. ■ Nadalje razpravljamo e tem, kaj vse v zdravstvenem varstvu bi doplače-vald zaivarorranci iz svojih feeipov. Skupaio&ti socialnega zavarovanja so s tem v zvezi že pripravile vrsto predilogov. ■ Novi predpisi odpravljajo v pokojninskem zavarovanju prehodno obdobje. Rok aa uveljavljanje posebne delovne dobe s pričanii je poteki z 31. decembrom lani. Po novem naj bi zavarovaaicjem, ki bi se zaradi starosta Upravičena jeza pismonoš! Ob aadiioecD visotom snagu se Je znova pokazalo, kaiko malo raizume-vanja imajo nekateri ljudje do bližngega. Iz nmo-gih krajev »o naori pismonoše potožili, da so morala tudi še potem, ko je novi sneg že nekaj đni ležal, do x>renekatere hiše gaziiti do kolen in čez. da so prišli do vrat! Ma-lomaimost nekaterih hišnih lastnilkov je tako velika, da sami sebi ne očistijo poti do bližnje ceste in pustinjo, da oelo nsjdliovi olirooi gazijo po oelem. Vsak pa v isti sapd BBhtova, da mu pismonoša ponese pismo, časopis ali kaj drugega še »toplo na dom« — poti do doma pe ni pcrlpravljjen očistiti! predčasno upokojili pred 60. letom (zavarovanke pred 55. letom) znižali pokojninske osnove: pri pokojnini dobi 38 ali 39 let (33 ali 34 let za ženske) za 3 odstotke, pri dobi 35 do 37 let (oz. 30 do 32 let za zavarovanke) pa za 4 odstotke. Najnižje pokojnine bd naj določale komunalne sklonosti s tem, da bi poslej same ligotavljale pokojninske dobe in osebne dohodke, in ne več ustrezna republiška komisija in občinske komisije. ■ Dopolnjeni temeljni zakon o invalidskem zavarovanju naroča delovnim organdzacijam, naj same plačajo stroške zdravniških pr^ledov za tiste delavce, ki bodo prvič prišli na delo. Dolžne bodo tudi zadržati na delu svoje invalide, če pa zanje ne bodo imele delovnega mesta, jim bodo morale najti delo drugje. EepubMška skupnost sociatobega zavarovanja bo predpisala, kdaj lahko delovni invalid prejema dodatek, če se zdravi več kot 30 dni. ■ Pričakujemo tudi nova merila za otroški dodatek. Novo v teh ukrepdh bo zlasti to, da bo podlaga za dajanje otroških dodatkov skupni dohodek družine. Če boano vse te ukrepe znali uveljaviti tako, kot je zamišljeno, bomo socialnemu zavarovanju, hkrati pa družbi prihranili težke denarje, ki jih bomo lahko porabili za kaj drugega. Preprečili bomo razsipnost, ker poslej ne bo več mogoče iz skladov vzeti več, kot bodo imeli. Jamstvo za to dajeta predvsem predvidena skrb za izplačevanje nadomestil delovnim organizacijam in predvideno doplačevanje stroškov za opravljene zdravstvene storitve iz žepov zavarovancev. »Hvaležna sem socialiu službi. Rdečemu križu in sindikatu, ki so mi preskrbeli invalidski voziček in mi pomagali prenašati posledice hude bolezni, ki me je udarila leta 1939.« T^o se pričenja pismo, ki ga je podpisala Marija ^obeme iz Tmovca 56 pri Zabukovju in ga poslala našemu uredništvu. Marija je v njem precej na dolgo popisala tegobe svojega življenja v hribovski vasici... Naprej beremo takole: »Bila sem stara 12 let, ko sem zbolela za otroško paralizo. Spominjam se. Nepravilnosti na avtobusih Tovariš urednik! Pct&vanja z avtobusom mi dajo marsikdaj misliti o ne-uvidevnosti nekaterih potnikov. Da naša mladina, razen nekaj izjem, ne čuti spoštovanja do starejših, je že vsakdanje. žal pa tudi starejši ne odstopijo sedela bolni ali be. teini starki ali starčku. Doživel sem, da je gospod udobno sedel in imel na sosednjem sedežu prtljago, da je imela mamica nekajletnega sinčka na sedežu poleg sebe, medtem ko so se drugi potniki stiskali na stojiščih. Rezervacije so vse večkrat kamen spotike. Koliko prere. kanja in hiude krvi povzroči potnik z rezervacijo, ki pride na avtobus, ko so že vsi sedeži zasedeni. Tudi sprevodniku je v takem položaju težko, saj je skoraj nemogoče obema pošteno ugoditi. Ali se temu res ni mogoče izogniti? Morda bi le nekaj mest obeležili s tablico »re. zervirmo«, še najbolje pa bi bilo, da rezervacij sploh ne bi bilo več. še vedno se dc^ja, da vozijo avtobusi mimo postajališč, ne da bi ustavili, in pu. ščajo potnike v dvomu ali so oni zaradi avtobusov ali avtobusi saradi potnikov. Kdo bo odpravil te neprO' vilnosti? V. PREZELJ, Ortnek Cesta ali kolovoz? Tovariš urednik! V tej rubriki ste v 2. številki vašega lista 12. januarja objavili pismo tov. Drage Ovniček, ki se pritožuje nad stanjem cest v okolici Stopič in Gabrja. Na to pismo lahko odgovorimo samo to, da nobena izmed omenjenih cest ne spada v našo pristojnost, ker so ceste IV. reda. Naše podjetje vzdržuje namreč le ceste prvega, drugega in tretjega re- da sem biia več ur kot mrtva. Odpeljali so me v Sevnico k 2jdmvniku, ta ^ me je nagk) poslal v brežiško bolnišnico. Zdravniki so bili iznenađeni, saj si menda ni&o znali prav razlagati pojava bolezni, ki me je tako hudo napadla. V Brežicah sem ležala deset mesecev. Vsi so bili dobri z menoj, zlasti še dr. Glušič in dr. Berglez.« »Bolezni mi niso dale nikoli miru,« je napisala Marija škobeme. »Osem tednov sem preležala na dermaitaloškem oddelku v Novem mestu, tri tedne v ljubljanski bolnišnici pa v da. Piscu članka zmoie seveda ne moremo zameriti. Da pa ne bi ob prihodnjem tovrstnem članku zamerili vam (posebno, ker se je že večkrat zgodilo, da nas je Dolenjski list omenjal v zvezi s stvarmi, ki niso v naši pristojnosti), vam bomo te dni dostavili karto in spisek cest na Dolenjskem, ki jih vzdržuje naše podjetje. Vzdrževalna služba Cestnega podjetja- v Novem mestu (OPOMBA: Cestno podjetje nam je medtem že poslalo seznam oest in pregledno kanto cestnega omježja, ki je med osTOvnimi sredstrvi podjetja ki ga to tudi vzdiTžuJe. Eladi se je bomo poslužili, ko DO treiba ob podobnih primerih ugotavljati, kdo aa kaj odgovarja! — Uredništnro Dolenjskega Msta.) ZB v Kužlju — nezadostno! Tovariš urednik! Ni še dolgo tega, kar nas je pretresla tragična smrt Borisa Kraigherja in njegovega sina. Povsod so visele zastave na pol droga, sklicane so bile žalne seje in svečanosti. Le v Kužlju ni bilo videti na kultumo-prosvetnem domu nobene zastave. Upravičeno so nas spraševali sosedje Hrvati, če pri nas ne žalujemo. Franc Turk, ki stanuje v kultumo-prosvetnem domu, zastave ni mogel razobesiti, ker jo je imela zaklenjeno organiaacija ZB NOV. Zal je tako: veliko govorjenja, pa malo dela. Ko gre za priznavalnine in borčevske pokojnine, je vse drugače. Zima je in organizacija ZB, ki nima posebnega dela, hi lahko sklicala žalno slovesnost ob tragični smrti velikega revolucionarja in njegovega sina. Toda nihče se ni zmenil za to! JOŽE KRIZ Kužel- CJelju. Kar dve leti sem bdia atalno v bolnišnicah. Ko sem videla sošolke, ka- Marija Škobeme: »Hvaležna sem vsem, ki so mi pomagali na tale voziček.« ko so zdrave, sem veliko prejokala.« »Pred leti mi je še nekako bilo,« iigotavilja Marija, »ker je zame skrbela mama, ki je bila še živa, zdaj pa sem sama. Imam sestro in tri brate, ki pa so vsi po svetu. Zame skrbd soci^a služba, od katere dobdm 9 000 S din na mesec. Ko dobim denar premišljam, za kaj ga naj porabim: ald za hrano ali za obleko, ker je za o je premalo. Sem doma v hribovitem kraju, kjer vsake reči priman jim je.« Zakonca Adamič - zlati par Kočevja v Kočevju, mestu mladih dru-ždn, se redko pripeti, da bi praznovali zlato poroko — 50 let skupnega življenja. Tako iflavje bodo imeli 28. januarja pri Adamičevih v Podgorski ulici. Ta sirečni in hkrati tako redki dogodek sta dočakida SS-letni Jože Adamič in njegova dtari leta mlajša žena Karolina, rojena Melosso. Jože Adamič ae je rodil v EU>m-poljah pri Dobrepoljah. Ko mu je bilo pet let, Je izgubi! očeta, eato Je moral kx)t bajtarskl sin fe zelo Egodaj k dru«im ljudem. Največkrat Je bU pastirček. Trinajstleten se Je učil za kovača, ker pa )e bU po čudnem naklju^u njegov mojster ubit, K ukom ni bUo nič. Spet Je potrkal pri drugih ljudeh. Naposled 98 je le izučU n lidarja. Poročil se je v Sodražici — 22. ja^ nuarja 1917. Ženi Katarini je stekla zibelka v 2imaricah pri Sodražici, v delavski družini. Ker je bil oče italijanski državljan. Je bil takratnim avstrijskim oblastem tm v peti, je moral z vso družino v internacijo. Katarina je tako že mlada hodila težko pot. Melossovi so bdU zaprti na ljubljanskem gradu, v Leibnltzu In Pragi, kasneje pa še na Dunaju. Katarini Je bik) komaj 10 let, k» Ji je umrla mati. Ko Je bilo konec internacij, se je poročila. Adamičeva tudi skupne poti nd-8ta imefla posute z dobrotami. Rodilo se Jima Je oeem otrok, ki jih Je bdik> treba preživljati. Do konca druge svetovne vihre Je družina živela v Sodražksi. Za NOV sta Jože in Katarina delala že od leta 1942, ko so šli v partizane tudi njuni štirje otroci. Adamič je bdi odlikovan z redom zaslug za narod. Po osvoboditvi sta Adamičeva šla stanovat k sinu Jožetu v Kočevje na Podgorsko ulico. Oče se je,' čeprav Je bil že v letih, prfecej pridružil tistim, Id so sKičeli obnavljati domovino. Kot kvalificiran zidar z bogatimi izkušnjami je delal pri p)odjetju Obnova in okrajnem gradbenem podjetju, ki sta obnavljali porušeno Kočevje. Tu je dočakal tudi pokoj. Slavljenca sta zdrava dočakala pozno jesen življenja v krogu sinove družine. Rada bereta Dolenjski list. Ko ga prebereta, ga pošljeta hčeri v inozemstvo. Znanci in prijatelji jima želimo še veliko let skupnega življenja. A. ARKO VULENJSKl LISI m Življenje na invalidskem vozičku Javni dogovori (Nadaljevanje s 1. straiii) 3. Za ssbiranje možnih kandidatov za odbornike občinskih skupščin organizira Socialistična zveza na svojih območjih skupaj z vsenni družbeno-e>olitičnimi organizacijami sestanke, na katerih razpravljajo o možnih kandidatih. Zbrani predlogi morajo biti deset dni pred kandidacijskimi zbori volivcev in zbori delovnih ljudi javno obravnavani in objavljeni. 4. Možne kandidate za poslance skupščine SRS zbirajo volilne komisije pri občinskih vodstvih Soci^istične zveze tako, da se o predlogih dogovarjajo z vsemi političnimi in družbenimi činitelji. Občinska vodstva SZDL skličejo najkasneje deset dni pred kandidacijskimi zbori volivcev in zbori delavnih ljudi razširjene seje, na katerih s predstavniki družbe-no-političnih organizacij in drugimi predlagatelji razpravljajo o zbranih predlogih. Na teh sejah se dogovore o najprimernejših možnih kandidatih, siprejeta stališča pa takoj objavijo. 5. Pri zbiranju možnih kandidatov za zvezne poslance je postopek enak kot pri zbiranju predlogov moš>ih kandidatov za republiške poslance. O možnih kandidatih se dogovarjajo najprej v vseh občinah volilne enote. Najmanj deset dni pred kandidacijskimi zbori volivcev in zbori delavnih ljudi skličejo občinske organizacije SZDL posvetovanje za območje vo- lilne enote. Na posvetovanju sodelujejo predstavniki vodstev družbeno-političnih organizacij in drugi predlagatelji ter usklajujejo zbrane pred loge. Sprejeta »tališča pa morajo takoj objaviti. III. 1. Na kandidacijskih zborih volivcev in zborih delovnih ljudi seznanijo organizacije SZDL volivce s potekom predvolilnih kadrovnih priprav in utemeljujejo predloge, ki so se izoblikovali v prejšnjih razpravah. Zbori razpravljajo o teh in vseh drugih predlogih volivcev ter izberejo kandidate. 2. V volilnih enotah za republiške in zveane poslance so organizacije SZDL dolžne seznaniti kandidacijske zbore volivcev in zbore delovnih ljudi z vsemd stališči, ki so se do takrat izoblikovala na vsem območju volilne Miote. rv. 1. Kandidatom za odbornike in poslance omogočajo organizacije Socialistične zveze, da neposredno sodelujejo v političnih pripravah na volitve. 2. Socialistična zveza se bo javno zavzemala za kandidate, ki bodo izbrani t skladu z načeH in kritejljd, sprejetimi ▼ predvolilni raz^rartri. V. Občinski odbori SZDL izdelajo svoje konkretne načrte predvolilne dejavnosti ▼ občinah. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - organizacije: TOVARNE USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto Šefa tehničnega sektorja RAZPISNI POGOJI: — visoka ali višja strokovna izobrazba elektro aH strojne stroke in 5 let ustrezne prakse ali — srednja izobrazba elektro ali strojne stroke io 10 let ustrezn^ prakse. Kandidat mora poleg prošnje predložiti vsa ustrezna dokazila, da izpolnjuje zahtevane pogoje. Razpisni rok je 15 dni po objavi razpisa. Osebni doh(xiki ao določeni po pravilniku o delitvi OD tovarne. Tovarna ne razpolaga s stanovanjem. Prijave pošljite na naslov: Združeno podjetje ISKRA Kranj — Tovarna usmer-ni.ških naprav Novo mesto, — Razpisna komisija, Novo mesto Vsi udeleženci razpisa bodo o izidu razpisa in izbiri kandidata obveščeni v roku 8 dni. ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KOČEVJE poziva vse stranke, ki so v letih 1946 do 1966 iairočile V popravilo TV, radio in gospodinjske aparate, da jih prt'vzamej'j v na^i elektroservisni delavnici Kočevje, Ljubljanska cesta št. 5, najkasneje do 28. februarja 19<>7. Po tem roku bomo navedene aparate raaprodaii na javni dražbi, z izkupičkom pa krili stroške popravil. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO razpisuje NOVO NAGRADNO ŽREBANJE te vlagatelje, ki varčujejo pri Dolenjski banki ta hranilmci NOVO MESTO in njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI in TREBNJEM ali pri poštah v okviru podjetja PTT novo mesto. 1. za vlagatelje, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 vloženih na svojo hranilno vlogo najmanj 1.000 N-din kot vlogo na vpogled — navadno vlogo: 25 DENARNIH NAGRAD PO 200 NOVIH DINARJEV 2. Za vlagatelje, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 na svoji hranilni vlogi najmanj 2.000 N-din in vlogo vezano na odpovedni rok nad 12 mesecev — 28 praktičnih nagrad: televizor RR Niš moped »Partizan« šivalni stroj »Mirnac« hladilnik »HIMO«, 60-litrski radijski sprejemnik Simfonija blago za moško obleko tovarne »NOVOTEKS«<, Novo mesto 6 moških srajc tovarne perila »LABOD«, Novo mesto 6 kosov ženskega perila tovarne »BETI«, Metlika 5 transistorjev HOKEJ 66 5 jedilnih servisov za 6 oseb 5 jedilnih priborov za 6 oseb 5 električnih likalnikov z regulatorjem Vsak varčevalec ima pri žrebanju toUko žrebnih lističev, kolikorkrat izpolnjuje pogoje nagradnega žrebanja s tem, da je lahko izžreban enkrat. 3. Za varčevalce, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 z banko sklenjeno pogodbo o namenskem var-čevanju za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj in položen osnovni polog, razpisuje banka posebno nagradno žrebanje — 6 praktičnih nagrad, ki jih bodo prejeli ob izpolnitvi pogojev za najetje kredita. Nagrade so: 1. kopalna kad S kombinirano pečjo 2. hladilnik HIMO, 80 litrski 3. bojler, 80-litrski 4. električni štedilnik 5. bojler, 8-litrski 6. bojler, 8-litrski VARCEVALCl — ne pozabite, da za vezano hranilno vlogo prejmete tudd večje obresti! Navadno hranilno vlogo lahko spremenite v vezano vlogo! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri podjetju KOVINAR - NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo sledečih osnovnih sredstev: 1. stcbelni vrtalni stroj do 10 nrmi 2. konzolni vrtalni stroj do 23 mm 3. brusilni stroj na dve plošči z elektromotorjem 4. verižno dvigalo — 3 T 5. strojna žaga Prodaja bo v soboto, 28. januarja 1967, pri Kovinarju v Bučni vasi ob 12 uri. Informacije dobite po telefonu 21-156. Nenadt>nia nas je Japuatila naSa draga mama in stara mama FRANČIŠKA ŽAGAR iz Birčne vasi Pi>kopali smo jo v soboto, 21. januarja, na Smihel skem pokopališču. Žalujoči: sinovi Viktor z družino, Lojze, Jože in Ivan; hčerke Marica in Fanika i dnižino, Mihela, brat Alojz r. družuio in drugo sorodstvo. ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO -NOVO MESTO obveSča vse interesente, da se bo v sredo, 1. februarja 1967, ob 14. uri v prostorih centre. Društveni - trg 1, začel pouk: ' ■ 1. I. letnika oddelka za odrasle gostiru^e šcAe Novo mesto za plkvalifikacijo) gostin^ega kuharskega in natakarskega poklica. E*rijave pošljite do 31. januarja 1967 na Šoteki c^ter aa gostinstvo. Novo mesto, Id daje tudi vse podrobnejše informacije. SOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO, NOVO MESTO, Društveni trg 1 — telefon 21-527. SVET OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK razpisuje mesto 1. RAVNATELJA osnovne šole Žužemberk 2. UČITELJA za podružnično šolo Ajdovec Pogoji pod 1.: Visoka, višja ali srednja izobrazba s 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso in opravljanim strokovnim izpitom. Prošnjo s kratkim življenjepisom in p>otrebna dokazila pošljite razpisni komisiji pri osnovni šola Žužemberk najkasneje 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. OBVESTILO USTNIKOM GOZDOV Gozdno gospodarstvo Novo mesto sporoča vsem lastnikom gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za sečnjo v sezoni 1967/68 do 31. marca 1967. v tem času morajo lastniki gozdov vložiti prošnje, ker kasneje vloženih, razen v izjemnih primerih (elementarne nezgode), Gozdno gospodarstvo ne bo reševalo. Prošnje, ki jih nd potrebno kolkovati, naj lastniki napišejo na posebnih obrazcih, ki jih bodo dobili na sedežih gozdnih obratov ali pri področnih revimih gozdarjih. Vse prošnje lahko vlagajo gozdni posestniki do navedenega roka na sedežih gozdnih obratov Črnomelj, Črmošnjice, Metlika, Novo mesto, Podturn, Straža In Trebnje. 2^radii pravočasnega odkazila pohitite z vlaganjem prošenj. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Komisija zb delovna razmerja pri podjetju »KOVINARSKA« TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ - KRŠKO razglaša prosta delovna mesta za 20 KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV 10 KVALIFICIRANIH ELEKTROVARILCEV 3 KVALIFICIRANE KOVINOSTRUGARJE Pogoj: odslužen vojaški rok, poskusno delo 2 meseca, delo v dveh izmenah. Zaželena je praksa. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe vložite pri kadrovski službi podjetja. Naatop dela je možen takoj. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. 32 DOLENJSKI LIST gt.4 (879) ODGOVOR NA ODGOVOR ALI: „Janez je kriv, ker je povedal!" Samo demokraciji na ljubo smo v našem listu v decembru lani oboavili odgavoar kolektiva hoteda Kandija na moj sestaivek »Rad bi vedel za svojo pravico«. Zato se ob vsem, do česar je pariSLo (še boljše: do česar ni poišlo!) v samoupravljanju tega kolektiva po objavi offnenjene-ga sestavka, čutim dolžan pred javnostjo dati »odgovor na odgovor«. Ni md toliko iriŽcr tega, da me na cesti ustavJoajo zman-ci m gorore: »Zakaj ne odgovoriš? Udari nazaj! Mar se boš res dai?«, in tudi tega mi ni maar, da se nekateri (upam, da jih ni veliko ...) škodoželjno smejijo in mi strgajo koren j ček. Družbeni paxx^i so vedno dolgotrajni, to. kar je nsupredno, pa vselej zmaguje. »<5as je naš najboljši zaveznik« — je resnica, ki v takšnih primierih vseleo obvelja. V primeru hotela Kandija gre za samoupravljanje, za tisto samoupravljanje, ki ga gojimo že celih 15 let. Brez izkušenj snoo zadeli z njim. Kljub vsemu je danes veiiko veliko boljše, kot je bdlo v pai-vdh začetkih. Našega samo-upiraivljanija ne more več nihče zanikati! Ne prizadevamo sd samo za večjo in boljšo prodzvod-ngo. Ce bi nam šJo samo za to, bi bilo najlaže agoij posnemati pred^xtšeni zahodni kajpdtaJističnd sistem. Nam pa gre za nekaj več: za človeka v pnoiizvodinijd! Človeku, ki ustvarja, dajemo vsa«} tako velijevvo kot ptrolzodnum uspehom. Zato vedno in povsod terjamo, naj čHovek t naši stvaiTiois<2i sodeluje ▼ piro-tovodnji in pri delitivi. V uvodu svojega odgovora člani kolektiva hotela Kandija tako na spdošno priznavajo. da obstoja dobro in slabo tudd v njihovem podjetju. V isti sajpi pa že ugotavljajo, »da v sivoji obrambi ne bodo praii parila in odgovarjali na vsa obrekovanja v članku«. 2al moram reči, da niso odgovorili na ponaiv nobeno moje »obrekovanoe«! Hkrati pa odločno trdim, da v našem samxDoložiti pred njo račtm! V nadaljevanju odgovora so uporabili stari, zato pa toliko bolj zavrženi obrazec: »Kriv je Jf -ez, ki je pokazal na gr^!« ... Priznati je tire-ba, da so se zelo potrudili, da bi tega »Janeza«, člana svojega kolektiva, ki je povedal del resnice o samoupravljanju v hotelu Kandija, kar najbolj umazali pred javnostjo. Skrbno so prelistali Jančarjev dnscipflinski dos(je — (upam si trditi, da je kak drug dosoe prestopkov v ho-t^u Kandija še zajetnejši). v odgovoru so mimogrede po-tvorili nekaj dejstev. Pojdimo kar po vrsti: komisija za družbeni nadzor občine Novo mesto je obiskala hotel Kandija na predlog komisije za proSnje in ^tožbe in ne na predlog DS hotela Kandija, kot zatrjujejo v odgovoru. Pravi(io, da so zantan čakali na novinarja, ker so mu imeli bajda zelo veliko za povedati. Toda bilo je malo drugače. Direktor Jože Tomlje ni obvestil o kraju in času sestanka predsednika sindikalne podružnice gostincev Ludvika Bencika, čeprav ga je slednji za to o—hno poprosil in čeprav je to oblJuMll NiMe racen 61araov kolektiva ni vedel, kdaj bo sestanek, torej tudi jaz kot novinar ne, če so imeli seveda s tistim novinarjem, ki so nanj čakali, mene v mislih. In Se več! Dovo- Mili so sd celo to, da so Francu Jančarju kot članu kolektiva na nedemokratičen in protiustaven način preprečili udeležbo na tem sestanku, na katerem so govorili predvsem o njem! Zelo prebrisano podtikajo Jančarju, ki je izjavil sanitarnemu inši)ektorju, da je videl črva na bifteku .vpraSanje, zakaj ni bifteka, preden Je z njim postregel gostji, vrnil kuhinji. Iz uradnega zapisnika pa je razvidno, da je prizadeta gostja našla črva, ko je biftek prerezala in je črva šele nato pokazala Jančarju. V odgovoru navajajo izjave posameznih članic kolektiva o Jarju. Povedati pa moram, da razpolagam z napisanimi izjavama taistih članic kolektiva, vendar v izjavah, ki jih imam jaz, trdita precej drugače. Kje je odgovor na vprašanje glede šestih odpovedi, kje odgovor na vprašanje o stanovanju, o odnosu do vajencev, o neenakosti osebja pri plačOTanju hrane, o nepravični razdelitvi na-gr^ itd., itd.? Na vsa ta vprašanja mora kolektiv odgovoriti predvsem samemu sebi. Pri tem pa nima taisti kolektiv niti najmanjše pravice stopati pred javnost s trditvijo, da javnosti zadostuje posplošen odgovor ,brez dejstev! Zakaj so se izognili odgovoru glede šestih odpovedi, kii sem ga zastavil v sestavku? Za temi odpovedmi so živi ljudje, ki so svoj čae živeli v kolektivu in delila t njimi dobro in slabo, pa so ga morali tako ali drugače zapustiti. Jih mar smemo napoditi čez prag kot hlapca Jerneja? Med n^irrvi je tudi Snažilka, delavka, ki dela zdaj v bolnišnici, kjer vedo o njej samo dobro! Kolektiv je človeka, ki je spregovoril o napakah v samoupravljanju v svojem kolektivu, posul z blato min skuša dokazati, da je slab. Toda če je ta človek res t^o slab, pe jc kljub temu on edini razkril pred javnostjo probleme samoupravljanja, potem ta slabost ne gre za moj rovaš, pač pa na rovaS kolektiva! Zgolj Z enostransko ugotovitvijo: »Janez je kriv, ker je povedal,« problema nismo rešili. Ni^tevanje tispehov podjetja je kajj malo preprič-ijjiv argiiment jKjper navedbe o samovolji, saj smo že pou- Mrtva rojakinja išče dediče Za zdaj še nič znanega, kdo bo podedoval premoženje Uršule Staniša: ali kakšen sorodnik ali ZDA? Iz ZDA so pred tremi leti sporočan, da je umj^ Uršula Staniša, kd zapušča precejšnje premoženje. Naši organi za -notranje zadeve in matičarji so takoj začeli iskati dediče. Pretaknili so vso Dolenjsko in Notranjsko — brez uspeha. Skopi in pomanjkljivi amerdSki podatki o UršuUnd domovini ocsiroma njenem rojstnem kraju niso zadostovali. Te dni so dobila organi za notranje zadeve in matičarji novo naročilo: naj poskusijo vse, da bi naix)sled odkriM zakonite dediče in raavozilall zagonetno ziapuščdnsJao zadeivo. Kdo je ta Uršula SitaniSa, kateri je tako težko najti dediče? Ameriško sporočdlo trdi, da Je bdla rojena 21. okto- bra 1878 kot hčd Franca in Frančdške Uhan v kraju Bu-dolfaro. Sprva so pri nas mislili, da gre za Rudolfovo ala Rudolfswerth, kot se je včasih imenovalo Novo mesto, ali morda za neki kraj v cerkniški občini. Med p>odzvedova-iVjem pa niso dobili nobeoiih zanesljiivlh podatkov o bogati rojakinji. Kdo bo srečni dedič Uršuli-aega premoženja? Ga bodo našli med ŽLvdmi ald bo premoženje naše rojakiiixje pripadlo Združenim državam? Taka in podobna vprašanja so se zanrrtale v glave mnogih, ki že vedo za USidino zapu^-no, še globlje se bodo zavrtala v tiste, ki bodo za zadevo zve-deiU kasneje in morda pomislili, ali bd ne kasalo za vsak KAKO POTEKA ZAMENJAVA IZKAZNIC Kaže, da brez kazni ne bo šlo Konec aprila je zadnji rok za zamenjavo iakaat-nic In na novomeškem uradu Imajo vedno več dela. Za področje novomeške občine so od srede septembra lani pa do adaj i29dall 10.700 novih osebnih Izkaznic, vendar je to komaj tretjina — 20.000 občanov starih osebnih izkaznic še ni zamenjalo. Za novomeSko krajevno skupnost Je odstotek le malo boljši: od 10.000 No-vomedčanov Je po nove osebne izkaznice prlSlo 4000 prebiivalcev. Zdi se, da se zamudniki preveč zanašajo na dobro vodjo matičnega umda ali pe ne vedo, da so laiiko za svojo malomarnost tudi kaznovani. 20. člen zakona o osebnih izkaznicah namreč pravi (Uradni list SFBJ št. 8/1965): Z denarno kaznijo 100 Ndin se kaznuje, kdor brez opravičljivega ra:do-ga 1. ne vloži v določenem roku po dopoli^tvi 18. leta obarosti (t treh mesecih) ixroSi4e za osebno Iz-kamLoo. 2. ne vloži v določenem roku prošnje za zamenjavo osebne izkaznice, 3. ne naznani v določenem roku (15 dni), da je izgubil osebno izkaznico. Na novomeški občinski skupščini sicer upajo, da jim po kaznih ne bo treba poseči. Se zlasti, ker imajo zadnje čase vedno več dela. Pravijo pa, da tistim, ki v rednem roku ne b(klo zamenjali osebnih izkazaiic, ne mislijo pogledaiti edoozi prste. S.Siriihal danili, da vzgajamo v samoupravnem sistemu proizvajalca, ki naj proizvaja in deli! Proizvodne uspehe pa je prav gotovo lahko doseči tudi z nasiljem! Strah me je pred tako majhno mero od-giovomosti, kakršno je pokazal kolektiv hotela Kandija v svojem odgovoru. Kljub temu pa še ve ' o upam. da se bo v hotelu Kandija premaknilo na boljše! MILOŠ JAKOPEC Spet eksplozija v »Avtu« 18. januarja ob 15.30 je prišlo do težje nezgode v avtokleparskem oddelku mehanično-servisne delavnice podjetja »Avto «iz Kočevja. Kvalificirani delavec Alojz Briški in kvalificiirani klepar in varilec za avtogeno varjenje Valetin Briški sta brusila bencinski rezervoar za tovorni avtomobil. Pri tem je rezervoar eksplodiral. Alojzu je eksplozija zlomila desno nogo in ga opekla po obrazu, Valentin pa je bU le lažje poškodovan. Alojza so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Pri eksploziji je bilo materialne škode za okoli 150.000 Sddn. Bo Jože tal(, l(ot so drugi? Ker pri nas ni institucij za zdravljenje alkoholizma, morajo v hujših primerih prizadeti v bolnišnico za živčne in duševne bolezni primer stopiti t vrsto iskanih dedičev! Uršula Staniša je že nekaj let mrtva. Ameriško sporočdlo ne pove, v katerem kraju je umrla. Zato je raziskovanje toliko te&je. Se bo našdm naposled posrečilo razvozlati uganko o rojstnem koaju premožne rojakinje in dedičih? Bo zadostovalo, če bodo pregledali vse martnčne ki^jdge v Sloveniji o rojstvih med 1870 in 1890? Glede rojstnega leta je lahko v ameriškem sporočilu napaka. Morda je odšla Uršula premlada čez veMko lužo in so Ji morali v ta namen kupiti leta? Morda 10 let? Včasih se je to dalo! IVAN ZORAN Skoraj ne pomnimo, da bi se zbrali vaščani treh vasi zato, da bi s ^nipnimi močmi poskušala iirediti družinske razprtije v eni izmed kmečkih domačij. Prav zaradi tega je bil v nedeljo, 15. januarja, shod prebiv^cev Dol. Dobrave, Jezera in Lu-kovka, da bi poiskali način, ki bi omogočil Jožetu Flor-jančdiču iz Dol. Dobrave normalno življenje. O tej zadevi je namreč že dvakrat razpravljala trebanjska občinska skupščina, ker so plačniki zdravstvenega zavarovanja zahtevali, da je treba takšne primere drugače reševati — ne z oddajo v bolnišnico za živčne in duševne bolezni, temveč s socialnimi ukrepd. 2e drugo leto in četrtič po vrsti je Jože Plorjančič v bolnišnici sa živčne in duševne bolezni Ljubljana-Polje. Ker pri nas nimamo ustanov za zdravljenje alkoholikov, so ga nastanila med duševno prizadete, čeprav je popolnoma normalen, kadar ne pd-' Je. Razumljivo je, da si želi od tam domov. Toda v takšnih razmerah, k^ršne so pri o^jem doma, se bo alkoholizma le stežka znebil. Vašča- Trčenje avtov pri Kočevju Pri vasi Gorenje pri Kočevja je prišlo 18. januarja oto 12. uri do prometne nesreče. Jože Ambrožič je p>eljal z osebnim avtom proti Dvoru, ko je na nepreglednem levem ovinku srečal tovorni avto, ki ga je vozil Ivan Draškovič. Na poledeneli ozki cesti sta se skušala avtomo. bila srečati, pri tem pa je zadnji del tovornjaka zaneslo v leva vmta osebnega avto. mobila. Na osebnem avtu je bdlo škode za okoli 2500 Ndin. ni vedo povedati, da je žalostnega Sitanja delno kriva tudd njegova žena, ki je sicer zaradi vsega tega že nmogo pretrpela. V družini sta nastala dva tabora, oče je bil ob vso veljavo, kar ga Je še bolj pehalo v pitje in mU ni dalo normalno živeti. Socialna služba pri občinski upravi se je kljub temu lotEa starega, tako rekoč brezupnega primera. S pomočjo vseh tamkajšnjih družbenih organov, sosedov in s pomočjo skrbnika bo poskušala urediti, da Jože ne bi več segal po pijači zaradi notranje stiske pri neurejenih raznurah v družini. Za to pa je potreben normalen, prijazen odnos vseh tKtih, ki bodo v bodoče, ko se bo vrnil, okrog nj^a živeli: od žene in otrok pa do sosedov, ki bi laliko pripomogli, da bi Jože postal človek, kot so drugi. Pa tudd sam se bo moral za to zavzeti. lil. L. Mostovi v izdiM/ajih (Nadajljevanje in konec) Starejši in imogo trdnejši . Dovomeški pobratim že desetletja junaško požira znatno večji prometni zalogaj, kot ga more spraviti v usta. Ko so ga z^n:-addli, niso računali na avtoonobdle v letu 1967. Most je preozek. Ce se na njem srečata tovornjaka, mora eden nazaj. Včasih zapeljeta na hodnik za pešce, ki je na ko(nzoli. To je nevarna igra. Prvič zato, ker most vzdrži največ 15 ton (četudi gredo čezenj dvakrat težja vozila), in drugič zato, ker je tovomjs^ na hodniku kot na previsu smrti. Vozniki godrnjajo in prekld-njajo. Most požira vse od kraja: pešce, kolesaffije, osebne avtomobile, tovornjake, buldožerje in otroške vozičke. Požreti mora vse, kar hoče z levega brega Krke na desnd breg, in vse, kar hoče v nasprotno smer. Most Je železen, vendar se pod preveidko težo pošteno zamaje. Strokovno temu rečejo, da niha. Samo da ne bi premočno nihal! »Ne bo dol^ vzdržal,« mu nekateri štejejo leta. »Vsekakor je pjotreben noiv most,« pišejo izvedenci v strokovnih poročilih. Vsi vedo, da brez novega mostu v Novem mestu res ne bo šk). Vprašanje je le: kdo bo giradil, kdaj in za kaj! Da bd za nekaj časa rešHi zmedo, so sklenild postaviti na levem bregu Krke prometni znak, kd bo ukazoval vozi-k«n, ki pripeljejo z Glavnega trga, naj počakajo, da bodo čez most potovala najprej vozila z desn^a brega. IVAN ZORAN j;, ; ■■ ■ ■ . -./š- Most, ki si>aja metliško področje s Hrvaško, je tako slab in star, da ne prenese večje obremenitve kot 2 toni. fted mostom stoji prometni znak, ki prepoveduje težitm vozilom prečkati most, toda tega ne upoštevajo ne težki tovornjaki ne avtobusi. Taka praksa ne bi mogla več dolgo obveljati, zato so se pred kratkim začeli resni razgovori med MetUčani in predstavniki sosednjih hrvaških občin, da bi most popravili s skupnimi sredstvi. dt.4 (879) DOLENJSKI LISI 23 v TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSK(j)l_Ep;i^^ Potek. 27. januarja — Janez Sobota, 28. januarja — Drago Nedelja, 29. januarja — Frančišek Ponedeljek, 30. januarja — Martina Torek, 91. januarja — Vanja Sreda, 1. februarja — I^nac Ceti-tek, 2 februarja — Marij« mramsi Dragima mami In očetu Pakar-jeviina iz Uršnih sel aa 34. obletnico skupnega življenja §e nmogo let želi hčerka Rezika z možem Ivanom in otrokom. Ljubemu in skrbnemu odku — Šoferju Marjanu Sitarju s Potoka pri Straži najlepše čestitke za dvojt» praznovanje ter srečno vožnjo — žena Tončka, sinček Vilči pa mu pošilja koš poljubčkov. Naši akrbi mami. stari mami ui babici Jožefi Franko iz Leskovca pri Brusnicah želijo za njen S3. rojstni dan še mnogo zdravih in srečnih let, hčerka Pepca, Lojzka, vnuk Jože z družino, vnukinja Mirni z družino, Ani z možem Štefanom, pravnučki pa ji pošiljajo koš poljubčkov. Mariji Gričar iz Ločne 27 pn Novem mestu želi za dvojno praznovanje obilo sreče in zdravja mož z otroki. Dragemu sinu in bratu Franciju Verderberju, ki služi vojaški rok v Kraljevu, želimo za njegov dvojni praznik obilo sreče in zdravja ter skorajšnje svidenje. Ata, mama tn .sestra z družino. Bmras Ob prerani smrti drage žene Marije Struna iz Novega mesta se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama na kakršenkoli način po-mfigali in v težldh trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujeva primanju dr. Koscu in dr. Hlib-scherju, ki sta |i zadnje dni lajšala bolečine, ter strežnemu oeebju internega oddelka. Nadalje AGENCIJA »NOVA« TRST, Via Gaiatti 13 (PIAZZA OBERDAN) PRODAJA po tovamištdh cenah z garancijo pralne stroje, oljne peči, centralne kurjave in POSREDUJE nabavo obrt-niskih strojev, traktorjev, kosilnic, električnih aparatov za molžo krav — t«r ostalega reprodukcijskega materiala. Plačljivo v vsaki valuti. PIŠITE NAM IN OBIŠČITE NAS! VSAK DAN: poročila ob 5.15, 8.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni apored od 4.30 do 8.00. Ptn'EK, 27. JANUARJA: — 8.06 Opema matineja. 9.40 Pojo na&i □iladinski zbori. 10.35 NaS podlistek — J. Bojer: Ribiči — H. — 11.00 Poročila In Turistični n^?ot-kl za tuje goste. 11.15 Od popevke do popevke. 12.30 Kmetijski nasveti — ln4. Julij« Smole; Obrezovanje jabolk in hrušk v mla. dih nasadih. 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poislušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 Mladinska oddaja »Interna 469«. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otrocil ao.oo Pesem godal. 21.15 (.Mdaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 38. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Iz albuma skladb za mladino. 10.40 Novosti na knjižni polici, 11.00 Poro. Cdla In Turistični napotki za tuje goste 12.10 »Pravkar prispulo« 12.30 KmeUjski nasveti — Inž, Tine Mastnik: AU Je obseg raziskovalnega dela v kmetijstvu zadosten 13,30 Priporočajo vam 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.'*) 7Anbavn4 intermezao, 17.05 Groino v kino, 18.15 Sonata od baroka do danes. 18.50 S kivjitee- se zahvaljujeva sindikalni podružnici DBH Novo mesto, upravi pokopališča, RK, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in šopke, za vsa pismena in ustna sožalja ter vsem, ki so Jo v tako velikem številu spremiLi na zadnji poti. Žalujoči mož France in Ivanka Ob bridki izgubi manas in stare mame Frančiške Žagar iz Birčne vasi se iskreno zahvaljujemo vsem dar rovalcem vencev in cvetja ter vsem, kd so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju IMV iz Novega mesta, Splošnemu gradbenemu podjetju in Sekciji za vzdrževanje prog iz Novega mesta, Žalujoči: sinovi Viktor z družino. Lojze, Jože in Ivan; hčerke Marica in Fanika i družino, Mihela; brat Alojz t družino ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi dragega moža Lojzeta Bajca iz Novega mesta se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in so mi v tem žalostnem trenutku stali ob strani in nudili vso pomoč. Prisrčna hvala kolektivu kmetijske šole Gml, govorniku, C. duhovščini in vsem, ki so z menoj sočustvovali. Žena Ivanka Novo mesto, 23, januarja 1967. T<^o se zahvaljumo vsem, ki so našega nadvse ljubljenega moža in očeta Rudolfa Zajca iz Zbur spremili do njegovega zadnjega doma, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje Iskrena hvala zdravnikom in strežnMnu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, ki so mu v zadnjih trenutkih lajšali bolečinarvni film »Maščevanje vildngov«. Sevnica: 28. In 29. 1. ameriški film »Po sledi brodolonvcev«. Sodražica: 28. in 29. 1. ameriški barvni film »Pred strelcwn«. Šentjernej: 38. tn 29. 1. italijanski film »Trojanska vojna«. Trebnje: 28. In 29. 1. ItaUjan-ski barvni mitološki film »Her-kul osvaja Atlantido«. Miha Kocjan, kmetovalec iz Sel pri Dragatušu 8, preklicujem vse žaljivke, ki sem jih Ijsrekel v Črnomlju proti Antonu Lamutu. iz Sel pri Dragatušu. |g(»/ESnLAl KVALITETNO CEMENTNO — stredno op^ dostavim po 95 din. Naročila sprejemam popoldne: Vovko, Bizovik 60 pri LJubljani. IZDELUJEM GUMI VOZOVE In puhalnike aa seno po naročilu. Zabkar, Šentjernej, Dolenjsiko. ki za tuje goste. 13.30 Kmetijski nasveti — Ini. Marko BertonoelJ: Nekaj nasvetov za prourejanje kmečkih hlevov. 12.40 Besedo imajo pihavci. 13.30 Priporočajo vam. . 15.20 Zabavni intennee-zo. 17.06 Turistična oddaja. 16.45 JezikOTO pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nepevoiv. aS.lO »V belem in črnem«. RADIO BREŽICE PETEK, 27. JANUARJA: 18.00 do 19.30 — Obvestila — glasbena oddaja; IzbraJi ste sami, vmes — humoristična priloga; Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, 29. -JANUARJA; 10.20 — Poročila — Spela Pimat poroča j s prve letošnje seje ObS Breiioe ; — Ivan 2ivič; Vsebina občnih zbo- | rov sindikalnih podružnic in program dela za leto 1967 — Maks Toplišek: Vloga in delo turističnih društev — Za nate kmetovalce: Inž. Darico Jelčiič: Vadrževanje motornih kmetijskih strojev t mrtvi sezoni — Dve melcklijl * različnih izvedbah — Nedoljaka reportaža; Prod otvoritvijo nove šole v Brestanici — Potur, nimaš prednosti! — Ta teden v Delavski enotnosti — Obvestila in apored Unematografov. 12.10 — Obfianl čestitajo in pozdravljajo. TOREK. SI. JANUARJA: 18.00 do 19.30 — Vzgojno predavanje: -Avtoriteta staršev — Nove plošče Jugotona — Nasveti — Obvestila tn pregled lUmov — Mladinska I oddaja. 1 Vrsta nesreč na poledenelih cestah Poledica in slabo splužene ceste so bile prertekli teden najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Na ovinku v Vavti vasi sta se 17. januarja srečala osebna avtomobila, ki sta ju vozila Mirko Jurkovič iz laole in Ivan Zeletelj iz Rume. Zaradi poleddoe je Zale-teljev avtomobil zaneslo na levo, da je trčil v sprednji del naproti vozečega avtomobila, škodo cenijo na 360 Ndin. Istegpa dne je NovomeščaiUio Pavlo Grah, ki je iz Starega trga vozila proti Medvedjemu selu, na klancu pri Prapročah na poledeneli cesti zaneslo v drog za električno napeljavo. Škode je bilo za 900 Ndin. Zaradi stekla razbito ogledalo Jože Malenšek je 18. januarja na tovornjaku peiljal po Ljubljanski cesti proti Novemu mestu steklo. Pred srečanjem s Slavnikom avtobusom, ki ga je vozil Stane Arle, se je steklo nagnilo na levo stran in zadelo v ogledalo avtobusa. Zdrobilo se je tudi nekaj stekla. Odpeta prikolica pod nasipom Vcaniku Lajošu Husaku iz Sen-te, ki je vozil tovornjak Avtotran-^>orta, se je na pota proti Za-E^bu na avtomobilski cesti pri Cknajni odpela prikolica. Po več metrih drsenja je prikolico zaneslo čez rob ceste po nasipu, kjer se je prekucnila na streho. Škodo na voedlu in kartonu, ki Je bil' na njem naložen, cenijo na 8000 Ndanarjev. Nesreči zaradi vožnje po sredi ceste Anton Tomažin iz Trebnjega je 19, januarja na cesti mod Treb-njim in štefanc«n voail avtomobdl po levi strani. Ko je naproti pravilno pripeljal Prane Polanko, se mu ni mogel izogniti, Skoda; 800 Ndinarjev. Istega dne se je popoldne peljal Franc CSmerman iz škocjana proti avtomobilski cesti. V Dobruška vasi mu je naproti po sredi ceste pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Mirko Ajdnik iz Građenja, in med srečanjem z zadnjim kolesom trčil v prednji branik osebnega avtomobila ter ga porinil v jarek. Škodo cenijo na 300 Ndin. Poledica zahtevala žrtvi Darko CTar se je 20. januarja do poldne z osebnim avtomobilom peljal iz Metlike proti Krvavčjem« vrhu. Pri Bočki je avtomobil za radi poledice zaneslo v obcestni breg, nato pa ga je obrnilo na streho. Vosnik in sopotnik sta se poškodovala, materialne škode pa je bilo za 5000 Ndin. Na lakenškem klancu sta te9 dne trčila avtobus Gorjancev, n je iz Mokronoga vozii v Novo mesto, in osebni avtomobil Antona Mavserja iz Novega mesta. Vo-anik osebnega avtomobila Je na ovinku zavri, pa ga Je zaneslo * sprednje kolo avtcmioblla. Žrtev n* bUo,- škodo pa cenijo na 900 Ndin. Avtomobil v akaciji Pret^ch četrtek Je Leona B» leta pri parkira*nju zaradi poledice zaneslo v akacijo pred trgovino Mladinatea knjige v Noven mestu. Na žarometu in levetna blatniku Je bilo za 150 Ndin škod#. Avto skoraj v Krke Preteklo nedeljo Je Janez Sko< s Suhorja pri Metiikii na cesti 3. reda pri Otočcu zapeljal na lev« in zdrsnil po bregu proti Krki. Avtomobil se je prevrnil na bok. dkode je bilo za 800 Ndin. Spet dve nesreči Sapovih avtobusov Alfonz Jaklič Je 22. januarja vozil Sapov avtobus iz Nove^ mesta proti Straži. Pri Srebmičah }a opazil, da mu naproti pelje kar mion Ljubljanskih mlekarn, ki ga je vozil Franc Kastelic. Kamion se je zaradi poledice kljub zavirar nju zaletel v avtobus, tako da J« nastalo za 4000 Ndin škode. Podobna nesreče se je dogodita uro pozneje pri vasi Potok, ko J« Prane Stih zapeljal avtobus na stransko i>ot, 8podu župniku, vsem govornikom za ganljive besede ter vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Se enkrat in vsakemu posebej moja iskrena hvala. Neutolažljiva mama, teta Anica in drugo sorodstvo. šmarjeta, Ljubljana, Maharovec, Poreč, Skocjan in Zdode, 24. januarja 1967. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI. Občinski odJxxrt SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Kr&ko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. URBUUJE UREDNIŠKI Cfl>BOR: Tone Ootelk (glavni in odgovorni urednik), Rla Bačer, MUoA Jakopec, Marjan Le-gan, Jo4e Prime Jožica Teppey tn Ivan Zoran Tehnični urednik; Marjan MoMton IZHAJA vsak Cetrteic — Posamezna Številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjeiv (2000 rtarih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva Jo vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3.750 sta rth din) os. 3 ameriške dolarje — T^oči račim pri podružnici SOK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokoplsonr In fotografij ne vračamo — TUka: Oai*>plano podjetje »Delo« v LJubljani RADIO LJUBLJANA