KRALJEVINA
JUG 0 SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — TeL štev. 25*52.
kos.
V LJUBLJANI, dne 15. januarja 1938.
Letnik
IX.
29. Ukaz kraljevskih namestnikov o volitvi senatorjev.
3(1. Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za onemoglost starost in smrt.
31. Odobritev sprememb in dopolnitev statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
32. Pojasnilo glede carinjenja predmetov, ki se uvažajo nesestavljeni.
VSEBINA:
33. Podaljšanje veljavnosti začasne tarife za pobiranje avtorskega honorarja.
34. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
35. Razne objave iz >Službenih novin«.
Opozorilo naročnikom.
Zakoni in kraljevske uredbe.
29.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ministrskega sveta na podstavi §§ 1. in 2. zakona o volitvi senatorjev
odločili,*
da se izvrše v nedeljo, dne 6. februarja 1938. leta volitve senatorjev za šestletno dobo po predpisih zakona o volitvi senatorjev, in sicer: v dravski banovini enega senatorja, v savski banovini sedmih senatorjev, v vrbaski banovini enega senatorja, v primorski banovini dveh senatorjev, v drinski banovini dveh senatorjev, v donavski banovini petih senatorjev, v moravski banovini enega senatorja, v vardarski banovini treh senatorjev in v mestu Beogradu z njegovim upravnim območjem enega senatorja.
.Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 30. decembra 1937: 111. št. 48.553.
Pavle s. r.
Dr. Stankovič s. r.
Minister za notranje posle	Perovič	s.	r.
I)r. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1937, št. 300. — Glej tudi »Službeni list« št. 21/3, 22/3 in 2G/4 iz 1. 1938.
Uredbe osrednje vlade.
30.
Pravilnik
o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt.*
I.	Splošne določbe.
Člen 1.
(*) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev sme delodajalcem, ki redoma zaposlujejo več ko 100 delavcev, zavezanih zavarovanju za onemoglost, starost in smrt, dovoliti, če spolnjujejo pogoje tega pravilnika, da plačujejo za vse svoje delavce ali za posamezne vnaprej določene skupine svojih delavcev, v katerih je hkrati zaposlenih redoma več ko 100 delavcev, poleg prispevkov, predpisanih v VI. poglavju zakona o zavarovanju delavcev, tudi še dopolnilni prispevek v višini, za katero se delodajalec vnaprej zaveže, da bi se povečale njih pravice ob onemoglosti, starosti ali smrti.
(J) Prostovoljno višje zavarovanje sme dovoliti ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev izjemoma tudi delodajalcem, ki prijavijo za to zavarovanje manj ko 100 delavcev, če spolnijo posebne pogoje, ki jim jih določi ravnateljstvo radi izravnave povečanega rizika.
Člen 2.
(‘) Prostovoljno višje zavarovanje se opravlja po predpisih tega pravilnika in po določbah pogodbe, ki jo sklene delodajalec radi izvedbe višjega zavarovanja z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1937, št. 289/LXXXllI/653.
(s) Posebne pogodbe ni treba, če se uvede za posamezne vrste podjetij ali posamezne vrste delavcev obvezno višje zavarovanje za onemoglost, starost in smrt z zakonsko močjo. V takem primeru nadomeste pogodbo predpisi pravilnika o.takem višjem zavarovanju, ki ga izda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ta pravilnik mora odobriti minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
II.	Pričetek in prenehanje prostovoljnega višjega zavarovanja.
Člen 3.
(*) Delodajalec, ki želi uvesti za svoje delavce prostovoljno višje zavarovanje, mora to prijaviti pristojnemu krajevnemu organu osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V tej prijavi je treba navesti:
1. ali želi zavarovati prostovoljno za večje dajatve vse svoje delavce ali samo določene skupine delavcev;
2. ali želi izvesti višje zavarovanje po zakonskih pogojih ali po kateri tistih tarif in posebnih pogojih, ki jih uvede ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
3. višino dopolnilnega prispevka, ki ga je voljan plačevati za svoje delavce;
4. kako se bo porazdeljeval ta dopolnilni prispevek na delavce in na delodajalca.
(8) Če ne prijavi delodajalec vseh svojih delavcev za prostovoljno višje zavarovanje, mora priložiti prijavi tudi popis vseh delavcev tistih skupin, ki jih noče prijaviti, z navedbo let starosti, rodbinskega stanja in števila otrok pod 16 leti glede vsakega teh delavcev; poleg tega mora navesti skupno število svojih delavcev, zavezanih zavarovanju za onemoglost, starost in smrt, ki jih povprečno zaposluje ali ki jih bo povprečno zaposloval, ko se višje zavarovanje uvede.
(*) Razmerje, v katerem se porazdeli dopolnilni prispevek na delodajalca in na delavce, je odvisno od njih sporazuma. Če naj od dopolnilnega prispevka več ko polovica obremeni delavce, mora delodajalec svoji prijavi, s katero zahteva pri pristojnem krajevnem organu prostovoljno višje zavarovanje svojih delavcev, priložiti pismeno privolitev v tako porazdelitev po vsaj treh četrtinah delavcev, katere prijavlja prvič za prostovoljno višje zavarovanje.
(*) Hkrati s prijavo za prostovoljno višje zavarovanje mora delodajalec tudi še izjavili:
1. da je voljan, začenši od določenega dne, prijavljati vse svoje delavce ali vse delavce določenih skupin za prostovoljno višje zavarovanje;
2. da je voljan glede prijavljanja delavcev in plačevanja dopolnilnih prispevkov spolnjevati vse tiste dolžnosti, ki jih predpisuje zakon o zavarovanju delavcev delodajalcu glede zakonskega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt;
3. da privoljuje, da se predpisujejo in pobirajo dopolnilni prispevki za prostovoljno višje zavarovanje hkrati in na isti način, kakor prispevki za obvezno zavarovanje, in da se vnaprej odpoveduje vsem tistim ugovorom zoper ta način pobiranja, ki bi jih ne mogel uveljavljati zoper pobiranje rednih zakonskih prispevkov, in da se za primer spora podreja pristojnosti tistih instanc, ki po § 35. zakona o zavarovanju delavcev rešujejo pritožbe glede rednih zakonskih prispevkov;
4. da priznava predpise tega pravilnika o prcsto-yoljuem višjem zavarovanju za obvezne;
o.	da bo vzdrževal prostovoljno višje zavarovanje najmanj 5 let.
C’) Krajevni organ osrednjega urada za zavarovanje delavcev preskusi, ko prejme prijavo, podatke in navedbe delodajalčeve, jih dopolni s svojimi podatki o številu, starosti in zdravstvenem stanju prijavljenih delavcev in predloži prijavo s prilogami vred osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev obenem s svojim mnenjem, ali naj se zahtevano višje zavarovanje dovoli ali ne.
Člen 4.
(‘) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev odloči na podstavi delodajalčeve prijave, podatkov krajevnega organa in mnenja svojega matematičnega strokovnjaka, ali in po kakih pogojih je dovoliti delodajalcu višje zavarovanje njegovih delavcev.
(s) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev lahko brez navedbe razlogov odkloni, da bi dalp delodajalcu dovolitev. To stori zlasti tedaj, Če ne dobi prepričanja, da mu delodajalec zadostno zajamčuje spol-njevanje prevzetih obveznosti in da bo mogel preprečiti vsako zlorabo prostovoljnega višjega zavarovanja.
(!)) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev prav tako ne dovoli prostovoljnega višjega zavarovanja po splošnih pogojih tistim delodajalcem, kate-rih podjetje je posebno škodljivo za zdravje in življenje nameščencev in združeno s posebno nevarnostjo one^ moglosti ali smrti (odstavek 3. § 27. zakona o zavarovanju delavcev) ali pri katerih je povprečna starost delavcev, ki jih delodajalec prvič prijavi za višje zavarovanje, večja od 30 let ali pri katerih je število rodbinskih članov prijavljenih delavcev višje od dvakratnega števila delavcev. V vseh teh primerih sme ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev dovoliti prostovoljno višje zavarovanje za plačilo posebnega dodatnega prispevka, ki se ne upošteva za odmero rent in podpor.
(') Če je bil delodajalec v poslednjih dveh letih zavezan plačevanju posebnega prispevka v smislu šestega odstavka § 23. zakona o zavarovanju delavcev ali če So bile zdravstvene razmere prijavljenih delavcev v poslednjih dveh letih posebno neugodne, sme zahtevati ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev poprejšnji zdravniški pregled prijavljenih delavcev po zdravnikih pristojnega krajevnega organa. Ob neugodnem izidu zdravniškega pregleda sme zahtevati ravnateljstvo plačevanje ustreznega posebnega dodatnega prispevka za višje zavarovanje, ki se ne upošteva za odmero rent in podpor.
(5) Posebni dodatni prispevek za višje zavarovanje, ki se ne upošteva za odmero rent in podpor, sme zahtevati ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev radi izravnave povečanega rizika tudi tedaj, ko prijavi delodajalec, ki želi uvesti višje zavarovanje, za to višje zavarovanje manj ko 100 delavcev.
Člen 5.
(‘) Če dbvoli ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev delodajalcu prostovoljno višje zavarovanje in če privoli delodajalec v morebitne dodatne pogoje, ki jih ravnateljstvo zahteva, sklene osrednji urad za zavarovanje delavcev z delodajalcem pogodbo o prostovoljnem višjem zavarovanju.
(3) Pogodba o prostovoljnem višjem zavarovanju mora vsebovati dan, s katerim se višje zavarovanje začne, skupine delavcev, za katere velja, pogoje, po katerih se izvršuje, ob natančni nave.dbi .višine dopolnil-
nega 'in morebitnega posebnega dodatnega prispevka, porazdelitev dopolnilnega in posebnega prispevka na delodajalca in na delavce, del prispevka, ki se upošteva za odmero rente in podpore, in morebitne druge dodatne pogoje, ki jih zahteva ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Razen tega se mora delodajalec v pogodbi zavezati za vse pogoje, omenjene v odstavku 4. § 3. tega pravilnika.
(3) S podpisom pogodbe o višjem zavarovanju po-stauejo njegove določbe obvezne za delodajalca in za osrednji urad za zavarovanje delavcev in ostanejo v veljavi, dokler se ne spremene po § 6. tega pravilnika ali dokler ne preneha višje zavarovanje po določbah § 7. tega pravilnika.
Člen 6.
(*) Če se zvišajo zakonski prispevki zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, sme delodajalec najkasneje v mesecu dni, odkar je prejel prvi plačilni nalog z zvišanim zakonskim prispevkom, zahtevati, naj se dopolnilni pfispevek zniža za toliko, za kolikor je bil zvišan zakonski'prispevek, ali pa za del zvišbe. V takem primeru se spremertl sklenjena pogodba v smislu te zahteve. Če delodajalec tega ne stori v določenem roku, da je sporazumen, da oštanj pogodba nespremenjena v veljavi.
(’) Če se za veljavnosti pogodbe spremeni najvišja zavarovana mezda, ne more delodajalec zahtevati spremembo pogodbe, razen če se s tem skupni njegov dopolnilni prispevek zviša za več ko 20°/o. V takem primeru sme najkasneje v mesecu dni, odkar je prejel prvi plačilni nalog z zvišanim prispevkom, zahtevati, naj se zniža prispevna stopnja dopolnilnega prispevka in pogodba spremeni tako, da zvišba dopolnilnega prispevka ne bo večja od 20®/o. Če delodajalec v odrejenem roku tega ne štori, velja, da je sporazumen, da ostani pogodba nespremenjena v veljavi.
Člen 7.
(>) Prostovoljno višje zavarovanje preneha:
1. če delodajalec umre ali če preide podjetje od fcnega delodajalca na drugega, novi delodajalec pa v mesecu dni od dne smrti ali prehoda oziroma v 8 dneh po vročitvi prvega plačilnega naloga, če mu je bil ta pozneje vročen, pristojnemu krajevnemu organu osrednjega urada za zavarovanje delavcev izjavi, da ne želi obdržati zavarovanje;
2. če pride delodajalec v stečaj;
3. če delodajalec višje zavarovanje odpove; odpoved velja šele od konca naslednjega koledarskega leta, ki pride za letom, v katerem je bila izrečena odpoved. Ta odpoved se ne more podati pred potekom štirih let zavarovanja, se pa pred potekom odpovednega roka lahko ob vsakem času prekliče;
4. če odpove ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev pogodbo o prostovoljnem višjem zavarovanju. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev sme odpovedati pogodbo ob vsakem času brez odpovednega roka, če njegov krajevni organ ugotovi: da delodajalec ne spolnjuje pravilno dolžnosti prijave in odjave zavarovanih oseh in dolžnosti plačevanja prispevkov ali da preprečuje pobiranje dopolnilnega prispevka, ali če svoje dolžnosti tudi na dva poziva krajevnega Organa ne spolni v rokih, danih mu po mesec dni. Nadalje sme ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev odpovedati pogodbo za konec naslednjega koledarskega leta, če ugotovi, da so se starostne, rodbinske ali zdravstvene razmere zavarovanega delavstva tako spremenile, da bi se moral zaradi povečanega
rizika zahtevali poseben dodatni prispevek, večji od 20°/o dopolnilnega prispevka. Taka odpoved se ne more podati pred pretekom dveh let zavarovanja. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev odpoved lahko prekliče, če privoli delodajalec v plačevanje zahtevanega dodatnega prispevka;
5.	če ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev z odobritvijo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje sklene, da se zaradi prevelike obremenitve zavaroyalne panoge za onemoglost, starost in smrt po prostovoljnem višjem zavarovanju ali po posameznih njegovih vrstah ukine višje zavarovanje po dotedanjih pogojih za vse delodajalce ali za posamezne tarife. Višje zavarovanje preneha s koncem naslednjega koledarskega leta po odobrenem sklepu. V tem primeru morejo nadaljevati delodajalci višje zavarovanje po pogojili in tarifah, ki jih namesto ukinjenih izda ravnateljstvo, če pred prenehanjem ukinjenega zavarovanja izjavijo, da ga želijo nadaljevati po novih pogojih, in privolijo v spremenjeno pogodbo o višjem zavarovanju.
(-') S prenehanjem prostovoljnega višjega zavarovanja ne prenehajo dotlej pridobljene pravice iz tega zavarovanja.
III.	Prostovoljno višje zavarovanje po pogojih X. poglavja zakona o zavarovanju delavcev.
Člen 8.
(') Prostovoljno višje zavarovanje se izvršuje po pogojih X. poglavja zakona o zavarovanju delavcev za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, v kolikor ni izrečno dogovorjeno dopolnilno višje zavarovanje po • posebnih pogojih in po posebni tarifi v smislu IV. poglavja tega [>»avilnika.
(-’) Dopolnilni prispevek za višje zavarovanje po pogojih X. poglavja zakona o zavarovanju delavcev se odmerja po načelih, ki veljajo za redne zakonske prispevke, s toliko odstotki zavarovane mezde, kolikor je v pogodbi določeno; le da ta dopolnilni prispevek ne more biti večji od dvakratnega rednega zakonskega prispevka v zavarovalni panogi za onemoglost, starost in smrt.
(8) Od dopolnilnega prispevka pridrži osrednji urad za povečani riziko in povečane upravne stroške prostovoljnega višjega zavarovanja 15°/o, če prijavlja delodajalec za višje zavarovanje vse svoje delavce, 25°/o pa,
'če prijavlja delodajalec samo določene skupine svojih delavcev.
(■■) Če je uvedeno za posamezne vrste podjetij obvezno višje zavarovanje, se ne zahteva nikakršen odbitek za povečani riziko in povečane upravne stroške; če se uvede obvezno višje zavarovanje za posamezne vrste delavcev, znaša odbitek za povečane upravne stroške 5 odstotkov.
Člen 0.
(‘) Dopolnilni prispevek se plačuje hkrati s plačevanjem zakonskega prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po istih pogojih in z istimi posledicami neplačila v zakonskem roku in z istim rokom zastaranja.
(3) Predmet prostovoljnega višjega zavarovanja so vse rente in podpore iz X. poglavja zakona o zavarovanju delavcev po pogojih tega zakona; le da se računajo te rente in podpore (§ 67. zzd.) na osnovi rednega zakonskega prispevka, povečanega za dopolnilni prispevek, po odbitku odstotkov, pridržanih po odstavkih 3. in 4.
§ 8. tega pravilnika za povečani riziko in povečane upravne stroške.
(*) Ce sc spremene zakonski pogoji glede pravice do zakonske rente in podpore, se morajo tako spremenjeni pogoji avtomatično uporabljati tudi na prostovoljno zavarovanje.
Člen 10.
(l) Delavci, starejši od 50 let, se morejo prijaviti za prostovoljno višje zavarovanje po zakonskih pogojih samo ob prvi prijavi zaradi dovolitve prostovoljnega višjega zavarovanja; če pa so bili prej vsaj 200 tednov zavarovani za višje zavarovanje, se morejo prijaviti za prostovoljno višje zavarovanje tudi po 50 letih starosti.
(*) Delavci, starejši od 65 let, se vobče ne morejo na novo prijaviti za prostovoljno višje zavarovanje.
Člen 11.
(‘) Če ni delodajalec prijavil za prostovoljno višje zavarovanje vseh svojih delavcev, sme predpisati krajevni organ za prijavo in odjavo delavcev, za katere velja prostovoljno višje zavarovanje, posebne obrazce, na katerih se lahko zahtevajo tudi podatki o številu in starosti rodbinskih članov zavarovanih delavcev.
(’) Če je bilo delodajalcu, ki ni prijavil vseh svojih delavcev za prostovoljno višje zavarovanje, dovoljeno, da prijavlja svoje delavce za zavarovanje z mezdnimi zapiski, in če želi z mezdnimi zapiski prijavljati in odjavljati delavce tudi v prostovoljnem višjem zavarovanju, mu sme pristojni krajevni organ to dovoliti, toda s posebnimi mezdnimi zapiski, ki jim predpiše obrazec osrednji urad za zavarovanje delavcev.
Člen 12.
Prostovoljno podaljšanje tega višjega zavarovanja je možno samo glede tistih oseb, ki so bile zavarovane v višjem zavarovanju vsaj pet let, in sicer s tistim dopolnilnim prispevkom, ki so ga plačale povprek v teh petih letih.
Člen 13.
(*) Osrednji urad za zavarovanje delavcev izvaja višje zavarovanje po zakonskih pogojih hkrati z rednim zakonskim zavarovanjem za onemoglost, starost in smrt.
(’) Za postopek zaradi priznanja rent in podpor iz višjega zavarovanja po zakonskih pogojih in za reševanje sporov, ki nastanejo od tod med zavarovancem in njegovimi pravno upravičenimi sorodniki z ene strani in osrednjim uradom za zavarovanje delavcev z druge strani, veljajo isti predpisi, ki veljajo za redne zakonske rente in podpore za onemoglost, starost in smrt.
IV.	Prostovoljno višje zavarovanje po posebnih pogojih in posebni tarifi.
Člen 14.
(’) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev sme izdelati za prostovoljno višje zavarovanje delavcev tudi posebne tarife.
(J) V teh posebnih tarifah se more po posebnih pogojih, ki se izdelajo za vsako tarifo:
1. priznati pravica do starostne rente z dovršenim 65. letom starosti ali s 1825 tedni (35 leti) plačevanja dopolnilnih prispevkov, toda ne pred dovršenim 60. letom starosti;
2. zavarovati poleg zakonske rente ustrezna zvišba rente za vsako leto plačevanja dopolnilnih prispevkov;
3. zavarovati onemogli ali ostareli vdovi po triletni redni zakonski renti [črka c) § 73. zzd.] dosmrtna vdovska renta;
4. zavarovati vdovi po redni triletni zakonski podpori [črka c) § 73. zzd.] nepogojna dosmrtna vdovska renta.
C') Prispevki za to prostovoljno višje zavarovanje po posebnih pogojih in posebni tarifi se morajo izračunati po pravilih zavarovalne matematike tako, da ne nastanejo iz tega zavarovanja nikakršna bremena za občno zavarovanje.
(*) Posebni pogoji in tarife za prostovoljno višje, zavarovanje se morajo predložiti ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje v odobritev.
Člen 15.
(l) Za prijavljanje in odjavljanje delavcev, zavarovanih po posebnih tarifah, sme predpisati ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev posebne obrazce.
(*) Oživotvoritev prostovoljnega višjega zavarovanja po posebnih pogojih in posebni tarifi se sme vezati na pogoj, da pristopi potrebno najmanjše število delodajalcev in delavcev.
Člen 16.
Prostovoljno višje zavarovanje po posebnih pogojih izvaja osrednji urad za zavarovanje delavcev v posebnem oddelku, z ločenim poslovanjem in ločenim polaganjem računov; rente, .priznane iz tega oddelka, se pa izplačujejo hkrati z zakonskimi rentami zavarovalne panoge za onemoglost, starost in smrt, kateri izroči ta oddelek potrebno glavnično kritje.
V.	Prevzemanje izplačil delavskih pokojnin.
Člen 17.
(') Osrednji urad za zavarovanje delavcev sme tudi. prevzemati izplačilo rent za delo nesposobnim ali ostarelim delavcem, če vplača zanje delodajalec ali kaka delavska organizacija enkrat za vselej ustrezajoče glavnično kritje. Za vplačilo se lahko dovoli tudi obročno vplačevanje, ki ne more biti daljše od 60 mesecev; to zavarovanje postane polnoveljavno šele, ko je glavnično kritje v celdi vplačano. Dokler ni vplačano, ne more plačati osrednji urad za rento več nego mu je bilo dotlej vplačanega.
(-) Za glavnično kritje iz prednjega odstavka -se smejo uporabiti tudi glavnice obstoječih delavskih pokojninskih skladov in ustanov; če pa so vplačevali v te pokojninske sklade in ustanove prispevke tudi delavci, je potreben poprejšnji sporazum z delavci.
Člen 18.
(l) / pogodbah o prostovoljnem višjem zavarovanju se sme poleg plačila tekočih dopolnilnih prispevkov določiti za aktivne delavce tudi vplačevanje glavničnega kritja radi plačevanja rente za delo nesposobnim ali ostarelim delavcem tega delodajalca.
(3) Delodajalec položi pri tem lahko neki del glav-ničnega kritja za rente svojih delavcev takoj, glede ostanka glavničnega kritja pa se lahko pogodi, da plača ob potrebnem jamstvu za dejansko vplačilo ostanka tekoče dopolnilne prispevke.
Na podstavi drugega odstavka člena 5. uredbe o izvajanju zavarovanja delavcev za onemoglost, starost in smrt odobrujem ta pravilnik o prostovoljnem višjem
zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt, sklenjen v seji ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 22. novembra 1937 pod členom 3. sejnega zapisnika.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Slnžbenili uovinah«.
.V Beogradu, dne 9. decembra 1937; St. St. 92.832.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
 -•*»——
31.
Na podstavi § 126. zakona o zavarovanju delavcev
odobrujem*
spremembe in dopolnitve statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 20. maja 1933, St. št. 19.918 (»Sl. nov.« z dne 27. maja 1933, št. 117/XXIYT),** ki so bile sprejete v IV. redni seji ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 10. oktobra 1937 pod členom 14. sejnega zapisnika,
in ki se glase:
Odstavek 2. § 200. se spreminja in se glasi.
»('-’) Plačilni nalog mora vsebovati:
1. poimenski spisek zavarovanih oseb z označbo mezdnega razreda za vsako posamezno osebo, v katerega je uvrščena, čas, za katerega se ji prispevek predpisuje, in znesek skupnega (osnovnega) prispevka za vse zavarovalne panoge obenem z dokladami kakor morebitnimi dopolnilnimi prispevki za višje zavarovanje za onemo-g'ost, ki se za to osebo pobirajo; pri tem je treba odločiti c-ebe, ki so zavezane zavarovanju za onemoglost, starost in smrt, od oseb, ki temu zavarovanju niso zavezane. Višina dovoljenih odbitkov se prav tako sme vpisati v plačilni nalog;
2. na plačilnili nalogih za posle, za katere ne velja osnovni nevarnostni razred, za katerega je izračunan skupni prispevek, je treba navesti tudi nevarnostni odstotek, v katerega je posel uvrščen, in nato seštevku skupnega (osnovnega) prispevka dodati še razliko prispevka za nezgodo za isti odstotek, v katerega je posel uvrščen;
r- davek vseh prispevkov in doklad, ki so delodajalcu predpisani, kakor tudi stroške vročitve in druge stroške, ki jih mora plačati;
4. stopnje prispevkov in doklad, po katerih je izračunan skupni prispevek in odstotek, po katerih se deli skupni prispevek na posamezne vrste prispevkov in doklad;
5. pouk o pravici pritožbe zoper plačilni nalog (§ 35., poslednji odstavek, zzd.);
6. zagrozite v izvršbe po § 42. zzd. in kazenske posledice, če se prispevki ne plačajo po dospelosti (točka
5.	§ 197. zzd.).«
Odstavek 3. § 200. se spreminja tako, da se v drugem stavku za besedami »podatki, našteti v« namesto »točki 1.« postavlja: »točkah 1. do 4.«.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
18.	decembra 1937, št. 289/LXXXIIT/655.
** »Službeni list« št. 527/81 iz 1. 1933. in (spremembe in dopolnitve) št. 470/70 iz 1. 1937.
Odstavek 7. § 200. se spreminja in se glasi:
»Zneski skupnega (osnovnega) prispevka kakor tudi zneski razlike prispevka za nezgodo se morajo zaokrožati na cele dinarje tako, da se ostanek od 1 do 49 dinarskih par ne upošteva, ostanek od 50 do 99 par pa računa za 1 dinar. Vsi ostali zneski se zaokrožajo na najmanjše zakonito plačilno sredstvo, in sicer tako, da se zneski od 1 do 12 dinarskih par ne upoštevajo, zneski od 13 do 37 par se zaokrožajo na 25 par, od 38 do 62 par se zaokrožajo na 50 par, zneski od 63 do 87 par se zaokrožajo na 75 par, zneski od 88 do 99 par pa se zaokrožajo na 1 dinar.«
V odstavku 1. § 234. se za besedami »s številom zavarovanih članov« dodajejo besede: »in s finančno močjo«.
Za § 238. se dodaje nov § 238. a, ki se glasi:
»(’) Osrednji urad in njegovi krajevni organi morajo od predpisanih prispevkov vnaprej izločiti določen del za zbiranje sklada za odpis neizterljivih prispevkov in za kritje manjkov.
(•') Krajevni organi izločijo vnaprej 2'5°/o, oziroma po sklepu svojih glavnih skupščin tudi večji odstotek od predpisanega prispevka za bolezen v »sklad za odpis neizterljivih prispevkov«, dokler ne doseže ta sklad višine neplačanih prispevkov za bolezen pri dotičnem krajevnčm organu. Iz tega sklada se odpisujejo vs» prispevki, predpisani v prejšnjih računskih letih. Temu skladu se dodeli 50°/o dosedanjega sklada za dajanje večjih podpor. Ko doseže ta sklad višino neplačanih prispevkov, se prenese prebitek v sklad za dajanje večjih podpor. Glavna skupščina krajevnega organa sme z odobritvijo ravnateljstva osrednjega urada v takem primeru skleniti, naj se poslej izloča samo tisti odstotek, ki je potreben, da se vzdrži sklad za odpis neizterljivih prispevkov na predpisani višini.
(’) Osrednji urad za zavarovanje delavcev izloči vnaprej 2'5%> predpisanih prispevkov zavarovanja za nezgode in zavarovanja za onemoglost, starost in smrt v sklad za odpis neizterljivih prispevkov teh panog, dokler ti skladi ne dosežejo višine neplačanih prispevkov do-tične panoge. Ko doseže sklad to višino, se uporabi presežek za kritje morebitnega poslovnega manjka iz prejšnjih let in za zbiranje zavarovalne rezerve po točki 3. § 28. in drugem odstavku § 34. zzd.
(*) Za pokritje manjkov krajevnih organov v zavarovalni panogi za bolezen ustanovi osrednji urad poseben »sklad za kritje manjkov«, v katerega vplačujejo vsi krajevni organi mesečno po 2‘5°/o predpisanih zavarovalnih prispevkov za bolezen, dokler ne doseže ta sklad polletnega zneska vseh podpor v bolezenski panogi v poslednjih petih letih. Osrednji urad pokriva dotične manj-ke krajevnih organov, ki jih ti ne morejo pokriti iz svojih lastnih prihran, predvsem iz tega sklada, od katerega lahko uporabi v ta namen vsako leto največ 75°/o.«
§ 239. se spreminja in se glasi:
»(‘) Iz Čistega letnega prebitka, ki gre krajevnim organom (odstavek 3. § 241.), morajo krajevni organi predvsem ustanoviti posebno prihrano za kritje izrednih izdatkov, ki jo je treba, v kolikor ni večja od 25%> povprečne vsote letnih izdatkov krajevnega organa, nalagati samo v mobilne vrednosti. Dokler ne doseže ta pri-hrana polletne povprečne vsote izdatkov, ki jih je opravil posamezni krajevni organ v poslednjih petih letih za bolezenske podpore, se mora najmanj 50%> čistega prebitka krajevnega organa uporabiti za zbiranje te prl-hrane.
(•’) Preostali del čistega prebitka krajevnega organa se vnese v sklad za dajanje večjih podpor, ki se lahko uporabi tudi za vzdrževanje posebnih zdravstvenih naprav krajevnega organa. O uporabi tega sklada odloča glavna skupščina krajevnega organa po zakonskih predpisih.
(:1) Osrednji urad ustanovi v zavarovalni panogi za bolezen v smislu § 26. zzd. posebno »prihrano za kritje izdatkov, povzročenih po izrednih okolnostih«, v katero vlaga 25°/o čistega dohodka v smislu odstavka 3. § 241. statuta. Iz te posebne prih rane pokriva ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v celoti ali deloma manjke krajevnih organov, ki bi nastali zaradi izrednih okolnosti, kakršne so: epidemija, razne elementarne nezgode itd.
(’) Iz tistega čistega letnega prebitka krajevnih organov, ki gre osrednjemu uradu (odstavek 3. § 241.), se ustanovi »sklad čistega prebitka«, iz katerega se predvsem pokriva tisti del manjka krajevnih organov, ki se ne da pokriti iz drugih sredstev, določenih v ta namen (odstavek 1. § 240.).
(’) Poslovne prebitke v zavarovalni panogi za nezgode in v zavarovalni panogi za onemoglost, starost in smrt uporabi osrednji urad za pokritje poslovnih manj-kov teh panog iz prejšnjih let in za zbiranje zavarovalnih rezerv po točki 3. § 28. in drugem odstavku § 34. zzd.«
Za § 239. se dodaje nov § 239. a, ki se glasi:
»(’) Predjeme po tretjem odstavku § 140. zzd. sme ravnateljstvo osrednjega urada dajati krajevnim organom sam6, da se zagotovi redno dajanje podpor. Krajevni organi, ki morajo zahtevati tak predjem, morajo obenem, ko zahtevajo predjem, začasno dokler predjema ne vrnejo, ustaviti izplačevanje dela prejemkov vsem svojim uslužbencem in zdravnikom, in sicer v razmerju višine zahtevanega skupnega predjema v dotičnem računskem letu do višine dohodkov v minulem računskem letu; za vsakih začetih 5% predjema se ustavi največ 5% prejemkov, le da v prvih štirih mesecih vsakega koledarskega leta te ustavitve ni, dokler predjem ni večji od 5%>. Natančnejši predpisi se izdajo s službenimi pravilniki.'
(s) Ta ustavitev prejemkov je začasna: ustavljeni prejemki se izplačajo pozneje, v kolikor sklene krajevni organ svoje poslovanje brez manjka, v celoti, drugače pa r. ustreznim delom po dejanskem poslovnem manjku (odstavek 3. § 240.).
(:1) Če so prejemki že znižani zaradi prejšnjega manjka, se prejšnja znižba všteje v odtegljaje po odstavku 1.
(*) Neupravičeno pridrževanje pobranih prispevkov drugih panog in pobranih doklad ima poleg odredb, določenih v § 197. statuta glede ustavitve prejemkov, iste posledice kakor zahtevanje predjema. V tem primeru odloča predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev.«
§ 240. se spreminja in se glasi:
»(•) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev pokrivajo svoj dejanski letni manjek iz zavarovanja za bolezen (odstavek 3. § 241./ predvsem iz lastne prihrane za kritje izrednih izdatkov po odstavku 1. § 239., in sicer v enem letu do največ 75% te prihrane. Preostali manjek pokrije osrednji urad iz svojega sklada za kritje manjkov po odstavku 4. § 238. a, a sme v ta namen potrošiti v enem letu največ 75% tega sklada. V kolikor bi s tem ne bili pokriti vsi manjki krajevnih organov, jih pokrije osrednji urad iz dejanskih prebitkov
drugih krajevnih organov, ki se dosežejo v dotičnem računskem letu (odstavek 3. § 241.). To pokrivanje mattj-kov iz prebitkov drugih krajevnih organov izvršuje osrednji urad sorazmerno z višino doseženih dejanskih prebitkov. Če bi se tudi po uporabi teh prebitkov pokazal še nepokrit manjek, ga pokrije osrednji urad iz lastnega sklada čistega prebitka po odstavku 4. § 239.
(>) Če ne zadošča lastna prihrana krajevnega organa za kritje manjka, morajo glavne skupščine dotičnih pasivnih krajevnih organov skleniti, da se zvišajo prispe, ki za bolezen v mejah § 23. zzd. ali znižajo podpore po S 46. zzd. Če bi glavna skupščina krajevnega organa tudi poleg izkazanega manjka ne storila potrebnega sklepa o zvišanju prispevka za bolezen ali o znižanju podpor, mora ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev storiti v tem pogledu polnoveljaven sklep.
(:l) V kolikor ni dokazano, da je bil manjek krajevnega organa povzročen po izrednih okolnostih (odst. 3.
§ 239.), odredi ravnateljstvo osrednjega urada, da se znižajo prejemki uslužbencev in zdravnikov dotičnega krajevnega organa za eiio leto v razmerju do nastalega manjka, in sicer tako, da se znižajo prejemki za največ 5% za vsakih začetih 5% manjka. Začasno ustavljeni prejemki po § 239;!a se pri tem upoštevajo.«
V § 241. se spreminjata odstavka 2. in 3. in se glasita:	'	t	'
»(-’) Poslovni prebitek ali manjek, ki je ugotovljen z zaključnimi računi krajevnih organov, zvišan ali znižan s povračilom za upravne stroške iz zavarovanja za nezgode in za onemoglost, starost in smrt, kakor tudi z morebitnim povračilom iz posebne prihrane po § 26. zzd., daje dejanski prebtjek ali dejanski manjek tega krajevnega organa za minulo leto.
(•’) Ko se od dejanskega prebitka odbije morebitui delež krajevnega organa pri preostalih nepokritih mauj-kih drugih krajevnih organov (odstavek 1. § 240.), se izloči iz ostanka potrebni del za zbiranje osebne prihrane po § 26. zzd. (odstavek 3. § 239.); ostanek je čisti letni prebitek pri poslovanju krajevnega organa v smislu § 140. zzd. Od tega prebitka gre V* osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev za sklad čistega prebitka po odstavku 4. § 239., % pa krajevnemu organu za zbiranje prihrane za kritje izrednih izdatkov po odstavku 1. § 239, in za sklad za dajanje večjih podpor po odstavku 2. § 239.«
Odstavek 3. § 242.',se spreminja in se glasi:
»Razlika med vsoto upravnih stroškov vseh okrožnih uradov za zavarovanje' delavcev in privatno-društvenih blagajn in upravnih stroškov, ki odpadajo po zaključnih računih osrednjega urada za zavarovanje delavcev na zavarovanje za bolezen, pribivši k slednjim stroškom tudi še morebitne izredne manipulacijske izdatke osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz zavarovanja za bolezen, se mora povrniti krajevnim organom kot povračilo za upravne stroške iz zavarovanja za nezgode. To povračilo se mora porazdeliti na posamezne krajevne organe v razmerju zneska prispevkov in izdatkov za pomoči vsakega krajevnega organa v obeh zavarovalnih panogah do vsote teh zneskov pri vseh krajevnih organih. Med izdatke krhjevnega organa se šteje tudi zvišanje glavničnega kritja rent in premijskih rezerv, ki odpada na ta krajevni organ v zavarovanju za onemoglost, starost in smrt in v zavarovanju za nezgode.«
Odstavka 5. in 6. se ukinjata.
§ 243. se ukinja.
Te spremembe in dopolnitve statuta stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in se morajo objaviti v službenem organu osrednjega urada za zavarovanje delavcčv.
V Beogradu, dne 9. decembra 1937; St. st. 83.789.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
Dragiša J. Cvetkovič s. r.
32.
Carinjenje predmetov,
ki so uvažajo nesestavljeni.*
Na podstavi člena 23. predloga zakona o obči carinski tarifi dajem tole
pojasnilo:
Predmeti, ki.so izrečno omenjeni v tarifi, se carinijo po številki, v kateri so navedeni, tudi če se uvažajo nesestavljeni.
V takem primeru mora uvoznik razen tarifne prijave predložiti carinarnici popis in seznam delov ter črtež celega predmeta, po katerem se da ugotoviti, da ti deli Sestavljeni resnično predstavljajo popoln predmet.
Če carinarnici sami ni mogoče ugotoviti, ali zadevno blago predstavlja neki nesestavljeni predmet, ugotovi to s pomočjo pristojnega strokovnjaka, katerega pokliče na strankine stroške, da prisostvuje pregledu blaga in da svojo ugotovitev vpiše tudi v deklaracijo.
V Beogradu, dne 11. januarja 1938;- št. 4G0/IV.
Ministel’ za finance Letiva s. r.
33.
Podaljšanje veljavnosti začasne tarife za pobiranje avtorskega honorarja.**
Na skupno prošnjo in po doseženem sporazumu Udruženja jugoslovenskih muzičkih autora in Državne zveze gostinskih združenj (Zemaljskog saveza ugostitelj-skih udruženja) ter na podstavi § 13. uredbe z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu
odločam:
Veljavnost začasne tarife za pobiranje avtorskih honorarjev, objavljene v »Službenih novinah« z dne 14. junija 1937, se podaljšuje do 31. januarja 1938. leta.
V Beogradu, dne 29. decembra 1937; D. št. 3092.
Minister za prosveto Dim. Magaraševič s. r.
V-1
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	januarja 1938, št. 7.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	januarja 1938, št. 3. (V naslovu izvirnika: »avtorskog prava« namesto »avtorskog honorara«.) — .Tarifo glej »Sl. lisi« št. 341/50 iz 1. 1937.
Banove uredbe.
34.
Spremembe v stalo/n državnih in banovinskih uslužben-cev v območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. januarja 1938, I. št. 194/1, je bil premeščen po službeni potrebi Salezin Karel, arhivski uradnik X. položajne skupine državnega zdravilišča v Topolščici, v isti lastnosti v državno bolnico za duševne bolezni v Novem Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. januarja 1938, I. št. 193/1, je bil premeščen po službeni potrebi Zorzut Vladimir, arhivski uradnik X. položajne skupine državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, v isti lastnosti v državno zdravilišče v lopOlščici.
#
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. decembra 1937, I. št. 10551/1, je postavljen G ros e k Alojz, žigosač-dnevničar pri oddelku kontrole mer sreskega načelstva v Celju, za žigosača-zvaničnika 111. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. decembra 1937, 1. št. 9920/5, je bil na osnovi § 104., točke 2., zakona o uradnikih upokojen Obranovič Josip, policijski stražnik I. razreda 1. položajne skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. decembra 1937, .1. št. 12311/1, je bit Žužek Franc, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika lil. razreda v 111. položajni skupini zvaničnikov.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokpm kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. decembra 1937, 1. št. 12083/1, je bil postavljen Bizjak Anton, banovinski ekonom IX. položajne skupine kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, za ekonoma VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. decembra 1937, 1. št. 12972/1, je bil Dornik F rane, banovinski sekretar VI. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah premeščen na lastno prošnjo h kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. decembra 1937, 1. št. 4487/2, je bil postavljen Golar Josip, banovinski p. sekretar VI. položajne skupine s tretjim periodnim poviškom kraljevske banske uprave v Ljubljani, na dosedanjem službenem mestu v V. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. decembra 1937, I. št. 10142/2, je bil postavljen Gulin Pavel, diplomirani veterinar iz Vinice pri Varaždinu, za banovinskega uradniškega pripravnika veterinarske stroke za VIII. položajno skupino v srezu Kočevje s sedežem v Ribnici.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. decembra 1937, I. st. 821(1/2, je bil postavljen Jagodič Alojzij, banovinski p. sekretar VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom kraljevske banske uprave v Ljubljani, na dosedanjem službenem mestu v V. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. decembra 1937, I. št. 9692/2, je postavljen inž. Krajnik Jožef, banovinski tehnični pristav VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega višjega pristava v VII. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. decembra 1937, I. št. 5577/2, je bila To-roš Mara, banovinska uradniška pripravnica pri tej banski upravi, postavljena za banovinsko upravno-pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. decembra 1937, L št. 12775/1, je bila postavljena Vrhovec Ivanka, banovinska arhivska uradnica VIII. položajne skupine banovinske bolnice v Slovenjem Gradcu, za banovinskega glavnega arhivarja VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
— « »
35.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 283 z dne 11. decembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. oktobra 1937 so napredovali v V. položajno skupino: Rode Viktor, upravitelj II. deške meščanske šole v Mariboru; LorberMarija, učiteljica II. dekliške meščanske šole v Mariboru; Jug Emilija, učiteljica
1.	dekliške meščanske šole v Mariboru; Gaspari Anton, upravitelj meščanske šole na Rakeku; Medič Pavel, učitelj II. deške meščanske šole v Ljubljani; Gospodarič Jakob, upravitelj meščanske šole na Jesenicah; Zavrl Albin, upravitelj meščanske šole v Senovem; Zadnik Neža, učiteljica dekliške meščanske šole v Celju; Vutkovič Josip, upravitelj meščanske šole v Krškem; Trošt Janko, upravitelj meščanske šole v Ribnici; Kovač M i r k o, učitelj deške meščanske šole v Celju; Potočnik Helena, učiteljica I. dekliške meščanske šole v Ljubljani; Kramarič Ivana, učiteljica II. dekliške meščanske šole v Ljubljani; Fene J u 1 i ja , učiteljica meščanske šole v Krškem; Pečjak Rudolf, upravitelj meščanske šole v Št. Vidu; Laharnar Marija, učiteljica II. deške meščanske šole v Ljubljani; Ukmar Iva, učiteljica
I.	mešane meščanske šole v Ljubljani; Prosenc Ivanka, učiteljica I. dekliške meščanske šole v Ljubljani; Hvatal Frida, upravitelj II. dekliške meščanske šole v Ljubljani, in Medic Marija, učiteljica
II. mešane meščanske šolo v Ljubljani, dosedaj uradniki VI. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. oktobra 1937 so napredovali: v V. položajno skupino: Zupan David, profesor 11. realne gimnazije v Ljubljani; Kos Ivan, prolesor klasične gimnazije v Mariboru; Ban čer Srečko, profesor klasične gimnazije v Ljubljani; dr. Rupel Mirko, profesor klasične gimnazije v Ljubljani; v VI položajno skupino: Kovačič Peter, profesor realne gimnazije v Celju; Cetina Franc, profesor realne gimnazije v Celju; A plene Rihard, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani; dr. Perpar Marija, profesor realne gimnazije v Celju; P res ker Janko, profesor realne gimnazije v Celju, in Merčun Alojzij, profesor L realne gimnazije v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. oklo-bra 1937 so napredovali v VIL položajno skupino: Novak Dora, učiteljica meščanske šole v Ribnici; Gabriel Ana, učiteljica meščanske šole v Tržiču; Ažman Anka, učiteljica I. deške meščanske šole v Mariboru; Kotnik Ana, učiteljica meščanske šole v Slovenjem Gradcu, Srebre Bogomir, učitelj meščanske šole v Brežicah; Matunovič Ljudmila, učiteljica meščanske šole na Rakeku; Gorišek Marija, učiteljica meščanske šole v Slov. Bistrici.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. oktobra 1937 je bila premeščena na prošnjo C i b e j Marija, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Lescah, na ljudsko šolo v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. oktobra 1937 so napredovali v VII. položajno skupino: Mali A 1 b i n , profesor III. realne gimnazije v Ljubljani; Boršni k Marija, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani; Gorup Anton, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, in dr. Trdina Silva, profesor
III. realne gimnazije v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. novembra 1937 je bila postavljena pri Narodnem muzeju v Ljubljani za glavnega arhivarja VIL položajne skupine Kušar Ana, arhivar VIII. položajne skupine istega muzeja.
Opozorilo naročnikom.
Ob začetku vsakega novega leta prejema upravni-štvo »Službenega lista« od raznih naročnikov reklamacije glede posameznih kosov lista, ki jih med letom baje niso dobili.
Zategadelj se vsem eenjenim naročnikom ponovno priporoča, naj sami sproti pazijo na to, ali so posamezne kose lista prejeli v redu. Reklamacije za naknadno brezplačno dopošiljatev lista se morejo upoštevati le, ako jih prejme upravništvo v desetih dneh po izdaji lista; pozneje reklamirani kosi pa se pošiljajo samo proti plačilu in če so sploh še v zalogi.
Ker kupujejo številni interesenti samo posamezne kose lista, se opozarjajo, da se bo tiskal list odslej samo v neznatnem številu nad številom naročnikov. Zaradi tega bo za marsikoga vsekakor ugodneje, če postane redni naročnik lista. Naročnina znaša na mesec din 16’—, za četrtletje pa din 48'—.
Upravništvo.
Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robprt v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 5. kosu IX. letnika z dne 15. januarja 1938.
Razglasi kraljevske 1 knske uprave
I. št. 585/1.	76
Razpis.
Razpisuje sc služba zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 22. januarja 1938.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 11. januarja 1938.
*
,V-No. 275/11-1938.	75-3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo dovozov pri mostu čez Savo v Gozdu v km 699.398 drž. ceste št. 2
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. januarja lt>38 ob 11. uri dop.
iv prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. er te 'Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Mi došičeva cesta 14.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se Sobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri Kil. sekciji za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 247.893'60.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljano—Kranj.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 10. januarja 1938.
H*
kV. No. 576/2'	104-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za doba-.vo litoželeznih cevi in armature za vodovod v Št. Vidu pri Stični
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan 5. februarja 1938 ob 11. uri dop.
v sobi št; 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti predplačilu napravnih stroškov din 30‘— med uradnimi urami istotam v sobi št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 145.742--,
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava
dravske banovine v Ljubljani, dne 13. januarja 1938.
*
V — No. 397/3-1938.	29-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo dežnih plaščev za državne cestarje
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. januarja 1938 ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša za 1 plašč din 530—, torej za 80 plaščev din 42.400"—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 3. januarja 1938.
.j.
VI.	No. 203/1	96
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Pogač ni k Marjan v Celju in dr. H o g 1 e r Ivan, zdravnik v Ljubljani, sta bila zaradi smrti izbrisana iz imenika zdravnikov za dravsko banovino.
Na lastno željo sta se izbrisala tudi dr. Gosti Fran, primarij bolnice za duševne bolezni v p., in dr. Voves Jan, banovinski zdravnik v p. v Radov--ljici.
Kralj, banska uprava dravske baifovine v Ljubljani,
dne 5. januarja 1938,
III/5 No. 307/1.	103
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 10. januarja 1938.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarslev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Lendava: Poljana (Mala Polana 7 dv.. Velika Polana 12 dv.), Turnišče (Gomilica 4 dv.),
Šustaveč:
Krško; Sv. Križ (Premagovci 1 dv.).
Steklina:
Črnomelj: Metlika okolica (Božakovo 1 primer).
Garje k o n ij:
Ljubljana: Račna (Gaberje 1 dv.). Novo mesto: Dobrniče (Vapča vas 1 dv.).
Svinjska kuga:
Celje; Griže (Migojnice 2 dv.). Črnomelj: Crnomelj-mesto (Črnomelj
1 dv.), Gradac (Gradac 1 dv.). Dravograd: Dravograd (Črneče'2 dv.,
Dravograd 2 dv., Otiški vrh 1 dv., Vič 5 dv.), Marenberg (Marenberg 2 dv.), Muta (Muta 2 dv.), Vuhred (Orlica 1 dv., Vuhred 2 dv.), Vuzenica (Sv. Danijel
2 dv.).
Kamnik: Dob (Količevo 6 dv.), Komenda (Zalog 1 dv.).
Krško: Cerklje (Češnjice 9 dv.), Leskovec (češenjce 9 dv., Dolenje jL dv., Leskovec 1 dv.), Škocjan (Dobrava 2 dv., Hudenje 1 dv.), Trebelno (Bogneča vas 3 dv., Cikava 1 dv., češenjce 2 dv., Jelševec 1 dv., Roje 1 dv., Štatenberg
I dv.).
Laško: Hrastnik-Dol (Hrastnik 4 dv.). Litija: Št. Vid (Vel. Pece 4 dv.). Ljubljana: Ig (Pijava gorica. 2 dv.), Vrhnika (Vrhnika 1 dv.).
Maribor desni breg: Fram (Loka 2 dv.), Pobrežje (Dogoše 1 dv„ Zrkovci
3 dv.), Šmartno na Pohorju (Zg. Prebu-kovje 2 dv.).
Maribor levi brej-; Jakobski dol (Ročica 1 dv.), Sv. Jurij V Slov. gor; (Par-tinje 2 dv.), Korena (Vinička vaš 1 dv.).
Novo mesto: Velika Loka (Mala Loka 1 d v.).
Ptuj: Dornova (Sp. Vilovljak 4 dv.). Svinjska rdečica:1 Gornji Grad: Šmartno ob Paki (Pod-gora 1 dv.).
Litija: Št. Vid (Gortiilo 1 dv.). Logatec: Planina (Planina 1 dv.). Maribor levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici (Sv. Jurij ob Pesnici 1 dv.).
K li g a č e b o l n e zalege: Maribor desni breg; Pragersko (Črešnjevec 1 dv.). Slov. ilistrica-pkolica (Ci-gonea 1 dv.).
Ptuj: Sv. Marko (Sv. Marko 1 dv.). Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 10. januarja 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II R 239/37—2.	p,oi2—3—3
Oklic.
Na podstavi § 36. zakona o Odiranji ureditvi, osnavljnnju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930
(»Službene novinec z dne 1. julija 1930, št. 146/L111/308) se določa dan 1. novembra 1937, od katerega dalje je postopati z osnutkom nove zemljiške knjige za katastrsko občino Satahovci v sodnem okraju Murska Sobota tako kakor z novo zemljiško knjigo. Obenem se uvaja postopanje po §§ 36. in sledečih zgoraj navedenega zakona, da se knjiga popravi. Od tega dne se morejo nove lastninske, zastavne in druge knjižne pravice na nepremičninah, vpisanih v Zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati samo z vpisom v novo zemljiško knjigo.
Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve najkasneje do vštetega 1. junija 1938:
a) vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige, da bi se v njej spremenili vpisi, ki so obseženi v njej in ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmerij, pa najsi se izvede ta sprememba z odpisom, pripisom ali prenosom ali s popravo označbe zemljišč aji,s sestavo zemljiškoknjižnih teles ali kakor koli drugače;
b) vsi oni, ki so si pridobili še pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige na zemljiščih, vpisanih v njej ali na njih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, prikladne za knjižni vpis, kolikor bi'bilo treba te pravice vpisati kot stara bremena in niso bile vpisane v novo zemljiško knjigo že ob osnovi nove zemljiške knjige ali niso bile vpisane tako, kakor je treba.
Prijavne dolžnosti v ničemer ,ne spreminja to, da je pravica, ki jo je treba prijaviti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz kakšne sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja, ki se tiče te pravice.
Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, zgubi pravico uveljavljati zahtevke, ki se morajo prijaviti, zoper tretje osebe, ki si pridobe knjižne pravice v dobri veri na podstavi vpisov v novi zemljiški knjigi, kolikor ti vpisi niso izpodbijani.
Ce se oklicni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; prav tako se ta rok ne sme podaljšati za posamezne stranke.
Prijave je treba podati okrajnemu sodišču v Murski Soboti, pri istem okrajnem sodišču je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 8. oktobra 1937.
Dr. Golia s. r.
¥
Og 77/37-3	107
Amortizacija.
Na prošnjo Kosec Frančiške, zaseb. na Križu št. 30, kot zakonite dedinje po pok. Erzetu Janezu, preuž. iz Križa ‘ št. 30, se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilka baje izgubila, ter se njega imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po razglasu v »Službenem listuc svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Komendi št. 1722 z vlogo din 4100.80’—.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1938.
$
I R 313/37-4.	49-2-2
Amortizacija.
Na prošnjo Štiblarja Josipa, star., posestnika in preužitkarja v Šratovcih št. 9, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 (šestih) mesecih poeenši od danes svoje pravice, sicer' bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Označba vrednostnih papirjev:
a) hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Radencih, štev. 1616, glaseča se na ime Ralbitš Joško, Petajnci, s stanjem 52.156 din 25 p,
b) hranilna knjižica iste hranilnice in posojilnice, št. 1998, glaseča se na ime Hrastelj Joža v Gornji Radgoni s stanjem 7.700 din in
c) hranilna knjižica Kmečke posojilnice v Murski Soboti, štev. 548, glaseča se na ime Ralbitš Jožef, Šratovci, s stanjem 83.300 din. ;
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 6. januarja 1938.
*
I 859/37-9.	3723
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 3, lesena s slamo krita, skedenj, hlev, svinjak, pašnik, njiva, vrt-pašnik, zemljiška knjiga k. o. Sela V* vi. št. 82.
Cenilna vrednost: din 13.138’50.
Vrednost pritekline: din 392'50, ki je že všteta v zgoraj navedeni cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 8.759’—.
Vadij: din 1.314’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicsr bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 1 sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 10. decembra 1937.
I 768/37-16.	3724
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 36 zidana z opeko krita, gospodarsko poslopje, 3 njivske parcele, 3 pašniške parcele, vinograd, travnik in klet, zemljiška knjiga k. o. Št. Lenart vi. št. 247, zemljiška knjiga k. o. Stari grad vlož. štev. 43.
Cenilna vrednost: din 33.430’50.
Vrednost pritekline: din 717’—, ki je že všteta v zgoraj navedeni cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 22.287’—.
Vadij: din 3.343’-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati’ glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah,
dne 16. decembra 1937.
I 425/37	56
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zilče vi. št. 61.
Cenilna vrednost: din 4.000’—.
Najmanjši ponudek: din 2.000’—.
Varščina: din 400’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II., dne 7. januarja 1938.
&
I 441/37-11.	79
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1938 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnip zemljiška knjiga Šmiklavž vi. št. 55.
Cenilna vrednost: din 50.239'—,
Vrednost pritekline: din 140’—.
Najmanjši ponudek: din 33.492’—.	,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 30. decembra 1937.
:{• • 'v I 1200/37-8	42
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1938 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kamnik vi. št. 886.
Cenilna vrednost: din 631.331’—.
Najmanjši ponudek: din 325.500'50.
Varščina: din 63.133’10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 28. decembra, 1937.
I 978/37-7	3698
Dražbeni oklic.
Dne 19. februarja 1938 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Krištof vi. št. 127.
Cenilna vrednost: din 62.516'30.
Vrednost pritekline: din 2.205'—.
Najmanjši ponudek: din 41.677'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Laškem, dne 7. decembra 1937.
1 279/36-17.	3666
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolenja Planina vi. št. 134.
Cenilna vrednost: din 71797 90
Vrednost pritekline: din 12.730'—.
Varščina: din 7.179'80.
Najmanjši ponudek: din 47.865'26.
Prodajalo se bo po parcelah oz. parcelnih skupinah, kakor je razvidno iz družbenih pogojev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I., dne 18. decembra 1937.
*
IX I 1229/37-7	3708
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1938 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bresternica vi. št. 127.
Cenilna vrednost: din 36.438'—.
Vrednost priteklin: din 680'—, kateri znesek je že vštet v cenilno vrednost zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 24 292'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. decembra 1937.
IX I 4500/37	3751
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1938 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 527.
Cenilna vrednost: din 4.995'—.
Najmanjši ponudek: din 3330'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 20. decembra 1937.
I 1035/37-16	67
Dražbeni oklic.
Dne 20. februarja 1938 o b devetih bo na kraju samem dražba nepremičnin po posameznih parcelah zemljiška knjiga Polhovica vi. št. 499.
Cenilna vrednost: din 147.14310.
Vrednost priteklin: din 2050'—.
Najmanjši ponudek: din 98.095'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a, dne 6. decembra 1937.
1 270/37—18	3741
Dražbeni oklic.
Dne 22. f e b r u a r j a 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, I. nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 212 in 589.
Cenilna vrednost: din 74.739'60.
Najmanjši ponudek: din 49.826'40.
Vrednost priteklin: din 6.965'—;
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pci draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.	/■-.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,;: odd. II. a, dne 23. decembra 1937.
&
I 555/37-5.	3750
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podkraj vi. št 9.
Cenilna vrednost: din G4.981'60.
Vrednost pritekline:. din 2.250'—. Najmanjši ponudek: din 42.82066.
Pravice, ki bi ne pripuščale, dpažbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje, dne 22. decembra 1937.
•g.
I 401/37—9.	91
Dražbeni oklic.
Dne 16. marca 1938 o poli de* vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin pritlične hiše, svinjaka, kozolca, njiv, travnikov in gozda zemljiška knjiga Podboršt vi. št. 71, 316, 428, 434 in 477, v skupni cenilni vrednosti: din 39.81-275.
Vrednost pritekline: din 1150:—, upoštevani v gorenji cenilni vrednosti.' •
Najmanjši ponudek: din 26.542'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe; je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah,
dne 9. januarja 1938.	:	i
*
I 240/37-23	36
Dražbeni oklic.
Za dan 17. januar ja 1938 , o poli enajstih pri podpisanem. sp~ dišču ,v sobi št. 3 določena dražba nepremičnin se preklicuje in se določi nov narok na 28. f e b ma r j a 1938 o spoli enajstih zemljiška knjiga Grčarice vi. št. 30.
Cenilna vrednost: djn 196.519'—. .
Najmanjši ponudek: din 196.519'—.
Varščina: din 19.652'—. .	,	'
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, dne 4. januarja 1938.
I 496/37-4	48
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1938 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v šobi št. 7'dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Slovenj Gradec vi. št. 58 in zemljiška knjiga k. o. Gradišče vi. št. 120, sestoječe iz stanovanjske hiše, vrta, drvarnice, pralnice in zemljišča.
Cenilna vrednost: din' 85.416r10, polovica din 42.708'20.
Najmanjši ponudek: din 28.472'14.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe; je priglasiti sodišču najpozneje pri drat-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu,
dne 27. decembra 1937.
•k
I 1099/37-6.	60
Dražbeni oklic.
Dne 23. februarja 1938 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bukovec V* vi. št. 42.
Cenilna vrednost: din 43.866'57.
Najmanjši ponudek: din 29.244'38.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draŽ-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 30. decembra 1937.
•g.
I 626/34-102.	52
Dražbeni oklic.
Dne 18. februarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) k. o. Dražgoše vi. št. 315, b) k. o. Davča vi. št. 24.
Cenilna vrednost: ad a) din 478.240, ad b) din 35.582'—.
Vrednost pritekline: ad b) din 600'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 239 tisoč 24394, ad b) din 24.121'32.
Varščina: ad a) din 47.824'—, ad
b)	din 3.619'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, »icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki,
dne 24. decembra 1937.
1 572/33.	13
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga:
I. skupina: zavezanki lastne polovice Skorno-Novi Klošter vlož. štev. 92, hiša z drvar..:co, vrtom in stavbiščem, vlož. štev. 153 hiša z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom, vlož. štev. 154 gozd in njiva; cenilna vrednost: din 38.232'—; najmanjši ponudek: din 25.488'—.
II. skupina: zavezanki lastna polovica Velki veh vlož. štev. 137, gozd: cenilna vrednost: din 4.080‘30; najmanjši ponudek: din 7.2.-0 20.
III.	skupina: cela nepremičnina Paška vas vlož. štev. 9, vinograd, klet, sadovnjak s trtami, travniki, gozd; cenilna vrednost: din 17.005'—; najmanjši ponudnic din 11.337'—.
Nato se bodo dražile skupine I. do III. skupaj in se domik podeli najugodnejšemu izidu.
Cenilna vrednost vseh treh skupin skupaj: din 59.317'30.
Najmanjši ponudek: din 39.545'20.
Varščina znaša: k I. skupini: din 3.833'20, k II. skupini: din 4.080'30, k
III.	skupini: din 1.700'50 in za vse skupine: din 5.921'73 v gotovim ali vrednostnih papir/ 'h.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja nji dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II*,
dne 3. decembra 1937.
•j*
I 174/37.	14
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1938 o b d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v • sobi štev. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga:
I. skupina: Skorno-Novi Klošter zavez, lastna polovica in cela nepremičnina
Ivlož. štev. 92, hiša z drvarnico, vrtom in stavbiščem, vlož. štev. 153 hiša z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom, vlož. štev. 154 njiva, vlož. štev. 157 gozd in njiva; cenilna vrednost: din 37.966'—, najmanjši ponudek: din 18.983'—.
II. skupina: Velki vrh zavezancu lastna polovica, vlož. štev. 137 gozd; cenilna vrednost: din 13.601'—; najmanjši ponudek: din 6.800'50.
Nato se bosta dražili skupini skupaj in se donvik podeli najugodnejšemu izidu.
Cenilna vrednost obeh skupin skupaj: din 51.567'—.
Najmanjši ponudek: din 25.783'50.
Varščina znaša k I. skupini: din 3.797'—, k IT. skupini din 1.360-—; za obe skupaj din 5.157'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
K nepremičnini zemljiška knjiga Skorno-Novi Klošter vi. št. 92 spadajo sledeče pritekline: krava, voz in drobno orodje v cenilni vrednosti din 3 000'—, to je polovica 1.500 za zavezanca. Istočasno bodo na dražbi prodane-še polovice gornjih vložkov pod T 572/33.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. ' je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd, II., dne 3. decembra 1937.
I 188/35-50.	3594
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1938 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mirna vi. št. 701 in 672.
Cenilna vrednost: din 597.670'60.
Vrednost pritekline: din 16.740'r—.
Najmanjši ponudek: din 398.447'25.
Vadij znaša: din 59.767'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 3. decembra 1937.
H*
I 191/37-10	43
Dražbeni oklic.
Dne 19. febr.ua r j a 1938 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagradec vi. št. 17, 19 in 150.
Cenilna vrednost: din 88.200'—.
Najmanjši ponudek: din 70.800'—,
Varščina: din 10.620'—.
Vrednost priteklin: din 700'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 3. januarja 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna
firma:
14.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. decembra 1937. Besedilo: Fran Kos.
Obratni predmet: 1. pletilna in trikotažna industrija, 2. nakup in prodaja tako pletilnih, kakor tudi trikotažnih izdelkov, polizdelkov in surovin, 3. trgovina s pletilnimi stroji.
Imetnik: Kos Fran, trgovec, Ljubljana, Zidovska ul. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. decembra 1937.
Fi 70/37 - Rg A VII 217/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
15.
-Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. decembra 1937. Besedilo: Kranjska industrijska družba. Izbriše se p roku ra, podeljena dr. Viktorju Somogyiju, višjemu inženirju iu
obratovodji tovarne elektrod na Dobravi.
OkroSno kot trg. sodišče r Ljubljani, odd. III.,
dne 23. decembra 1937.
Rg B I 12/75.
*
16.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. decembra 1937.
Besedilo: Jos. Menardi, izdelava in prodaja konserviranih hranil »Cepo«, >Ajlon« in dr. pod znamko »Celonc.
Tvrdka se je pretvorila v komanditno družbo in se glasi odslej:
»Komanditna družba Jos. Menardi, »Celon« konserviranje hranil.« Sedež: Ljubljana.
Obratni predmet: izdelava in prodaja konserviranih hranil »Cepo«, »Ajlon« in dr.
Družbenika: Osebno jamčeča družbe-nica Menardi Josipina. trgovka v Ljubljani, Trubarjeva ulica št. 2.
Firmo družbe podpisuje osebno jamčeča družbenica Menardi Josipina, trgovka v Ljubljani, Trubarjeva ulica št. 2, na ta način, da zapiše besedilo firme s svojim podpisom.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. decembra 1937.
Rg A VII 178/2.
*
17.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. decembra 1937.
Besedilo: »Papiroteka, družba z o. z.«
Vzame se na znanje izprememba točke »Petič« osnovne družbene pogodbe te družbe z dne 15. januarja 1937, ki se odslej glasi: Družba ima enega ali več poslovodij. A ko ima družba enega poslovodjo, zastopa družbo ta poslovodja sam in podpisuje firmo družbe ta poslovodja sam na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi lastnoročno svoj podpis. Ako ima družba več poslovodij, zastopata družbo vedno kolektivno po dva poslovodji skupno in podpisujeta firmo družbe po dva poslovodji skupno na ta način, da pristavita pod pisano, tiskano ali > štampiljko odtisnjeno besedilo firme lastnoročno svoja podpisa.
Izbriše se poslovodja Pestotnik Ivan, trgovec v Ljubljani, Mirje številka 19, vpiše pa novi poslovodja Hribar Zoran, trgovec v Ljubljani, Gradišče štev. 7.
Te izpremembe temelje na notarski odstopni pogodbi z dne 7. decembra 1937.
Okrožno kot trg. sodišče r Ljubljani, odd. III.,
dne 23. decembra 1937.
Rg C V 190/4.
Sedež: Ljubljaua, Tyrševa cesta št. 66. Dan vpisa: 15. decembra 1937. Besedilo: Ing. Vladimir Stare, tvor-nica kovinskih izdelkov Eka.
Sedež firme odslej: Ljubljana, Novi trg št. 6
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15 decembra 1937.
Reg. A IV 111/3.
*
19.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. decembra 1937. Besedilo. »Triglav« d. d. za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev.
Vpišeta se prokurista: Kretner Salamon, industrialec v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 34, in Habijančič Beno, poslovodja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. decembra 1937.
Rg B IH 121/2.
Sedež: Ljubljana.
*Dan vpisa 15. decembra 1937. Besedilo: Egon Zakrajšek, komanditna družba.
Zaradi izstopa komanditista Pogačanja Ignaca preneha komanditna družba.
Besedilo firme odslej: Egon Zakrajšek. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. decembra 1937.
Rg A VII 202/2.
*
21.
Sedež: Rajhenburg o. S.
Dan vpisa: 21. decembra 1937. Besedilo: Tovarna čokolade in likerjev v Rajhcnburgu ob Savi.
Fabrique Ilc chocobit et de liqueurs a Rajhenburg sur Save.
Dne 21. decembra 1937 sledeča sprememba: Briše se zaradi odpotovanja v Afriko dosedanji prokurist p. Robert Kukovičič in vpiše namesto njega p. Janezu Koledniku podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. decembra 1937.
Por II 152/19.
Izbrisale so se nastopne firme:
22.
Sedež: Ljubljana, Spod. šiška.
Dan izbrisa: 23. decembra 1937. Besedilo: Valentin Prešern.
Obratni piedmet: Trgovina s konji. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23 decembra 1937.
Rg A III 198/2.
*
23.
Sedež: Ljubno pri Radovljici,
Dan izbrisa: 15 decembra 1937. Besedilo: Franc Grošelj.
Obratni predmet. Sejmarstvo z manu-fakturnun blagom in čevlji.
Zaradi opustitve ohrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. decembra 1937,
Rg A III 116/3.
24.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 30. decembra 1937. Besedilo: Ing. Pipan Boris in Živic Ivan ml., gradbeno podjetje in tehnična pisarna.
Obratni predmet: Izvrševanje vseli v gradbeno stroko spadajočih dei in olr-tov.
Zaradi prestanka cbrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 30. decembra 1937.
Rg A III 281/4.
*
25.
Sedež: Tržišče pri Mokronogu.
Dan izbrisa: 23. decembra 1937. Besedilo: Trgovina z mešanim blagom. Lastnik: Okorn Marija iz Težišča. Zaradi opusta obratovanja.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. L, dne 23 decembra 1937.
Reg A I 142/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
26.
Sedež: Jesenice.
Dau vpisa: 24. decembra 1937.
Besedilo: Okrajna hranilnica na Jesenicah, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da:
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego, zadrugi-nega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila;
d) oskrbuje svojim članom inkaso;
e) razširja med svojimi člani strokovno znanje s poučnimi predavanji in nasveti ter z izdajanjem strokovnih listov;
f) snuje za svoje člane ter njihove vdove in sirote podporne sklade;
g) ustanavlja v območju kraljevine Jugoslavije poslovalnice in podružnice.
Zadružna pogodba (statut) z cine 28. novembra 1937.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim štirikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo (§ 5., t. 8., zak. o gosp. zadrugah) z objavo v »Služb, listu«, izhajajočem v Ljubljani. Poleg tega mora zadruga objaviti svoje razglase tudi na drug način zlasti z objavami v IN' h in z osebnimi vabili.
Načelstvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in 9 odbornikov. Ciani načelstva «o:
1. Pukšič Alojzij, pos. in tov. del., Jesenice Podmožaklje,
2. Novaa Ciril, tov. del., Jesenice, Savsko nahr.,
3. Kavihč Ivan, tov. del., Jesenice, Cerkvena ul.,
4. Ličol Franc, tov. del., Jesenice,
5. Dr. Potočnik Miha, odv. pripr., Jesenice,
6. Klinar Ciril, tov. del. in pos, Hrušica, p. Jesenice,
7. Gerdelj Rudolf, tov. del., Sl. Javornik,
8. Skomavc Franc, pos., Belca, p. Mojstrana,
9. Praprotnik Egidij, tov. del., Koroška Bela 106.
10. Savli fvan, tov. del., Jesenice,
11. Frankič Mirko, tov. del., Jesenice, Gosposvetska 29.
Načelstvo opravlja in izvršuje zadružne posle in zastopa zadrugo sodno in izvensodno.
Pravnoveljavno podpisuje načelstvo v imenu zadruge na ta način, da pod firmo zadruge pristavita dva člana načelstva ali en član načelstva in v to pooblaščeni uradnik svoja svojeročna podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. decembra 1937.
Fi 69/37 — Zadr. XI. 196/1.
Vpisale so se izpreinenrbe in dodatki pri nastopnib zadrugah
27.
Sedež: Bela cerkev.
Dan vpisa- 18. decembra 1937.
Besedite: Hranilnica in posojilnica v Beli cerkvi r. z. z o. z.
Izbrisal se ije iz načelstva umrli član Peterlin Janez, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Bajec Martin, posestnik v Tomažji vasi št. 29.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I.
dne 18. decembra 1937.
Zadr. III 35/7.
28.
*
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 21. decembra 1937.
Besedilo: Surovinska zadruga čevljarjev v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo
Po sklepu občnega zbora z dne 11. julija 1937 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Domanjko Štefan, Čevljarski mojster, Gaber je 17; Ribezi Josip, čevljarski mojster, Dobrava 21, Celje; Kos Josip, čevljarski mojster, Gosposka ul. 4, Celje; Karl Anton, Čevljarski mojster. Drešinja vas, Petrovče; Kolenc Rudolf, tovarnar usnja iz Rečice.
Likvidacijska firma: Surovinska zadruga čevljarjev v Celju r. z. z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo tako, da se pod zadružno štampiljko podpišeta dva člana.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 21. decembra 1937.
Zadr. I 278/82. -
29.
*
Sedež: črmošnjice.
Dan vpisa: 20. decembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Crmošnjicah.
Izbrisali so se izstopivši načelstveni člani: Samida Franc, Petschauer Jože in Juran Jože, vpisali pa novoizvoljeni čla-
ni načelstva: Thelian Josip, posestnik v Divjem potoku št. 1, Samida Ivan, posestnik v Toplem vrhu št. 10, in Krische Ivan, posestnik iz Komarne vasi št. 18. Okrožno kot trg. sodišče v Novem incstu, odd. II., dne 20. decembra 1937.
Zadr. I 130/24.
30.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. decembra 1937.
Besedilo: »Depa« parna pekarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Briše se likvidator Kobler Franc, vpiše pa se likvidator Sluga Anton, uradnik pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani VII. Sarajevska 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 1937.
Zadr. VII 64/35.
31.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. decembra 1937.
Besedilo: Učiteljska samopomoč v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Briše se član načelstva: Novak Jakob in vpiše nov član načelstva Debeljak Vojteh v Škofji Loki Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. decembra 1937.
Zadr. X 161/12.
*
32.
Sedež: Medvode.
Dan vpisa: 24. novembra 1937.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Medvodah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 3. aprila 1937 se je spremenilo besedilo odstavka 2. § 7. pravil in se glasi odslej: Zadružni deleži se ne obrestujejo. Dividenda pa se ne sme deliti na deleže in črta se točka 8. §a 25. pravil!
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. novembra 1937.
Zadr. IX 190/9.
33.
*
Sedež: Mokronog.
Dan vpisa: 7. decembra 1937. Besedilo: Okrajna posojilnica v Mokronogu r. z. z n. z.
Izbriše se izstopivši član načelstva Bukovvitz Henrik in vpiše novoizvoljeni član načelstva Sladič Ivan, župnik v Mokronogu
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd II.,
dne 7. decembra 1937.
Zadr. I 15/34.
*
34.
Sedež: Mozirje.
Dan vpisa; 21. decembra 1937. Besedilo: Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Briše se Šuster Martin, posestnik v Mozirju, kot član načelstva in vpiše no-
voizvoljeni član načelstva. Melavc Davorin, posestnik in trgovec v Mozirju. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21 decembra 1937.
Zadi. I 4/60.
35.
*
Sedež: Radeče pri Zidanem mostu. Dan vpisa: 11. novembra 1937.
Besedilo: Narodna hranilnica in posojilnica v Radečah pri Zidanem mostu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se izstopivši načelstveni član Gradišar Janez, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Bevk Ivan, posestnik na Dobravi št. 17 pri Radečah.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. novembra 1937.
Zadr. I 93/21.
36.
*
Sedež: Rateče.
Dan vpi-a: 2. decembra 1937;	i
Besedilo- Mlekarska zadruga Rateče-IManica registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Brišeta se člana načelstva:
Erlah Jakob in Petrič Boštjan.
Vpišeta se člana načelstva:
Jank Jože, pos., Rateče št. 1,
Osvald JaneZj pos., Rateče št. 82. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. decembra 1937.
Zadr. VIII 115/18.
37.
*
Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa- 2. decembra 1937.
Besedilo Zadružna elektrarna v Ker čici ob Savinji, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se umrli član načelstva First Anton iz Rečice in vpiše Konrad Diet-ner, pos in ključ, mojster v Rečici ob Savinji 'št. 82.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II.,
dne 2. decembra 1937.
Zadr. III 134/16.
38.
*
Sedež. Smlednik.
Dan vpisa: 24. novembra 1937. i • Besedilo:	Živinorejska zadruga r
Smledniku, registrovana zadruga z orne. jeno zavezo.
Briše se član načelstva: Lavrič Jože. Vpišeta se člana načelstva: Jerala Jože, pos. v Hrašah št 37, in Jenko l^ndrej, pos. Zapoge 23.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III,
I	dne	24.,	novembra	1937.
Zadr. IX 94/9.
39.
*
Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 16. decembra 1937. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Sodražici, r. z. z o. z.
Izbrišejo se izstopivši načelstveni člani: Cvar Franc, Prijatelj Peter in Cvar Jože, vpišejo pa novoizvoljeni člani na-
čelstva Trhljen Ivan, Zamostec št. 30 in Jereb Miroslav v Sodražici štev. 138. Okrožno kot trg. sodišfe v Novem meštu, odd. II., dne 16. decembra 1937.
Zadr. II 134/37.
*
40.
Sedež: Sv. Mihael poleg Šoštanja.
Dan vpisa: 21. decembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pr; Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, r. z. i o. z.
Briše se zbog smrti član načelstva Koren Anton, pos. i/. Sv. Florjana št. 23, in vpiše namesto njega nov član Dermol Jože, posestnik V Lukovici št. 17. Okrožno kot trg. sodišfe v Celju, odd. I., dne 21. decembra 1937.
Zadr. II 38/58.
41.
*
Sedež: št. Jošt nad Vrhniko.
Dan vpisa: 15 decembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Št. Joštu nad Vrhniko, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Briše se član načelstva: Grdadolnik Jože; vpiše se član načelstva: Demšar Janez, pos. Butanjeva št. 47.
Okrožno kot trg. sodišfe v Ljubljani, odd. 111., dne 15. decembra 1937.
Zadr. V 130/47.
42.
*
Sedež: Št. Rupert.
Dan vpisa: 29. novembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Št Rupertu.
Izbriše se izstopivši član načelstva Gričar Anton, vpiše pa novoizvoljeni na-čelstveni član Jakoš Alojzij, posestnik v Roženberku št. 4.
Okrožno kot trg. sodišfe v Novem mestu, odd. II.,
dne 29. novembra 1937.
Zadr. 1 73/35.
43.
*
Sedež: Škocijan pri Mokronogu.
Dan vpisa; 23. decembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Škocijanu pri Mokronogu, reg. zadr. z om. zavezo.
Izbrisala sta se izstopivša člana načelstva Komljanc Jože in Anžič Josip, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Škoda Ignac, župnik v Škocijanu.
Okrožno kot trg. sodišfe v Novem mestu, odd. II., dne 23. decembra 1937.
Zadr. I 47/37.
*
44.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 9. decembra 1937.
Besedilo: Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, registrovana zadruga z'neomejeno zavezo.
Briše se zbog smrti član načelstva Košir Ivan, vpile pa se član načelstva: Veber Joško, trgovec v Škofji Loki, kolodvor.
Okrožno kot trg. sodišfe v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. decembra 1937.
Zadr. II 134/72.
45.
Sedež: Trstenik.
Dan vpisa: 20. novembra 1937. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Trsteniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vpiše se član načelstva in kot uradnik zadruge Marolt Anton, organist na Trsteniku.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. novembra 1937.
Zadr. IX 103/9.
*
46.
Sedež: Trstenik.
Dan vpisa: 26. novembra 1937. Besedilo:	Vodovodna	zadruga na
Trsteniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Briše se član načelstva: Perne Anton. Vpiše se član načelstva: Uranič Franc, pos. na Trsteniku štev. 11.
Okrožno kot trg. sodišfe v Ljubljani, odd. IIL, dne 26. novembra 1937.
Zadr IX 37/8.
*
47.
Sedež: Turnišče.
Dan vpisa: 16. decembra 1937. Besedilo: Travniška namakalna zadruga v Turnišču, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Trboča Štefan, vpiše pa novi član načelstva Raščan Jožef, posestnik v Turnišču št. 197. Okrožno kot trg. sodišfe v Mariboru, dne 16. decembra 1937.
Zadr V 114/6.
48.
*
Sedež: Vitanje.
Dan vpisa: 9. decembra 1937.
Besedilo: Posojilnica v Vitanju, reg. zadr. z omej. zavezo.
Briše se kot član načelstva zaradi odstopa Poklič Janez, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Poklič Alojz, posestnik iz Stenice pri Vitanju.
Okrožno kot trg. sodišfe v Celju, odd. I., dne 9. decembra 1937.
Zadr I 105/66.
49.
*
Sedež: Vrhnika.
Dan vpi»a- 15. decembra 1937.
; Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Vrhniki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Brišeta se člana načelstva: Kete Janez in Dobrovoljc Janez.
Vpišeta se člana načdlstva: Burnik Janez, dekan na Vrhniki, in Mele Janez, pos., Vel. Ligojne.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. decembra 1937.
Zadr. II 128/72.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
50.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 21. decembra 1937. Besedilo. Jugoslovenska hranilnica in posojilnica v Celju r. z. z o. z.
Obratni predmet: Zadruga a) sprejema hranilne vloge proti obrestovanju od vsakogar; b) daje zadružnikom proti obrestovanju posojila in c) za zadružnike skupno naroča in plačuje razne potrebščine za gospodarstvo, trgovino, obrt.
Zaradi končane likvidacije (C 57). Okrožno kot trg. sodišfe v Celju, odd. I., dne 21. decembra 1937.
Zadr. III 62/36.
Konkurzni razglasi
51.	108
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini ležeče zapuščine po pok. Binderju Karolu, tovarnarju v Ljubljani, Slomškova ul. 16.
Poravnalni sodnik: Gorečan Franc, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Novak Fran, advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 132’, dne
16. februarja 1938 ob 9. urii
Rok za oglasitev do 10. februarja 1938. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd; III., dne 11. januarja 1938.
Por 3/38-2.
*
52.	109
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Lupše Ivana, trg. z manufakturo in galanterijo v Ljubljani, Karlovška cesta 30.
Poravnalni sodnik: dr. Šenk Josip, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri P" 'pisanem sodišču, soba št. 134, dne
17. februtuja 1938 ob 11. uri.
Rok za oglasitev do 12. februarja 1938. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1938. ■
Por 1/38—2.	,
Razglasi raznih uradojf in oblastev
Mg. št. 57.851/37.	95
Razpis.
Mestno pogluvarstvo v Ljubljani razpisuje za mestni vodovod v Ljubljani dobavo jeklenih, mannesmanovih, brezšivnih, povitih in poteranih cevi,
in sicer;
2000 m cevi 0 “/,",
1000 m cevi 0 1",
500 m ce,vi 0 °/4".
Ponudbe je vložiti pri tehničnem oddelku, odsek za vodovod, Krekov trg 10/11., Ljubljana.
Licitacija dobave se bo vršila isto-tam dne 4. februarja 1938 ob 11. uri.
Vsi razpisni pripomočki so med uradnimi uraini na razpolago pri tehničnem oddelku, odsek za vodovod, Krekov trg 10/11., Ljubljana.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 29. decembra 1937.
Štev. 397/1937 Preds.
102
Razpis.
Mestna občina celjska razpisuje mesto konceptnega uradnika-pravnika za predstojništvo mestno policije celjske,
ki se odda ob sledečih pogojili:
1. prosilci morajo dokazali, da izpol-rjujejo pogoje za politično oz, policij-sko-upravno službo po zakonu o državnih uradnikih;
2. mesto je pogodbeno;
3. prejemki po dogovoru;
4. obojestranski odpovedni rok tri mesece.
To mesto se odda le začasno kot pogodbeno, pozneje pa se bo sistemiziralo.
Prednost imajo prosilci z daljšo prakso v politični oz. policijsko-upravni službi.
Lastnoročno pisane, z din 10'— kol-kovane prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, diplomo o dovršitvi pravne fakultete, zdravstvenim spričevalom, nravstvenim izpriče-valom in dokazilom o opravljeni vojaški službi, je vložiti najkasneje do vključno 31. januarja 1938 pri predsed-ništvu mestnega poglavarstva v Celju.
Mestno poglavarstvo Celje, dne 10. januarja 1938.
Predsednik:
Al. Mihelčič s. r.
Št. 17.
*
Razglas
105
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za od-■ dajo del pri gradnji nove ljudske šole v Dolžu, srez Novo mesto.
Krajevni šolski odbor v Dolžu razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev vseh del
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. februarja 1938 ob 11. uri dop.
v prostorih šole na Dolžu.
Načrti in proračuni .so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih šole na Dolžu, Oziroma je dobili vse ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša za:	din
I.	zidarska dela	.	.	.	261.918'21
II.	tesarska dela	.	.	.	58.656'60
III. krovska dela	.	.	.	9.704'32
IV. kleparska dela	.	.	.	10.334'lo
V. mizarska dela	.	.	.	57.230'—
VI. ključavničarska dela .	9.860'—
VII.	strelovodne naprave .	3.000'—
Vlil. steklarska dela	.	.	.	10.286'20
IX. slikarska dela	.	.	.	5.223'31
X. pleskarska dela . .	15100'80
XI. pečarska dela	.	.	.	17.076'—
XII. tapetniška dela	.	.	.	4.248’—
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski sreskega
načelstva v Novem mestu, Ljubljani, Brežicah in Črnomlju.
Krajevni šolski odbor Dolž, dne 3. januarja 1938.
Štev. 15090/38.	83
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje za prometno upravo drž. rudnika Zabu-kovco na dan 26. januarja 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 30
ton cementa. Ostali dobavni pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 10. januarja 1938.
•g*
Štev. 15082/37.	84
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje za prometno upravo drž. rudnika Zabu-kovco na dan 2. februarja 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo mineralnega olja in masti, in sicer: 1000 kg cilindrskega, 200 kg dinamo-olja, 600 kg tovotne masti, 500 kg vulkanskega in 50 kg prašnega olja. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 10. januarja 1938.
Broj 44.850-1937.	3761	3-3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održače u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku na dan
20.	januara 1938 u 11 sati prvu javnu pismenu ofertalnu licitaciju za izdava-njc radova od naravnog kamena za no-vogradnju uredske zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika v Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponudn za radove od naravnog kamena za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Kaucija imade se polož'ti prema odredbama uslova licitacije Brzojavne, za-kašnjele, nepropisno sastavljene ili ne-potpune ponude ne če se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Mihanovičeva ul. 3iV. soba broj. 416 ili kod Gradjevne uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4. za vreme ure-dovnih sati uz naplatu od din 50'—.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dana 16 'decembra 1937.
Razne objave
97
Poziv upnikom.
>Sava«, lesna trgovska in industrijal-na družba z o. z. v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora družoenikov dne
11.	januarja 1938 razdražila in prešla t likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da prija* vijo svoje terjatve pri likvidatorju v teku treh mesecev od dneva te objave.
Likvidator: Simončič Slavko s. r.
*
111
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od Breškega načelstva v Slovenjem Gradcu in ga proglašam za neveljavnega.
Brdnik Ivan s. r.
Plešivec, p. Velenje.
*
77
Objava.
Izgubil sem legitimacijo za nošenje orožja ter lovsko karto, oboje izdano od sreskega načelstva v Kočevju pod štev. 1565/5 od 10. maja 1937 in štev. 3326/1 od 9. marca 1937 ter člansko izkaznico
S.	L. D. za leto 1937. Proglašam vse te dokumente za neveljavne.
Gregorič Jožef s. r.,
Zg. Pokstajn 5 pri Kočevju.
*
94
Objava.
Izgubil sem odhodno spričevalo št. 8 tretjega (III.) c razreda strokovno-obrt-ne nadaljevalne šole v Ljubljani na Ledini na ime: Janeš Ivan iz Starega Kota, obč. Trava. Proglašam ga za neveljavno.
Janeš Ivan s. r.
*
106
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. tablica št. 47.876) na ime: Keber Angela iz Šmartna ob Savi. Proglašam jo za neveljavno.
Keber Angela s. r.
*
110
Objava.
Izgubil sem odpustnico VII. razreda drž. osn. šole v Mostah pri Ljubljani z dne 6. oktobra 1917., ter jo proglašam za neveljavno.
Mohar Franc s. r.
*
101
Objava.
Prometna knjižica štev. 2131 za fija-karski voz, izdana od sreskega načelstva v Litiji, se proglaša za neveljavno.
Trboveljska premogokopna družba,
rudnik Zagorje ob Savi.
*
81
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel, evid. štev. 54559, ter jo proglašam za neveljavno.
Vukan Jožef s. r.,
pos., Dolina 10, obč. Puconci.
iz<1aja kraljevska han*ke npra<a dravsk. ha sovine Uradnik* 1’ohar Robert v L|uhliani. Tiska in zalaga lukarua Merhui v Liuhijaul. ojen uteJttavuik. U Mi hal ek » Ljubljani.