C. kr. zavod za visjo vzgojo dnhovnikov na Dnnaji. (Dalje.) V. Leta 1852 poatal je c. kr. dvorai žapaik ia peti glavai predstojaik temu zavodu Olomuški profesor bogoalovja dr. Jaaez Kutscbker. Ko je obveljala pogodba, ,,koakordat" imeaovaaa, katero ata papež Pij IX. ia aaš avetli ceaar Fraac Jožef I. sv. cerkvi, kakor državi v blagor akleaila dae 18. avguata 1. 1855, apiaal je c. kr. dvorai žapaik Kutsehker 5 debelih kajig o ,,zakoaskem pravu sv. katoliške cerkve". To cerkveao pravo je novega leta dea 1857 tudi pri aaa po vaem obveljalo, kakor od aekedaj velja povaodi, kjer ae av. kat. cerkev ia ajeae poatave spoštujejo ia apolajujejo. Leta 1857 pa je poatal Kutscbker c. kr. dvorai avetovalec v miaiaterstvu za bogočaatje ia poduk. 1. 1862 pa pomožai škof Duaajaki. Ko je I. 1876. umrl ,,oče" že omeajeaega nkoakordata", kardiaal Rauacher aa Duaaji, postal je tadanji poaiožai škof Kutachker metropolit ali kaezoaadškof Duaajski. Drugo leto (1877) zboroval je od 30. aprila do 3. maja prvi abod avatrijakib katoličaaov aaDuaaji; kaezo-aadškof Duaajaki Jaaez Rudolf (Kutacbker) bil mu je pokrovitelj. Zadaji dea zborovaaja poprijel je oa dvakrat za beaedo. 0 poludae govoril je o aujai potrebi, zopet vpeljati ,,verako šolo", aa večer, pri aklepu I. katoliškega aboda, hotel je pokazati, kako da je ves avet razdeljea v dva tabora, v katerib eaem aahajajo ae prijatelji, v drugeai pa aasprotaiki sv. cerkve. Prepričevalao je dokazoval, da nam je av. dolžaoat, pridružiti se družbi prijateljev av. cerkve ter ž ajirai bojevati ae za pravice av. cerkve. Oba govora bila ata z velikira aavdušeajem ia odobravaajem vaprejeta. Kmalu po aklepu tega katol. shoda postal je Kutacbker kardiaal sv. rimake cerkve ter je umrl vže I. 1880 aa Duaaji, 70 let atar VI. Našim bogoalovcem eaako dobro zaan je šesti aadravaatelj v tem zavodu, bivši profeaor dogmatike aa Daaajaki viaoki aoli dr. Jovaa Scbwetz. Prav težko ae je ločil od toliko mu priljubljeaega doma, ko je poatal leta 1876 prošt ali prepozit prealavaemu kapitolu aietropolitakemu aa Duaaji. Rojea 1. 1803 šteje toraj vže aad 85 let. VII. Sedaaji aedmi glavai predatojaik 'temu ustavu je c. kr. dvorai žapaik dr. Lavreacij Mayer; mož. ki ae šteje maogo aad 60 let, a doaegel je od av. Očeta, kakor od avitlega ceaarja aajodličaejaa odlikovaaja za razaovrstae zaaluge avoje. To leto čaka ga preimeaitao pravilo pripravljati aararei' aa vreden prejem zakrameata sv. zakoaa aajmlajso hčer aašega preavetlnga ceaarja, aadvojvodiajo Marijo Valerijo ia ajeaega avetlega žeaina, aadvojvoda Fraaca Salvatorja. *) Prav tiati dea, ko bi bili imeli aa cesarskem dvoru z dvoraim obedom pokrepčati aa sv. biljo 1888 skleajeao zaroko aadvojvodiaje Marije Valerije, hiteli so c. kr. dvorai župnik dr. Mayer z IDuaaja v Meyerliag po zemeljake ostaake premiaolega aeveatiaega ediaega brata, aadvojvoda cesarjeviča Rudolia. Kako jira je moralo arce krvaveti pri takera pretrealjivem prizoru! Da sta veaelje ia žalost v človeškem življeaji tako blizo drug drugega, celo aa — ceaarskem dvoru! (Dalje prih.) *) Po svojej materi je ta ženin v bližnji žlaM s nčastitljivo" Marijo Kristino, kraljico Sicilijansko, svakinjo našega pokojnega cesarja Ferdinanda Dobrotljivega, katera bode gotovo še svetnicam slovesno prišteta. Po svojem očetu pa izhaja ženin iz ,,biše" Velikih vojvodov Toskanskih, katero je vstanovil nadvojvoda Ferdinand, brat pokojncga cesarja Franca I., oziroma njuni dedec, cesar Franc Lotarinški, soprog slovite cesarice Marije Terezije, oče cesarja Jožefa II. in njegovega brata eesarja Leopolda II.