LETO IL, št. 40   PTUJ, 3. oktobra 1996       CENA 110 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Ifalre med
uspešne?
Tako sem se vprašal nič kolikokrat, ko razmišljam o vrhunskih
znanstvenikih, gospodarstvenikih, umetnikih, športnikih in firmah.
Super je biti med njimi, lepo je o njih slišati, videti in brati. Pre-
večkrat pa je v našem okolju ob tem prisotna zavist, ki ji sledi
nevoščljivost, ob vmesnih neuspehih pa še privoščljivost. Naši kan-
didati za mesto v eliti (tudi na slovenski ravni) vse prevečkrat žal
ostanejo le pri kandidaturi, nadarjenosti in sanjah. Za vstop med
najboljše jim zmanjka potisk, ki ga sestavljajo predvsem denar in
pripravljenost okolja, da omogoči osnovne pogoje za končni uspeh.
Morda bi bih bolje zapisati, da omogoči možnosti za verjetni us-
peh, kajti ta je odvisen od mnogih pogojev, ki morajo biti prav vsi
izpolnjeni. Koliko nadarjenih pa ima pri nas izpolnjene vse pogo-
je? Zelo malo ali skoraj nič. Prevečkrat je vse to na ramenih staršev
in prijateljev. Če so ti dovolj močni -finančno ter z voljo in vztra-
^jnostjo -, potem se uspehi vrstijo in lahko pride do prodora v elito,
tudi svetovno! Trud vseh je poplačan, če si uspel tam, kjer sta de-
nar in slava. Takrat lahko res rečemo, naj se kakovost plača sama,
saj res ni zadržkov, da se ne bi. Vse je odvisno od sposobnosti
trženja. Posameznikov in firm, ki se s tem strokovno ukvarjajo, je
veliko.
Pa kljub temu še nisem odgovoril na vprašanje, kako do tja. V
naših razmerah težko in temu ustrezno je tudi število zares
uspešnih. Okolje ni tako bogato, da bi izpolnilo pogoje za napredo-
vanje vseh, ki bi to želeli. Po drugi strani pa denar, kije ali bi lah-
ko bil na voljo, razdrobimo na veliko število interesentov. Zal je
med njimi vse preveč ljubiteljskih in takšnih, ki so brez vsakršnih
možnosti^ za uspeh v širšem prostoru. Saj tega niti ne nameravajo
doseči! Če bi združili sile in denar na res perspektivnih, za prodor
v svet uspešnih in medijsko zanimivih, potem bi z uspehi, tudi samo
posamičnimi, dosegli promoci-
jo, ki bi se nam vrnila večkrat-
no. Smo pripravljeni storiti
tudi to?
Umrl /e     ^tran 3
ukudemik
frot. dr. Anton
istenjak
PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL
Cradnia gimnazije drugo fesen
Predstavniki mestne občine Ptuj, zavoda Bistra, Gimnazi-
je in drugih ptujskih institucij so v zadnjih dneh prebili
marsikatero urico skupaj s predstavnild ministrstev za
šolstvo, obrambo, kulturo in znanost in tehnologijo. Pos-
vetovali so se o Centru humanističnih dejavnosti in nje-
govem domicilu v objektih sedanje vojašnice, o projektu,
ki naj bi celotni ptujski regiji vtisnil pečat humanis-
tičnega področja, s čimer naj bi postala regija pre-
poznavna tudi v Evropi. Hkrati pa je tekla beseda seveda
tudi o gradnji nove stavbe za gimnazijo. Kaže, daje tokrat
vendarle prišlo do dokončnega dogovora: gimnazijo naj
bi pričeli graditi prihodnjo jesen v sedanjem šolskem sa-
dovnjaku, če bo vse po sreči, vojska pa naj bi Ptuj zapus-
tila leta 1999, če bo v Apačah do takrat vse pripravljeno za
preselitev.
O povezanosti CHD-ja z
gradnjo gimnazijskega poslopja
smo že večkrat pisali, kot kaže,
pa so sedaj predstavniki mi-
nistrstev le našli rešitev. Gimna-
zijo naj bi pričeli graditi v šols-
kem sadovnjaku, predstavnik
Ministrstva za šolstvo pa je zatr-
dil, da se še naprej zanima za se-
danje vojaške objekte, tudi za
odkup. Cena objektov na Vičavi,
ki so sedaj v lasti Ministrstva za
obrambo, je seveda stvar
ponudbe in povpraševanja,
vojska pa želi zanj dobiti 9 mili-
jonov nemških mark.
Če se bo vojska resnično pred
koncem tisočletja preselila v
Apače, kar je pisno zagotovil
mag. Boris Žnidarič z Mi-
nistrstva za obrambo, naj bi pro-
jekt Centra humanističnih de-
javnosti ponovno močneje
zaživel takrat, njegov vodja mag.
Štefan Čelan pa je dejal, da bodo
do takrat v okviru CHD-ja ures-
ničevali zamisel "ptujske trojke"
(dokončanje malega gradu, pre-
selitev knjižnice in postavitev
minoritske cerkve) in ustanovili
izpostavo znanstvenoraziskoval-
nega centra Slovenske akademi-
je znanosti in umetnosti na Ptu-
ju. V ta namen prenavlja občina
prostore nekdanjega Rotovža, ki
jih bo opremilo Ministrstvo za
znanost in tehnologijo. Predvi-
deni datum pričetka delovanja
centra je 1. januar 1997.
Svetovalec vlade za investicije
v šolstvu Niko Žibret je zagoto-
vil, da se bo zavzemal za sredstva
za gradnjo gimnazije v držav-
nem proračunu, kar je tudi vse,
kar je Ministrstvo za šolstvo lah-
ko obljubilo. Šele po volitvah in
nato po sprejetju proračuna pa
bomo videli, ali bodo sredstva
dejansko na voljo. Gre za
približno 600 milijonov tolarjev,
znesek pa bo odvisen od velikos-
ti gimnazije. Ptujska občina na-
merava v kratkem sklicati pos-
vet o tem, kakšno in kako veliko
gimnazijo pravzaprav potrebuje-
mo na Ptuju, Ministrsvo za
šolstvo pa bo potem izračunalo,
kolikšno zgradbo bo moralo
zgraditi. Kristina Šamperl Purg,
vodja občinskega oddelka za
družbene dejavnosti, je dejala,
da mora Gimnazija pričeti pri-
dobivati dokumentacijo za izda-
jo lokacijskega in gradbenega
dovoljenja za gradnjo, kar ne bo
tako enostavno, saj bo najverjet-
neje potrebno del zemljišč še od-
kupiti. Po oceni ravnateljice
Mete Puklavec naj bi dokumen-
tacijo pripravili v tem šolskem
letu, tako da bi prihodnjo jesen
pričeli gradnjo, gimnazijci pa bi
se izselili iz sedanjega šolskega
centra v letu 1998.
Milena Zupanič
... Najlepša od deklic je Alenka bila ... Stran 8.        Foto: Martin Oxmec
SELA / ZAHTEVAJO SVOJO
KRAJEVNO SKUPNOST
"Volitve V KS Dolena
bomo bojkotiralf
z ustanovitvijo občine Videm so krajani vasi Sela iz-
razili željo, da ustanovijo svojo krajevno skupnost,
pridružili pa bi se jim še krajani Trnovcev, Barislo-
vcev, Zgornje Pristave in dela Popovcev. Župan
Franc Kirbiš jim je na zboru občanov pri tem ponu-
dil pomoč. Dogovorili so se, da v primeru sedanje
organiziranosti občine ustanovijo krajevno skup-
nost Sela, v primeru ukinitve krajevnih skupnosti in
če bodo vlogo krajevne samouprave prevzeli vaški
odbori, pa je ustanovitev krajevne skupnosti ne-
potrebna.
Več na strani 9,,
2
AKTUALNO
Četrtek, 3. oktober 1996 - TEDNlK
NOV^MESfO/REORGANIZAOJA^BOD^^^^^
Kljub hitrim spremembam, ki spremljajo modo, jim v novo-
mešliem Labodu uspeva ujeti korali s svetovnimi trendi. Za
jesen in zimo so pripravili kolekcijo, katerE glavna značil-
nost so oprijete in modno ženstvene lin^e. Med barvami
prevladujejo črna, siva, močno je zastopana skupina lila to-
nov. Med materiali pa strukturirani, bukleji, tvidi. Za
pomlad in poletje pa so pripravili všečno kolekcijo, v kateri
prevladujejo barve sonca in morja. Med materiali je pouda-
rek na poliestru in najlonu, ki omogočata prijetno nošnjo.
Z odzivom trgovcev na novo
kolekcijo so izredno zadovol-
jni, je na petkovi tiskovni kon-
ferenci v Novem mestu pove-
dal glavni direktor Laboda
Andrej Kirm. V lahkem progra-
mu so sklenili za dvajset
odstotkov več pogodb kot v
prejšnjem letu, pri vrhnjih
oblačilih pa za sedem, kar je
glede na razmere (manjša kup-
na močn, poplava cenenih
tekstilnih izdelkov iz tujine) še
vedno razveseljivo. Labod je
drugi največji slovenski kon-
fekcionar in se po tržnem
deležu in cenovnem razredu že
približuje Muri.
V tem obdobju v Labodu pre-
hajajo tudi na drugačno orga-
niziranost, ki bo tovarnam zago-
tovila pogoje za samostojnejše
poslovanje.
TEDNIK: Gospod Kirm, kaj
bo prinesla nova organizi-
ranost Laboda ptujski Delti
oziroma vsem odvisnim
družbam?
A. Kirm: "Sama po sebi nič,
tovarnam pa bo dala pogoje za
samostojnejše poslovanje.
Družbe z omejeno odgovornost-
jo bodo dobile svoj žiro račun in
imele možnost samostojnega
trženja svojih proizvodnih stori-
tev. To sedaj ni bilo mogoče, saj
je pokrivanje proizvodnje pote-
kalo iz matične službe. Resnici
na ljubo je zaradi tega prihajalo
do zelo velikih problemov, saj
tovarne pogosto niso bile tako
zasedene, kot bi morale biti.
Pričakujem, da bo s tem, ko
bodo direktorji tovarn pridobili
samostojnost pokrivanja lastnih
zmogljivosti, precej teh proble-
mov rešenih. Pa tudi motivacija
delavcev bo zagotovo boljša, če
bo šlo za okvir odvisne družbe,
kot pa je to bilo mogoče v okviru
enotnega Laboda, ko je venomer
prihajalo do medsebojnega
obtoževanja o odtujevanju do-
hodka zdaj matice, zdaj tovarn.
Tak način poslovanja pomeni
jasnejše, razmejene pristojnosti
in odgovornosti, skratka čistejše
račune. Pričakujem, da bodo za-
radi motivov, ki bodo vezani na
poslovanje tovarn kot samosto-
jnih enot, tudi rezultati boljši."
TEDNIK: Koliko pa se boste
v bodoče kot matica še
angažirali pri reševanju vseh
težav, ki bodo nastajale v od-
visnih družbah? Verjetno vsi ti
problemi, ki so sedaj v ptujski
Delti in drugih tovarnah, ne
bodo preseženi čez noč. Letos
ste v sanacijo razmer v tovarni
Delta že vložili 25 milijonov to-
larjev.
A. Kirm: "Kar zadeva naše
angažiranje v odvisnih družbah,
je odgovor lahko ta, da so odvis-
ne družbe del koncema. Slabo
oziroma negativno poslovanje
odvisne družbe pomeni tudi za
koncema slabši rezultat, tega pa
si ne želimo. Skratka matica bo
storila vse, kar je v njenih
močeh, da bodo zagotovljeni čim
boljši pogoji poslovanja vseh od-
visnih družb. Vodstvo se bo ena-
ko obnašalo do matice kot do od-
visnih družb, razlik ne bo."
TEDNIK: Koliko ste se še
pripravljeni angažirati v Delti?
A. Kirm: "Naš načrt je bil, da
ptujska Delta že v septembru
preide na enoizmensko delo,
prišlo pa je do majhne zamude
in bo po vsej verjetnosti do reali-
zacije prišlo do 15. oktobra. To
že daje odgovor na vaše
vprašanje, koliko smo se še
pripravljeni angažirati v ptujski
Delti. Mislim, da bo s tem
ptujska tovarna lahko dosegala
boljše rezultate. Za Ptuj je
značilno še to, da v okviru tovar-
niške prodajalne organiziramo
tudi veleprodajo. Uredili smo
vzorčno sobo in prenovili proda-
jalno. Gre za investicijo, ki bo
veljala od pet do deset milijonov
tolarjev. Skratka imamo resne
načrte, bodočnost vidimo tako
za proizvodnjo v Delti kot tudi
dmge dejavnosti, ki potekajo na
ptujski lokaciji."
TEDNIK: V Ptuju od ne-
davnega dela tudi invalidsko
podjetje Valido. Kako ste zado-
voljni z njegovim poslovan-
jem?
.A. Kirm* "Valido ie kot inva-
lidsko podjetje prvo prešlo v
poslovanje v okviru samostojne
družbe z omejeno odgovornost-
jo. Glede na veliko število invali-
dov in velike probleme, ki jih je
ptujska Delta imela z njimi, po-
teka poslovanje te družbe rela-
tivno zadovoljivo. To nam je
tudi dalo spodbudo pri organizi-
ranju novih odvisnih družb. Po
trenutnih podatkih Valido pos-
luje pozitivno, kar kaže na to, da
se problemi v novi organizi-
ranosti bolje in hitreje rešujejo
kot prej, ko so bili invalidi pre-
puščeni vsem pogojem poslo-
vanja, kot so jih imeli drugi de-
lavci."
TEDNIK: Kakšen pa je trenu-
ten položaj Laboda na slo-
venskem trgu?
A. Kirm: "Tržno gledano, mis-
lim, da je položaj Laboda rela-
tivno zadovoljiv. Zelo se trudi-
mo, da bi kupcem pripravili
dobro kolekcijo in da bi bila tudi
cenovno sprejemljiva. Zaveda-
mo se težav s kupno močjo na
nekaterih območjih, vendar smo
se v Labodu odločili izključno
za višji cenovni razred, kar po-
meni nekoliko višje cene. Naša
ambicija je edino v visoki kvali-
teti blaga.
Pri trženju blagovnih znamk
dosegamo precej dobre rezultate,
ki se za zdaj bolj nanašajo na slo-
vensko tržišče in tržišča bivše
Jugoslavije, predvsem Bosne in
Hrvaške. Izvažamo tudi na
tržišče Cefte in v Rusijo, na
češko tržišče pa se bomo prebili
le z velikimi vlaganji. Za prodajo
na zahodnem trgu nismo znani
niti nimamo tradicije. V Slove-
niji pa si delimo tržni delež z
Muro."
TEDNIK: Včasih je bil Labod
znan izključno kot proizvajalec
srajc in bluz, danes se vse bolj
usmerjate tudi v proizvodnjo
vrhnjih oblačil.
A. Kirm: "V proizvodnji
vrhnjih oblačil beležimo precej
visoko rast tržnega deleža. Slo-
venski kupec nam je zelo po-
memben in ga želimo zadovoljiti
s celotnim spektrom ponudbe."
TEDNIK: Kakšni so vaši
načrti?
A. Kirm: "Preživeti je treba to
kritično obdobje, ko ukrepi
ekonomske politike, tekstilcem
niso naklonjeni. Labod se
ukvarja s popolnoma iden-
tičnimi težavami kot drugi
proizvajalci tekstila in usnja v
Sloveniji. Upamo, da se bo vlada
tega problema zavedla, ker če
bodo rešitve prišle prepozno,
mislim, da je lahko ogroženo
tudi takšno podjetje, kot je La-
bod. Pričakujem, da bo vlada na-
daljevala začete ukrepe in bomo
ob naših naporih znotraj podjet-
ja lahko začrtali tekstilu dru-
gačno bodočnost. Prihodnje leto
bo začela delati skupščina del-
ničarjev. Pričakujem tudi, da
bomo ob trdem delu in spremen-
jeni ekonomski politiki lahko
začeli ustvarjali dobiček." (MG)
V celem Labodu 500 dela-
vcev ne dobiva prejemkov po
socialnem sporazumu. Gre v
glavnem za delavce Laboda,
Valida in Krškega. Problem
je, kot je povedal glavni di-
rektor Andrej Kirm, struk-
turne narave. Izrazitejši
problemi so v vseh tistih de-
lih, kjer poteka proizvodnja
srajc, saj so najbolj na udaru
svetovne konkurence. Po-
vprečno zaostajanje za ko-
lektivno pogodbo za celi La-
bod je 3,03 odstotka.
Andrej Kirm.
DORNAVA/SSEJE
OBČINSKEGA SVETA
Vroče o
€estah
Kako bodo razdelili pre-
moženje nekdanje občine
Ptuj, je bila osrednja točka
zadnje seje domavskega
občinskega sveta. Svetniki
so z nekaterimi pripombami
sprejeli predlagano delit-
veno bilanco. V pripombah
so zahtevali, da občina Dor-
nava tudi v prihodnje ostane
soustanoviteljica ptujskega
zdravstvenega doma,
športnega zavoda in
knjižnice. Pripombe so ime-
li tudi k delitvi neprofitnih
stanovanj.
Zelo dolga in vroča je bila
razprava o izboljšanju cestne
ter druge infrastrukture na
področju nekdanje krajevne
skupnosti Polenšak. Sprejeli
so prioritetni plan za to
področje in tako bodo pri-
hodnje leto s sredstvi za de-
mografsko ogrožene modern-
izirali nekaj cest in začeli gra-
diti vodovod. Leta 1998 pa
bodo vsa demografsko ogro-
žena sredstva namenili za iz-
gradnjo vodovoda.
Sprejeli so predlog odloka o
pokopališkem redu in pogre^
bnih svečanostih. Podprli so
predlog prostovoljnega ga-
silskega društva Dornava, di
skupaj z občino poiščejo na-
jprimernejšo lokacijo za iz-
gradnjo orodjarne in garaž za
potrebe gasilskega drušiva.
Svetnik Mirko (^igula je
seznanil občinski svei o delo-
vanju športnega zavoda, 1-ra-
nc Zagoršak pa o aktivnostih
odbora za oiiranjanje dor-
navskega baročnega dvorca.
Med pobudami in predlogi
svetnikov je Marjan Šilak
izpostavil, da bi morali bolje
poskrbeti za varnost otrok in
čim prej zgraditi pločnikrier
urediti avtobusne postaje za
Šolarje v centru Dornave.
Šolarji - vozači namreč zdaj
čakajo na avtobus ob promet-
ni cesti.
MS
GORISNICA / SEPTEMBRSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
člani gorišnišliega občinsl^ega sveta so na septembrsld seji
največ časa namenili razpravi o gospodarstvu v občini in
dopolnitvam k delitveni bilanci. Sprejeli so odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki, poročilo o škodi po
neurju s točo in nekaj sprememb pri šolstvu, beseda pa je
tekla tudi o reorganizaciji policije na lokalni ravni.
S prvim aprilom je namreč tudi
policija na lokalni ravni v okviru
ministrstva za notranje zadeve
doživela nekaj sprememb in po-
temtakem sedež mejne policije
samo še nekaj časa ostaja v
Gorišnici. Potem bi ga selili v
Zavrč, je povedal komandir
gorišniške policijske postaje
Branko Viher, čeprav je reorga-
nizacija v tem trenutku zastavlje-
na le kot projekt. Svetnik Janko
Znidarič je ob tem poudaril, da v
občini s tem težko soglašajo in da
si bodo prizadevali obdržati
sedež policije v Gorišnici. Ven-
darle pa so statistični kazalci v
prvih osmih mesecih letošnjega
leta dobri, kajti število kaznivih
dejanj je gorišniški občini
upadlo, manj je težav v gostins-
kih lokalih, nekoliko več je nasil-
ja v družini. Prav zato bo po Vi-
herjevem mnenju v bodoče
potrebno še proučiti varnostno
problematiko v občini.
Čeprav so svetniki v gorišniški
občini o delitveni bilanci že
razpravljali, pa mimo nje niso
mogli niti na četrtkovi seji. Ne-
kateri se niso strinjali z osnut-
kom, ki so ga pripravili v mestni
občini, kajti preveč pomislekov
se je pojavilo glede ustanovi-
teljstva nekaterih ustanov in nji-
hovega financiranja. Z nekateri-
mi spremembami so svetniki si-
cer osnutek delitvene bilance
sprejeli, vendar kar najhitreje
želijo pojasnila na nekatera
vprašanja.
Odbor za gospodarstvo je to-
krat svetnikom predstavil kar
dva pravilnika: prvi se nanaša na
odlok o oddaji poslovnih prosto-
rov, drugi na komunalno takso.
Čeprav je pri obeh pravilnikih še
precej nejasnosti, saj se še zdaleč
ne ve, koliko je vseh poslovnih
prostorov v občini in kolikšna
naj bi bila dejanska najemnina
za zdravstvene domove. Za te bi
morali po prvem pravilniku pos-
taviti visoko ceno, kar bi bilo za
zdravstvo občutno preveč.
Z ODLOKOM
NAD DIVJA
ODLAGALIŠČA
Odlok o ravnanju s komunal-
nimi odpadki naj bi prinesel
tudi rešitev za divja odlagališča,
katerih sanacija bi gorišniško
občino stala preveč. V razpravi je
bilo slišati, da bi potrebovali
občinskega komunalnega
nadzornika, predvsem pa bo
potrebno vpeljati več reda pri
odvozu odpadkov.
Zadnjo besedo o ocenjeni
škodi, ki jo je pred več kot me-
secem povzročilo neurje s točo v
okolici Cirkulan, bo dalo mi-
nistrstvo za okolje in prostor,
svetniki pa večjih pripomb na
pripravljeno poročilo niso imeli.
Škodo je prijavilo 230 lastnikov
zemljišč, skupaj pa znaša okrog
40 milijonov tolarjev.
Svetniki pa na zadnji seji
niso mogli mimo obeh šoh^[^
investicij, ki predvidevata
gradnjo novih prizidkov; prvegj
bi gradili v Gorišnici, drugega v
Cirkulanah. Tako bi šola v Cir.
kulanah dobila nekaj dodatnih
prostorov leta 1998, kajti obe in.
vesticiji hkrati bi bili za občino
preveliko greme. Takega mnenja
pa niso Cirkulančani in so zaradi
tega pred nekaj tedni na občino
in na naslove nekaterih svetni-
kov razposlali nepodpisan list
očitkov in zahtev. Te govorijo o
zahtevah po referendumu, ki nai
bi naseljem nekadnje KS Cirku-
lane prinesel lokalno skupnost,
organizirano kot samostojno
pravno osebo. Župan Slavko Vi.
senjak je ob tem dejal: "To je na-
pad na občino, na naše skupno
delo in seveda na župana. Nekdo
stoji za vsem tem, morda je v
tem tudi povezava z nedavnim
pisanjem cirkulanskega ravna-
telja Franca Kekca. Občinski
svet je do sedaj delal s skupno
voljo vseh, nekateri pa želijo z
nami manipulirati. Najprej mo-
ramo poiskati tistega, ki stoji za
imenom ljudska iniciativa."
Nepodpisniki "ljudske inicia-
tive" so med drugim za razloge
po odcepitvi od gorišniške
občine navedli, da je njen pris-
top do problemov v Halozah
enostranski, preveč težav naj bi
bilo v šolstvu, infrastrukturi, pa
tudi do cirkulanskih svetnikov
imajo preveč nezaupanja. Tako
med drugim občinskemu svetu
očitajo, da razpolaga s sredstvi,
ki se ne nanašajo na dolgoročne
interese v cirkulanskem koncu
občine. "Demografske - obmejne
slabosti in prednosti znamo
sami koristiti," je še zapisala
Ljudska iniciativa iz Cirkulan.
Sicer pa bodo na takšno pisanje
svoje dodali posamezni vaški od-
bori, pobudniki iz ljudskih vrst
pa naj bi v teh dneh že zbirali
podpise o zahtevi po referen-
dumski odločitvi za samostojno
lokalno skupnost.
Tatjana Mohorko
S. BISTRICA / 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Po skoraj treh mesecih se je
slovenjebistriški občinski svet
ponovno lotil nekaterih
občinskih problemov, razpore-
jenih v 18 točkah dnevnega
reda. Govor je bil tudi o gladov-
ni stavki Janka Kolarja. Zupan
dr. Ivan Žagar je na seji obves-
til občinski svet, da je od 16.
septembra dalje Jože Jerovšek,
dipl. ing. kemije, dosedanji
član občinskega sveta in član
SDS, novi vodja oddelka za
gospodarski razvoj, podjet-
ništvo in obrt.
Pri obravnavi realizacije pol-
letnega proračuna občine Slo-
venska Bistrica so svetniki ugo-
tovili, da so odhodki realizirani
le v višini 42 odstotkov planira-
nih. Razlogi so v nedorečenosti
financiranja in zagotavljanja po-
rabe ter spreminjanja kriterijev
posameznih ministrstev in pre-
nos nekaterih obveznosti finan-
ciranja na državo. Za večino pro-
jektov se v prvem polletju
pripravlja dokumentacija ter op-
ravljajo razpisi, njihova finančna
realizacija pa bo večja v drugem
polletju. Pretirane razprave o
poročilu med svetniki ni bilo,
menili pa so, da je obravnavanje
polletne realizacije v septembru
že dokaj odmaknjeno, saj so se
mnoge od navedenih številk v
tem času že močno spremenile.
Skoraj brez pripomb in soglas-
no so svetniki v nadaljevanju
seje potrdili predloga dveh odlo-
kov - o ustanovitvi stano-
vanjskega sklada občine Slo-
venska Bistrica ter zavoda za
kulturo. Precej več časa so pora-
bili za osnutka odlokov o naje-
manju poslovnih prostorov ter o
urejanju dimnikarske službe v
občini Slovenska Bistrica.
K statutom krajevnih skup-
nosti Poljčane, Črešnjevec-
Spodnja Polskava in Tinje
svet dal le pogojno soglasje, pr'
statutu knjižnice dr. Josipa
Vošnjaka pa so umaknili člen.
po katerem mora soglasje k oce-
ni uspešnosti ravnateljice dan
tudi občinski svet, zadostovaK'
bo zgolj mnenje sveta.zavoda.
Soglasje za odkup zemljiš«^'^
Ančnikovega gradišča na Pohor-
ju ter brezplačni prenos muzeja
na Osankarici pomeni, da
odslej občina v celoti skrbela
oba kulturnozgodovinska objek-
ta. Svetniki so dali zeleno luč za
sofinanciranje izgradnje šole
gospodinjske storitve v Zrečah^
Občina bo letos namenila za n)^'
no sofinanciranje milijon tolaf'
jev, prihodnje leto pa še poldruf
milijon, saj se je v šolo vpisa'^
kar  16  učencev  iz  bistrišk"^
občine.
Vida Topelove«
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj teta 1948. Izdaja RADIO •
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v.
d. radijskega urednika), Martin
Ozmec, Marija Slodnjak in
Milena Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Stavko Ribanč.
Računalniški prelom:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oiiver Težak, -a 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: -a (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: ptednikil kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
ŠL 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
|<0DN1K - Četrtek, 3. oktober 1996
POHfOJAMO, KOMEUtmAMO
3
:  Si»« -J!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!.
PTyj VODI PO PRVEM OCENJEVANJU
Tekmovanje slovenskih krajev v urejenosti poteka že 26. leto. Repub-
liška komisija je od maja do srede avgusta 35 krat odšla na pot in si
i ogledala ter ocenila 110 turističnih krajev iz cele Slovenije. Prvi krog
I ocenjevanja je za Ptuj spodbuden: v kategoriji turističnih krajev vodi pred
i Zrečami in Ravnami. Razlike pri ocenah pa so tako majhne, da vsak od
i teh krajev po drugem ocenjevanju še vedno lahko pride na prvo mesto.
ČASTNI ZNAK SVOBODE ZVONKI KNEŽEViČ
Vdvorani predsedniške palače v Ljubljani je bila prejšnji četrtek
svečanost ob vročitvi odlikovanj, ki jih je predsednik Republike Slove-
; nije Milan Kučan izročil štirim posameznikom zo zasluge pri pospeševan-
i ju turizma in pri vsestranskem razvoju krajev. Prejeli so jih Božo Benedik,
\ Zoran Vudler, Zvonka Kneževič iz Ptuja in Leopold Oblak.
JESENSKI iZLET DIABETIKOV
Pruštvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj tudi jeseni nadaljuje bogato
družabno življenje. 1 9. oktobra bodo organizirali izlet v Liboje, Sem-
1 peter in Žalec ter kopanje v Laškem. Cena izleta s'prevozom, kosilom in
i kopanjem je 2200 tolarjev. Prijave sprejemajo na sedežu društva 9. in
i 16. oktobra ter vsak dan v diabetološkem dispanzerju.
PTDJ - ZDRAVO MESTO
ftorek je bila tretja seja projektnega sveta Ptuj - zdravo mesto, ki ga
vodi župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci. Pregledali so delo
i programskih skupin oziroma izvajanje projektov na posameznih
I področjih ter oblikovali predloge za delo v prihodnjem letu.
Projekt obmejne turistične cone zajema razvojne možnosti turizma na
podeželju ter oblikovanje, promoviranje in trženje turistične ponudbe
i območja Drave in Mure, vinskih in sadnih cest, pohodništva ter kolesar-
i jenja. Javna predstavitev projekta bo jutri, 4. oktobra, v Zgornji Velki. Po-
\ tekala bo v organjzaciji Mariborske turistične zveze. Mariborske razvojne
i agencije, občine Šentilj in turističnega društva Klopotec iz Zgornje Velke.
I Mariborska razvojna agencija je v sodelovanju z obmejnimi občinami
i oblikovala program izgradnje turistične infrastrukture pod skupnim nas-
1 lovom Obmejna turistična cona, ki so ga ob podpori ministrstva za gos-
i podarske dejavnosti potrdili v Pharu v okviru programa maloobmejnega
i sodelovanja z Avstrijo. Končni cilj posameznih aktivnosti je dvig
i živl|en|skega standarda in oblikovanja novih delovnih mest na podeželju.
ifiiCiJi m mmmmm m ijanekene
i^ed ptujskimi dekleti in fanti |e vse več zanimanja za delo no mane-
kenskih odrih. Tisti, ki so zamudili julijsko ptujsko avdicijo, se lahko
I udeleži|0 mariborske v organizaciji Marjana Podlesnika, ki bo jutri, 4.
I oktobra, ob 1 7. uri v prostorih Zveze kulturnih organizacij Maribor na
i Partizanski cesti. Začeli bodo z avdicijo za otroke od 4. do 12. leto sta-
i i rosti, sledila pa bo avdicija za dekleta in fante od 12. leto naprej. Ude-
' j leženci morajo imeti s seboj kopalke. Vabilo velja tudi starejšim gospem
\ in gospodom, ki jih zanima to delo. Zanje bo avdicija ob 20. uri.
ZAČETEK ROTAiiJiiSii f JGIIVE
^ o včerajšnji tiskovni konferenci oziroma letnem srečanju z novinarji
i liso predstavniki Rotor/ kluba Maribor predstavili humanitarni pro-
gram kluba in priprave na letošnjo tadicionalno rotarijansko trgatev, ki
se pričenja danes in bo trajala štiri dni. Prireditve se bo predvidoma ude-
ležilo dvesto članov. Izkupiček pa je namenjen izgradnji dvigalo za inva-
lide v zgradbi mestne občine Maribor.
||J|a programu je redna informativna oddaja z več zanimivimi prispevki.
- "^Ptujski obrtniki so že po tradiciji razstavljali no celjskem sejmu, Neda
\ Toplek je odprla prvo zasebno lekarno no Ptujskem, Zvonka Kneževič je
I prejela častni znak svobode Republike Slovenije, v Ptuju je bil prvi memo-
I rialni namiznoteniški turnir Urha Stroška, v palaciju je bila miodna revija
i izdelkov blagovne znamke Barbara Plaveč itd.
Pripravila: MG
UMRL JE AKADEJ\/IIK PROF. DR. ANTON TRSTENJAK
Bil ie Skvena za vse me
v času, ko je Trstenjakova rodna Priekija že odeta v prve odten-
ke toplih jesenskih barv, ob rojevanju zadnje letošnje sep-
tembrske nedelje je na svojem domu v Ljubljani po krajši bolezni
v 91. letu umrl prof. dr. Anton Trstenjak, najžlahtnejši sin prieške
zemlje, od 1983. leta redni član Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, katoliški duhovnik in profesor za filozofijo in psiholo-
gijo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter častni občan občin Gornja
Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor in Ljubljana.
Legendarni Slovenec, človek
za vse čase, ki nam ga zaradi
njegove učenosti in neverjetne
ustvarjalnosti zavidajo mnogi
drugi narodi, zgodovina pa gaje
že zdavnaj uvrstila med tiste veli-
ke može, ki so tako ali drugače
zaznamovali iztekajoče 20. sto-
letje, se je rodil 8. januarja 1906
leta v Radmošcih pri Gornji
Radgoni. Ob njegovi devetdeset-
letnici je predsednik SAZU dr.
France Bernik dejal, da je to člo-
vek skoraj brezmejne učenosti,
ki mu danes v Sloveniji ni enake-
ga. Širša javnost ga pozna
predvsem kot psihologa in prav
psihologija je v njegovem
znanstvenem delu nazadnje
povsem prevladala, čeprav sta v
njej ves čas ostali navzoči tudi fi-
lozifija in teologija. Objavil je več
kot 50 knjig, vse pa so na takšen
ali drugačen način posvečene
slovenskemu človeku, saj ob od-
mevnih psiholoških delih Psiho-
logija     dela,     Psihologija
človeškega ustvarjanja. Oris
sodobne psihologije in drugih
ljudje radi segajo tudi po knjigah,
kot so Misli o slovenskem člo-
veku, O slovenski poštenosti,
zadnje, še nenatisnjeno knjižno
delo pa govori o ključni in večni
človekovi temi - ljubezni.
Osebno in bližje smo dr. Anto-
na Trstenjaka spoznavali ob
srečanjih "Priekov iz vsega sve-
ta", kjer je bil stalni gost. Še po-
sebej mi je ostalo v spominu dru-
go takšno srečanje v Radencih
pred petimi leti, kjer se je rodila
Fundacija dr. Antona Trstenjaka,
ki pomaga pri študiju in
znanstvenoraziskovalnem delu
nadarjenim prieškim študentom,
da bodo vrnili tej pokrajini ugled,
ki ga je imela nekoč. Ko sem ob
tej priložnosti opravila običajen
novinarski pogovor, sva se med
drugim dotaknila vprašanja razvi-
tosti in nerazvitosti teh krajev. Dr.
Trstenjak je takrat povedal, da je
veljal v cesarski Avstriji ljuto-
merski okraj (zaradi vina) za ug-
ledno pokrajino, po sedemde-
setletni svobodi v Jugoslaviji pa
ga pri nas omenjajo le med ne-
razvitimi okraji. "Vidite, tako smo
napredovali od zgoraj navzdol
'po toti svobodi' kot pravijo Prle-
ki," je še dodal. S svojo rodno
pokrajino je resnično živel, saj ni
želel, da bi bila to 'samo pokraji-
na pač nekje na robu Slovenije in
je zato v Ljubljani ne vidijo,
upoštevajo in ne poznajo'. Da bi
ji v slovenskem merilu vrnili njen
nekdanji ugled in veljavo, je pola-
gal na dušo tudi prieškim župa-
nom, ki so ga na njegovem
domu v Ljubljani obiskali še pred
tremi tedni.
Trstenjak je premogel v sebi ve-
liko ljubezni in dobrote do ljudi,
gostoljubja in prijaznosti, imel je
tudi smisel za strpnost in seveda
humor, ki je bil po prieško iskriv.
Kamorkoli je prišel, se je okoli
njega zgrinjalo veliko število lju-
di, ki so radi prisluhnili njegovi
kleni govorici in sporočilnosti
njegovih govorov in predavanj.
Rad je poudaril, da nas Sloven-
cev ni treba bit sram zaradi naše
majhnosti. "Slovenci smo bili
vedno ustvarjalni. Maloštevilni
narod, kakršni smo Slovenci,
lahko preživi le, če je ustvarjalen.
Tekmovati pa ne moreš v kvanti-
teti, temveč samo v kvaliteti."
Dopolnilo se je njegovo nadvse
bogato in ustvarjalno življenje, s
tem pa se je končala tudi njego-
va legendarna hoja za človekom.
K zadnjemu počitku ga bodo
položili jutri, v petek, 4. oktobra,
ob 14.30 v cerkvi sv. Petra v
Gornji Radgoni. Ob njegovi smrti
so v Knjižnici Ivana Potrča v Ptuju
pripravili razstavo njegovih
knjižnih del, publicističnega dela
in zapisov o njem.
Vida Topoiovec
PTUJ / BLOKADE ŽIRO RAČUNOV V PORASTU
Kljub nekaterim ugodnejšim finančnim tokovom, ki se
kažejo v najemanju in vračanju sredstev v oblild posojil in
kreditov, se likvidnostni položaj pravnih oseb devetih občin
na širšem območju Ptuja ne izboljšuje. Nasprotno, znesek
blokad se povečuje, prav tako tudi število podjetij, ki imajo
žiro račun blokiran več kot pet dni. Junija letos je imelo blo-
kirane račune 139 podjetij, v njih je zaposlenih 2779 dela-
vcev, povprečni znesek blokade pa je znašal 1.982 milijonov
tolarjev oziroma se je v primerjavi z letom 95 povečal za 500
milijonov tolarjev. V aprilu letos je povprečni znesek bloki-
ranih sredstev trikrat presegel stanje na žiroračunih.
Iz informacije o finančnih gi-
banjih gospodarstva v ptujski
občini, ki so jo v ptujski
podružnici Agencije Republike
Slovenije za plačilni promet iz-
delali za obdobje januar - junij
letos, tudi izhaja, da so investi-
torji večino plačil za investicije
poravnali iz svojih sredstev na
žiro računih agencije, in sicer
kar 89,1 odstotka, ter le 7,1
odstotka iz posojil, ki so jih na-
jeli pri bankah. Celotna plačila
za investicije gospodarstva so v
tem obdobju dosegala 1,726 mi-
lijarde tolarjev (podatki eviden-
ce plačilnega prometa in podat-
ki bank o porabljenih
sredstvih). Največji delež pri in-
vesticijah predstavljajo plačila
pravnih oseb s področja kme-
tijstva (22 odstotkov), sledi in-
dustrija s 14,7 odstotka, fi-
nančno-tehnične storitve so zas-
topane z 9,4 odstotka, trgovina s
6,3. Investicije na področju ne-
gospodarstva pa so v prvem pol-
letju dosegle 1.010 milijonov to-
larjev, kar predstavlja 36,9
odstotka   vseh   investicijskih
vplačil na območju devetih
občin na Ptujskem. Največji ob-
seg investicijskih vplačil je bil
dosežen v Ptuju, 74,2 odstotka,
večji obseg pa je zabeležen tudi
v občini Destrnik, in sicer 8
odstotka vseh vplačil. Na žiro
računih agencije se kot investi-
cijska vplačila evidentirajo iz-
datki za pridobivanje opredme-
tenih osnovnih sredstev, izdatki
za pridobitev licenc, patentov in
drugo ter izdatki za pridobitev
dolgoročnih in kratkoročnih
naložb; predvsem so to dana po-
sojila drugim pravnim osebam.
V ptujski podružnici Agencije
za plačilni promet ocenjujejo, da
je na področju gospodarstva na
osnovi podatkov plačilnega pro-
meta od skupaj 1.536 milijonov
investicijskih vplačil odpadlo na
dana posojila drugim 1.243 mi-
lijonov, dvajset odstotkov ali
293 milijonov tolarjev je bilo
porabljenih za pridobivanje
opredmetenih osnovnih sred-
stev, kar je štirikrat več kot v
prvem poletju leta 1995, ko je
bilo v te namen vplačanih 47
milijonov tolarjev. Ta podatek
tudi kaže na precej močno oži-
vljanje investicijske dejavnosti,
ki je bila v prejšnjem obdobju
bolj umirjena. V prvih šestih
mesecih je bilo za plače pora-
bljenih 8,2 odstotka prejemkov,
za celotna investicijska plačila v
gospodarstvu pa le 1,5 odstotka.
Agencija Republike Slovenije
za plačilni promet tudi v tem
letu opravlja obvezne pohote
terjatev in obveznosti med
pravnimi osebami. V prvem
polletju letos so v šestih pobotih
pravne osebe na območju
ptujske podružnice za plačilni
promet prijavile v pobot skupaj
7.345 milijonov tolarjev nepo-
ravnanih obveznosti, od katerih
pa je bilo nato medsebojno po-
ravnanih za 1.505 milijonov to-
larjev ali 20,5 odstotka prijavlje-
nih obveznosti. V vsakem krogu
sta povprečno sodelovali 102
pravni osebi. Učinek šestih
letošnjih pobotov na območju
ptujske podružnice je boljši kot
na ravni države, kjer je po-
vprečje 17,6 odstotka.
V ptujski podružnici Agencije
za plačilni promet so izdelali
tudi informacijo o finančnih gi-
banjih zadrug in družbenih de-
javnostih na območju devetih
občin na širšem območju Ptuja
Po njenih podatkih sta v prvem
polletju letos z izgubo poslovala
dva zavoda, Mestni kino Ptuj in
Splošna bolnišnica Ptuj. Skupni
znesek izgube znaša 59 milijo-
nov tolarjev. V obeh zavodih je
zaposlenih skupaj 445 delavcev.
Znesek izgube je sicer za 14
odstotkov nižji od lanske, ven-
dar pa le dva odstotka odpadeta
na kino.
MG
V prvih šestih mesecih letos
je bilo na žiroračunih devetih
občin v okviru ptujske podru-
žnice agencije za plačilni pro-
met evidentiranih skupaj
6v'?.914 milijonov tolarjev vseh
prejemkov, kar je za 24 odsto-
tkov več kot v enakem obdob-
ju prejšnjega leta. Ob 9,8-
odstotni rasti cen na drobno
je to zagotovo spodbuden po-
datek, ki govori o tem, da se
je prodaja v letošnjem letu
precej povečala. 92,3 odstot-
ka prejemkov predstavljajo
prejemki od poslovanja, od
prodaje blaga in storitev na
domačem in tujem trgu.
m^avali\xlrugi dan odpeljati.
fist so jih duše - verne ali never-
ne - pospravile že prek noči.
....DA število prebivalcev v Bu-
dim - Brstje narašča. Zaenkrat
ie- ni ugotovljeno, ali na rast
števila prebivalcev vpliva
bližnja komunalna deponija ali
renta zanjo.
... DA ima ptujski šolski center
vse značilnosti slovenske
družbe: kmetijci se borijo za
svoje površine, drugi hočejo na
njih izvajati športne aktivnosti.
Zmagali so slednji, za šport je
vendar več denarja.
... DA so ljudje zahodno od Ptu-
ja zadnje dni silno apatični,
sklonjenih glav, še zastave so tu
in tam na pol droga. Strokovna
raziskava je pokazala, da v
K\h ni nič škodljivega. Gre le
to. da so ekipe Hajdine,
S^karbe, Gerečje vasi, Hajdoš in
Slovenje vasi prejšnji konec
tedna izgubile. V nogometu se-
veda.
VIDI SE ...
... DA se je novinarski kolega iz
sosednje časopisne hiše pridru-
žil protikadilskemu gibanju.
Glede na njegovo pesniško dušo
lahko pričakujemo tudi kakšne
verze: "Kot Turk sem ga vlekel,
okrog sebe pihal, odkar ne ka-
dim, sem lažje zadihaL"
4
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
Četrtek, 3. oktober 1996 - TEDJIlk
TEDNIKOV KLEPET / VESNA RIBARIC, ABSOLVENTKA MEDICINE
»Vsak ozdravljeni bolnik H da nov polet«
Vesna Ribarič, absolventka Medicinske fakultete v Ljubljani, sodi med tiste študente, ki poleg rednega študija vedno najdejo čas in zbe.
rejo voljo za raziskovalno delo ter druge dejavnosti, prakso pa si je pridobivala tudi v tujini: leta 1993 v kliniki dr. Horst-Schmidt v
Wiesbadnu v Nemčiji, leta 1994 na Inštitutu za tropsko medicino v Manausu v Braziliji (o svojih brazilskih izkušnjah je objavila repor.
tažo v Tedniku, op. ur.), letos pa je kot članica sekcije za tropsko medicino na medicinski fakulteti sodelovala v petmesečni humanitarni
akciji v Zambiji.
ŠTUDENTJE ŽE VEČ
LET POMAGAJO V
AFRIKI
TEDNIK: Kaj te je navdušilo,
da si se odločila za medicinsko
delo v Afriki?
Vesna Ribarič: "Odločitev je zo-
rela v meni že precej časa in je
prišla postopoma. Tja sem šla z na-
menom, da pomagam v misi-
jonskih bolnišnicah."
TEDNIK: Verjetno pa same
želje niso dovolj...
Vesna Ribarič: "Vse humanitar-
ne akcije potekajo preko fakultete
in že šest let je za to delo potreben
dodatni, izbirni predmet tropska
medicina. Za delo v Afriki se je
odločila skupina šestih deklet."
TEDNIK: Potovanje je po-
vezano s precejšnjimi fi-
nančnimi stroški. Kako je bilo z
zbiranjem denarja?
Vesna Ribarič: "Že sami stroški
letalskega prevoza so visoki, mora-
li smo kriti del stroškov za stano-
vanje in hrano ... Poiskati smo pač
morali sponzorje."
TEDNIK: Ste vzeli s seboj tudi
zdravila in medicinsko opremo?
Vesna Ribarič: "Da, seveda.
Zbrali smo zaboj zdravil, ki je
odpotoval z ladjo že pred nami. Na
žalost ni prispel v Afriko do našega
bivanja, prav gotovo pa bodo zdra-
vila prišle prav tistim, ki pridejo za
nami. Tudi nam so pustili zdravila
študentje, ki so bili v Afriki pred
nami."
TEDNIK: Torej je že tradicija,
da odhajajo študentje medicine v
te kraje?
Vesna Ribarič: "Da, mislim, da
šest let. Najprej so hodili v Zambi-
jo, kamor smo šle tudi me, hodijo
pa še v druge kraje: Tanzanijo, le-
tos prvič tudi v Paragvaj - tudi tam
so misijoni, tako da se ta dejavnost
zelo širi in je med študenti kar ve-
lika pripravljenost za tovrstne hu-
manitarne akcije."
TEDNIK: V Afriki so vas ver-
jetno spremljala mnoga prese-
nečenja ...
Vesna Ribarič: "Prihod na dru-
gi kontinent je neke vrste kulturni
šok, toda kljub temu se hitro nava-
diš. Tudi samo delo je drugačno.
Najprej smo bili v Lusaki v uni-
verzitetni kliniki, da smo si nabra-
li nekaj praktičnih izkušenj s
tropskimi boleznimi. Zdravstvo še
tam ni tako razvito kot pri nas. De-
loma poteka zdravljenje v držav-
nih ustanovah, so pa tudi zasebne
klinike, ki si jih v glavnem lahko
privoščijo le bogatejši. V državnih
in misijonskih bolnišnicah, ki so
na podeželju, pa je tako: dokler je
denar, so ponavadi tudi zdravila
TEDNIK: Morajo ljudje
zdravstvene storitve plačati?
Vesna Ribrič: "V državnih bol-
nišnicah ni potrebno posebej
plačevati, le osnovni prispevek, ki
je ponavadi le simboličen. Na-
jvečkrat pa bolni Afričani ne mo-
rejo na zdravljenje zaradi tega, ker
nimajo denarja za avtobus. Bol-
nišnice so namreč oddaljene več
sto kilometrov."
NAJVEČ BOLNIKOV
GRE NAJPREJ K
VRAČU
TEDNIK: Kdaj se Afričani
odločajo, da obiščejo zdravnika?
Vesna Ribarič: "Ponavadi traja
zelo dolgo, preden se odločajo za
zdravnika, ko je res že zelo hudo.
Še vedno pa je razširjena tradicio-
nalna medicina. Pri zdravljenju
imajo še vedno glavno vlogo vrači,
in kadar je kaj narobe, gredo ljudje
ponavadi najprej k njim. Šele ko je
vračeva pomoč neuspešna, se na-
potijo k zdravniku. Največkrat je
takrat zelo pozno. Še posebej je
težko, ko pripeljejo hudo bolne ot-
roke."
TEDNIK: Meniš, da ne zaupajo
zdravnikom?
Vesna Ribarič: "Veliko bolj kot
z zaupanjem je to povezano s tradi-
,cijo, ki jo kot Evropejec težko
razumeš. V njihov svet je težko
prodreti. Srečala sem se z vračem
in moram povedati, da je bil zani-
miv človek. Pri tradicionalni me-
dicini veliko uporabljajo zdravilne
rasdine, kar je pozitivno. Imeli pa
smo priložnost videti mnogo ljudi,
ki so prišli s posledicami vračevega
zdravljenja. Ponavadi jim ta vreze
nekaj centimetrov dolge in široke
rane, kar naj bi iz telesa pregnalo
zle duhove. Pogostokrat se rane
zagnojijo in se zdravljenje dodatno
zakomplicira."
TEDNIK: Vedno bolj pa so
priljubljeni misijonarji...
Vesna Ribarič: "Res je. V Zam-
biji je kar nekaj slovenskih misijo-
narjev in ljudem veliko pomagajo.
Preden sem prišla tja, sem vedela,
da je z vsem tem povezana Cerkev,
zato sem imela o njihovem početju
povsem drugačno predstavo. Toda
poleg vere jim dajejo veliko druge-
ga. Bila sem pri patru Mihu Dre-
venšku, ki je iz Pobrežja pri
Vidmu. Misijonarji dajejo ljudem
občutek povezanosti, osnovno
izobrazbo, ker so povsod pri njih
zgrajene šole, osnovno
zdravstveno oskrbo, in kjer ni
možnosti, da bi bil zdravniki, so
medicinske sestre; dajejo jim tudi
osnovne smernice življenja, tako
da je njihov prispevek k boljšemu
življenju Afričanov velik. En misi-
jon obsega čez 200 vasi. Duhovnik
vsaj enkrat letno obišče vsako vas,
ima tam mašo in opravi tudi vse
druge stvari. Duhovniki namreč
vodijo statistiko rojstev, smrti in
drugo."
TEDNIK: Kako pa domačini
sprejemajo zdravnike?
Vesna Ribarič: "Veseli so, kadar
pridejo v vas, in to pomeni zanje
poseben praznik, velik dogodek."
BOLNIŠNICE 50
SKROMNO
OPREMLJENE
TEDNIK: Kakšna je videti mi-
sijonska bolnišnica?
Vesna Ribarič: "Bili smo v bol-
nišnici, ki je bila 140 kilometrov
oddaljena od glavnega mesta Lu-
sake. Če upoštevamo njihove kri-
terije, je kar velika, saj sprejme 60
pacientov. Razveseljivo pa je, da jo
širijo. Ta misijon vodi pater Stan-
ko Rozman in zelo si prizadeva, da
bi jo prostorsko razširili ter da bi v
njej delali stalni zdravniki. Zaen-
krat to še ni možno, zdravnik pri-
haja enkrat tedensko iz 40 kilo-
metrov oddaljenega mesta. Če bi
bil zdravnik vedno na razpolago,
bi bilo zdravljenje uspešnejše. Bol-
nišnice so skromno opremljene, le
z najosnovnejšim. Je pa uspelo p.
Stanku pridobiti ultrazvok, s kate-
rim smo si zelo pomagali pri diag-
nostiki."
TEDNIK: Se novica, da je v
vasi zdravnik, hitro razširi?
Vesna Ribarič: "Seveda. Vedno
pride veliko bolnih ljudi. Ko izve-
do, da je med njimi zdravnik, pri-
de običajno najprej nekaj rado-
vednih ljudi, potem so prišli zelo
bolni. Na koncu so prišli tisti z mi-
nimalnimi težavami, ki so si želeli
bolj pogovor in pozornost.
Zdravnikom pa so zelo hvaležni.
Čeprav so skromni in nimajo veli-
ko, te vabijo domov na kosilo ali ti
v znak zahvale prinesejo kakšen
drug dar."
TEDNIK: Ko slišimo za Afriko,
takoj pomislimo na lakoto. Umre
zaradi nje veliko ljudi?
Vesna Ribarič: "Ko sem prišla v
Afriko, sem se zelo razveselila, ko
sem opazila, da je marca še dovolj
dežja. To pomeni, da bo koruza
dobro obrodila in da bo dovolj
hrane. Veliko je še podhranjenosti
zaradi pomanjkanja beljakovin in
ne toliko zaradi pomanjkanja hra-
ne. Matere so premalo poučene in
veliko otrok zboli zaradi nepravil-
ne prehrane. Prav zaradi tega je vi-
deti otroke z napihnjenimi
trebuščki. Z izobraževanjem se
tudi na tem področju da doseči ve-
lik napredek."
TEDNIK: Si delala tudi z bolni-
ki, ki imajo aids, in z gobavci?
Vesna Ribarič: "Gobavost je še
zelo prisotna, vendar so ti bolniki
izolirani, živijo v svoji komuni,
obdelujejo svoja polja in v bistvu
skrbijo sami zase. Z njimi nisem
toliko delala. Delala pa sem z bol-
niki, ki so zboleli za aidsom. V Af-
riki je kar velik odstotek teh bolni-
kov."
TEDNIK: Delo s temi bolniki
je precejšnje tveganje ...
Vesna Ribarič: "V bistvu je to
tudi velika psihična obremenitev.
Vedno delaš z dvojimi rokavicami,
se dezinficiraš ... Zaradi vsega tega
je kar precej stresno, je pa tudi ve-
lika odgovornost. V bistvu sem
prvič nosila vso odgovornost za
bolnika. To pa je zelo naporno, saj
se nimaš s kom posvetovati."
POMAGAŠ LAHKO LE
POSAMEZNIKOM
TEDNIK: Verjetno pri
takšnem delu ne smeš biti preve-
lik idealist. Si imela tudi kaj
osebnih kriz?
Vesna Ribarič: "Idealist res ne
smeš biti. Ko vidiš vse te stvari, te
kar prizadene. Najtežje je, ko vidiš
bolne otroke, ki so na meji, in se
boriš za njihovo življenje. Zelo po-
gosto se dogaja, da jih k zdravniku
pripeljejo zelo pozno, še posebe ko
zbolijo za malarijo, saj zelo pozno
opazijo, da imajo vročino, kajti
ponavadi se otroci tudi med igro
potijo. Potem pa je vedno težje.
Velikokrat jih pripeljejo, ko so že
nezavestni, in veliko jih prav zara-
di tega umre. To me je najbolj
pretreslo. Zavedam se, da bi mora-
la gledati na vse te stvari manj
čustveno, toda to je zelo težko. Že
na začetku pa mi je uspelo v sebi
razčistiti z dilemo, da ne morem
rešiti vseh, ki so v Afriki bolni in
trpijo. Zavedati sem se začela, da
lahko pomagam posameznikom.
In vsak ozdravljeni bolnik ti da
nov delovni polet, novo energijo ...
To je zelo osrečujoče. Zgodilo se
mi je, da sem spontano ob ozdra-
vitvi tudi zavriskala. Seveda pa
moraš znati sprejeti tudi smrt.
Afričani zelo žalujejo ob izgubi
svojih najbližjih, še zlasti otrok ...
Toda z intenzivnostjo čustev gre
potem vse to hitro mimo njih. Še
danes se spomnim veliko ljudi in
pred sabo imam še zmeraj veliko
obrazov. Mnogo je takih dogod-
kov. Spomnim se nosečnice, ki je
hudo zbolela za malarijo, a mi jo je
uspelo rešiti. Vesela sem bila tudi
takrat, ko so se iz bolnišnice
vračali ozdravljeni otroci, ki so bo-
lehali za hudo pljučnico in drugi-
mi boleznimi."
TEDNIK: Meniš, da so bolniki
tudi po odhodu iz bolnišnice je-
mali predpisana zdravila, saj ni-
majo ur, veliko je nepismenih ...
Vesna Ribarič: "To je velik
problem, o katerem si še zdaj ni-
sem točno na jasnem. Še zdaj, ko
gledam fotografije, razmišljam, ali
so res jemali zdravila. Eden od
problemov je bilo sporazumevan-
je. Večina ljudi sicer obvlada
angleščino, tako da smo se z njimi
sporazumeli, za tiste, ki pa niso
znali angleško, narn je prevajala
medicinska sestra. Če ni šlo dru-
gače, smo pač narisali pot sonca ali
smo jim kako drugače dopoveda-
li.."
AFRIKA ME JE
SPREMENILA
TEDNIK: Si po izkušnjah, ki si
jih dobila v Afriki, začela drugače
gledati na življenje?
Vesna Ribarič: "Vsekakor. Pet
mesecev daleč od doma v povsem
drugem svetu me je precej spreme-
nilo. Življenje v Afriki poteka veli-
ko počasneje kot pri nas. Čas je
tam nekaj povsem irelevantnega.
Vse je umirjeno, brez velikih stre-
sov ... Zato sem ob stikih z ljudmi,
ki so odprti in naravni - rekla bi
tudi veliko manj pokvarjeni - našla
veliko časa zase. Veliko bolj se
poglobiš vase kot doma, ko vedno
živiš v naglici, v stresu ... V tem
pogledu me je Afrika spremenila
in upam, da mi bo to ostalo za na-
prej.
Ko gledaš te ljudi, opaziš, da je v
ospredju povsem druga dimenzija
življenja. In vsaka takšna izkušnja,
ki sem jo pridobila pri delu in med
življenjem v Afriki, je nekje v
meni. Največkrat se niti ne zave-
dam, le ko odreagiram, vem, zakaj
sem storila tako. Tam vidiš, kako
malo je potrebno, da je človek
srečen. V bistvu nas vse materialne
dobrine naredijo veliko bolj nes-
rečne. Res pa je, da se Afričani
srečujejo z drugimi problemi, tako
da njihovega življenja ne moreš
idealizirati."
TEDNIK: Kako pa živi tradi-
cionalna afriška družina?
Vesna Ribarič: "Hiše so zelo
enostavne, grajene iz blata in krile
s slamo. Imajo dva prostora, tiste
preprostejše pa le en prostor, v ka-
terem kuhajo in spijo. Ponavadi
delajo na polju. Zelo potrebujejo,
da jih kdo nauči, kako skrbeti zase.
Večina otrok zdaj že hodi v osnov-
no šolo, od otrok pa se ponavadi
učijo pisati in brati tudi odrasli.
Njihov delavnik se ne da primerja-
ti z našim."
TEDNIK: Ti je ob vsem ostalo
še kaj časa za uživanje, saj je Af-
rika znana po neokrnjeni naravi,
lepih sončnih zahodih?
Vesna Ribarič: "Seveda je, kljub
temu da smo v misijonu delali cele
dneve, tudi ponoči, če so potrebo-
vali pomoč. Ponavadi sem se zbu-
jala zgodaj zjutraj in takrat je bilo
zelo prijetno teči ali se sprehajati
po okoliških vaseh. Ena od po-
sebnosti so čudoviti sončni zahodi.
V misijonu v Nagomi imajo dva
vodna stolpa in skoraj vsak večer
smo šli nanju ter fotografirali po-
krajino. Ob sončnem zahodu so
barve zelo pestre, pa tudi narava
sama je čudovita. Potovali srno
tudi v Zimbabve, Malavi, Tanza-
nijo in po drugih državah, kjer je
bilo kljub nekaterim nevarnostiiT;
čudovito."
TEDNIK: Si v tem času kdaj
pomislila, da bi ostala v Afriki?
Vesna Ribarič: "Seveda, veliko
sem razmišljala tudi o tem. Nekai
časa bi verjetno že lahko živela -
dve, tri leta. Za stalno pa ne bi
vzdržala, saj si preveč daleč od svo-
jih. So trenutki, ko se počutiš
osamljeno, si zaželiš najbližjih -'
TEDNIK: Si tik pred koncem
študija. Kakšni so tvoji interesi
in želje za prihodnje delo?
Vesna Ribarič: "Mogoče se bo©
še kam odpravila, preden se zapos-
lim. V ospredju sta predvsem dve
področji, ki se sicer izključujeta^
vendar iz izkušenj vem, da kadar
kakšno stvar rada počnem, se 1'
povsem predam. Prvo področje si'
infekcijske bolezni in posebej
delo
z obolelimi za aidsom, drugo
področje pa je psihiatrija in v okvi-
ru le-te psihosomatika, ki je P'''
nas kot področje še dokaj neizobb'
kovana. Seveda pa tudi v pr';
hodnosti nameravam sodeloval'
pri kliničnem izobraževalnef'^
delu ter dodatnem izobraževani^^
Želim si namreč človeku prijaz"^^^
in z znanjem podkovano med^^''
no."
NkarUa Slodnjtt^
Vesna Ribarič pri delu v zambijski bolnišnici
Na avtobusu je Vesna postala varuška ... i
fEDNIK - Četrtek, 3. oktober 199^

5
PIŠE: JAKA KOŠIR / ŠTIRJE SLOVENCI V NEPALU, DA O
HAHRBTNIKIH NE GOVORIMO - IV
Tu nas nihie ne pozna
Ko se pogovarjaš z Nepalcem, bo
pokal od smeha, ko mu boš povedal,
ja prihajaš iz dežele, ki je manjša od
njegove. Samopodoba, ki mu brli v
glavi, mu pripoveduje, kako je Nepal
nepomembna nebogljena državica, v
svojih kleščah pa jo treta masto-
dontski sosedi, ki imata skupaj več
l^ot dve milijardi življa: s severa se
čez trebuh visokih planot Tibeta ste-
guje Kitajska in z juga razširja svoj
objem Indija. Če mu še poveš, da je
"tvojih" dva milijona, kolikor jih bo
Icathmandujska kotlina ob takem na-
ravnem prirastku, kot ga ima Nepal
danes, prav kmalu presegla, bo neje-
verno odkimava! z glavo. Vrli Slo-
venci, brez skrbi! Tam doli nas
nihče ne pozna. Srečal sem morda
pet Nepalcev (in le nekoliko več tu-
jcev, tudi iz Evrope!), ki so že slišali
za našo samostojno gospodično. Še
topa so bili tisti naključneži, ki jih je
rekrutirala kakšna slovenska alpinis-
tična odprava ali pa so obiskovali al-
pinistično šolo v Manangu, ki jo je
pred leti na noge postavil pokojni
Kunaverjev Aleš. Če prideš v Nepal
obremenjen z nacionalizmi, politiko
in vojnami, ti bo novi svet popolno-
ma tuj. Če prideš tja kot človek, boš
tam našel svoj pravi dom.
# Kva b pa ti rt, a?
Ne, Nepalec te ne bo nikoli nago-
voril v takem tonu. Njemu pomeni
nasmeh pravilo igre. Turisti, ki pri-
hajamo tja, smo vsi po vrsti zanje
"bogovi". S stotimi markami, kolikor
sem jih (po evropskih normah ko-
ristno) porabil v fenomenalnih
kathmandujskih knjigarnah, si šerpa
pod Ama Dablamom postavi leseno
ali kamnito hišo! Na poti sem se več
kot sedeminsedemdesetkrat vprašal,
čemii mi je dano toliko materialnih
sredstev, medtem ko so se pred moji-
mi očmi razcapani, umazani,
skuštrani in slinasti otroci igrali po
blatnih dvoriščih. Ne sprašuj me, ne
vem odgovora. Vendar velja pogleda-
ti tudi pod površino sveta. Tako sa-
mih s sabo in z drugimi zadovoljnih
ljudi, kot sem jih srečaval tam, nisem
dotlej videl še nikjer. Toda tudi tam
so si različni.
# Eni in drugi
že v Kathmanduju si večkrat na
tem, da zajokaš od radosti. Knjigar-
nar, h kateremu zavij eš, ti ponudi
svoje usluge, češ: "Gospod, če sami
nimate časa, vam lahko prenašam
razglednice na pošto." Ko mu prese-
nečen pritrdiš, te razveseli še s šopom
banan in ti jih prijateljsko ponudi v
grizljanje. Trgovec, ki se mu nikakor
ne boš mogel izogniti, saj je v
Kathmanduju vsaka druga hiša res-
tavracija, hotel ali trgovina, se bo s
tabo zaklepetal o svojih izdelkih in
cenah, nato bosta preskočila na
deželo, od koder prihajaš, povprašal
te bo, ali ti je Nepal všeč, in po celour-
ni debati, v kateri sta se sprehodila od
nepalskega šolskega sistema do napo-
vedi vremena za prihodnje dni, ti bo
(prav nič užaljen, če nisi kupil
ničesar) ponudil še čaj z mlekom. Bri-
vec in frizer v eni osebi te bo na tvojo
željo mimogrede še zmasiral, in če se
mu zazdiš primeren za takšne gnus-
nosti, ti bo namignil, da ti lahko za
ugodno ceno priskrbi kakšno nes-
rečno trinajstletno in mlajše(!) tru-
pelce. Ponudbo odkloniš. Take in
drugačne sone ljudi smo srečevali
ves čas. Bili smo v stiku z vsemi sloji
prebivalstva. Ker nismo hodili s tu-
ristično agencijo pod pazduho, am-
pak na svojo roko, smo se ustavljali
tam, kjer nam je prijalo.
Z višjimi plastmi, tako rekoč ne-
palsko smetano, smo prišli v stik že v
našem hotelu - čeprav nam je bil
cenovno zelo dostopen, pa za njego-
vo ravnokaršnje odprtje in njegovih
pet nadstropij s petdesetimi sobami
tibetanska mafija, katere botri so si
dali prirediti na terasi svojega novo-
rojenčka gala požrtijo, nikakor ni
skoparila z novci. Poleg kralja,
vojske, policije, lastnikov hotelov,
potovalnih agencij ter veletrgovcev s
preprogami in tekstilom se bohoti v
senci zakona še trgovina z dru-
gačnim blagom. Prostitucija, ki sem
jo omenjal, ni tako vpadljive vrste,
kot so mi jo predočali pripovedovalci
iz Tajske, vele-Meke belega blaga za
nagravžno zamaščene zahodne gos-
pode z debelimi denarnicami. Bolj
bode v oči in šušti v ušesa šelesteče
namigovanje trgovčičev z mamili.
Droge so v Nepalu, uradno, strogo
prepovedane. Dejstva naj ponazorim
s stavkom, v katerem nastopa en po-
licijski avto, ki brezizrazno blefira
ob robu cestišča, en petnajsrietni
mule, ki ti prihaja nasproti in ti nič
kaj potihem kliče: "Hey, mister, do
you want some marihuana, good
stuff! Very cheap!" in nadaljuje v sti-
lu, da ti lahko "zrihta" tudi hašiš ali
pa LSD, "no problem"; ti pa stojiš z
odprtimi usti in opazuješ celotno
sceno ter se sprašuješ, ali si slišal
prav ali te je udarila vročina. Posel z
mamili je grozljivo dobičkonosen,
zato si lahko preprodajalci zvečer
pred odhodom v "life" nadenejo čela-
do in zajahajo svojo najnovejšo hon-
do. Dragi japonski motorji in črne
usnjene jakne so statusni simboli teh
novopečenih sinov cestne džungle.
Pred molitvijo - jutro v budističnem samostanu
Meditacija
6
PO MAŠIM KRAJIH
Četrtek, 3. oktober 1996 - TEDNIK
MIRKO SOSTARIC / VEČNI POPOTNIK SLOVENSKIH GORIC

s profesorjem Mirkom Soštaričem iz Maribora lahko kaj
hitro najdete skupni jezik, še posebej če imate kot on radi
neokrnjeno naravo. Po rojstvu je Mariborčan, taip je zagle-
dal luč sveta pred 76 leti. Po očetu je Prlek, po materi Ceh.
Tako je jezljivost podedoval po očetu, po materi trmogla-
vost, od obeh pa dobil dobršno mero humorja, kar ga drži
pokonci še danes. Pol za šalo in pol zares je pristavi, da je
to edini luksuz, ki si ga ob svoji penziji lahko še privošči.    j
Mirko Šoštarič je bil dolga leta
naravovarstvenik, neke vrste
božjepotnik, ki je v naravi vse
opazil in videl, še posebej tisto,
kar so ji ljudje po nemarnem hu-
dega storili. Zelo zgodaj je opo-
zarjal na razne nepravilnosti,
zato so ga mnogi v prejšnjih
časih gledali postrani. Tu in tam
ga je kdo od odgovornih celo
vprašal, koliko denarja hoče, da
bo končno tiho.
Poznal je in še pozna vsak park
med Muro in Dravo in onkraj
tega območja. Dolga leta je bil
zaposlen pri Zavodu za varovan-
je naravne in kulturne dediščine
v Mariboru. Kot pronicljiv po-
potnik je vse znamenitosti slo-
venskega podeželja skrbno foto-
grafiral, pri ljudeh pa zbiral vse
tisto, kar bi utegnilo utoniti v
pozabo.
Seveda pa je bil poglavitni na-
men najinega pogovora klopo-
tec, slovenska posebnost, poezija
vinorodnih krajev, jesensko
strašilo za ptice in stražar
grozdja: njegova zgodovina ter
zgode in nezgode, ki so se mu
dogajale predvsem v minulih de-
setletjih ter ponovna obuditev v
zadnjem času.
V Novicah iz 1853. leta nei-
menovani dopisnik iz Ormoža
do podrobnosti opisuje prleško
bratev, ne omenja pa klopotca.
Seveda da to površnemu bralcu
misliti, da so klopotci izum dru-
ge polovice 19. stoletja. Mirko
Soštarič pa se s tem ne strinja.
"To ne drži, mogoče ga je omen-
jeni dopisnik spregledal ali pre-
ziral, ker ni bil dovolj gosposki.
Takrat je klopotce delala mladi-
na po vaseh, tekmovali so, kdo
bo imel lepše zvenečega, večjega
in imenitnejšega. Za njihovo
postavitev sta bila določena dva
datuma, veliki šmaren ali jerne-
jevo, ko začne grozdje sladiti in
bi ga vedno lačni ptiči kaj hitro
obrali. Postavljanje klopotca je
bilo svojčas povezano s posebno
slovesnostjo, ki je v letih po dru-
gi vojni utonila v pozabo. Sedaj
te običaje ponovno oživljajo, saj
bi drugače klopotce naši vnuki
lahko gledali samo še v risan-
kah."
ZANIMIVA
ZGODOVINA
KLOPOTCA
Eden izmed ljubiteljev sloven-
jegoriškega sveta in klopotcev
Mohorič, ki je bil izredno muzi-
kaličen, je pred sedemdesetimi
leti spisal vrsto pesmi o klopot-
cih, kjer pravi, da so takrat peli
po bregeh še v celih zborih kano-
ne in fuge. Mirko Soštarič se
jezi, ker je štajerski klopotec pri
slovenskih etnografih vse pre-
malo cenjen. "Kranjski kozolec
je od naših etnografov visoko
povzdigovan, a je statičen kot
naše gore, medtem ko je klopo-
tec dinamičen kot naše vino-
gradniško gričevje. Tudi ljudje
so v teh krajih živahnejši, bolj
odprti   ter   zgovornejši,   kar
redkeje doživimo pri alpskih
prebivalcih, ker so bolj zaprti v
svoje samotne kmetije. Zato nas-
topa klopotec v ljudskem
izročilu Prlekije kot iskrivi re-
zultat intelekta teh prebivalcev.
Ta iskrivost se pojavlja tudi v
govoru o tem, kaj klopotci pri-
povedujejo. O tej robati šegavos-
,ti in humorju sta pisala dr. Matel
ter prleški akademik dr. Anton
Trstenjak. Pri svojem razisko-
vanju o zgodovini klopotca sem
posegel nazaj do Vergiliusa, ki v
svoji pesnitvi Georgicum omen-
ja, da mora kmet odganjati ptice,
da mu ne požro letine, tako, da
razbija in ropoče po njivah. Iz
17. stoletja je upodobitev, kako
so z velikonočno ropotuljo pre-
ganjali ptice iz vinograda, na vi-
sokih drogovih pa so prežali
čuvaji in odganjali tatove. Razbi-
janje in ropotulja sta se ponovila
celo v novejšem času pod Kalva-
rijo. Ker ni bilo klopotca, so mo-
rali dijaki srednje kmetijske
šole, da bi odganjali škorce iz vi-
nograda, razbijati po pločevinas-
tih sodih," niza Mirko Soštarič
podatke o zgodovini klopotcev.
Z dokajšnjo zagrenjenostjo še
pove, kako so morali klopotci v
šestdesetih letih izginiti iz
bližnje okolice Maribora, tudi s
Kalvarije, da pri spanju niso mo-
tili sosedov. Tako se je 1972. leta
v Večeru razvijala cela polemika
za klopotec na Kal vari j i in proti
njemu. Ker ga je Mirko Šoštarič
zagovarjal, je bil pogosto tarča in
strelovod nezadovoljnežev, ki
ponoči niso mogli spati. Vzrok
za njihovo slabo spanje pa je bil
menda kje drugje. On sam je v
jesenskem času rad odpiral okno
in poslušal klopotce, saj ga je to
spominjalo na mlada leta.
Prva rokopisna omemba klo-
potca je iz leta 1797 v pesmi
Tožba enga viničarja', ki je
sočasno tudi prva slovenska so-
cialna pesem, nastala v Prlekiji,
spisal pa jo je Volkner za
domladke. Prvi tiskani omembi
klopotca iz Prlekije sta iz 1812.
leta, kar pomeni, da je bil takrat
že močno razširjen. To potrjuje-
jo tudi njegove upodobitve v
pekrskih goricah iz let 1832 in
1835 ter 1840 v okolici Gradca.
V raznih slovarjih in slovnicah
se klopotec v Prešernovih časih
večkrat ponavlja, v glavnem pa v
Prlekiji. 1856 ga Fran Levstik
omenja v svoji pesmi Ropotec.
Jambrešič v slovarju iz 1742
omenja sicer velikonočne raglje
ter ropotec, naziv štajerskega
klopotca pa zasledimo šele v slo-
varjih Janežiča in Pleteršnika.
Hkrati je zašel klopotec tudi v
prve       leposlovne       tekste.
predvsem v avstrijske in z do-
kajšnjo zamudo tudi v slo-
venske. Strokovno je klopotec
pri nas prvi obdelal Franjo Baš
leta 1928, najtemeljiteje pa Kret-
zenbacher v knjižici Windradel
(1975), ki jo je v Mnchnu založil
Mariborčan Trofenik.
"V Sloveniji podrobnejše
obdelave klopotca še nismo
doživeli, saj naši vrhunski etno-
grafi raje potujejo na etnosafari v
Kenijo ali v predmestna de-
lavska stanovanja popisovat, ko-
liko spodnjic delavec poseduje,
etnografija Prlekije pa je v
zadnjih 30 letih skorajda
izumrla. To jim zamerim, ker so
tako enostranski, da niti mu-
zejskih etnografov niso pripravi-
li, da bi opisovali klopotce. Je pa
Hrvat dr. Vitomir Belaj, mu-
zejski sodelavec, vedel povedati
nekaj o klopotcu. Potem je v
Prlekiji izginila vsa leseno-
slamnata arhitektura. Nič več ni
videti slamnatih streh z lesenimi
dimniki ali pa tu in tam mogoče
samo še za vzorec, in vinskih
klecaj z 'gater' vrati tudi ne. Vse
to so ljubljanski etnografi zamu-
dili in niti enega slovenskega
Skansina niso spravili skupaj,
škofjeloški pa je menda spet izgi-
nil. Sedaj poskušajo nekaj na
novo oživiti v Račjem dvoru in
Rogaški Slatini. Bomo pač mo-
rali kmalu hoditi gledat etno-
grafske zgradbe na Madžarsko,"
se jezi Mirko Šoštarič nad stro-
kovnjaki, ki hodijo v Prlekijo
vzdihovat, češ kaj vse je že izgi-
nilo, naredijo pa nič ali skoraj
nič.
PRLEKIJA -
NEKOČ GLASNA
POKRAJINA
"Prlekija je bila nekoč podnevi
in ponoči glasna pokrajina. Ne
samo klopotci, ljudje so vedeli
povedati, kaj so peli petelini, se
pogovarjale pure, kako so regija-
le žabe, kaj so pele ptice, ki
danes izumirajo. Vse to so že
skoraj pripovedke naših babic.
Naši vnuki tega več ne bodo
poznali drugače kot iz slikanic.
V svoji iskrivosti so Prleki meni-
li, da jim vsak klopotec nekaj
pripoveduje. Ostanke tega sem
nabiral še od starih ljudi, ki
danes več ne živijo. Torej je tudi
to že umrlo. V jeruzalemskih go-
ricah sem slišal od ljudi, da so
klopotci pravili: Klumpa, klum-
pa, stari dedec vse zalumpa! V
prleških goricah je baje neki klo-
potec govoril: 'Ded je babo
buja!', drugi pa mu je odgovar-
jal: 'Jaz sem vida, kak je babo dol
po grabi tira!" Tretji je spet ko.
mentiral: 'Baba se je gor vstanolj
no je deda v jojce vjelal' Tudi pe,
telinja govorica je bila po pripo.
vedovanju ljudi zanimiva. Boga-
tašev, kmetov petelin je pel:
smo bogati!', želarjev je odgovo-
ril: 'Kak je tej tou?', viničarjev
pa je rekel: 'Ve smo vsi glih!';
niza sogovornik šaljivo govorico
narave.
Mirko Šoštarič je na svojih po.
potovanjih po Prlekiji srečal
prave mojstre pri izdelovanju
klopotcev. Nekateri so bili izde-
lali tako, da je na osi na gredi
viničar z viničarko plesal, na
drugem je spet videl, kako je
moški drva žagal, na tretjem pa,
kako so štirje kvartači pri mizi
sedeli in metali karte na mizo.
To je pokazal tudi Ljubl-
jančanom, ko jih je vodil na izlet
po Jeruzalemskih goricah med
Jeruzalemom in Železnimi Dve-
rmi. Vse to pomeni, da so bili iz-
delovalci klopotcev izredno
vsestransko pametni in spretni
ljudje in so natanko vedeli, kate-
ri les morajo uporabljati za kate-
ri del klopotca in kaj narediti, da
bo trenje čim manjše.
"V Prlekiji sem trikrat naletel
na klopotcu podobne različke, ki
nimajo blaje in maclekov, pač pa
pribiti na strešni stolp odganjajo
s podstrešja miši, če pa je soha
segala od strehe do kleti, pa iz
kleti podgane," razloži Mirko
Šoštarič.
Mirko Soštarič že trideset let
zbira dokumentacijo o klopotcih
in vseh drugih značilnostih
Prlekije. Upa, da bo vse skupaj
zagledalo luč sveta še za časa nje-
govega življenja. Na vprašanje,
kje naj bi to izšlo, je povedal, da
pri etnografskem zborniku Tra-
diciones, kjer ga že vabijo k so-
delovanju. V tem času se mu je
miza že napolnila z vsem, kar je
o klopotcu napisano, tako da
skoraj nima več pravega pregle-
da nad vsem materialom, saj je
potrebno obdelati več kot sto vi-
rov. Precej je nemške literature -
to je že obdelal -, manj ima
Hrvaške, tu bo prosil za pomoč
prof. Belaja. Obdelal pa bo tudi
vso slovensko in tudi tisti del, ki
govori o tem, kaj prleški klopot-
ci govorijo. Mogoče je sreča tudi
v tem, da ima Mirko Šoštarič
mnogo tega zabeleženega na fo-
tografijah, saj bi drugače šlo v
dokončno pozabo veliko vsega v
Prlekiji, predvsem lepa kra-
jinska arhitektura, ki je skoraj ni
več.
Vida TopoloYe€
Mirko Šoštarič rad obu-
ja spomine na čas, ko je
še pešačil po slovenje-
goriškem svetu.
Foto: VT
Prleški štirikrilni klopo-
tec je Mirka Šoštariča s
svojo posebno govorico
posebej pritegnil. Tega
so pred letošnjim veli-
kim šmarnom postavili
v Železnih Dverih člani
Društva ljubiteljev vina
iz Ljutomera.      Foto: VT
Zahvala
Finančna sredstva za
gradnjo ptujske bolnišnice
so darovali:
1. Vodnar, d.o.o., Ptuj -
100.000,00 SIT
2. Franc Fideršek, Rimska
ploščad 6, Ptuj - 20.000,00
SIT
3. Stanovalci Panonske ul.
5, Ptuj - namesto cvetja na
grob pokojnega Adelberta
Slekovca-15.000,00 SIT
4. Marija    Vrtačnik
10.000,00 SIT
Delavci bolnišnice Ptuj se
za prispevana finančna
sredstva iskreno zativaljuje-
mo.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / POVABILO V ČITALNICO
Odlika vsake dobre knjižnice je tudi
čitalnica - urejen prostor za branje,
kjer lahko obiskovalci knjižnice
prebirajo knjige, časopise, revije. Po-
gosta prostorska stiska v naših
knjižnicah združuje na enem mestu
časopisno čitalnico s priročno
knjižnico in študijskim prostorom.
Tako sedijo v čitalnici za isto mizo
bralci dnevnega tiska, pisci semi-
narskih nalog in referatov, dijaki z
domačimi nalogami. Predvsem v
večjih mestih so čitalnice v knjižni-
cah tako polne, da je prosti čitalniški
sedež prava redkost.
Čitalnica mladinskega oddelka
Knjižnice Ivana Potrča je namenjena
vsem obiskovalcem knjižnice, tudi tis-
tim, ki niso člani. Mnogokrat v njej
posedijo starši ali drugi spremljevalci
otrok. Tako lahko otroci dlje brskajo
med knjižnimi policami, medtem pa
čakajoči berejo časopise, revije ali knji-
ge.
In kaj vse je na policah v Potrčevem
kotu, kakor nosi ime čitalnica mla-
dinskega oddelka?
Najprej so tu knjige: takšne, ki si jih
ni mogoče izposoditi. Med njimi so en-
ciklopedije, leksikoni, slovarji in dra-
gocene poučne knjige.Postavljene so na
običajne knjižne police ter razvrščene
po skupinah (npr. živali, rastline, zgo-
dovina, zemljepis, kemija, fizika, jezi-
koslovje, medicina, šport, narodopisje
...). Takšno zbirko imenujemo pri-
ročna knjižnica. V Potrčevem kotu so
tudi posebne police s časopisi in revija-
mi. Te so oblikovane tako, da novo šte-
vilko tiska najdemo na sprednji plos-
kvi. Če to nekoliko privzdignemo, lah-
ko dosežemo stare številke želene revi-
je. Največ tiska je namenjenega otro-
kom:
CICIBAN je revija za najmlajše. Dol-
ga leta ga izdaja Mladinska knjiga in je
pogost spremljevalec prvošolčkov, a
tudi predšolski otroci radi sežejo po
njem. Na leto izide deset številk, ki pri-
našajo bogato ilustrirane pesmice,
pravljice, poučne zgodbe, uganke,
križanke in tudi nagradne igre;
KEKEC ima mnogo skupnega s Cici-
banom, le da je namenjen učencem od
tretjega razreda naprej. Njegov podnas-
lov je Literarna revija za učence osnov-
nih šol ter ga izdaja založba Mladika.
Tudi Kekec sodi med starejše otroške
revije, saj je njegovo prejšnje ime Ku-
rirček. Mesečno razveseljuje mlade
bralce z izbranimi teksti priljubljenih
avtorjev.   Kekec  je  bogat  tudi  s
poučnimi prispevki, ki so dobrodošli
pri projektnih tednih, šoli v naravi in
podobnem šolskem delu.
PIL - Pisani list (bivši Pionirski list)
berejo učenci višjih razredov ter je ure-
jen po meri najstnikov: zabaveno in
privlačeno ter tudi nevsiljivo poučen.
Velik del PIL-a zapolnjujejo rubrike,
ki prinašajo odgovore strokovnjakov
na najpogostejše probleme odraščujoče
generacije. Knjižne uspešnice Dese
Muck (Blazno resno o seksu, Blazno
resno popolni. Blazno resno zadeti) so
izhajale v podlistku PIL-a. Letošnja
Desina "nadaljevanka" je naslovljena
Blazno resno o šoli.
PROTEUS ima dolgoletno tradicijo
in je cenjen tudi med odraslimi ljubi-
telji narave. Že 59. leto ga izdaja Priro-
doslovno društvo Slovenije. Proteus je
bogato ilustrirana poljudnonaravoslov-
na revija, njegovi prispevki pa s^ajo;
na različna področja. V septembrski
številki lahko berete: Lymska borelio-
za (v Sloveniji najbolj pogosta bolezen,
ki jo prenašajo klopi); Mačji virus, ki
ne ubija vseh mačk; Pravila za nabiran-
je gob; Človek in domače živali; La-
tinska imena v naravoslovju; Narava v
mesecu septembru; Trst je rastlina me-
seca septembra; Bogomolka je žival
meseca septembra; Nebo v mesecu sep-
tembru in oktobru 1996.
PC & MEDIJI je družinska računal-
niška revija, ki posega na vsa področja
sodobnih medijev. V njej boste brali ■
novosti o računalnikih, igricah, filmih,
glasbi, glasbeni opremi. Pri kupovanju
računalnikov, programov, glasbenih
stolpov vam bodo pomagali testi, ki jih
objavljajo. Med stalne rubrike sodijo
tudi predstavitve elektronskih knjig,
kotiček za pisma bralcev, strip, nag-
radne igre, primerjalni cenik.
TIM je revija za tehniško ustvarjal-
nost mladih in jo izdaja Tehniška?
založba Slovenije. Letos praznuje 35-
letnico izhajanja. TIM nima tako širo-
keg kroga bralcev, a je nenadomestljiv
v široki paleti različnega tiska. Revija
TIM pogosto izgine neznano s čital-
niške police, saj vsebuje odlične načrte
različnih modelarskih in maketarskih
mojstrovin. Seveda pa TIM ni namen-
jen samo mojstrom, v septembrski šte-
vilki najdete tudi navodila za risanje na
majice, za izdelavo bakrenega okraska,
za leseno peresnico. Morda vas bo pri-
tegnila zamisel za boben ali pa
mimično lutko. Tudi domača izdelava
igrice Tri v vrsto je prikazana v TIM-u.
GEA je tekstovno in slikovno izjem-
no bogata revija, ki prinaša zanimivosti
z vsega sveta. Prispevki so bogati poto-
pisi, kulturne zanimivosti, zgodovinski
mejniki in odkritja, pogovori z zname-
nitimi ljudmi, domače posebnosti, na-
ravne znamenitosti, tudi matematične
strani ne manjkajo. Mnoge zahtevne
učne naloge bodo otroci laže obvladali,
če bodo brali GEO.
Zraven naštetih revij najdete na poli-
cah čitalnice še revijo GALEB (mla-
dinska literarna revija iz Čedada),
VIVA (mesečna revija za zdravo
življenje), OTROK IN DRUŽINA (re-
vija za družinsko in družbeno vzgojo)?
MOJ PES (slovenska revija o živalih),
EKIPA (športni tednik), LUTKA,
LOGIGA, ŠOLSKA KNJIŽNICA,
7D.
Tisti bralci, ki se učijo tuje ježke, lah-
ko izbirajo med nemškimi, angleškimi
in francoskimi tujimi revijami za
mlajše in starejše bralce (FERTIG •••
LOS!, FREUNDE, KINDER, TEEN,
LETS START...).
V čitalnici mladinske knjižnice do-
mu)eta tudi dnevnika VEČER in
DELO. Tudi TEDNIK lahko berete
pri nas.
ilf/ono Klemenili
f EDNIK - Četrtek, 3. oktober 1996
OD TOD IN TAM
7
EKOLOŠKI TABOR DRAVA 96 / RAZISKAVA VODNIH VIROV

skupina srednješolcev iz različnih krajev Slovenije si je v
okviru ekološkega tabora Drava '96 ogledala in ocenila
razmere vodnih virov na področju občine Ptuj in v širšem
prostoru.
Na začetku je skupina ocenila
pretekle naravne danosti glede
virov pitne vode in površinskih
voda. Ocenila je spremembe, ki
so nastale s prostorsko oskrbo
pitnih vod od vodnih zajetij na-
ravnega tipa do kopanih vodnja-
kov. Kritično je obravnavala za-
nemarjanje površinskih voda,
skrajševanje in oženje potokov,
na drugi strani pa obsežna me-
lioracijska dela, ki so obsežne
vodne površine in mokrišča osi-
romašila do te mere, da so spre-
minjala krajino in jo nadomesti-
la z agro puščavo koruznih njiv,
za katere danes ne vemo, kakšen
bo njihov vpliv na jutri. Trenut-
no so posledice občutne. Ugoto-
vili smo močno onesnaženje po-
dtalnice, predvsem z nitrati, at-
razinom, razpadlimi ostanki at-
razina in njemu sorodnimi ke-
mikalijami. Ni potrebno opozo-
riti, da je takšna voda oporečna
za ljudi in živali. Ugotovili smo,
da so površinske vode, reke in
potoki močno zasičeni z raznimi
gnojili in ostanki škropiv. Da so
takšne vode nevarne predvsem v
vodi živečim živalim ter drugim
sesalcem in pticam, ki so odvis-
ne od teh vod, ni potrebno do-
datno poudariti.
Uničevanje vodnih površin,
regulacije potokov in rek pote-
kajo še danes za razliko od razvi-
tega sveta, kjer si prizadevajo, da
bi ponovno oživili delčke narave
in ohranili tistih nekaj živalskih
vrst, ki so nosilci prehrambene
verige obstoječih naravnih pros-
torov. Menili smo, da je zadnji
čas, da se vodne površine razgla-
sijo za varovana območja z varo-
valnimi pasovi. Ostanki narave
naj ne bi služili kot priročno
smetišče, temveč kot del naše
naravne dediščine. Gradnje ob
vodah bi morale biti prepove-
dane!
Regulacija Rogoznice je dokaz
neuspešnosti takšnega ravnanja,
saj se je na mestu najnovejše re-
gulacije uspešno razlila v okolico
kot v najboljših časih (3. julij
1996). Ob Rogoznici smo poleg
zasipavanja z odpadki nekdanje-
ga izkopa ugotovili še, da se van-
jo izlivajo tudi izcedne vode iz
tega prostora. Zaradi kritičnosti
proizvodnje zapeke galvanskega
prahu prihaja tudi do fluorovih
emisij v zrak, kar ni v prid oko-
liškemu prebivalstvu in rekrea-
cijskemu centru.
Stanje na Grajeni je iz leta v
leto slabše, saj so jo že skoraj za-
suli z odpadki, gradbenim mate-
rialom in z novogradnjami tako
rekoč že v delu struge. Najprej je
nasilje nad potokom napravila
cesta, nato nesmiselna gradnja
ob potoku in zasipavanje vse do
danes.
Koncentracija farm velikih
podjetij in zasebnega sektorja je
izredna. S tem sta izliv fekalij in
uporaba umetnih gnojil ter pes-
ticidov v poljedelstvu velika. V
petih letih je poraba kemičnih
gnojil porasla s 7500 ton na
20.000 ton letno. Vprašanje je,
kdaj bodo posledice očitnejše ne
samo na zdravju prebivalstva in
potomstvu, temveč tudi na nara-
vi. Reke in potoki nosijo s seboj
velike količine kemikalij. Velike
površine vod postajajo sterilne
in smrdeče. Nekdaj tako bogata
Drava je postala občasno smrdeč
kanal s vse manjšim številom
vodnih živali. Opazili smo tudi,
da ponekod izsekujejo in
uničujejo drevesa, ki so del
obrečnega življenjskega sestoja
rastlin in živali.
Ptujsko jezero, največje jezero
Slovenije, je v zelo slabem stanju
glede privlačnosti nabrežin, saj
deluje nenaravno in poročila go-
vore o usedlinah, ki so posledica
dotoka onesnažene vode iz Mari-
bora in njegove okolice. Da ne bi
bili nekritični do svojih izplak,
ki jih prečiščujemo v čistilni
napravi, moramo opozoriti, da
kljub prizadevanju graditeljem
in upraviteljem čistilne naprave
ni uspelo izčistiti vseh
odpadkov, zlasti ker je količina
izplak prevelika (farme). Tako
delno neprečiščene vode iz
Kidričevega, Njiverc in farm
(velike količine nitratov in fosfa-
tov ) iztekajo direktno v krajins-
ki park Šturmovci.
Da so površinska dogajanja in
površinske vode v soodvisnosti s
podtalnico, je ugotovljeno. Zara-
di uničenosti prvega nivoja po-
dtalnice smo načeli drug nivo
podtalnice z vrtinami več kot
150 m globoko. Začasna rešitev z
mešanjem vod prvega in drugega
nivoja naj bi trajno(?) rešila
probleme. Velika poraba vode in
širjenje vodovodne mreže iz
vrtin Skorbe lahko prevede tudi
do izčrpanja drugega nivoja.
Poleg naštetih vod smo
obravnavali tudi reko Dravo in
Studenčnice in izvire Slovens-
kih goric. Kako močan vpliv je
imela gradnja hidrocentral na
celotno Dravsko in Ptujsko pol-
je, so pokazale posledične pre-
sušitve številnih Studenčnic.
Obravnavali smo tudi odnos
prebivalstva do preostalih
vodnih virov v Slovenskih gori-
cah. Današnji človek se je vidno
oddaljil od svojega naravnega
prostora. Avtomobilizem in tele-
vizija sta nadomestila tako po-
membne trenutke oddiha v na-
ravi, sprostitev v družinskih
sprehodih, kopanje v naravi,
ribištvo, lov, čebelarjenje, izlete
v druga naravna okolja itd. Poza-
bili smo tudi, da smo z ohranit-
vijo narave in okolja zanimivi v
turističnem smislu. Ob uničenih
vodah in naravi pri nas turist ne
bo letoval. S komercializacijo in
lagodnim življenjem, kjer je ges-
lo Uživaj, dokler živiš, smo do-
segli, da imamo onesnaženo
okolje in naravo. Potrebno bo
potegniti na dan takšne vredno-
te naših ljudi, kot sta kultura
obnašanja in kultura odnosa do
vsake stvari (narave, vode ter
dobrin, kot so pitna voda in
električna energija). To zavest
smo podzavestno izbrisali. Ali je
Slovenija lepa dežela, je veliko
vprašanje. Ce smo kritični, lah-
ko ugotovimo mnogo grdega in
nedoumljivega. Naj bodo
izsledki ekološkega tabora dro-
ben prispevek k reševanju in
omilitvi tistih stvari, ki so nas
motile pri ogledu naših virov
voda.
Boris Gerl, RD Zlatovranka
VIDEM / POHODNIKI PO HALOŠKI PLANINSKI PEŠPOTI
Minuli konec tedna so se pohodniki in ljubitelji visokih pobočij iz vi-
demske občine prvič organizirano podali na haloško planinsko pešpot.
V hladnem sobotnem jutru so se zbrali pri Novi Cerkvi v Podlehniku,
potem pa pot nadaljevali prek Ložin, Brezove Gore in, Avguština vse do
Velike Varnice.
v dobrih šestih urah so prehodili kakšnih 22 kilometrov
poti po Halozah, vse to pa naj bi v prihodnje pripomoglo
tudi k uspešnejši ustanovitvi haloške planinske zveze.
Njene članice naj bi postale tudi sosednje občine, skupaj
pa naj bi štiri občine poleg projekta vinskih turističnih
cest še letos pešpot po Halozah označile z markacijami.
Idejo za pohod po haloški pla-
ninski pešpoti je Janez Cafuta,
ki v videmski občini vodi odbor
za promocijo turizma, dobil že
ob predstavitvi haloške VTC.
Videmčane je nato vzpodbudil k
pohodu, kajti tudi tako naj bi
skupina pohodnikov bolje
spoznala in označila nekatere
odmaknjene haloške poti.
Haloška pešpot je bila že pred
leti trasirana in dobro obiskana,
v občini Videm pa želijo to le še
nadgraditi. Sosednjim občinam
so že predlagali, da bi skupaj us-
tanovili Planinsko zvezo Haloze
in s tem kraje bolje povezali med
seboj.
MARKIRANJE
POTI DO
MARTINOVEGA
"Od Borla do Donačke gore je
haloška planinska pot že
označena, radi bi ji dodali le še
nekatere manj znane odseke.
Naša skupina se je prvič odločila
prehoditi samo del pešpoti, kajti
za celo pot bi bil en dan skoraj
premalo. Zjutraj smo pohod
začeli v Podlehniku, končna
postaja pa je bila v Veliki Varni-
ci. Kar med potjo smo se dogo-
vorili, da bomo do martinovega
pešpot po Halozah markirali.
potem pa bi že lahko postavili
kakšen kažipot. Vse to pa bo
mogoče uresničiti le, če bomo
imeli svoje planinsko društvo,
kajti to nam potem daje tudi
možnosti za razvoj turizma v
Halozah. Razmišljali smo tudi o
"planinskih" postojankah; nekaj
jih že imamo v mislih, druge pa
bomo v prihodnje morali še
poiskati," je ob koncu pohoda
povedal Janez Cafuta.
V Veliki Varnici pri gasilski
trojki, kjer je bil zaključek poho-
da, so jih počakali domačini, ki
so se tega dne še posebej veselili
novega asfalta na 1500 metrih
ceste v hrib. Videmski župan
Franc Kirbiš je ob tej priložnos-
ti posadil še vinsko trto in
nazdravil novim pridobitvam v
Halozah.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Zjutraj je bila videmska odprava pripravljena za dolgo pot po haloških hribih.
Spomini slovensicega izgnanca na leto 1941
X.
v Ljubijano smo prišii 13. novembra 1941. Pa-
dal je dež, pomešan s snegom, po ulicah je bila
plundra. Naložili smo si svoje cule, narejene iz
rjuh, na ramena tn odšli do najbližje mamine
sestre.
Eno poglavje našega izgnanstva se je s tem
končalo, začelo se je drugo, ki je bilo za očeta in
mamo še hujše od prvega. Vendar pa je to že
druga zgodba, ki j o bom mogoče ob priliki tudi
napisal,
NAMESTO ZAKLJUČKA
Pričujoči sestavek nima prav nobenih zgodo-
vinskih ambicij. Napisan je tako, kot se spomin-
jam tistih dni in dogodkov. Seznam izgnancev je
narejen na podlagi seznama iz Spodnje Štajers-
ke izseljenih oseb, ki ga je izdelal urad nemške
narodnosti (Dienststelle deutschen Volkstums),
lista štev. 15 o izselitvi dne 13. julija 1941. Sez-
nam ni popoln, zato je med takratnimi izgnanci
mogoče bil še kdo, ki ga nisem navedel. Takim
se že vnaprej ofsravičujem.
Dogodke v Bosni sem opisal tako, kot so se v
Bosanski Krajini v resnici dogajali. Pri tem sem se
omejil samo na največje ustaške grozovitosti.
Nekdo, ki sam pozna današnje razmere, bo mo-
rebiti rekel, da navijam za Srbe. Vendar ni tako.
Med drugo svetovno vojno je tvorba, ki se je
^imenovala Nezavtsna država Hrvatska ali s krati-
gCo NDH, obsegala celo današnjo Hn/atsko, cel
Sren z Zemunom in celo današnjo republiko
Bosna in Hercegovina in je nastala zato, ker sta
Hitler in Mussoiini ocenila, da bi bila velika kato-
liška Hrvatska za njune cilje primernejša kot veli-
ka pravoslavna Srbija. Na tem ozemlju so na
območjih nekdanje Vojne krajine (Lika, Kordun,
Banija, Slavonija, Srem) bile med seboj
pomešane tako hrvaške kot srbske vasi. V Bosni
in Hercegovini je to pomešanost obeh narodov
povečevala še prisotnost muslimanov, ki so bili
koncentrirani zlasti po mestnih naseljih in v njiho-
vi okolici. Pod vplivom naci-fašističnih idej, ki so
se pred drugo svetovno vojno širile po srednji
Evropi, je v vrstah nekaterih srbskih nacionalis-
tičnih strank zrasla ideja o veliki pravoslavni Srbiji
od bolgarske meje do Slovenije, v vrstah
hrvaških nacionalističnih strank pa ideja o veliki
katoliški Hrvatski od Slovenije pa do Drine in
Beograda. Najradikalnejši dei in udarna pest
srbskih nacionalistov so bili četniki, hrvaških na-
cionalistov pa ustaši. Tako eni kot drugi so razvili
teorijo o nujnem etničnem čiščenju ozemlja, do
katerega imajo "svete in zgodovinske pravice".
Žal so se ozemeljski interesi obeh strani prekriva-
li, saj so oboji želeli razširiti oblast na isto
ozemlje. Ker možnosti za večje preseljevanjena-
rodov ni bilo, so tako četniki kot ustaši sprejeti
fizično likvidacijo oseb nasprotne narodnosti kot
uradno metodo etničnega čiščenja. Med. tema
dvema nasprotnikoma pa so bili muslimani, ki jih
je preprosto krščansko ljudstvo še vedno imeno-
valo Turke, čeprav so govorili isti jezik kot oni.
Njihovo tradicionalno vodstvo, t.j. vrhovni verski
poglavar ali veliki sarajevski mufti, različni begi in
age, so se nagibali k Hitlerju, ki je takrat zaradi
svojih koristi vodil do muslimanskega sveta
(Turčija. Egipt itd.) zelo priliznjeno politiko. Mus-
limanske meščanske stranke pa vsaj v začetku
niso imele nobene orientacije.
Z razpadom kraljevine Jugoslavije m nastan-.
kom novih držav - Nedičeve Srbije in NDH - so te
nacionalne strasti prišle takoj do izraza. V
vzhodni Bosni in vzhodni Hercegovini so srbski
četniki. ki so imeli tam že od prej močna opo-
rišča, začeli klati Turke in Hrvate, tako da je Drina
tekla krvava, v Bosanski krajini in hrvaški Vojni
krajini pa ustaši Srbe, tako da sta Kolpa in Sava
tekli krvavi. V zahodni Hercegovini, kjer je živelo
mnogo Hrvatov, so ustaši začeli pokole Srbov in
Turkov. Muslimani v zahodni Bosni in v Bosanski
krajini so zaenkrat imeli mir.
V to evforijo nacionalnega čiščenja v Bosanski
Krajini smo padli mi, slovenski izgnanci. Moram
povedati, da je bilo prebivalstvo teh krajev v res-
nici goloroko, saj je italijanska okupacijska
vojska, ki je zasedla te kraje, pobrala v treh me-
secih okupacije vse, kar bi se lahko uporabilo kot
orožje. Ko so za Italijani v te kraje prišli ustaši in
začeti svojo metodo etničnega čiščenja, se
srbsko prebivalstvo ni imelo s čim postaviti v
bran. Do vstaje je prišlo iz obupa, iz boja za golo
življenje. Prvi vstajniki so bili oboroženi le z vila-
mi, sekirami, kosami in gorjačami. Vsako puško
so morali iztrgati sovražniku. V pn/ih dneh vstaje
tudi še ni bito diferenciacije med četniki in parti-
zani, vsaj v Bosanski in Hrvaški krajini (današnja
Kninska krajina) ne. Do delitve je prišlo šele
pozneje, ko se je postavilo vprašanje, ali boj na-
daljevati tudi proti okupatorju, konkretno Itali-
janom. Posamezni veliki gazde so se ustrašili, da
bi v takem boju lahko trpelo tudi njihovo pre-
moženje in njihovi interesi, zato so se začeti
izvlačiti iz borbe in paktirati z Italijani. Novo nas-
tajajoče četntške odrede, ki so se začeli obliko-
vati okoli takih velikih gazd, so Italijani oborožiti,
a ne z namenom, da se borijo proti ysta$em, ann-
pak za borbo proti partizanom, kakor se je začel
imenovati tisti det vstajnikov, ki je bit za borbo
proti okupatorju.
Od teh dogodkov pa do teta 1991, ko je bita us-
tanovljena nova hrvaška država, je preteklo ko-
maj 50 let. Spomini na ustaško klanje so bili pri
srbskem prebivalstvu na Hrvaškem še zelo živi,
saj takih stvari ne pozabiš do smrti. Zato popol-
noma razumem, da je ob hrvaškem osamosva-
janju, ko so se začeti vračati različni ustaški ele-
menti in začeli v nacionalistični evforiji javno
povzdigovati ustaštvo in NDH, ko so začeti javno
prodajati ustaške embleme, hrvaške Srbe popa-
det strah. Strah za njihovo lastno življenje. V takih
razmerah ni bito ekstremno nacionalističnim
srbskim elementom prav nič težko naščuvati pre-
strašeno prebivalstvo na upor in ta strah pn lju-
deh tudi več tet vzdrževati. To pa je imelo kata-
strofalne posledice - prostovoljno izselitev skoraj
vsega avtohtonega srbskega prebivalstva iz
Hpk/aške. Po drugi strani pa vidimo, da Srbi v
Bosni in Hercegovini ob pomoči Srbije in Črne
gore ustvarjajo pogoje za bodočo veliko Srbijo,
ko na ozemljih, ki so jih zasedli, uničujejo vse,
kar ni srbsko. Muslimani se poskušajo reševati,
kot se vejo in znajo, vendar med dvema mlinski-
ma kamnoma - Srbi in Hrvati - postajajo tudi oni
vse večji fundamentatisti.
Vse to kaže na neizživete travme iz druge sve-
tovne vojne, ki se danes nadaljujejo in se ne
bodo. če se ne zgodi čudež, nikoli končale.
JCenec>

8
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek, 3. oktober 1996 - TEDN||(
MARIBOR / PTUJČANKA ALENKA VINDIŠ MISS SLOVENIJE '96
PrišlOf videla, zmagala
Ptujčani smo znova v središču pozornosti slovenske javnosti. Tokrat gre zasluga brhki, simpatični,
samozavestni dolgonogi rjavolaski, 18-letni Alenki Vindiš s Kicarja, ki je s svojim šarmom osvojila
obe žiriji - strokovno in radijskih postaj Slovenije, ki so bile izbrane, da sodelujejo v glasovanju v
okviru finalnega izbora Miss Slovenije za Miss sveta.
Alenka Vindiš, ki se bo kot no-
silka naslova najlepše Slovenke
udeležila svetovnega izbora v in-
dijskem turističnem paradižu
Bangalore, je odkritje druge
ptujske avdicije za manekenke,
katere glavni organizator je bila
družba Radio-Tednik.
V finalu se je za prestižni naslov
miss Slovenije, ki je potekal v pro-
dukciji ekipe TMR, potegovalo
dvanajst lepotic, ki so se
predhodno udeležile šestih regio-
nalnih tekmovanj in izbora miss
Ljubljane. Letos se je za tekmo-
vanje prijavilo 120 kandidatk,
med temi pa jih je organizator -
Videoton Geržina - izbral 86; v
polfinale se jih je uvrstilo 21 in v
finale 12. Ptujska dekleta so se le-
tos odlično odrezala. V polfinalu
so bile kar tri: Gordana Ogrizek,
Barbara Cenčič in Alenka Vindiš,
v finale pa sta se uvrstili Barbara
Cenčič in Alenka Vindiš ter obe
navdušili: Alenka je zmagala, Bar-
bara je bila četrta.
V šotoru oddaje Poglej in zade-
ni, kjer je potekal finalni izbor, je
bil oder grajska kulisa, v srednje-
veški stil pa so bili odeti tudi nas-
topajoči, žirija in napovedovalca.
lanskoletna miss Teja Boškin, ki
je tudi letos podobno kot na slo-
venskem izboru za miss in tudi
svetovnem izboru nosila kreacije
Barbare Plaveč, in napovedovalec
Janez Dolinar. Na prireditvi so se
še najbolje izkazale lepotice, kar
kaže na to, da je manekenstvo v
Sloveniji po kvaliteti vse više. Te
so se skoraj brez izjeme izkazale
tudi kot dobre predstavljalke le-
pot in bogastva slovenskih gra-
dov, med katerimi pa začudo ni
bilo ptujskega, ki je zagotovo med
najlepšimi v Sloveniji, povrhu pa
smo Ptujčani imeli v finalu kar
dve predstavnici, zamisel pa je
bila, da dekleta predstavljajo gra-
dove krajev, od koder so. Ker je
oddaja finalnega izbora za miss
Slovenije izbrana oziroma
vključena v program promocije
Slovenije v tujini in tudi kot rep-
rezentančna oddaja POP TV pri
komuniciranju s tujino, je
začudenje toliko večje.
Napovedovalki Teji Boškin se je
poznalo, da se je nastop
pripravljala premalo časa, čeprav
ji kvalitete glasu ni mogoče očita-
ti. Za ponesrečeno bi lahko oceni-
li tudi srednjeveške kostume nas-
topajočih. Lepoticam gre torej
zasluga, da je vtis o prireditvi še
zadovoljiv.
Po treh izhodih - v športnih
oblačilih, kopalkah in večernih
toaletah - je strokovna žirija izbra-
la šest superfinalistk, med kateri-
mi sta bili tudi obe Ptujčanki,
Alenka Vindiš in Barbara Cenčič.
V ocenjevanje šestih so se
vključile tudi regionalne radijske
postaje. Že prvi poskus ocenjevan-
ja lepotic na tak način se je poka-
zal kot ne najbolj posrečen.
Ocena je, da je tokrat le bila iz-
brana prava lepotica, ki ima tudi
največ možnosti, da popravi
uvrstitve slovenskih lepotic na
dosedanjih svetovnih izborih. Te
so tudi povedale, da je nova slo-
venska miss simpatična in samo-
zavestna. Eden od članov žirije.
slikar Jure Cekuta, se je takole iz-
razil o Alenkini lepoti: "Ustreza
vsem elementom, da se lepota lah-
ko prenese na slikarsko platno, in
tudi skladnost ostalih komponent
je takšna, da je odločitev vodila v
to smer!"
Odločitev za miss Slovenije je
Alenko Vindiš presenetila, prese-
nečeni pa so bili tudi vsi drugi, še
najbolj novinarji, ki so še na po-
poldanski tiskovni konferenci sta-
vili na Martino Koražijo, Tatjano
Tutan, Stančko Sukalo ... Takoj
po uradni razglasitvi je Alenka
Vindiš povedala, da je tako prese-
nečena, da sploh ne more govoriti.
Priložnost za pogovor se je
ponudila v nedeljo, ko smo jo
obiskali na domu na Kicarju, kjer
se je zbrala vsa družina. Vsi so bili
Alenkine zmage zelo veseli. V pri-
jetnih trenutkih, ki jih ne doživi
vsak, dani so le redkim, je v zraku
visel strah, kako bo s šolo, saj jo
do odhoda v Indijo, kjer bo ostala
tri tedne, čaka veliko obvez, ki se
bodo raztegnile čez celo leto, koli-
kor bo trajala njena krona. Kljub
vsem zvezdnim trenutkom, ki jo
še čakajo, je odločena, da končna
šolo in da prične študij psihologi-
je. Želi si, da bi bila v življenju
srečna, da bi jo imeli ljudje radi.
Njeno življenjsko načelo je, biti
dober. Ne bodo je spremenile ma-
terialne dobrine oziroma nagrade.
ki jih je kot miss sprejela in jo
morda še čakajo. Na njen naslov
bo kmalu prišel tudi fiat punto;
želi si, da bi čim prej opravila
vozniški izpit. Rada pa bi se zah-
valila vsem, ki so ji pomagali, ki
so ji po zmagi na ptujski avdiciji
za manekene pomagali, da je
vztrajala naprej in da so dvoipol-
mesečna prizadevanja uspela. To
so bili predvsem fitnes studio
Panter, profesor Vlado Čuš in nje-
gov studio 01ympic, Metod Pek-
lar in plesni studio Mambo, Bar-
bara in Sonja Plaveč, Mihaela No-
vak, Vesna Dolenc, Janko Ranfl in
Majda Goznik.
Z izvolitvijo Alenke Vindiš za
miss Slovenije se ptujskemu okol-
ju ponuja enkratna priložnost za
promocijo, ki bi jo kazalo izkoris-
titi. Avditorij tri milijarde gledal-
cev po svetu, kolikor jih bo
spremljalo letošnji finalni izbor za
miss sveta, se zgodi redko in je na
voljo le izbranim posameznikom-
ki pa brez podpore okolja žal ne
morejo uspeti.
Alenka Vindiš je svež obraz slo-
venske lepotne in manekenske
scene. Posrečilo se ji, kar se 1^
redkim, zmagala je že na prvem
lepotnem tekmovanju, ki se ga
udeležila. Prepričani smo,
bomo o njej še slišali.
Majda Gozn'*^
Najlepše tri in miss fotogeničnosti (od leve): prva
spremljevalka Martina Koražija, zmagovalka Alenka
Vindiš, druga spremljevalka Stančka Sukalo in miss
fotogeničnosti Petra Kramer
Utrinek s prireditve - izhod v kopalkah
V pričakovanju razglasitve superfinalistk. Foto: M. Ozmec
f EDNIK 3. OKTOBER 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 9
$ELA / ZAHTEVAJO SVOJO KRAJEVNO SKUPNOST
'Volitve v KS Dolena bomo bojkotirali''
X ustanovitvijo občine Videm so krajani vasi Sela izrazili
^eljo, da ustanovijo svojo krajevno skupnost, pridružili pa bi
je jim še krajani Trnovcev, Barislovcev, Zgornje Pristave in
0a Popovcev. Zupan Franc Kirbiš jim je na zboru občanov
pri tem ponudil pomoč. Dogovorili so se, da v primeru
sedanje organiziranosti občine ustanovijo krajevno skup-
nost Sela, v primeru ukinitve krajevnih skupnosti in če bodo
y,logo krajevne samouprave prevzeli vaški odbori, pa je us-
tanovitev krajevne skupnosti nepotrebna.
jetnik Srečko Svenšek, ki v
občinskem svetu zastopa inter-
ese občanov iz omenjenih vasi, je
v skladu s tem dogovorom pod-
piral ukinitev krajevnih in pou-
jarjeno vlogo vaških skupnosti.
Občinski svet je začel postopek
za spremembo statuta občine, z
njim pa se niso strinjali svetniki,
Id predstavljajo interese krajev-
nih skupnosti Podlehnik in Le-
skovec. Tudi njihovo stališče je
razumljivo, saj imajo krajevne
skupnosti na redko naseljenih
haloških območjih pomembno
vlogo. Tako je ostalo pri dose-
danji organiziranosti in župan je
razpisal volitve v svete štirih ob-
stoječih krajevnih skupnosti:
Videm, Leskovec, Podlehnik in
Dolena Srečko Svenšek je proti
takemu razpisu protestiral in za-
tem ogorčen zapustil sejo občin-
skega sveta. V pogovoru za Ted-
nik pa je svoje ogorčenje po-
drobneje pojasnil:
"V krajevni skupnosti Dolena
smo bili krajani Sel in okolišldh
vasi, ki bi z nami ustanovile
iiovo KS, vedno zapostavljeni.
Čeprav smo kot strnjeno naselje
v blagajno KS Dolena prispevali
precej denarja, smo dobili naj-
manj. Še danes imamo na našem
območju komaj kakih 20 tele-
fonskih priključkov, Sela so
neurejen kraj, šola je v slabem
stanju, nimamo niti športnega
igrišča. Poleg tega je svet krajev-
ne skupnosti Dolena že zdavnaj
razpadel in za nas ta krajevna
skupnost sploh več ne obstaja.
Igor Galič, ki je bil imenovan za
predsednika vaškega odbora
Sela in koordinator vaških odbo-
rov v bivši KS Dolena, je pred
Icratkim odstopil. Sprašujem se,
kdo bo sploh organiziral in izve-
del volitve. Čeprav smo po števi-
lu krajanov močni, bi bili v mo-
rebimem svetu KS Dolena v
manjšini in bi svojo voljo težko
uveljavili. Moti me tudi stališče
župana, da se o teh zadevah z
nami ne bo več pogovarjal."
Kaj boste torej storili?
Srečko Svenšek: "Župana
bomo še enkrat povabili na po-
govor. Če ne bo pristal, ali če ne
bo mogoče uskladiti naših inter-
esov z občinskimi, bomo volitve
bojkotirali. Krajani smo vzeli
obljubo župana resno in želimo,
da jo uresniči!"
V občini Videm se torej precej
zapleta. Kaže, da vodstvo ne zna
dovolj prisluhniti željam in po-
trebam krajanov. Medtem ko si
je na čelu z županom prej na vso
moč prizadevalo ukiniti krajev-
ne skupnosti in kot nepravne
osebe uvesti vaške skupnosti, se
po neuspehu na tem področju lo-
teva volitev po starem Dejstvo
je, da sta na območju Haloz
trdni krajevni skupnosti Lesko-
vec in Podlehnik krajanom po-
trebni. Dejstvo je tudi, da je kra-
jevna skupnosti Videm že nekaj
let ohlapna tvorba nekaj močnih
vasi, ki vlečejo bolj vsaka v svojo
smer, kot držijo skupaj. Vas
Tržeč je celo uvedla svoj krajev-
ni samoprispevek. Krajevna
skupnost Dolena je v bistvu že
razpadla, od nje se želijo odcepiti
omenjene vasi, tudi od občine pa
se želita odcepiti zaselka Dolena
in Bolečka vas, da načrtov in
želja KS Podlehnik niti ne
omenjamo. Je od volitev v takih
razmerah mogoče pričakovati
realno izraženo voljo občanov?
J. Bračič
Srečko Svenšek, svetnik občine
Videm: "Volitve v svet KS Do-
lena bomo bojkotirali!"
ORJMOŽ / 50. OBLETNICA MALE MATURE
Sreimje spominov
Pred dnevi so se srečali nekdanji dijaki Državne nižje
gimnazije Ormož, ki so kot prva povojna generacija pred
50 leti končali četrti razred in opravili "malo maturo". V
oddelku jih je bilo 33, osem je že pokojnih, na srečanju,
ki so ga imeli v zasebnem gostišču Viher v Zerovincih, pa
se jih je zbralo petnajst.
Po končani nižji gimnaziji tih je velika večina nadaljevala
šolanje in se pozneje uveljavljala v različnih poklicih - od elektri-
karja, poklicnega voznika, slaščičarja, poklicne pevke, poštne
uslužbenke, gledališkega igralca do odvetnika in inženirjev raz-
nih strok. Kar šest se jih je odločilo za pedagoški poklic, štirje za
vojaškega. Večina je opravljala svoje delo v Sloveniji, štirje na
Hrvaškem, dve v Srbiji, eden pa stalno živi v Nemčiji.
V zadnjem obdobju se srečujejo vsako leto, vedno v drugem
kraju ormoške občine, in obujajo spomine na težke medvojne čase
in prav tako težka prva povojna leta.
Teles* in foto: Franček Mlinaric
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / ZUPANOVA TISKOVNA KONFERENO\
Mlade ljudi zadržati z napredkom
Občina Destrnik - Trnovska vas je poznana po ilovnatih
slovenskogoriških tleh, močvirnatih travnikih, z grozdjem
obloženih trtah in bogatih sadovnjakih, je novinarjem orisal
občino župan Franc Pukšič, ki je bil v minulem tednu skli-
catelj prve tiskovne konference. Z njo je predstavil delo in
življenje občine s 5103 prebivalci, potem pa povabil še na
potep po naseljih in na trgatev.
V občini Destrnik - Trnovska
vas imajo pogimi in srce, nekaj
sposobnih zanesenjakov in tim
ljudi, ki veliko prispeva k na-
predku krajev, je povedal župan
Pukšič. Prav zato se v tej občini,
kjer je doma poljedelstvo, živi-
noreja, vinogradništvo ter sad-
jarstvo, še kako splača živeti.
Ljudje z občino kot novo obliko
lokalne samouprave še danes
niso zadovoljni, pa jim na drugi
strani le uspeva uresničevati tis-
te ideje, o katerih so nekdaj le
premišljevali. Eno teh idej je
župan Pukšič omenil že na
začetku, navezuje pa se na iz-
gradnjo novega vodovodnega
omrežja. Vodovodni sistem
Strmec - Jiršovci je v zadnjih
tednih prinesel olajšanje za 120
gospodinjstev, gradnja vodovo-
med Trnovsko vasjo in Vito-
ttiarci pa še poteka.
'Letos smo modernizirali že 20
kilometrov cest in občani smo
Prispevali svoj delež za podlago,
odvajanje voda in bankine. Naša
prioriteta je tudi razvoj teleko-
munikacijskega sistema, saj se
lahko že pohvalimo z 90 odstotki
pokritega omrežja na Destmiku,
v Trnovski vasi pa je akcija tudi
že stekla. Šolsko ministrstvo
nam do danes še ni nakazalo niti
tolarja za gradnjo prizidka pri
OŠ Destrnik, mi pa smo za in-
vesticijo porabili blizu 30 milijo-
nov tolarjev. Drugi dve šoli ima-
ta že narejena idejna projekta.
To pa je le nekaj investicij, kajti
z gradnjo infirastruktumih ob-
jektov bomo preprečili, da bi
mladi zapuščali naše kraje, tudi
doma bodo laliko našli zaposli-
tev," je med drugim povedal
župan Pukšič.
Občina si 20 milijonov sred-
stev pridobi na različnih mi-
nistrstvih, dodame finance ji
prinaša samoprispevek v KS,
samo njene investicije pa na leto
znašajo tudi do 90 milijonov to-
larjev. S 190 milijoni tolarjev
težkim proračunom bi težko de-
lali, obenem pa so med tistimi
sedmimi občinami, ki nimajo
lasmega vira dohodka. Sklad
kmetijskih zemljišč na njihovem
območju dobi tudi 30 milijonov
tolarjev, občina Destrnik -
Trnovska vas pa od tega deleža
nima nobene koristi. Župan
Pukšič poudarja, da bi bilo
težko tudi brez sredstev
občanov, ki morajo preveč
plačali za vodovodne in telefon-
ske priključke (tudi do 230 tisoč
tolarjev).
Letos je bilo v občini Destrnik
- Trnovska vas sedem rednih sej,
je povedal predsednik občinske-
ga sveta Venčeslav Kramber-
ger, nekajkrat so se morali sesta-
ti na izrednih, poleg tega pa niso
imeli veliko težav pri sprejeman-
ju zaključnega račima in pro-
račima. Sicer pa so med devetimi
občinami prvi, ki so soglasno
sprejeli predlog delitvene bilan-
ce. Dvanajst odborov pri svetu je
zadolženih za posamezna po-
dročja, zakonitost županovega
dela in občinske uprave pa je
pod očesom nadzornega odbora,
smo slišali na konferenci.
Tudi v zdravstvu ne gre vse
gladko, saj gradnja zdravstvene-
ga doma v Trnovski vasi traja
predolgo, bogatejši pa so
predvsem zaradi kulturnih pri-
reditev in številnih društev.
Radi bi naselili tudi opuščene
domove po vaseh in tako na nek
način pomagali osmim prosil-
cem socialnih stanovanj ter se
poskusili v vlogi posrednika.
00 sv. ANDRAŽA 00
ORSnUE
Potem ko je bilo uradnega dela
tiskovne konference skoraj že
konec, je sledil ogled nekaterih
naselij v občini - od sv. Andraža
prek Pesniške doline do Destr-
nika. Ustavili smo se na Drstelji,
na turistični kmetiji pri Lacko-
vih. Novinarske trgatve tokrat
ni bilo, saj je grozdje še čakalo na
nove sončne žarke. Okusna hra-
na, žlahtna kapljica in
destmiška godba na pihala pa so
popestrih dan, preživet v občini
Destrnik - Trnovska vas.
S pripravo tiskovne konference
naj bi javnost izvedela več o delu
in življenju slovenskogoriške
občine, župan Franc Pukšič s
sodelavci pa bo poskrbel za
kakšno še v prihodnje.
Besedilo in posnetki:
Tatjana Mohorko
Čeprav "novinarske" trgatve ni bilo, pa je bila potem pokušnja vina i
^faltiran 800-metrski odsek ceste Levanjci - Dolič
MARKOVCI
Srečfift/e sošolcev
v Markovcih so se pred krat-
kim srečali sošolci, rojeni leta
1931. Prišli so od blizu in daleč.
Najprej so obiskali cerkev, kjer
je bila maša za še žive in že po-
kojne sošolce. Umrlo jih je že de-
vet. Maševal je pater Franc
Obran, sošolec jubilantov. Obu-
dil je spomine na prehojeno živl-
jenjsko pot, na kateri so preživeli
kar štiri vladarje. Vsak je prine-
sel kaj slabega, pa tudi dobrega.
Po maši so se odpeljali v gos-
tišče Janžekovič v Stojnce, kjer
so jim stregli do ranega jutra,
trio Pleh pa je veselo igral ter po-
daljšal vesele urice srečanja.
Slavica Zupanič
Foto: Laura
10 - NAŠI KRA.11 IN UUDJE
3. OKTOBER 1996 - TEDNIK
PTUJ / ODKUPNE CENE GROZDJA
Tudi letos alronfa-
€ija in poraiun
ODKUP GROZDJA BO PO USTALJENI NAVADI V PREDELOVALNEM CENTRU
KLETARSTVA SLOVENSKE GORICE - HALOZE, VSAK DAN OD 8 DO 21 URE
Roke trgatve za posamezne
sorte grozdja določi upravni
organ. Pridelovalci morajo pri
izplačilu za grozdje predložiti
izpis iz registra proizvajalcev
vina in grozdja, ki ga najka-
sneje do 30. novembra dobijo
na upravni enoti za kmetijst-
vo v Ptuju. Da ne bo proble-
mov pri izplačilu, mora vsak
pridelovalce ob oddaji
grozdja predložiti šifro, ki je
razvidna iz kooperacijske po-
godbe ali hranilne knjižce
HKS Ptuj.
Akontacijske cene za
letošnje grozdje so določene na
osnovi plačila za grozdje lan-
skega letnika, skupaj s
poračunom, ki je sledil pri
zadnji - četrti akontaciji. Tudi
letos bodo prejeli vinogradniki
grozdje plačano v štirih trime-
sečnih obrokih z končnim
obračunom, ki je lani znašal na
akontacijsko ceno 12 odstot-
kov. Po koncu trgatve bodo
določili povprečno stopnjo
sladkorja za posamezno sorto
grozdja, ki bo služila za akon-
tacijsko ceno. Odstopanja
navzgor ali navzdol bodo pri-
nesla pribitke ali odbitke v
višini dveh odstotkov za vsako
višjo ali nižjo stopnjo sladkor-
ja.
Akontacijske cene bodo nas-
lednje: traminec 200 tolarjev,
renski rizling 145, beli pinot, mo-
dri hurgundec, sauvignon, char-
donnay, rumeni muškat in kemer
118 tolarjev. Akontacijska
cena za laški rizling bo 104 to-
larje, zaželenisilvanec 95 tolar-
jev, za šipon, mešano belo in ran-
fol 89 tolarjev, za žametno črni-
no ter modro frankinjo pa 70 to-
larjev za kilogram.
JB
PTUJ / V MERCEDESOVEM SALONU DOMINKO
Menedesov športni coupe
v Mercedesovem avtosalo-
nu Dominko na Ptuju so
18. septembra predstavili
javnosti dvovratni športni
coupe Mercedes SLK 200.
Gre za lahkotno in za-
nesljivo vozilo, ki se ponaša
z izrazito športno linijo in
Mercedesovo tradicijo: mo-
tor spredaj, pogon zadaj.
Vožnjo pod modrim nebom
omogoča zložljiva streha, ki s pri-
uskom na gumb izgine v zadnji
del vozila. Tudi notranjost mode-
la je špormo-fiinkcionalna, saj ima
svojstven usnjen volan, kromirane
okrogle merilnike, športne usnje-
ne sedeže, elegantno temno
srednjo konzolo in seveda bogato
ponudbo barv.
Osnovna cena mercedesa SLK
200 je nekaj čez 71 tisoč mark,
inačica SLK 230 pa velja 11 tisoč
mark več.
-OM
Za novega lepotca iz Mercedesove hiše je bilo kar precej
zanimanja. Foto: M. Ozmec
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Kako gospodarno
pridelovati pšenito
V Sloveniji pridelamo veliko manj pšenice, kot je potrebu-
jemo za svoje potrebe. Potreben je torej uvoz in to
predvsem kakovostnejše pšenice. Ta podatek pove, da ob
pridelovanju pšenice ni strahu za prodajo pridelka. Seve-
da pa mora pšenica ustrezati pogojem kakovosti in pri od-
kupu ne sme imeti večjega odstotka primesi in polomlje-
nega zrnja. Tudi pri pridelovanju pšenice lahko dosežemo
dobiček. Temeljno pravilo dobrega gospodarja pravi:
doseči čim večji dohodek na enoto površine z najnižjimi
stroški. Ker kmetovalci nimajo velikega vpliva na obliko-
vanje odkupne cene pridelka, je treba nameniti več pozor-
nosti zniževanju lastne cene.
Pšenica je poljščina, pri kateri
se s ponovno setvijo pšenice po
pšenici zanesljivo zmanjša pri-
delek in povečajo stroški in to
zaradi potrebe po večjem varstvu
pred boleznimi. Pridelovanje z
nižjimi stroški je mogoče edino
v kolobarju. Naslednji korak pri
jesenski setvi je obdelava tal. Tla
za setev pripravimo s čim manj
prehodi težkih strojev. Pri setvi
pšenice po krompirju ali slad-
korni pesi večinoma ni treba
orati, temveč njivo po potrebi
podrahljati ter odvisno od
vlažnosti tal z vrtalkasto brano
ali samo s predsetvenikom pri-
praviti za setev. Za setev pšenice
po koruzi je v naših razmerah
potrebno oranje. Pred zaoravan-
jem koruznice je le-to treba do-
bro sesekljati. Orjemo v času op-
timalne vlažnosti, kar je posebno
pomembno na težjih tleh, ki se
težko pripravijo, če so orana pre-
več vlažna. V nasprotnem pri-
meru je potrebno opraviti enega
do dva, včasih tudi več prehodov
s krožnimi branami ali vrtavkas-
to brano, kar podraži stroške pri-
delave.
Jeseni lahko znižamo stroške
pridelave s pravočasno setvijo. V
Podravju so ugotovili, da za obi-
len pridelek pšenice v optimal-
nem toku setve ni potrebna viso-
ka gostota setve, ampak je dovolj
že 350 do 500 kaljivih zrn na
kvadratni meter ali 200 do 250
kilogramov semena na hektar.
To velja, če je setev opravljena
do 15. oziroma 20. oktobra.
Pšenica, posejana v tem času, se
začne razraščati že v jeseni, raz-
vije močan koreninski sistem,
sposoben izkoristiti razpoložlji-
va hranila, in ob ustrezni tehniki
pridelovanja spomladi davisoke
pridelke. Povečana količina se-
mena ne more kompenzirati iz-
gube pridelka zaradi prepozne
setve. Pšenica mora biti posejana
s sejalnicami na globino 3 do 4
centimetre. Pri tej setvi rastlina
oblikuje razrastišče 1 do 2 centi-
metra pod površino tal, s čimer
je zavarovana pred zmrzaljo, ko-
renine se tako lahko spomladi
regenerirajo.
Naslednji korak, pri katerem
lahko varčujemo, je varstvo po-
sevka pred pleveli. Po kalkulaci-
ji obsegajo stroški varstva pred
pleveli 8,5 odstotka vseh
stroškov, stroški varstva pred
boleznimi in škodljivci pa še do-
datnih 10 odstotkov. Varčevanje
pri uporabi herbicidov je
mogoče edino tedaj, če dobro
poznamo njivo, na kateri pride-
lujemo pšenico, plevele in
učinek herbicidov na plevele.
Zato je uporaba herbicidov po
vzniku pšenice in plevelov jeseni
ali zgodaj spomladi bolj
smotrna, saj je odločitev za upor-
abo posameznih pripravkov
lažja, ker lahko na njivi ugotovi-
mo, katere plevele je potrebno
uničiti. V naših razmerah pripo-
ročamo škropljenje takoj po set-
vi na težjih in vlažnih tleh, kjer
je pravočasna spomladanska
raba vprašljiva zaradi raz-
močenih tal, ali pa pri zgodnjih
setvah, če je zapleveljenost
močna.
Področje gnojenja pšenice je
del, na katerem je zniževanje
stroškov mogoče, vendar je za
pravilno odločanje treba poznati
založenost tal. V primeru zadost-
ne založenosti lahko temeljno
gnojenje opustimo in opravimo
samo dognojevanje spomladi. Z
uporabo organskih gnojil
predvsem gnojevke, ki jo imajo
kmetje doma, lahko nadomestijo
del hranil. Ob poznavanju stanja
založenosti v tleh in uporabi
gnojevke je mogoče temeljno
gnojenje z mineralnimi gnojili
jeseni opustiti in ga po potrebi
opraviti spomladi.
Z upoštevanjem dosledne
tehnologije je mogoče doseči na
večini njiv pridelek nad 5 ton po
hektarju. Izjema so le prevec
mokre njive, na katerih pozim'
dlje časa stoji voda, zaradi česar
pridelek propade. Vprašljiva )^
tudi pridelava na močno kislih
tleh, kjer se je pridelovanju
pšenice ali ječmena najbol)^
izogniti. Za pridelavo na močno
kislih zemljiščih priporočamo
in tritikale, s katerimi lahko do-
segamo pridelek nad 5 ton, P^'
čemer je pridelovanje donosnO'
Tonček Horvat, ing. agf"
Kmetijska svetovalna slui^
OZ VŽ Ptuj
ORMOŽ / OBRTNA ZBORNICA
Predstavitev pokliiev
na ieljskem sejmu
Po zaključku Mednarodnega obrtnega sejma v Celju
je predsednik ormoške območne obrtne zbornice Ivan
Kukovec dejal, da je z udeležbo domačih obrtnikov za-
dovoljen. Pri pripravah so zasledovali dva cilja: želeli
so animirati čim več obrtnikov in podjetnikov, da se
predstavijo na sejmu, istočasno pa so organizirali og-
led sejma za svoje člane in zaposelne delavce. OOZ
Ormož se je na sejmu predstavila na 30 kvadratnih
metrih razstavnega prostora, razstavljali pa so
predvsem obrtniki iz Središča ob Dravi.
Pri zbornici se zavedajo, da nekateri poklici dokončno preha-
jajo v tipično obrtniške in bodo mojstri kmalu v večjem številu
sprejemali vajence, v začetku najbrž iz ožje družine, saj obrt-
ništvo temelji na tradiciji prehajanja iz roda v rod. Tudi pri
obrtni zbornici Slovenije so opazili, da je že vrsto let premalo za-
nimanja za nekatere poklice, ki se izvajajo po modelu izo-
braževanja za obrt in drobno gospodarstvo. Zato so se v sodelo-
vanju s slovenskim centrom za poklicno izobraževanje odločili,
da te poklice približajo mladim, ki se odločajo o svojem na-
daljnjem šolanju in poklicni poti. Predstavili so poklice zidar,
tesar, dimnikar, sobopleskar, usnjarski galanterist in konfekcio-
nar, monter vodovodnih naprav, klimatskih naprav in številne
druge. Na organizirano predstavitev poklicev so se prijavile do-
mala vse šole v občini. Ogleda se je udeležilo 172 učencev,
stroške prevoza pa je prevzela obrtna zbornica Ormož.
vk
ORMOŽ / TRGATEV SE JE PRIČELA
Kanina ie pobrana
Letošnja trgatev se je že pričela, s 1. oktobrom pa so
ormoški vinogradniki prejeli še zadnje doplačilo za lan-
sko grozdje v višini 17 odstotkov. Tako znaša skupno do-
plačilo za lanski letnik 25 odstotkov. Na sistem
mesečnega plačevanja so se vinogradniki že privadili,
upošteva pa podražitve vin in stanje prodaje.
Po trenutnih anlizah, ki jih
opravlja kmetijski zavod, je
letošnja letina zelo podobna lan-
ski. Nabrž pa bo količinsko bo-
gatejša, tako da v ormoški kleti
pričakujejo 120 vagonov.
Potem ko sta ranina in rizva-
nec že pobrana - pridelka je bilo
91.225 kilogramov - obirajo beli
pinot za peneče vino, chardon-
nay in sauvignon. Pričetek trgat-
ve poznih sort pričakujejo okrog
10. oktobra, ko bo najbrž tudi
največja gneča na edinem spre-
jemnem mestu - ormoški vinski
kleti. Ivo Grešnik, vodja vino-
gradniške proizvodnje pri Kme-
tijski zadrugi Ormož, vinograd-
nikom priporoča, da s trgatvijo
počakajo, dokler je le mogoče,
saj se je lani marsikdo prenaglil s
trgatvijo, kar se je poznalo v de-
narnici. Lani so prvič ocenjevali
tudi zdravstveno stanje grozdja;
bilo je zelo dobro, tako da letos
ni potrebe po tovrstnem katego-
riziranju.
In cene? Za prvo kvalitetno
skupino, kamor spadajo sivi pi-
not, muškat otonel in rumeni
muškat bodo za kilogram grozdja
s 14-odstotno sladkorno stopnjo
plačali 120, za 22-odstotno pa
288 tolarjev. Grozdje s srednje
visokim sladkorjem 17 do 18 sto-
pinj bo po 200 tolarjev. Za slad-
korne stopnje nad 23 odstotkov
se obračuna 13 tolarjev za odsto-
tek. V srednji kvalitetni skupini
so beli pinot, chardonnay, zeleni sil-
vanec, traminec, sauvignon in ren-
ski rizling. Cene za kilogram
grozdja pa se gibljejo med 100 in
206 tolarji. Dodatek za sladkor-
no stopnjo nad 23 odstotkov
znaša 6 tolarjev. Največje
količine grozdja bodo gotovo
plačane po lestvici za tretjo kva-
litetno skupino, v kateri so laški
rizling, šipon, ranina, kemer, rizva-
nec in mešano grozdje. Cena se
giblje od 55 do 134 tolarjev za
kilogram. Za sladkorne stopnje
nad 22 odstotkov se dodajo 3 to-
larji.
Cene so akontacijske in so v
povprečju za 25 odstotkov višje
od lanskih. Izplačila bodo odvis-
na od prodaje vina in gibanaj
prodajnih cen vina. Pa prijetno
trgatev!
Viki iCiemenčič
f EDNIK - 3. OKTOBER 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE -11
^DGOnCI/ NOVINARSKA KONFERENCA
ljubiteliska kultura - turizem - mediii
^rta Bombek iz Podgorcev je bila v ponedeljek odlična gpsti-
{gljica udeležencev novinarske konference, ki jo je pripravila
Občinska zveza kulturnih otganizacij Ormož. Prisotni so za-
^1 čakali na državnega sekretarja za turizem Petra Vesenjaka,
[a je svojo udeležbo potrdil, zato pa so v razpravi sodelovali
predstavnik Turistične zveze Slovenije Pišek ter predstav-
niki timstičnih društev in političnih strank ormoške občine.
Predsednica OZKO Ormož
/Uenka Curin Janžekovič je
prisotne pozdravila v "deželi,
čudoviti kakor iz lepih sanj" in
predstavila projekt, ki naj bi lju-
biteljski kulturi dal novo dimen-
zijo in jo povezal s mrizmom:
Ker živimo v deželi klopotcev,
smo našo prvo in tudi osrednjo
prireditev poimenovali Cas klo-
potcev. V njej bomo gradili vez
med pomembno gospodarsko
panogo v občini - vinograd-
ništvom, turizmom in ljubi-
teljsko kulturo. Vse več kmečkih
gospodarjev in gospodinj raz-
mišlja o dopolnilni dejavnosti,
turizma pa brez ohranjene kraji-
ne, arhitekture in običajev ni.
Vse to nam je uspelo najti pri
Janku Klanjčarju, kmem iz Vo-
drancev, ki bo letošnjo trgatev
pripravil z brači - turisti. Turis-
tična agencija Sonček iz Maribo-
ra je bila nad našim predlogom
navdušena. Da pa bo še bolj za-
nimivo, bomo turiste z želez-
niške postaje Središče v trgatev
popeljali s konjskimi vpregami.
Za domačo hrano bo poskrbela
gospodinja Stanka, za dobro vol-
jo pa Daniel Cajnko."
Kulturniki si bodo prizadevali
ohraniti tudi slikarsko kolonijo,
ki je bila prvič organizirana leta
1985 pri Sv.Tomažu. S krajšimi
prekinitvami je preživela vse do
danes, ustvarjenih pa je bilo
okrog 120 slik, ki so sedaj depo-
nirane na različnih mestih. Pri-
reditev naj bi se nadaljevala vse
do martinovega. S tem pa bi lju-
biteljska kultura pridobivala
tudi vrednost na tržišču.
Prihodnje leto naj bi dodatno
vsebino dobil mdi festival godb
v zabavnem programu. Ena
glavnih pomanjkljivosti je, da ob
takšnih dogodkih mesto Ormož
ne živi z dogodkom in od njega.
Nova zamisel pa so poletne kul-
turne prireditve, na katerih naj
bi se predstavili najboljši ljubi-
teljski ustvarjalci v občini po iz-
boru medijev. Tukaj seveda niso
mogli mimo gledališke skupine
Velika Nedelja, ki že sama
načrtuje podoben projekt. Za
prihodnjo sezono najavljajo
spektakel - Miklovo Zalo na
prostem. Kot je dejal Anton
Zimibar, so doslej turistične
agencije nas vozile v svet, sedaj
pa je čas, da se stvari obrnejo in
da pripeljejo turiste k nam.
Viki IGemenčič
PTUJ / RAZSTAVA PTUJ NA RAZGLEDNICAH OD 1891 DO 1945
Daslei UoM 80Q rmliinih
raiglednii Ptuia
Pred tridesetimi leti je Drago Selinšek pri svojem bratu prvič
opazil stare razglednice, nato pa nanje pozabil, tako kot po-
zabimo mnogo stvari iz svoje mladosti. Pred sedmimi leti pa
je pričel zbirati razglednice tudi sam. Zbral jih je že blizu 400
z motivi Ptuja in bližnje okolice ter nekaj mariborskih. Do
konca oktobra razstavlja 270 najzanimivejših ptujskih razg-
lednic v galeriji Drava v Vošiijakovi 2 na Ptuju.
Listati stare razglednice je kot
sprehajati se po ulicah pred pet-
desetimi ali celo sto leti. Lahko si
ogleduješ stavbe, ki jih danes ni
več, obrežje Drave, Id ga je v no-
vejšem času zalila kanalska voda,
idilične rešitve v mestnem parku
in Ljudskem vrtu, ki jih danes ne
znamo več obuditi k življenju.
Ptuj je zrasel predvsem zaradi
vojakov, ki so jih nastanile tu raz-
lične državne ureditve v zgodovi-
ni. Tradicija se je ohranila in na
razglednicah s preloma stoletja še
najdemo vojašnico sredi mesta,
pa vojaško stavbo ob Raičevi uli-
ci, vojake pred dominikanskim
samostanom...
Drago Selinšek ocenjuje, da je
bilo doslej natisnjenih med 700
in 800 različnih razglednic Ptuja.
Sam novejših ne zbira, pač pa ga
zanimajo samo predvojne. Raz-
stavo je zamejil z letnicama 1891,
iz tega leta je namreč prva pozna-
na pmjska razglednica, in 1945,
razstavil pa samo razglednice z
različnimi motivi. Najbolj je na-
klonjen razglednicam z motivi
zgradb in ulic, saj se te najbolj
spreminjajo, manj pa splošnim
panoramskim motivom. In med
vsemi mu je najbolj pri srcu šest
razglednic z motivi z Brega, od
koder je doma. Gotovo pa je po-
sebne pozornosti vrednih tudi
osem razglednic z motivi Aloisa
Kasimirja, na Dunaju rojenega
slikarja in grafika, ki je mnoga
leta preživel na Ptuju.
Razglednic z motivi Ptuja seve-
da običajno ne najdeš na Ptuju,
pripoveduje Drago Selinšek, pač
pa tam, kamor so jih Ptujčani ali
obiskovalci pošiljali. Veliko jih je
dobil na Češkem, Madžarskem,
pa v Italiji in krajih nekdanje Ju-
goslavije. Tudi sam se udeležuje
borz razglednic, znamk in nov-
cev, kjer filatelisti in numizmati-
ki predmete med seboj zamenju-
jejo, pa tudi prodajajo in kupuje-
jo. Cena? Drago Selinšek pravi,
da je tržna vrednost starih razg-
lednic od enega do osem
tisočakov.
Drago Selinšek je v zadnjih le-
tih že tretji zbiralec razglednic, ki
predstavlja del svoje bogate zbir-
ke ptujski javnosti. Razstava bo v
galeriji Drava na ogled samo do
26. oktobra. Vendar pa načrtuje
skupina zbiralcev in avtorjev be-
sedil izdali knjigo z za sedaj de-
lovnim naslovom Ptuj na starih
razglednicah. Če bo vse po sreči,
že v prvi polovici prihodnjega
leta.
Milena Zupanič
Drago Selinšek razstavlja v ga-
leriji Drava stare ptujske razg-
lednice
ORMOŽ/ RAZSTAVE VABIJO
Bogata slikarska f esen
V Ormožu so na ogled kar ffri razstave.
v prodaj no-servisnem centru
Renault bodo do druge polovice
oktobra razstavljena dela akadem-
ike slikarke Darje Vidic. Njeni
^vareli pritegncji) kupce avtomo-
bilov, saj je glavni motiv njenega
slikarstva erotika. Na nekaterih
^varelih gre za dialog med moško
žensko figuro, v drugem sklopu
Pa za predstavitev ženskega akta.
^lan Pirker pravi, da je v naših fi-
iistrsko zakompleksanih prostorih
■Nenavadno, če se takšnih motivov
'^li ženska, saj je običajno deležna
dvojne kritike: "Najprej ji skupine
'Moralistov očitajo amoralnost in
•^^primernost vsebine oziroma
^Sodbe, nato pa jo likovna kritika,
^ ie ponavadi trendovska in ni na-
l^onjena predmememu slikarstvu,
•"aztrga" zaradi narativnosti, pre-
velik ega verizma in celo zaradi
historicizma, ki se kaže v naveza-
nosti na klasične mojstre iz polpre-
tekle zgodovine."
Od petka pa si v razstavnih pros-
torih ormoškega gradu lahko ogle-
date razstavo fotografij Soncu na-
proti Cirila Ambroža iz Vičancev.
Ambrož je domači publiki znan
kot avtor knjige Priekija in mdi v
tem novem sklopu fotografij ostaja
zvest pokrajini, ki ga privlači. Fo-
tografije narave in njenih razpo-
loženj so ujete v trenutkih, ki jim
je Ambrož s svojo minolto ukazal
naj postojijo, ker so tako zelo lepi.
Iz njih vejeta preprostost, optimi-
zem in večnost.
V avli občiskega poslopja pa si
lahko ogledate razstavo narodnih
noš na področju krajevne skupnos-
ti Ivanjkovci.
vk
PTUJ / BLAGOSLOV
iN PREDSTAVITEV
BANDLOVIH ORGEL
Komeiine
orgle vabijo
Jutri, v petek, 4. oktobra,
ob 18.30 bo v cerkvi sv. Juri-
ja v Ptuju blagoslovitev in
koncertna predstavitev ob-
novljenih Brandlovih orgel.
Blagoslovil jih bo maribor-
ski škof dr. Franc Kramber-
ger, predstavil pa prof Tone
Potočnik iz Ljubljane.
Odbor za obnovo Brandlo-
vih orgel pri Nadžupnijskera
lu^du sv. Jurija prisrčno
vabi vse, ki bi radi prisluhni-
li veličastnim zvokom ob-
novljenega glasbila
Šolski zvone€
oš CIRKULANE - ZAVRČ
# Dan šole v Cirkulanah bodo
letos združili s tematiko turiz-
ma v vzhodnih Halozah. Ob tej
priložnosti bodo petek med 9.
in 19. uro zapolnili s številnimi
ogledi in predstavitvami po
haloški pokrajini. Srečanje
(udeležujejo se ga tudi gostje iz
Ljubljane) bodo pričeli pri
borlskem mostu z modno revijo
Usnjarstva Kokol, sledila bosta
nagovora gorišniškega in
završkega župana, predstavili
bodo borlski in završki grad,
haloško planinsko pot in cer-
kvico sv. Miklavža. Osrednja
prireditev pa bo ob 13. uri pri
šoli v Cirkulanah, kjer bo govo-
ril ravnatelj Franc Kekec,
domačini bodo prepevali
domače pesmi, plesali in poka-
zali tradicijo nekaterih
domačih obrti. Sicer pa bo
praznik OŠ Cirkulane s po-
družnico Zavrč bogatejši tudi z
lovsko razstavo in priložnostno
trgatvijo. Šola pa se tokrat pred-
stavlja še s kratko zloženko, ki
govori o bogastvu in lepotah vi-
norodne pokrajine v vzhodnih
Halozah.
OŠ JURŠINa • Tudi v
Juršincih so osnovnošolci in
delavci tamkajšnje šole pred
mesecem dni začeli novo šolsko
leto s publikacijo Življenje in
delo na šoli. V njej predstavlja-
jo organizacijsko plat šole, od-
delčne razrednike in nekatere
učitelje, dolg pa je tudi sezman
interesnih dejavnosti, ki so se
jim letos pridružili: namizni te-
nis, nogomet, strelstvo in fol-
klora. Sicer pa v tem šolskem
letu šolo v Juršincih obiskuje
244 učencev (med njimi ni
otrok iz Hlaponcev), kar 171 je
vozačev. Ravnateljica Francka
Petrovič pravi, da se poleg šole
v naravi in redne zdravstvene
vzgoje na šoli razvijajo tudi eko
tabori, predvsem pa bodo v tem
šolskem letu dali več poudarka
učencem, ki se srečujejo s
težavami pri učenju.
LJUDSKI VRT, GRAJENA
# Ta teden poteka v Piranu
Mednarodni raziskovalni ta-
bor, ki se ga udeležuje tudi pet
učencev iz Ljudskega vrta in
Grajene z mentoricama. Zakl-
juček raziskovalnega tabora, ki
se ga bodo udeležili še drugi
učenci osnovnih šol Ljudski vrt
in Grajena, bo v soboto.
GRAJENA # Pod vodstvom
mag. Janeza Petka so na šoli
pričeli obsežen ekološki projekt
z naslovom Zmanjšanje odpad-
kov s kompostiranjem, katerega
rezultate bodo predstavili pri-
hodnje leto maja.
OŠ DR- LJUDEVITA PIV-
KA # Ta teden spoznavajo
učenci višjih razredov zdravil-
ne rasdine, začimbe in dišavni-
ce v projektu Narava - zdravje.
Svoje delo bodo predstavili na
razstavi v šoh jutri med 10. in
12. uro.
Zbrali: MZ,TM
miJ/ DRUGI FESTIVAL MLADE USTVARJALNOSTI
Privabili Sto mladih ustvarhltev
Jutri in v soboto bo v Narodnem domu drugi festival mlade
ustvarjalnosti, ki ga tudi letos pripravlja Zveza kulturnih or-
ganizacij Ptuj. V njegovem okviru bodo potekale štiri ustvar-
jalne delavnice, za katere seje bilo potrebno prijaviti, in kul-
turne prireditve, na katere vabijo organizatorji vse, kijih kul-
turni dogodki zanimajo. Na Ptuju bo čez sto mladih iz vse
Slovenije.
Branka Bezeljak Qazer, ki
je festival vodila že lani, je letos
izbrala za nastop in vodenje
delavnic skupaj s člani pri-
pravljalnega odbora Alešem
Stegerjem, Nevenko Gerl,
Dušanom ^ Kirbišem in
Dušanom Šarotarjem ustvar-
jalce in skupine, ki so že opozo-
rili nase, vendar se kot ustvar-
jalci še prebijajo in iščejo nove
umetniške izraze. Pa tudi del-
avnice niso namenjene začetni-
kom na nekem ustvarjalnem
področju, saj dobivajo ti osnov-
na znanja na seminariih in
tečajih. "Čilj in namen festivala
je, da se v delavnicah, ki jih vo-
dijo znani umetniki, zbirajo
mladi ljudje, ki so se že odločili
za ustvarjalno jpot," je dejala
Branka Bezeljak Glazer. 'To
niso delavnice za začetnike, pač
pa za ustvarjalce, ki so se že
odločili za svojo življenjsko pot
in se ob znanih trmetnikih
lahko preizkušajo. Delavnice
so osnova festivala. Lani smo
imeli tri, letos pa smo likovni,
literarni in glasbeni dodali še
gledališko. Upajmo, da bodo
tehnične možnosti v naslednjih
letih omogočile fotografsko in
video delavnico."
Narodni dom bodo tako v pe-
tek in soboto napolnih ude-
leženci štirih ustvarjalnih del-
avnic. Literarno bosta ^vodila
Milan Dekleva in Aleš Šteger,
likovno akademski slikar
Dušan Fišer, glasbeno sklada-
telj Aldo Kumar, gledahško pa
igralec Zijah Sokolovič. Pro-
dukcija vsega, kar bodo mladi
pod vodstvom mentoriev ust-
varili, bo v soboto zvečer v veli-
ki dvorani Narodnega doma in
v Miheličevi galeriji.
Za Ptujčane bodo gotovo za-
nimive obfestivalske priredit-
ve. V gledališču se bo v petek
predstavilo Lutkovno gleda-
hšče Jože Pengov iz Ljubljane z
lutkovno predstavo za odrasle
po besedilu Lojzeta Kovačiča
Zgodbe s panjskih končnic,
zvečer pa bosta v Narodnem
domu hterami večer revij E)ia-
logi in Mentor ter koncert ptuj-
ske skupine Sleazy Snails. V
soboto bosta dva dogodka v
razstavišču pod gradom, in si-
cer koncert resne glasbe, ki jo
izvaja skupina Symphoniaci
Barbari, in Anouilhova Anti-
gona v izvedbi slovenskih di-
plomatov ruske Akademije za
gledališke umetnosti.
MZ
SOlSMCEMTERPfUJ/VIDEOKONFERENCA PO INTERNETU  I
Po Mermtu v Cankarjevem daam
Dvodnevno srečanje o Internetu v Sloveniji, kije bilo oi^anizi-
rano prejšnji teden v Cankarjevem domu v Ljubljani, je pome-
nilo tudi za ptujski Šolski center srednjih šol velik izziv. Dobili
so namreč priložnost, da se po Internetu predstavijo občinstvu
v Cankarjevem domu.
V Cankarievem domu se je
zvrstilo 50 predavanj o Internem
in povezovanju ter se predstavilo
40 podjetij, med njimi tudi pmj-
ski šolski center kot zelo dobro
opremljena in usposobljena šola.
V Cankarievem domu so ko-
municirali po Internetu hkrati z
dvema šolama - kranjsko in ptuj-
sko. To je bil prvi poskus video-
konference med šolami po Inter-
netu. Prenos glasu, slike in
računalniških videosporočil je
tako uspel po navadni telefonski
liniji, kar je bila za pmjski šolski
center novost, saj so doslej imeli
več izkušenj z videokonferenca-
mi po satelitu. Da je šlo za pome-
ben tehnološki dosežek, priča
podatek, da so za prenos s pmj-
ske strani poskrbeli direktor
Šolskega centra dipl. ing. Bran-
ko Kumer, ravnateljica Gimna-
zije dipl. ing. Meta Puklavec,
doktor račimalništva in fizike s
Pedagoške akademije Ivan Ger-
lič, član programskega sveta An-
ton Obreht, centrov račimal-
niški mojster učitelj Milan
Potočnik in drugi, v Ljubljani
pa je govorila državna sekretarka
Teja Valenčič, zraven pa je bil
mdi doktor računalništva Sašo
Divjak.
Milena Zupanič
Za prenos po Internetu so s ptujske strani poskrbeli direktor Šol-
skega centra Branko Kumer, ravnateljica Gimnazije Meta Pukla-
vec, doktor računalništva in fizike s Pedagoške akademije Ivan
Gerlič, član programskega sveta Anton Obreht, centrov računal-
niški mojster učitelj Milan Potočnik in drugi.
12 - OD TOD IN TAM
3. OKTOBER 1996 -    TEDNIK
PtSE: MIRKO KOSTANJEVEC / REFERENDUMI O VOLILNI ZAKONODAJI

že skoraj pol leta traja "referendumski cirkus" (kot mu
pravijo ljudje) o volilni zakonodaji, v katerem nastopajo
poslanci državnega zbora, svetniki državnega sveta, sodni-
ki ustavnega sodišča, prvaki političnih strank, zlasti Soci-
aldemokratske stranke (SDS), ki jo organizirala in
uspešno zbrala 43.710 podpisov volilcev, potrebnih za
vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma.
Pretežna večina "navadnih" državljanov, zaradi katerih se
baje vse to počenja, pa bolj ali manj le opazuje, kako se
"dajejo", nima pa praktične možnosti zahtevati, naj to igro
nehajo in naj se raje potrudijo, da bodo sprejemali take
zakone, ki bodo jasni tako samim zakonodajalcem, sodni-
kom in navadnim državljanom in da se ne bo dogajalo
tako, kot se dogaja s sedanjim zakonom o referendumu in
ljudski iniciativi, ki ga del poslancev tolmači tako, drugi
del drugače, pet ustavnih sodnikov ga razume drugače kot
drugi štirje itd.
# Referendum in predpisi o
njem
Pod pojmom "referendum" ra-
zumemo pravico državljanov ali
delavcev v podjetju, članov
društva itd., da z osebnim glaso-
vanjem odločijo o neki zadevi,
npr. državljani o priključitvi
države v neko skupnost držav, o
zaprtju jedrske elektrarne, o
sprejemu ustave itd., delavci in
člani društev o svojih statutih
itd.
V tem članku želim pisati le o
t. i. zakonodajnem referendu-
mu, ki ga deloma ureja 90. čl. us-
tave Republike Slovenije iz. 1.
1991, podrobneje pa zakon o re-
ferendumu in o ljudski iniciativi
(Ur. 1. RS št. 14/94 in št. 38/96).
Zakon tisti zakonodajni referen-
dum, na katerem se lahko voliv-
ci vnaprej izjavijo o vprašanjih,
ki se urejajo z zakonom, imenuje
predhodni referendum, tistega
pa, na katerem volivci le potrdi-
jo zakon, ki ga je državni zbor že
sprejel, naknadni referendum.
V tem članku bom razpravljal le
o predhodnem zakonodajnem
referendumu in uporabljal le be-
sedo referendum.
0 Pripombe k ustavnim
določbam o zakonodajnem re-
ferendumu in omenjenemu za-
konu
Pravilno je, da v skladu z
načelom "vsa oblast pripada
ljudstvu" to ljudstvo lahko s
pomočjo referenduma pove,
kakšne zakone želi imeti. Tudi
ustavna določba, da je državni
zbor vezan na izid referenduma,
bi po mojem mnenju bila v skla-
du z demokratičnimi načeli, če
bi se referenduma udeležila
večina državljanov, ki imajo vo-
lilno pravico, in bi potem večina
volilcev bila "za" na referendum
uvrščeno zadevo. V 90. čl. ustave
pa najdemo le določbo, da je
predlog na referendumu sprejet,
če je zanj glasovala večina volil-
cev, ki so glasovali, ne pa tudi
določbe o kvorumu udeležbe.
Glede na zapisano se bo v praksi
dogodilo, da bo velika večina
državljanov referendum bojkoti-
rala in ne bo prišla glasovat.
Manjšina v volilni imenik vpisa-
nih volilcev, ki bo prišla glaso-
vat, bo potem z nekoliko glasovi
več "za" kot pa "proti" na refere-
dumu zmagala in s tem dosegla,
da bo njeno voljo moral upošte-
vati državni zbor. Zdi se mi
logično sklepati, da bi tisti, ki
bojkotira referendum, če bi
prišel glasovat, glasoval "proti".
Prav na podlagi takšnega, na-
vadnemu državljanu razumljive-
ga sklepanja so tudi bivši predpi-
si s tega področja vsebovali
določbe o kvorumu udeležbe na
referendumu.
Zakon o referendumu in ljud-
ski iniciativi (skrajšano ZRLI),
ki bi ga po mnenju tudi nekate-
rih sodnikov ustavnega sodišča
bilo potrebno razveljaviti vsaj,
kjer se tiče zakonodajnega refe-
renduma, ima glede uspešnosti
referenduma enake določbe kot
ustava. Nekaterih primerov, kot
npr. istočasnih zahtev po razpisu
več referendumov itd., pa ZRLI
pred spremembo oz. dopolnitvi-
jo 1. 1996 sploh ni urejal.
# Sprememba volilnega sis-
tema s pomočjo referendumov
Ker z zakonom o volitvah v
državni zbor (DZ), ki je objavl-
jen v Ur. listu RS št. 44/92. niso
zadovoljni niti volivci niti poli-
tične stranke, so poslanci SDS v
začetku tega leta predlagali ne-
kaj sprememb in dopolnitev tega
zakona, ki kot je znano, temelji
na t. i. proporcionalnem siste-
mu; ta je vezan na obstoj večjega
števila strank, ki se udeležujejo
volitev, in zagotavlja tudi
manjšini zastopstvo v parlamen-
tu, sorazmerno doseženemu šte-
vilu glasov. Medtem pa je v SDS
dozorelo prepričanje, da bi bil v
naših razmerah najboljši t. i.
večinski volilni sistem, po kate-
rem se v volilni enoti izvoli en
sam kandidat bodisi z absolutno
ali relativno večino oddanih gla-
sov (glej pogovor novinarke Sla-
ve Partlič s poslancem SDS dr.
Jožetom Pučnikom, sobotna pri-
loga Dela, 10. 8. 1996). Ker pa je
SDS oziroma njenim poslancem
bilo jasno, da zaradi sedanje po-
razdelitve politične moči v DZ
in dejstva, da večina poslancev iz
drugih političnih strank ne pod-
pira večinskega volilnega siste-
ma, je sklenila organizirati zbi-
ranje podpisov 40.000 volivcev,
katerih zahtevo za razpis refe-
renduma DZ mora upoštevati.
Računala je, da se bo že njena
pobuda za zbiranje podpisov vo-
livcev, o kateri je bil 12. 4. 1996
obveščen predsednik DZ, sma-
trala za "potencialno" zahtevo za
razpis referenduma in da DZ
bo smel razpisati nobenega refg.
renduma pred iztekom roka
zbiranje podpisov volilcev.- >jj
osnovi takega stališča bi se, br^
ko bi bilo zbrano 40.000 podpj.
sov volilcev, "potencialna" zahte-
va spremenila v pravo zahtevo za
razpis referenduma in ob ugoto.
vitvi, da je potencialna" zahteva
bila vložena pred vsemi drugimi
zahtevami za razpis referendum
o istem zakonu, bi DZ glede na
načelo časovne prioritete moral
kot prvega razpisati referendum,
za katerega je referendumsko
vprašanje sestavila SDS in ki se
glasijo:
"Ali ste za to, da se z zakonom o
spremembah in dopolnitvah zakona
o volitvah v državni zbor volilni sis-
tem uredi drugače, kot je predlaga-
no, in sicer tako: - da se bo v Slove-
niji oblikovalo 88 volilnih okrajen
na približno enako število prebival-
cev, - da bo v vsakem okraju izvol-
jen en poslanec, - da bo za poslanca
izvoljen kandidat, ki bo v svojem
volilnem okraju prejel večino glasm
vseh volilcev, ki bodo v tistem okra-
ju glasovali, - da bosta v primeru,
da v prvem krogu volitev nobeden
izmed kandidatov ne bo dobil
zahtevane večine glasov, kandidata
z največ glasovi prišla v drugi krog
volitev, v katerem bo izvoljen tisti,
ki bo dobil več glasov."
OBČINA DESTRNIK ■ TRNOVSKA VAS
Sreianje upokojencev
v nedeljo, 29. septembra, so člani Društva upokojencev Destrnik pri-
pravili srečanje upokojencev občine Destrnik - Trnovska vas.
Zbrali so se pri maši v cerkvi sv. Urbana, po maši pa so se v spremstvu
destrniške pihalne godbe odpravili do gasilskega doma. Tam so jim
kulturni program pripravili učenci OŠ Destrnik in pevski zbor društva
upokojencev Ruj.
Slovesnosti so se udeležili člani društev upokojencev Destrnik, Vito-
marci, Rogoznica, Grajena in Budina - Brstje. Med govorniki so se
zvrstili župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič, predsed-
nik območne zveze upokojencev Ruj Mirko Bernhard in podpred-
sednik društva upokojencev Slovenije dr. Ivan Kebrič.
Srečanja sta se udeležili tudi najstarejša občanka Frančiška Žižek iz
Vitomarcev, ki je v ponedeljek dopolnila 98 let, in Anika Bela (župano-
va babica) z Destrnika, ki je dopolnila 91 let. Občanke in občane, ki so
dopolnili 90 let, bodo v prihodnjih dneh s skromnimi darili obiskali na
domu. Ob koncu so podelili priznanja. Po končanem uradnem delu so
pripravili družabno srečanje in se dogovorili, da podobno srečanje or-
ganizirajo prihodnje leto.
Z.Š.
MARIBOR / POPEVKA VESELE JESENI '96
To soboto bo veselo
Festival narečnih popevli, popularno Popevka vesele jesni 96, tokrat že deve-
tindvajseti, bo v soboto, 5. oktobrcv so minuli teden na tiskovni konferenci
zbrane novinarje seznanili organizatorji - predstavniki Radia Maribor.
Festival je danes v slovenskem prostoru že
tako uveljavljen, da bi ga preprosto pogrešali,
če ga ne bi bilo, so zapisali organizatorji. Še
več, v zadnjem desetletju se je zaradi vedno
višje izvajalske kakovosti tako orkestra kot
pevcev celo spremenil v našo reprezentačno
prireditev, dostojno naslednico nekdanjega
festivala slovenskih popevk.
Odkar obstaja, so se slovenski avtorji na raz-
pis še vedno polnoštevilno odzvali s svojimi
predlogi. In tako je bilo tudi tokrat, saj je
petčlanska komisija prejela v presojo več kot
petdeset popevk. Odločila se je za šestnajst naj-
boljših. Z raznimi pevci, tako s tistimi, ki se
ukvarjajo zgolj z zabavno glasbo, kot z onimi, ki
prepevajo tudi v narodnozabavnih ansamblih,
so jih že posneli v studiu 22 Radia Maribor, jav-
nosti pa jih bodo, kot že zapisano, prvič pred-
stavili v mariborski dvorani Tabor v soboto, 5.
oktobra, ob 20. uri.
Festivalske prireditve so vedno povezane z
glasovanjem, ocenjevanjem in denarnimi na-
gradami; letos jih je približno za pol milijona. S
sto tisoč tolarji bo nagraiena najboljša narečna
popevka po izboru organizatorja, s sto tisoč to-
larji in zlatim klopotcem bo občinstvo nagradi-
lo "svojo" popevko, sledi nagrada poslušalcev
radijskih postaj (med njimi tudi ptujske ) v
višini sedemdeset tisoč tolarjev in z zlatim mi-
krofonom, s petdesetimi tisočaki bo nagrajen
najboljši aranžma, s sedemdesetimi, petdeseti-
mi in tridesetimi tisočaki pa najboljša tri bese-
dila. Ocenjevale jih bodo kulturne redakcije
časnikov Večera Maribor, Dnevnika Ljubljana
in Podjetja za informiranje iz Murske Sobote.
Poudariti je potrebno, da je Festival narečnih
popevk ena redkih prireditev v Sloveniji, ki še
vedno v celoti poteka v živo, in sicer s pevci, ki
(tokrat!) prihajajo z različnih narečnih
območij, in z orkestrom, ki ga zadnja leta izred-
no uspešno vodi Edvard Holnthaner. Kasete in
zgoščenke z letošnjimi popevkami v izdaji
Založbe kaset in plošč RTV Slovenija bodo na-
prodaj že na sam festivalski dan.
..... ,..IC
JSEDIM (NE) POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI |
Kakšne koalitije
Predsednik države Milan
Kučan je konec tedna dejal, da
bi bilo za Slovenijo koristno, če
bi tudi po volitvah vladala koalici-
ja strank, ki bi zastopala tri poli-
tične opcije - krščansko, social-
no in liberalno. To naj bi bilo po-
temtakem nadaljevanje tako
imenovane "nenaravne" trojne
velike koalcije, ki je bila vzpos-
tavljena po zadnjih volitvah pred
štirimi leti. Čeprav je ta koalicija
doživljala najrazličnejše pretre-
se, vključno tudi razhod s SDS in
Združeno listo socialnih demo-
kratov, je vendarle odločilno
prispevala k stabilizaciji sloven-
skega političnega prostora m k
relativno učinkovitemu reševanju
zapletenih nalog v zvezi z med-
narodno afirmacijo Slovenije in
njeno notranjo tranzicijo. Kučan
je prepričan, da v Sloveniji tudi
tokrat ni realnih izgledov, da bi
oblast prevzela bodisi čisto leva
in čisto desna koalicija. Sicer pa
o konkretnih strankah ni govoril.
"POMLADNIKI"
IN DRUGI
Glede možnih koalicij v Slove-
niji potekajo številne razprave.
Na desni politični sceni posebej
prisegajo na koalicijo tako ime-
novanih pomladnih strank, med
katere uvrščajo predvsem Slo-
venske krščanske demokrate,
Slovensko ljudsko stranko in So-
cialdemokratsko stranko Slove-
nije. Vendar pa med temi stran-
kami ni soglasja o tem, kako to
doseči. Medtem ko se socialde-
mokrat Janez Janša zavzema za
predvolilne koalicije strank, ki naj
bi se skupaj potegovale za
oblast, se lider krščanskih demo-
kratov Peterle in predsednik Slo-
venske ljudske stranke Marjan
Podobnik opredeljujeta za sa-
mostojen nastop na volitvah in
za koalicijske povezave po njih,
kar pa jim seveda omogoča tudi
širši manevrski prostor za (more-
bitno) koalicijsko povezovanje z
drugimi (nepomladnimi) stranka-
mi. Tudi v pogledih na to, s kate-
ro stranko naj bi bilo koalicijsko
povezovanje desnih in desnos-
redinskih strank še dopustno in
normalno, s katero pa ne, so raz-
like. Predvsem ni enotnih pogle-
dov na sedanje sodelovanje
krščanskih demokratov v veliki
koalciji z Drnovškovimi liberalni-
mi demokrati. Nekaten Peterleto-
vim SKD kar naprej zamerijo, ker
niso pretrgali te koalicije, Peterle
pa jim odgovarja, da bi bilo vse
skupaj bistveno slabše, če SKD
ne bi bila soudeležena pri oblas-
ti. Prav te dni je zavrnil namigo-
vanja, da bi SKD morali izstopiti
iz vlade vsaj ob zamenjavi
obrambnega ministra Janše in
ob odhodu njegove stranke iz
velike koalicije. Peterle je dejal,
da ima SKD "kot suverena stran-
ka" svojo politiko in ni podrejena
drugim strankam, tudi socialde-
mokratom ne. Tudi v zvezi z naj-
novejšimi predlogi v izjavah slo-
venskih katoliških izobražencev.
Nove slovenske zaveze in kato-
liškega mesečnika Tretji dan, da
naj bi stranke slovenske pomladi
stopale v koalicijo s strankami
komunističnega nasledstva
samo tedaj, če bi imele v takšni
koaliciji večino, Peterle opozarja,
da so "predlogi popolnoma ra-
zumljivi, odločitve pa so na strani
strank". Predvsem pa Peterle ne
verjame v "odrešenike, ki bi vse
spremenili naenkrat'. S tem pa
posredno polemizira tudi z neka-
terimi radikalnimi stališči in oblju-
bami v desnih vrstah. "Za to bo
treba še dolgo delati na vseh po-
dročjih. Kar je šlo narobe petde-
set let, ni mogoče spremeniti čez
noč."
Peterle ima precej kritičnih pri-
pomb tudi v zvezi z referendumi
o spremembah volilnega siste-
ma, najbolj nepoštena pa se mu
zdi trditev, da je pošten le večin-
ski volilni sistem. To je Janševa
trditev, vendar pa Peterle Janše
direktno ne omenja.
Za krščanske demokrate bi
bila po letošnjih volitvah najbolj
ugodna koalicijska povezava s
tistimi strankami, ki izhajajo iz
podobnih vrednot. Želijo si, da bi
se oblikovala desnosredinska
koalicija, njihova prva želja pa je,
da bi bile to pomladne stranke.
Peterle je še določnejši: zanima
nas samo koalicija, ki bo spošto-
vala notranje in zunanje zaupan-
je. Tako delujoče vlade, kot je
sedanja, si zagotovo ne želimo
več. Na vprašanje novinarke Slo-
venca, ali bi v vladi rajši sedet z
Marjanom Podobnikom ali Jane-
zom Janšo, je dejal, da računa
na oba, "toda bližja nam je Slo-
venska ljudska stranka, saj so
socialdemokrati programsko
leva stranka".
Predsednik Združene liste so-
cialnih demokratov Janez Koci-
jančič je nedavno na POP TV iz-
javil, da se bo njegova stranka
povezovala v takšne koalicije, v
katerih bo imela maksimalno
možnost udejanja svojih pro-
gramskih usmeritev. Pri tem ni
izključil niti možnosti sodelovan-
ja s socialdemokrati. Janez
Janša pa je že nekajkrat izjavil,
da koalicijsko povezovanje z
Združeno listo ne pride v poštev.
Liberalna demokracija Sloveni-
je je prepričana, da bo na volit-
vah ponovno pobrala največ gla-
sov in da ji bo to omogočalo vo-
dilno besedo pri sestavljanju
nove vladajoče koalicije.
KOGil PODPIRA
CERKEV
V javnosti še vedno odmeva iz-
java komisije Pravičnost in mir
pri Slovenski škofovski konferen-
ci, v kateri ugotavljajo, da "razvoj
demokracije in vzpostavitev
pravne države nikakor ne poteka
zadovoljivo". V konkretnem
naštevanju "skrb zbujajočih po-
javov" komisija pravzaprav samo
povzema že izrečene kritične pri-
pombe in ocene zgolj nekaterih
političnih dejavnikov na Sloven-
skem (zlasti socialdemokratske
stranke) in se z njimi identificira.
Zaradi tega so mnogi komenta-
torji komisiji očitali, da Cerkev po
nepotrebnem (in na nedopusten
način) vključuje v neposredne
politične boje in vnaša razdor
med vernike.
Predsednik republike Milan
Kučan je v intervjuju za Delo de-
jal, da razume sporočilo komisije
Pravičnost in mir "kot zelo
določno vstopanje Cerkve v poli-
tiko - kar je legitimno dejanje.
Cerkev je institucija, ki ima tudi v
javnem življenju svoje interese.
In v politiki gre za interese. Komi-
sija se je opredelila, povedala,
kakšen je njen interes pred volit-
vami, kakšno politično opcijo
podpira."
Predsednik SKD Lojze Peterle
pa je v inten/jijju za Slovenca
poudaril, da ima "Cerkev pravico
do izražanja svojih načelnih sta-
lišč o človekovih pravicah, de-
mokraciji in pravičnosti". Po
mnenju Peterleta načelne težave
lahko nastopijo, če bi se "res
opredelila za neko stranko". Eno
izmed vprašanj zanj se je nam-
reč nanašalo tudi na to, da je ko-
misija Pravičnost in mir, ki pod
vostvom Antona Stresa deluje pri
Slovenski škofovski konferenci,
vsaj posredno podprla Janšev
referendum. "Ali to pomeni, da
se je del Cerkve s tem javno že
postavila na Janševo stran?
Kakšno je pravzaprav sedanje
razmerje med Cerkvijo in SKD?"
Peterle je dejal, da je "razmerje
načelno in jasno. Stranka je poli-
tična ustanova, Cerkev močna
ustanova civilne družbe, obe pa
se srečujeta v skrbi za iste tjudi-
Ločenost Cerkve in države še ne
pomeni izločenosti Cerkve iz
dmžbe in tudi ne. da v skupni
skrbi za ljudi ne PiOremo sodelo-
vati. Prepričan sem, da bo Cer-
kev do strank obdržala razdaljo
in da se ne bo posebej potego-
vala za katero od njih. Res pa je.
da so Izjavo komisije mnogi brali
kot opredelitev Cerkve za eno
stranko."
>
a
(O
■■
UJ
l^CDNIK -3. OKTOBER 1996
NASVETI -13
Kuharski nasveti
Sorta
fudi današnji prispevek je namenjen skuti, zato tudi ta
[eden še zbiramo recepte s skuto, in če imate kakšnega
jpjna, nam ga čim prej pošljite, saj bo mogoče prav vaš na-
Skuta je drago-
cena hrana, saj
bi težko našU
živilo, ki bi vse-
bovalo toliko za
vsakdanje živl-
jenje potrebnih
hranilnih snovi,
l(Ot jih ima prav skuta. Vsebuje
[jiološko najpopolnejše in najlažje
prebavljive beljakovine, mlečni
sladkor, ki daje energijo in urav-
nava prebavne procese, pa mdi za
zdravje pomembne vitamine in
minerale.
Proizvodnja skute se je v zadnjih
letih močno povečala. Na tržišču
se pojavlja mdi v primernejši em-
balaži. Skuta ima pri nas najpo-
gosteje kremasti videz in vsebuje
10 % ali 50 % mlečne maščobe ter
je zdravo nadomestilo za maslo.
Zelo cenjeni so mdi skuta z dodat-
kom sadja in zelenjavni simi na-
mazi. Torej je nepogrešljiva v naši
prehrani.
Iz nje lahko pripravimo lahko
skutno kremo s sadjem. Pripravi-
mo jo tako, da 25 dekagramov sku-
te pretlačimo in ji dodamo 2 žUci
pomarančnega likeria, dodamo še
8 dekagramov sladkoria v prahu in
vanilijev sladkor. Posebej v 2 deci-
litra mrzle vode namočimo 4 liste
želatine, in ko se zmehča, jo nad
soparo raztopimo ter jo pri-
mešamo v skumo mešanico. Pose-
bej olupimo 2 pomaranči, ju
narežemo na majhne kocke in jih
prav tako dodamo skuti. Trdo ste-
pemo še 2 decilitra sladke smetane
in jo vmešamo v skutno kremo ta-
koj, ko se začne krema sn-jevati.
Kremo lahko napolnite v steklene
pecljate kozarce in tik pred servi-
ranjem še okrasite z oranžo in
sladko smetano. Kremo pa lahko
vsipate mdi v porcijske modele za
šarloto ali v jogurtovo lončke, jo
do serviranja hranite v hladilniku
in jo nato izsipate na krožnik ter
prav tako dekorirate. Priporočam
vam, da si vse sestavine za kremo
že prej pripravite, in ko dodate
želatino skuti, lahko takoj dodate
tudi sadje in smetano. Skuta je
namreč ponavadi precej hladna, in
ko dodamo želatino, to povzroča
hitro strjevanje, zato se lahko kre-
ma zgosti, preden boste uspeli na-
rezati oranži in stolči sladko sme-
tano.
Iz skute pa lahko pripravimo
skume cmoke ali skutne štruklje
in oboje ponudimo kot prilogo h
glavni jedi. Testo za cmoke ali
štruklje pripravimo tako, da pol
kilograma skute po potrebi pret-
lačimo, ji dodamo 1 jajce in 5 pesti
ostre moke. Testo naj ostane bolj
mazavo. Vsaj za pol ure ga damo
počivat na hladno. Med tem
časom se škrobna zrnca napijejo in
testo postane čvrstejše. Če pri-
pravljamo cmoke, jih pripravimo
tako, da na pomokano desko vsi-
pamo testo, ga oblikujemo v po-
dolgovato štmco in enakomerno
razrežemo ter oblikujemo cmoke.
Kuhamo jih v slani vodi 10 do 12
minut. Če pa pripravljamo štrukl-
je, testo na dobro pomokani deski
razvaljamo približno pol centi-
metma na debelo, po testu lahko
položimo blanširane špinačne liste
ter zavijemo. Štrukelj položimo na
pomaščeno folijo in damo vse sku-
paj kuhan v slani krop. Kuhamo
20 do 25 minut. Štrukelj odvijemo
in narežemo tik pred serviranjem.
Liste špinače bi lahko zamenjali
mdi z listi blitve, po razvaljanem
testu pa bi lahko potresli tudi na
kocke narezano slanino, pršut,
mortadelo, šimko in podobno, od-
visno od tega, k čemu štruklje po-
nudimo.
Zelo pogosto pa iz skute pripra-
vimo tudi skutne rezine. Pripravi-
mo jih lahko iz biskvitnega ali iz
krhkega testa. Manj dela imate z
biskvimim testom, istočasno pa je
sladica bolj rahla. Spečete klasično
biskvimo testo. Ko je pečeno, ga
napojite s sadnim sokom ali s so-
kom, v katerem je vloženo sadje,
na testo pa vsipate enako kremo,
kot sem jo omenila že prej, s tem
da lahko sadje po želji spreminja-
te. Po vrhu položite na tanke rezi-
ne narezano sadje, ki ste ga upora-
bili že pri pripravi kreme, in preli-
jete s sokom, ki ste mu prav tako
dodali malo raztopljene želatine.
Še enkrt vas vabim, da nam
pošljete svoj recept za jedi iz skute,
med prispelimi recepti bomo ene-
ga nagradili, nagrajenec pa bo pre-
jel nagrado Mesarije Fekonja ozi-
roma Mesnega butika Fekonja, ki
ima svoj sedež na Ptuju.
•> Nada Pignar,
udleljica kuhcvslva
PRIPRAVUA MAG. BPJAN SINKO, SPEC KUN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 88. NAD.
Izbira partneija
14. nad.
TRI NEVROTIČNA
STALIŠČA DO SPOLNOSTI
Glede na stališča do spolnos-
ti ločimo tri tipe ljudi.
1.Nekateri ljudje o spolnosti in
o spolnih normah ne govorijo in
ne razmišljajo, tudi če jim pred-
stavljajo problem. Spolnost je
zanje nujno zlo in nekaj, s čimer
mora vsak sam opraviti. Po
mnenju teh ljudi služijo spolni
odnosi le zanostvi, zakon jim je
nekakšna sveta ustanova, ki
zahteva zvestobo do smrti, zato
obsojajo spolno sproščenost dru-
gih itd. Ti ljudje pogosto trpijo
zaradi občutkov krivde in greha,
pa mdi zaradi impotence in fri-
gidnosti.
2. Mnogi ljudje menijo, da je
treba o spolnosti govoriti odprto
in pogosto ter citirati lastne in
tuje izkušnje. Ta svoja liberalna
stališča v javnosti radi in stalno
kažejo. Njihov pogled se glasi:
"Spolnost je zabava, ki nikomur
ne škodi. Neumen je vsak, ki
spošmje tabuje." Za tem demon-
strativnim spolnim svobodnja-
karstvom se neredko skriva ne-
gotovost, strah pred neuspehom,
nesposobnost navezati resnični
kontakt s parmerjem in drugo,
kar vse skupaj vodi do zakonske
nezvestobe in nevrotičnega
razvramištva sploh.
3. Posebno veliko skupino nev-
rotičnih stališč do spolnosti do-
bimo pri ljudeh z dvojno moralo.
Pri tem ločimo tri podskupine:
- Nekateri kažejo navzven - v
javnosti in družini - podobo stro-
gega   moralista,   medtem  ko
počnejo skrivaj vse mogoče.
-Dmgi se kažejo navzven
odprte, sproščene in liberalne do
vseh vprašanj spolnosti, v resnici
pa so polni raznih občutkov kriv-
de in zavor, ki jim onemogočajo
spolnost mdi v resnici izživeti.
Pogosto se zato hvalijo z raznimi
umišljenimi uspehi ali s svojo
seksualno močjo. Radi flinajo,
ko pa gre zares, pa se bojazljivo
umaknejo.
- Posebno podskupino sestavl-
jajo tisti, ki podcenjujejo spolne
probleme drugih, čeprav sami
trpijo zaradi njih ali pa so trpeli.
Nasvet, ki ga dajejo drugim, je:
"Kaj se vznemirjate zaradi spol-
nih problemov, rajši se posvetite
čemu pamemejšemu. Ko sem bil
v vaših letih, mi take stvari niso
hodile po glavi."
V naslednjih sestavkih pa si
bomo ogledali človeka v
današnjem svetu, polnem protis-
lovij, in poskušali ugotoviti, ali
so ljudje danes srečni, kaj vpliva
na stopnjo njihove sreče, kaj jih
ogroža, kako se izkopati iz pro-
blemov, ki jih tarejo, ipd. ^
mag. Bojan Sinko
Krvodajalci
17. SEPTEMBER: Jožica Pokri-
vač, Jastrebci 60, Zorica Rubin,
Šinkova 10, Središče ob Dravi,
Boris Bezjak, Šalovci 32, Ivanka
Dogša, Ljutomerska 2, Središče
ob Dravi, Marta Hlebec, Kog 107,
Petra Hlebec, Kog 107, Katica
Ružman, Gomila 51/b, Marija
Škrinjar, Breg 39, Središče ob
Dravi, Jože Pere, Kog 22, Zdrav-
ko Hlebec, Kog 107, Branko
Škrinjar, Obrez 96, Mihael Hor-
vat, Slovenska 47, Središče ob
Dravi. Davorin Zadravec, Trg tal-
cev 7, Središče ob Dravi, Slavko
Janežič, Grabe 20, Jožica Pla-
nine, Trate 19, Središče ob Dravi,
Ana Ploh, Trg talcev 1, Središče
ob Dravi, Vinko Nemec, Sloven-
ska 77, Središče ob Dravi, Franc
Majč, Prečna 2, Središče ob Dra-
vi, Janez Lukman, Partizanska
9/a, Središče ob Dravi, Angela
Rotar, Šalovci 26, Franc Trsten-
jak, Salovci 30, Bojan Gavez,
Slovenska c. 6, Središče ob Dra-
vi, Metka Pišek, Ul. 5. prekomor-
ske 21, Ptuj, Anica Kreč, Sloven-
ska 46, Središče ob Dravi, Stan-
ko Pokrivač, Jastrebci 60, Peter
Vnuk, Jastrebci 12, Alojzija Hor-
vat, Slovenska 47, Središče ob
Dravi, Stanko Bauman, Partizan-
ska 13, Središče ob Dravi, Ivan
Šavora, Poštna 19, Središče ob
Dravi, Drago Sedmak, Kvedrova
4, Ptuj, Ivan Teskač, Arbajterjeva
4, Ptuj, Milena Petek, Slovenja
vas 38/a, Peter Najvirt, Ložane 6.
19. SEPTEMBER: Igor Rozman.
Gomila 2, Jože Hentak, Dornava
119, Vinko Brumec, Reševa 6,
Ruj, Peter Petek, Starošince 5,
Robert Ciglar, Podvinci 113, Ivan
Hentak, Gubčeva 5, Ptuj, Janez
Horvat, Formin 26/b, Milica Pe-
tek-Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj,
Marjan Vrhovšek, Lancova vas
27, Mladen Raca, Tovarniška 6,
Kidričevo, Janko Kodrič, Bukovci
92/a, Zvonko Žibrat, Volkmerjeva
5, Ruj, Albin Predikaka, Sp. Gori-
ca 59, Branko Cajnko, Nova vas
pri Ruju, Peter Dukarič, Sloven-
jegoriška 1, Ruj, Dušan
Tetičkovič, Slovenskogoriška c.
1, Ruj, Miha Peklar, Zg. Duplek
53/a, Marjan Pintarič, Zg. Hajdi-
na 12, Matjaž Pišotek, Leskovec
25, Jože Herjavec, Cesta 4. julija
33, Sp. Duplek, Drago Paska, Ul.
Šercerjeve brigade, Maribor.
14 - ŠPORT
3. OKTOBER 1996 ■ TEDNIK
ŠPORTNE NOVICE
AEROKLUB PTUJ •
Klubska tekmovanja
v Aert)klubu Ptuj posvečajo vsa-
ko leto veliko pozornosti klub-
skim tekmovanjem, saj so ta osno-
va za udeležbo na tekmovanjih v
prihodnji sezoni. Klubski prvak
med padalci je letos Mirko Vršič.
Prvič je bilo organizirano tudi tek-
movanje v akrobatskem letenju, na
katerem je zmagal Danilo Hojnik,
v oktobru pa bodo pripravili še
tekmovanje v preciznem letenju,
ki bo hkrati zaključek sezone.
MZ
JURŠINCI •
Kolesarjenje po
Slovenskih goricah
športno društvo Juršinci je mi-
nulo nedeljo organiziralo kolesar-
sko prireditev. Na pot se je podalo
blizu 50 kolesarjev, starih od 7 do
60 let. Sedaj že tradicionalno prire-
ditev pripravljajo v mesecu športa
in rekreacije. Proga je bila precej
zahtevna, saj so morali kolesarji
premagati tudi nekatere strmine.
Ampak jih to ni preveč oviralo, saj
so ob koncu v cilj pripeljali vsi, ker
pa je bil kolesarka prireditev le re-
kreativna, merilci časa niso bili
potrebni, pa tudi zmagovalca to-
krat niso razglasili. Kolesarji so se
ob koncu poveselili ob brezplačni
hrani in pijači, na letošnji kolesar-
ski trim pa jih bo spominjalo priz-
nanje.
T* AAohopko
GRADEC •
Tek na 10 milj
Mirko Vindiš se je vrnil na teka-
lišče, tokrat brez poškodb. V sobo-
to je v Gradcu v teku na deset milj
zmagal z veliko prednostjo pred
tristo petdesetimi tekači iz vseh
koncev sveta. Na tem tradicional-
nem mednarodnem teku je Mirko
potrdil, da so bile za njegove
prejšnje rezultate krive poškodbe.
Svojo formo bo lahko spet potrdil
čez štirinajst dni na maratonu v
Zagrebu.
Milan Krojne
BOKS«
Holc odličen v Mariboru
v nedeljo je bila v Mariboru bok-
sarska revija za pokal Štajerske pi-
vovarne. Ptujski boksarski klub je
nastopil z Dušanom Rakušo, De-
nisom Kamplom in Robertom
Holcem, ki so zanesljivo premagali
svoje nasprotnike. Ob tem pa je bil
Robert Holc proglašen tudi za naj-
bolj nadarjenega boksarja.
Lk.
STRELSTVO #
Slovenskogoriška liga
Rezultati 5. kola medobčinske
lige: Petoviaavto - Gomila
833:833, Kidričevo - Dornava
903:819, Željka - MIP. 903:940,
Trnovska vas prosta.
Vrstni red: 1. MIP 8 točk (4)
3799 kr., 2. Željka 8 točk (5) 4384
kr., 3. Kidričevo 7 točk (4) 3543
kr., 4. Dornava 6 točk (5) 3391 kr.,
5. Petoviaavto 5 točk (4) 3360 kr.,
6. Gomila 5 točk (4) 3187 kr., 7.
Trnovska vas 5 točk (4) 3071 kr.
Posamezno: 1. Mirko Moleh -
Željka 1159 kr., 2. Ivan Rebrec -
Željka 11320 kr., 3. Branko Žmauc
-Željka 1104 kr.
Drago Pavlin
GIMNASTIKA •
Gimnastično društvo
Ptuj vabi
Ginmastično društvo Ptuj, ki
ima okrog 150 aktivnih članov raz-
ličnih starosti, vabi vse ljubitelje
ginmastike, da se udeležijo redne
vadbe. Fante od prvega do osmega
razreda osnovne šole vabijo, da se
jim na treningih pridružijo vsak
ponedeljek in četrtek od 19. do
20.30 ure, dekleta od prvega do
osmega razreda pa ob torkih in
četrtkih od 19. do 20.30 ure. Re-
kreacijska vadba za starejše bo or-
ganizirana vsak ponedeljek, sredo
in petek od 20.30 do 21.30 ure.
Redni treningi in rekreacijska
vadba potekajo v dvorani Center
Šolskega centra Ptuj.
MG
DTV Partizan #
Vabilo na vadbo
Društvo za telesno vzgojo "Parti-
zan" Ptuj vabi na:
- korektivno vadbo z aerobiko za
ženske od 18 leta dalje vsak torek
in četrtek ob 20.30 v dvorani Cen-
ter
- nogometno šolo za dečke od 8
do 14 let
- gimnastiko za deklice in dečke
od 6 do 9 let
Prijave in informacije: s 773-
064 po 16. uri.
OK KURENT •
Dnevi odbojke
Minuli konec tedna je odbojkar-
ski klub Kurent organiziral v
okviru mesec športa dneve odboj-
ke, ki se jih je udeležilo 60 ljubitel-
jev tega športa. Druženje ni bilo
tekmovalno. Dnevi odbojke so
prva prireditev od sedmih, ki jih v
tej sezoni načrtuje OK Kurent.
V soboto, 12. oktobra, se prične
tekmovanje v 3. državni ligi, v ka-
teri nastopa moška ekipa Kurenta.
Ta se bo ob 14. uri v športni dvora-
ni Mladika pomerila z ekipo
Mežice.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA • Turnir trojk
Minuli konec tedna je bil v
ormoški Mestni grabi turnir trojk.
Udeležilo se ga je osem ekip iz Sre-
dišča ob Dravi in Ormoža. V fina-
lu so se pomerili Starčki in Lamu-
hi. Starčki, za katere so igrali Mat-
jaž Hanželič, Igor Horvat in Mar-
ko Antolič, so zmagali z rezulta-
tom 13:6. Izkupiček mrnirja so na-
menili ureditvi košarkarskega
igrišča v Mestni grabi.
vk
Udeleženci letošnjega trimskega kolesarjenja.    Foto: Cilka
DORNAVA / SPECIALNA OLIMPIJADA
Kolesarski miting
PRIČAKUJEJO OKROG 120
KOLESARJEV
v zavodu za varstvo ter uspo-
sabljanje oseb z motnjami v tele-
snem in duševnem razvoju dr.
Marijana Borštnarja v Dornavi
potekajo različne športne aktiv-
nosti. Že več let so vključeni v
specialno olimpijsko gibanje -
šport za osebe z motnjami v tele-
snem in duševnem razvoju, kjer
dosegajo dobre rezultate. To spe-
cialno olimpijsko gibanje se je
razvilo v Ameriki na pobudo Eu-
nice Kennedy. Gibanje se je
razširilo iz Amerike v Evropo in
tudi v Slovenijo. V okviru Speci-
alne olimpijade Slovenije pri-
pravljajo v Dornavi v petek, 4. ok-
tobra, kolesarski miting special-
nih olimpijcev kolesarjev. Okrog
120 tekmovalcev iz cele Slovenije
se bo pomerilo v različnih disci-
plinah. Tekmovalci, ki so težje te-
lesno moteni, se bodo pomerili na
500 metrov s prilagojenimi kole-
si, drugi pa na tisoč, pet tisoč in
deset tisoč metrov z modificirani-
mi, trokolesi ali drugače prilago-
jenimi kolesi.
Kolesarski miting je v takšni
obliki in v takšnem obsegu prvič
v Sloveniji. Ida Jurgec, ki vodi
priprave na jutrišnjo prireditev,
je povedala, da so poskrbeli za
vse, da bo miting potekal varno in
seveda tekmovalno. Začetek mi-
tinga bo ob 13.30 uri, start pa bo
pred gradom v Dornavi. Trasa bo
potekala po cesti v Pacinju in
Podvincih, zato bo tudi v tem
času popolna zapora omenjene
ceste.
Člani turistično-etnografskega
društva Liikari iz Dornave so za
jutri pripravili priložnostni pro-
gram.
MS
ELEKTRONSKI PIKADO /
EVROPSKO PRVENSTVO
Odliini Sloventi
v Nizozemskem mestu Slagharen je od 6. do 8.
septembra potekalo Evropsko prvenstvo v elektron-
skem pikadu - Lowen Toumament Dart. Sodelova-
lo je 11 držav, med njimi tudi Slovenija. Ekipa v ses-
tavi Mojca Humar, Alenka Bukovec, Sergej Vodičar
in Mladen Josič je dosegla ekipno tretje mesto.
Med posameznicami je bila Mojca Humar odlična
druga, skupaj s Sergejem Vodičarjem sta v mešanih
parih postala evropska prvaka. Obe dekleti sta bili v
ženskih parih peti, fanta pa četrta.
UGASKA TEKMOVANJA
30. septembra so se pričela ligaška tekmovanja v
elektronskem pikadu. Tekmovalci 97 ekip bodo me-
rili svoje sposobnosti v A,B in C ligah. Najboljše eki-
pe bodo odpotovale na Kanarske otoke na evropsko
ligaško prvenstvo.
Vse ljubitelje pikada vabimo, da si ogledajo ligaške
tekme in navijajo za svoje igralce. Tekme se v Pmju
in okolici igrajo v tehle lokalih: Bistro ZAGI, Ptuj,
Bar Saloon, Ptuj, Gostišče Grozi, Destrnik, Gostilna
Helena, Podvinci, Gostilna Žabica, Gabrnik, Bistro
Bacardi, Podgorci.
Irena Kovačič
PTUJ
Dfffies zaietek
haloške konjeniie '96
Dopoldne ob devetih bo s
Tumišča, kjer je sedež konje-
niškega kluba Tumišče - Ptuj,
odšla na pot druga haloška kon-
jenica, katere pokrovitelji so
župani mestne občine Ptuj ter
občin Gorišnica, Majšperk, Vi-
dem pri Ptuju in Zavrč.
V organizaciji GIZ Poetovio vi-
vat, Country cluba Ptuj, Konje-
niškega kluba Skorba in Konje-
niškega kluba Turnišče - Ptuj se j
je med haloške hribe in doline
podalo več deset konjenikov, ne-
kateri celo iz tujine. Prvi dan jih
bosta pozdravila župana občine
Gorišnica in Zavrč, drugi dan
bosta njihova gostitelja župana
Vidma in Majšperka, v Ptuju pa
jih pričakujejo v soboto okrog
16.30 ure. Na poti, ki traja tri
dni, se bodo konjeniki ustavili v
številnih krajih. Ljudje bodo o
njihovem prihodu obveščeni s
posebnimi plakati.
Večdnevni organizirani pohodi
s konji v naravi (trekingi) so pos-
tali sestavni del športno-rekrea-
tivne in turistične ponudbe Slo-
venije. Trasa druge haloške kon-
jenice je: Ptuj - Turnišče - Štur-
movci - Ptujsko polje - grad Bori
- dvorec Zavrč - Cirkulane - Gra-
dišča - Dravinjski Vrh - Podleh-
nik - Gorca - Janški Vrh - Na-
raplje - Jelovice - Stoperce - Bol-
fenk - dolina Dravinje - Dolena -
Sela - Draženci - Turnišče.
MG
SLOVENSKA BISTRICA
# Avto center Pušnik
s koncesijo 2000
v petek, 20. septembra^, sta bi'
striški župan dr. Ivan Žagar iO
Pušnikov vnuk Domen v Žolgerje-
vi ulici v Slovenski Bistrici ob nav-
zočnosti več sto domačinov in ug'
lednih gostov odprla najsodob^
nejši Renaultov prodajno servisni
center v Sloveniji, ki se razprostira
na skoraj tri in pol tisoč kvadrat-
nih metrih koristnih površin. Pf'
velikosti, opremi in nudenju stori"
tev ustreza Renaultovim internim
standardom pod skupnim imenotf
Koncesija 2000.
TENIS
Odliina
Ajda
Brumen
Ajda Bnimen, članica TK
Ptuj, se je udeležila pozivne-
ga turnirja za deklice do 12
let, imenovanega masters. 12
najboljših je prekrižalo lo-
parje v izredno modemi
teniški dvorani Rudnika lig-
nita v Velenju. Igrale so na
podlagi, pokriti s tapisonom
in posuti z gumijevim granu-
latom, ki je malo hitrejša od
peščenih igrišč.
Ajda je premagala 2. in 3. no-
silko turnirja in si na koncu
delila 3. - 4. mesto, kar je za
tako mlado igralko odličen
uspeh, še spodbudnejša pa je
njena igra.
Rok
Galun v
ietrtfinalu
Igralec TK Ptuj Rok Galun
pa je igral v konkurenci do 14
let na odprtem prvenstvu
Domžal. Po dveh zmagah se je
uvrstil v četrtfinale, kjer je iz-
gubil. To so njegove prve zma-
ge po operaciji slepiča med
počitnicami, ki ga je za šest
tednov odtujila od teniškega
loparja.
T.IC
KASASTVO / KONČANE VSE TRI LETOŠNJE REJSKE PREIZKUŠNJE!
Kakovost se ixeno€uie
KAR DVE REJSKI PREIZKUŠNJI SO DOBILI OBETAVNI
KASAČI IZ BRDSKIH HLEVOV • IZJEMNO DOBRI MARI-
BORČANI IN ZNOVA NADVSE SOUDNILJUTOMERČANI
Analitiki dogajanj v kasaškem
športu že delajo prve analize in po-
drobneje ocenjujejo dogajanja v
letošnji tekmovalni sezoni, ki gre
počasi h koncu. Po zadnji dirki za
državno prvenstvo dveletnih
kasačev, ki je bila prejšnjo nedeljo
na hipodromu Brege v Krškem, je
še nekaj snovi za razpravo, ki bo
morala čimprej steči. Kasaška zve-
za Slovenije je namreč že začela
dosledneje ukrepati, kar je dober
znak, da se bodo stvari v kasaškem
športu, ki dobiva na veljavi in je
cenjen tudi v Evropi, premaknile
na bolje.
Prvenstvo dveletnikov je namreč
pustilo nekaj grenkobe in prišlo je
tudi do uradne pritožbe Lenarčana
Ivana Špindlerja, ki je ugovarjal
zaradi zares precej čudnega starta.
Svoje bo o tem povedal ustrezni
organ KZ Slovenije, ki bi v pri-
hodnje morala resno razmisliti,
komu zaupati rejske dirke. Kljub
temu da nihče noče podcenjevati
organizatorjev v Krškem, je treba
zapisati, da je bila dirka za državno
prvenstvo organizirana slabše kot
na primer kakšna boljša dirka v
Ljutomeru, da o derbiju in
prvenstvu triletnikov ne pišemo.
Razlogov za razmislek je torej do-
volj, pa tudi snovi za skorajšnje
ukrepanje ne bo zmanjkalo.
Škoda, da takšni drobni spodrsljaji
mečejo slabo luč na resnično zdra-
va prizadevanja, da bi kasaštvo
postalo prava športna panoga, saj
ima iz leta v leto več obiskovalcev.
Če odmislimo te drobne slabosti
in se vrnemo k tekmovalnemu
delu sezone, potem je treba zapisa-
ti, da so rejske dirke potrdile napo-
vedi poznavalcev razmer v
kasaštvu, da se kakovost konj pre-
cej izenačuje in da absolutnih fa-
voritov ni več. Derbi je zasluženo
dobila mariboska kobila Lenta s
Francem Lovrenčičem, ki je nato
na hitri dirki v Gornji Radgoni
osvojila še nov slovenski rekord za
kobile. Prvenstvo dvelemih in tri-
letnih kasačev pa je bilo v zmagos-
lavju brdskih kasačev. Najprej je
sredi Ljutomera gladko zmagal iz-
venserijski kasač Jason B na vaje-
tih Mirka Gregorca. Isti voznik, ki
je očitno dober učenec starih
kasaških mačkov v RC Brdo, je
naravnost odlično odpeljal tudi
izvrstnega naraščaj nika Lepega B
v Krškem, kjer je pustil za sabo fa-
vorita Demosa MS iz Ljutomera.
Prvenstvu triletnikov ni kaj očita-
ti, dobra organizacija v zibelki slo-
venskega kasaštva je znova upra-
vičila sloves Ljutomerčanov, ki so
v povprečju vendarle znova v sa-
mem slovenskem vrhu. Škoda, da
naporov niso okronali z naslovom
državnih prvakov, kar bi si njihovi
konji (in tudi vozniki) zaslužili. Če
v Krškem ne bi bilo težav s star-
tom, bi morda bil razplet med dve-
letniki drugačen. Toda v športu je
treba gledati naprej in priznati
tudi poraze, nam je športno pove-
dal Marko Slavič st., starosta slo-
venskih voznikov in odličen rejec
kasačev. Drži, čeprav je včasih v
tem priznanju tudi kapljica pelina.
Dejstvo, da v Krškem niti voznik
drugouvrščenega Demosa niti
tretjeuvrščene Meri Lobell nista
prišla po pokale pred (skoraj pov-
sem prazno) tribuno, pa je več kot
zgovorno in ne potrebuje komen-
tarja.
Za prave analize bo še dovolj pri-
ložnosti, razveseljivo pa je, da smo
letos lahko spremljali zanimive in
dinamične nastope in da je na slo-
venskih hipodromih vse več zares
dobrih domačih kasačev. Prav bi
bilo, da bi organizatorji poskrbeli
še za več dirk mednarodnega raz-
reda, ki so za občinstvo posebej
privlačne. Tudi o tem je že veliko
ugibanj, zato bi bilo prav, če bi po
končani sezoni opravili zares te-
meljito analizo - v dobro kasaškega
športa in hvaležnega občinstva.
Marjan To5
ROKOMET / 1. B MOŠKA LIGA
Tekma Gorenje - Drava preložena
Rezultati 3. kroga: Inženiring Šarbek - Besnica 23:24, Dol TKI
- Grosuplje 31:24, Šešir - Pomurka 22:16, Škofljica - Inles 23:20,
Ajdovščina - Radeče Papir 19:19, Gorenje B - Drava preloženo.
1. ŠEŠIR 3 2 1 0 71:61 5
2. DRAVA 2 2 0 0 55:44 4
3. ŠKOFUICA 3 2 0 1 72:67 4
4. TKI HRASTNIK 3 2 0 1 74:70 4
5. GROSUPUE 3 2 0 1 73:74 4
6.RADEČEPAPIR 3 1 1 1 68:69 3
7. AJDOVŠČINA 3 1 1 1 63:65 3
8. BESNICA 3 1 1 1 67:76 3
9. INLES 3 1 0 2 68:67 2
10. INŽ, ŠARBEK 3 1 0 2 67:68 2
11. GORENJE B 2 0 0 2 46:53 O
12. POMURKA 3 0 0 3 55:55 O
Danilo Klajnšek
2. SLOVENSKA IIGA -
ŽENSKE • Ptuj - Novo
mesto 25:18(14:9)
ŽRKPtuj : A. Potočnik, Cvetko
1, Šijanec 7, Petek 7, Srebemjak 2,
Boj 1, Maračič 6, Pucko, N.
Potočnik 1, Zampa, Podhostnik, Vi-
dovič.
Domače igralke so pokazale več,
saj je bila razlika v kakovosti
očitna. Novomeščanke so sicer
imele nekaj svetlih trenutkov, v
katerih so dokazale, da so spošto-
vanja vredna ekipa, veliko orožja
gostij pa so Ptujčanke zatrle že v
kali.
Izredno borbena igra modrih,
uspešna vratarka Anja Potočnik,
odlična predstava Nine Maračič,
strelsko razpoloženi Renata Petek
in Metka Šijanec - sami superlati-
vi, ki lepo odpirajo vrata do veli-
kega cilja - nastopa v elitni
državni ligi.
fCDNIK - 3. OKTOBER 1996
ŠPORT - 15
KIKBOKS
f/ovencf osvaiaio Evropo
^soboto je bilo v Spiegelauu v Nemčiji veliko mednarodno tek-
i^vanje v kikboksu v disciplini semi kontakt v vseh starostnih
^tegorijah. Nastopilo je 296 tekmovalcev iz sedmih evropskih
jj^v. Iz Slovenije je sodelovalo 18 tekmovalcev iz Zagorja, Izlak
J, Ptuja in kar devet jih je prejelo pokale za uvrstitev med prve
prvo mesto sta osvojila Andrej
^'jiidiš (na sliki) in Boštjan Bm-
j,ec, drugi so bili Aleš Skledar,
[jes Kacijan in Maja Ozmec ter
jetji Dorotej Kline, Matej Šibila,
Canja Plohi in Matjaž Vindiš. Naj-
ine zanimanja je bilo za nosilko
[ironaste medalje z evropskega
prvenstva Majo Ozmec. Alaja ni
jjzočarala, saj je premagala do fi-
nala štiri nasprotnice, v finalu pa
23 točko izgubila proti nosilki tek-
jiovanja, domačinki Garhamerje-
vi. Na tekmovanju so sodili tudi
ptujski sodniki Franc Brumec,
Marjan Šibila in Franc Slodnjak.
Domačo ekipo sta vodila Dušan
Pavlica in Vladimir Sitar.
Domači tekmovalci so v mjini
vse boljši, prav tako na domačem
terenu, in čeprav Slovenci še ni-
smo prišli v Evropo, jo je Vladimir
Sitar s svojimi varovanci že skoraj
osvojil.
Milan Krojne
Andrej Vindiš ob prejemu poka-
la
PTUJ / 5. OKTOBER - DAN KOŠARKE V
DVORANI CENTER
Za populanzaiiio
košarke
v okviru popularizacije košarke v mestni občini Ptuj in
širše organizira Košarkarski klub Ptuj, ki ima od nedavnega
novo vodstvo, predsednik je Zoran Glušič, to soboto v dvo-
rani Center dan košarke, Id se bo pričel ob devetih.
K sodelovanju vabijo igralce in igralke košarke vseh starosti:
mlajše dečke in deklice, kadete in kadetinje, mladince in mladinke,
člane in članice, veterane in veteranke. Ekipe naj bodo organizira-
ne, v vsaki naj bo najmanj pet igralcev. Za jedačo in pijačo bodo
poskrbeli organizatorji.
V tem času pa v Sloveniji potekajo sklepne priprave za šolsko
košarkarsko ligo, v kateri bo letos sodelovalo kar 123 ekip, 63
osnovnošolskih in 40 srednješolskih moških in 20 ženskih ekip.
Osnovnošolci, ki bodo tekmovali v 11 skupinah, bodo ligo pričeli
16. oktobra, srednješolci pa 17. Dijaki so razdeljeni v osem, dijakin-
je pa v pet skupin. Iz bivše občine Pmj sodeluje sedem osnovnošol-
skih ekip, od srednjih šol pa Gimnazija Ptuj.
MG
ODBOJKA / 1 B ŽENSKA LIGA
Marsel - Sobota 0:3
(1:15^3:15^9:15)
MARSEL: Merharjeva, Prau-
hartova, Lipovčeva, Goj-
koškova, Godčeva,
Emeršičeva, Vindiševa, Maste-
nova, Zemmovičeva, Klajde-
ričeva.
Odbojkarice pmjskega Marsela
so doživele poraz v svoji dvorani
proti močni ekipi Sobote. Ver-^
jetno nekoliko zaradi treme so
zaigrale pod svojimi zmožnost-
mi, še posebej v prvih dveh ni-
zih, le v tretjem so nudile pravi
odpor. Gostje so izkušena ekipa
in so znale izkoristiti slabosti v
domači vrsti. Srečanje je trajalo
55 minut.
Danilo Klajnšek
PLANINSKI
KOTIČEK
Program
izletovza
oktober
PD Pmj organizira oktobra
tele izlete in pohode:
5. 10. Donačka gora - vodi B.
Hedl
11. 10. Kostanjev piknik na
Švabovem - F. Korpar
12.10. Haloška planinska pot
(Naraplje - Gorca) - v okviru
meseca športa
19. 10. Kum - vodita S. To-
plak in R. Šilak
IZLET NA KUM
PD Ptuj organizira 19. okto-
bra izlet na Kum. Odhod je z
AP Ptuj ob 6. uri, predvidena
vrnitev med 19. in 20. uro. Na
Kum se bomo povzpeli iz
Trbovelj in sestopili v Radeče.
Izlet bo v vsakem vremenu.
Oprema za sredogorje, hrana iz
nahrbtnika. Cena izleta je za
otroke 1000 tolarjev, člane 1300
tolarjev in za nečlane 1500 to-
larjev. Prijave z vplačilom v pi-
sarni društva, Prešernova 27,
do torka, 15. oktobra. V prime-
ru manjšega števila prijavljenih
bo izlet z vlakom. Vse druge in-
formacije dobite na društvu. Iz-
let vodita S. Toplak in H. Šilak.
Odbor za informiranje
in propagando PD Ptuj
MAIINOGOMET/7. LIGA
Rezultati 2. kroga: Puntar - Domel Železniki 0:1,
Assaloni Cosmos - Agencija Luvin 1:1, Interier MF
■ Juventus Krošelj 2:6, Marmor Hotavlje - Poetovio
Mila 6:0, Carioce - Vuko Elektro Rogič 5:7.
VRSTNI RED: Juventus, Vuko Ro^oč 6, Marmor
Hotavlje, Assaloni Cosmos, Domel Železniki 4, In-
terier MF 3, Luvin 1, Puntar, Carioce in Poetovio
Mila O točk.
MARMOR HOTAVLJE - POETOVIO
MIU6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Ahčin (9), 2:0 Ahčin (10), 3:0 Bo-
govič (30), 4:0 Matanič (41), 5:0 Centa (45), 6:0 Gu-
2elj (51)
POETOVIO: K9rnik, Krajnc, Lazič, Huzjak,
Vrbanec, Klinger, Štraus, Šalamun.
Po porazu z Interierjem so nogometaši Poetovio
Mile bili odločni, da bodo prinesli točke iz Škofje
^ke. Žal pa ni bilo tako, kljub temu da so nastopili
okrepljeni. Še vedno ptujski nogometaši igrajo lepo
^ oko, le realizacija ni najboljša. Domači so v prak-
^'čnominuti dosegli dva zadetka in nato v zadnjih
J^^nutkih prvega polčasa še tretjega. Namesto da bi
^ujčani iz priložnosti znižali rezultat, je bilo zanje
^sodnih deset minut, ko so prejeli še tri zadetke in
koncu izgubili visoko, kljub temu da bi rezultat
'^hko bil tesnejši.
V petek, 4. oktobra, ob 19.30 bodo igralci Poetovio
Mile v špormi dvorani Center gostili ekipo Puntar-
ja.
Danilo Klajnšek
2. LIGA
Rezultati 3. kroga: Majolka - MAK J/Dol 16:6,
Tomaž - Železne Dveri Meteroplast 5:6, Oplotnica
ITT - Orkan 9:3, Argotim - Slovenske gorice 2:4.
VRSTNI RED: Železne dveri Meteroplast 9,
Tomaž, Orkan, Slovenske gorice, Oplotnica ITT 6,
Majolka 3, Argotim in MAK J/Dol O točk.
MAJOLKA - MAK J/DOL 16:6 (5:4)
MAJOLKA: Ciglar 1, Fafulič, Mohorko 4, Selak 1,
Kokol 4, Ostroško, Bračič 3, Ovčar 2, Fridauer,
Zemljak 1. Trener: Ivan Zaje.
Nogometaši Majolke so v prvem svojem nastopu
pred svojimi navijači v Vidmu bili izredno uspešni.
V prvem p)olčasu je bila igra še nekako enakovred-
na, v drugem polčasu pa je igrala praktično samo
domača ekipa. In če bi bili na koncu še malo bolj
agresivni, bi lahko igralci Majoke dosegli rekordno
zmago v drugoligaškem tekmovanju. Ce bodo pri-
kazali podobne igre, kot so jo tokrat v drugem
polčasu, se znajo zelo visoko uvrstiti.
D. Klajnšek
JUDO
Uspešen priietek v novi sezoni
UIGRANOST, KONTINUIRANOST, PRIPRAVLJENOST TER ODLIČNO TEKMOVALNO
VZDUŠJE V EKIPI JE NA NEDELJSKEM TEKMOVANJU PRINESLO MLADIM PTUJSKIM
JUDOlSTOM VELIK USPEH # GORISNICANI ODLIČNI TRETJI
Judo klub Lendava je izvedel 2.
ekipni pokal Lendava '96, ki so se
udeležile najboljše slovenske ekipe
mlajših in starejših dečkov, tek-
movanja pa se je udeležila tudi vo-
dilna hrvaška ekipa iz Zagreba.
Mladi ptujski judoisti so pokaza-
li izredno tehnično pripravljenost,
borbenost in discipliniranost ter
poštene borbe. Ekipa, ki so jo zas-
topali Robi Bratkovič (do 27 kg),
Primož Krajnc (do 34 kg), Marko
Plajnšek (do 38kg), Aleš Krajnc
, (do 42 kg), Vid Cenčič (do 46 kg),
Damjan Zagoršek in Aljaž
Frajnkovič (do 50 kg), Sašo Brmež
in Markus Polajžer (do 55 kg),
Egon Predikaka(do 60 kg), Sašo
Koletnik (do 65 kg) in Miha Prime
(nad 65 kg), je premagala Lenda-
vo, Šiško, Gorišnico in Zagreb in
šele v finalu izgubila z Impolom iz
Slov. Bistrice.
To tekmovanje je uspešen vstop
v novo tekmovalno sezono, kjer ju-
doiste Drave čaka veliko domačih
in mjih tekmovanj.
Za ekipo Gorišnice so tekmovali
do 34 kg Dani Rus, do 38 kg Aleš
Horvat, do 42 kg Denis Hrga, do
46 kg Sandi Nemec, do 50 kg Robi
Gabrovec, do 55 kg Janez Šmigoc,
do 60 kg Denis Rus, do 65 kg Žan
Horvat in Boštjan Kolednik in
nad 65kg Gregor Kolednik. Ekipa
je zasedla odlično 3. mesto, kar je
obetajoč pričetek sezone. Najbolje
sta se odrezala brata Rus, ki sta v
svoji kategoriji premagala prav vse
nasprotnike.
S. Starček, I. Rus
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 7. kroga: Nafta - SET
Vevče 4:0, Črnuče - Dravograd
1:0, Goriške opekarne - BS Teh-
nik 2:1, Ljubljana - Drava 0:0, Ja-
dran - Zagorje 1:1, Šentjur - Piran
4:0, Železničar - Naklo 0:0, Ru-
dar Trbovlje - Šmartno 1:0.
I.DRAVA 7 4 3 0 13:5 15
2. GORIŠKE OPEKARNE 7 4 2 1 14:5 14
3, ŠENTJUR 7 4 2 1 12:6 14
4 NAFTA 7 3 4 0 14:7 13
5. ZAGORJE 7 3 2 2 11:7 11
6. DRAVOGRAD 7 3 2 2 7:6 11
7SETVEVČE 7 3 2 2 6:7 11
8. ČRNUČE 7 3 1 3 7:6 10
9.RUDARTRB0VUE 7 3 1 3 8:9 10
10. NAKLO 7 15 1 6:6 8
11. JADRAN 7 2 2 3 7:11 8
12. BS TEHNIK 7 2 1 4 7:9 7
13. ŽELEZNIČAR MB 7 1 2 4 4:9 5
14 ERA ŠMARTNO 7 1 2 4 6:12 5
15. UUBUANA 7 0 4 3 4:8 4
16.RRAN 7 1 1 5 2:15 4
Pari 8. kroga: SET Vevče - Pi-
ran, Zagorje - Šentjur, Dravograd
- Jadran, Drava - Črnuče, BS Teh-
nik - Ljubljana,^ Naklo - Goriške
opekarne, Era Šmartno - Želez-
ničar, Maribor Nafta - Rudar
Trbovlje,
LJUBLJANA - DRAVA
0:0
DRAVA: Javanovič, Hotko, Fa-
nedl, T. Vršič, Karanovič (Koren),
A. Vršič, Mlakar, Čeh, Emeršič, Zec
(Plošnik), Volk (Križanič).
Nogometaši Drave so še drugič
zapored remizirali, tokrat z
Ljubljano. Nekam potihem so si-
cer pričakovali zmaga, vendar se
Ljubljana polagama "pobira" iz
težav. Terenska premoč je bila na
strani ptujskih nogometašev.
Domači so se uspešno branili in
poizkušali s hitrimi nasprotnimi
napadi ter streli iz razdalje, ven-
dar je bil vratar Drave Bojan Jo-
vanovič vedno na mestu in za-
nesljiv.
Drugi polčas je pričel z ofenzivo
Ptujčanov, ki jih je zelo glasno
spodbujala manjša skupina navi-
jačev. V 79. minuti je Marko
Križanič v gneči pred vrati
domačih streljal proti vratom,
domači obrambni igralec Judež
pa je žogo izbil z golove črte.
Občutek smo imeli, da je žoga že
prešla črto. No, sodnik je ostal pri
svojem. Zadnjih deset minut je
minilo v znaku menjav domačega
trenerja, ki je s tem pridobil nekaj
na času, saj so bili Ljubljančani s
točko več kot zadovoljni.
Nogometaši Drave v Ljubljani
niso razočarali in lahko z opti-
mizmom pričakujejo srečanje
proti močni ekipi Črnuč, ki še ni
opustila misli na visoko uvrstitev.
Drava bi za ohranitev prvega
mesta v 2. slovenski nogometni
ligi morala zmagati.
Danilo Klajnšek
3. SLOVENSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem 6. kroga: Dra-
vinja - Odranci 3:1, Steklar - MM
Brunšvik 3:0, Pertoci Bakovci -
Kovinar 0:1, Kungota Broker -
Unior 2:2, Pohorje - Paloma 3:1,
Aluminj - Goričanka 0:1,
Črenšovci - Turnišče 3:1.
1.ALUMNIJ 6 5 0 1 17:4 15
2. KOVINAR 6 4 11 12:5 13
2. PALOMA 6 4 11 12:6 13
4 POHORJE 6 4 0 2 11:4 12
5. ČRENŠOVCI 6 4 O 216:11 12
6. UNIOR 6 3 3 0 7:2 12
7. PERTOCI BAKOVCI   6 3 2 1 14:4 11
8. STEKLAR 6 2 1 3 9:8 7
9.DRAVINJA 6 2 1 311:15 7
10. GORIČANKA        6 1 2 3 5:10 5
11. KUNGOTA BROKER 6 0 3 3 6:18 3
12. MM BRUNŠVIK     6 1 O 5 5:20 3
13. ODRANCI 6 0 2 4 6:13 2
14. TURNIŠČE 6 0 2 4 7:18 2
Razpored tekem 7. kroga: so-
bota, 5. oktobra, ob 16.00: Tur-
nišče - Dravinja, Paloma - Aliuni-
nij, Unior - Pohorje, MM
Brunšvik - Pertoci Bakovci,
Odranci - Steklar; nedelja, 6. ok-
tobra, ob 10.00: Kovinar - Kun-
gota Broker; ob 16.00: Goričanka
- Črenšovci.
ALUMINIJ -
GORIČANKA 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 A. Šalamon.
(69)
ALUMINIJ: L. Šmigoc,
Loncarič, Kristofič, Žemljic,
Emeršič, Fridl, Pok (J. Šmigoc),
Baškovič (Ivančič), R. Hojnik, Roz-
man in Zmko.
Nogometaši Aluminija so
močno razočarali svoje
privržence, saj so ti v srečanju
proti Goričanki pričakovali za-
nesljivo zmago. Domači so pričeli
z močnim pritiskom, ustvarili so
si veliko priložnosti, a jih tokrat
sila nespretni napadalci niso znali
realizirati. Gostje so se izredno
borili in poskušali s hitrimi na-
sprotnimi napadi ogroziti
domača vrata. V 38. minuti so
gostje zastreljali enajstmetrovko.
Tudi drugi polčas je minil v ja-
lovi premoči domačih nogome-
tašev. Po neizkoriščeni 100-od-
stomi priložnosti R Hojnika so
se razveselili gostje, ki so v 69.
minuti dosegli zadetek in s tem
dosegli svojo prvo zmago v tretje-
ligaški konkurenci.
Domači so sicer še vedno prvi
na prvenstveni razpredelnici, pri-
ložnosti za dokazovanje je še do-
volj, že v soboto pa derbi srečanje
v Sladkem Vrhu proti domači Pa-
lomi.
Danilo Klajnšek
1.LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 6. kroga: Dor-
nava - Skorba 3:0, Videm -
Gerečja vas 3:0, Središče - Stojnci
0:1, Slovenja vas - Gorišnica 1:3,
Hajdina - Bistrica 0:1, Pragersko
-Bočl:0.
I.VIDEM 6 5 1 0 23:4 16
2. HAJDINA 6 4 11 10:2 13
3. SKORBA 6 3 2 1 14:7 11
4. SLOVENJA VAS      6 3 1 214:12 10
5. GEREČJA VAS       6 2 2 211:11 8
6. BOČ 6 2 2 2 8:8 8
7. DORNAVA 6 2 1 310:11 7
8. SREDIŠČE 6 2 1 3 9:12 7
9. GORIŠNICA 6 2 0 412:13 6
10. PRAGERSKO        6 2 0 4 7:12 6
11. STOJNCI 6 2 0 4 5:20 6
12. BISTRICA 6 114 415 4
Razpored tekem 7. kroga: so-
bota, 5. oktobra, ob 15.00: Bistri-
ca - Pragersko; nedelja, 6. okto-
bra, ob 10.30: Stojnci - Dornava,
Gerečja vas - Hajdina, Gorišnica -
Videm, Skorba - Slovenja vas; ob
15.00: Boč - Središče.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 6. kroga: Pod-
vinci - Ormož 1:3, Pago Leskovec
- Markovci 1:1, Hajdoše - Rogoz-
nica El Teh 1:4, Grajena - Bukov-
ci 1:3, Apače - Tržeč 2:1, Sp. Pol-
skava - Mladinec 1:2.
I.ORMOŽ 6 6 0 0 25:6 18
2.R0G0ZN.ELTEH 6 4 2 0 12:5 14
3. MARKOVCI 6 3 1 216:10 10
4.APAČE 6 3 1 2 9:9 10
5. TRŽEČ 6 3 O 316:10 9
6. PAGO LESKOVEC 6 2 3 1 11:9 9
7. GRAJENA 6 3 O 310:14 9
8. MLADINEC 6 2 2 212:11 8
9. PODVINCI 6 2 2 2 8:8 8
10. BUKOVCI 6 114 8:18 4
11.SP.P0LSKAVA 6 O 1 5 5:16 1
12. HAJDOŠE          6 0 1 5 5:21  1
Razpored tekem 7. kroga: so-
bota, 5. oktobra, ob 15.00: Rogoz-
nica El Teh - Grajena; nedelja, 6.
oktobra, ob 10.30: Mladinec -
Podvinci, Tržeč - Sp. Polskava,
Bukovci - Apače, Markovci - Haj-
doše; ob 15.00: Ormož - Pago Le-
skovec.
2. SLOV. MLADIN-
SKA LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 5. kroga: Ko-
vinar Štore - Dravinja 0:0, Slo-
venj Gradec - Aluminj 0:3, Starše
- Nafta 3:0, Beltrans - ERA
Šmartno 0:5, Krško - Steklar 4:2,
Pragersko - Beltinci 0:3.
Razpored tekem 6. kroga: Dra-
vinja - Beltinci, Steklar - Prager-
sko, Era Šmartno - Krško, Nafta -
Beltrans, Aluminij - Starše, Kovi-
nar Štore - Slovenj Gradec.
MLADINA MNZ Ptuj -
VZHOD
Rezultati tekem 4. kroga: Ro-
gozn. El Teh - Skorba 15:0, Sre-
dišče - Videm 1:1, Ormož -
Stojnci 1:12, Dornava - Gorišnica
2:1.
Razpored  tekem  5.  kroga:
Stojnci - Dornava, Videm -
Ormož, Skorba - Središče, Bu-
kovci - Rogoznica El Teh.
MLADINA MNZ Ptuj
ZAHOD
Rezultati tekem 4. kroga: Bi-
strica - Sp. Polskava 6:1, Unior -
Hajdina 3:0, Boč - Šentjur 1:1,
Gerečja vas - Slovenja vas 2:2.
Razpored tekem 5. kroga: Slo-
venja vas - Bistrica, Sp. Polskava -
Unior, Šentjur - Gerečja vas, Haj-
dina Boč.
ČLANSKI POKAL
MNZ PTUJ
Rezultati tekem četrtine finala:
Videm - Stojnci 5:2, Gerečja vas -
Aluminij 0:7, Dornava - Središče
3:0, Drava - Pragersko 12:0.
Razpored tekem polfinala: sre-
da, 9. oktobra, ob 15.30: Aluminij
- Videm, Dornava - Drava.
Branko Lešnik
TEDNIK - 3. OKTOBER 1996
ZA KRATEK CAS - 17
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, katera pevka je na
sliki. Izrežite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgoščenko.
Da je bila pred šdrinajstiroi dnevi
na fotografiji Majda Sepe, je ugo-
tovila tudi Vesna Emeršič, Mez-
govci 3, Dornava. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (iili prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 10. oktobra.
Računalniška mreža Internet ponu-
ja veliko informacij, največ glasbe-
nih informacij iz ZDA pa najdete na
naslovu: http: bildboard-onli-
ne.com!
Boksarski dvoboj med Seldonom in
Tysonom je že v prvi rundi dobil
Mike Tyson ter s tem ubranil naslov
svetovnega prvaka v težki kategoriji.
Po dvoboju je bil na ulici ustreljen
eden najpopularnejših ameriških ra-
perjev 2PAC in nekaj dni potem tudi
umrl. 2PAC sedaj v ZDA iz dneva v
dan pridobiva na slavi in založniška
hiša je hitro izdala novi rap komad 2
OF THE MOST WANTED
(^^^), ki ga je v duetu dopolnil še
en znani raper SNOOP DOGGY
DOGG!
Rap glasba je neverjetno popularna
zvrst pri črnskem prebivalstvu. Med
zvezde rapa ali G-funka so se povzpeli
tudi WARREN G. s komadom Regu-
late. Veliki "comeback" je WARREN
G. naredil s priredbo skladbe Tine
Turner z naslovom WHAT'S LOVE
GOT TO DO WITH IT (****);
pesem je z napevom dopolnila pevka
Adina Howard.
Nemška skupina E-ROTIC je v pol-
letju posnela album The Povver of
Sex. E-ROTIC ostajajo pri rahlo
"žgečkljivih" besedilih tudi v novem
komadu z naslovom GIMME GOOD
SEX (**¥).
Britanski duo EVERVTHING BUT
THE GIRL sta Tracey Thorn in Ben
Watts. Zanimiv naslov skupine jima
je lani končno prinesel prvo veliko
uspešnico Missing in odlično proda-
jan album Amplified Heart. Duo
EVERVTHING BUT THE GIRL
ne počiva in je z letošnjega albuma
Walking Wounded snel že tretji ko-
mad z naslovom SINGLE (***).
Na Otoku, torej v Veliki Britaniji, je
še zmeraj izredno popularna neodvis-
na ročk glasba. Uradni naslov te glas-
be je indie. Spoznajte nekaj boljših
novih skladb: Kevin Carter - MA-
NIC STREET PREACHERS, If you
don't Want me to Destroy you - SU-
PER FURRV ANIMALS, Last my-
self - LONGPIGS, If 1 could Talk l'd
Teli you - THE LEMONHEADS,
The Circle - OCEAN COLOUR
SCENE, Ali I Want - SHUNK
ANANSIE, 2,3 Go - WEDDING
PRESENT, I Know what Boys Like
- SHAMPOO, Statuesque - SLEE-
PER, Marblehead Johnson - THE
BLUETONES.
LIGHTHOUSE FAMILV bi lahko
označil kot eno najboljših novih sku-
pin leta 1996, v ospredje pa bi postavil
njihovi lahkotni popevki Lifted in
Ocean Drive. Odličen album skupine
LIGTHOUSE FAMILV se imenuje
Ocean Drive in iz njega prihaja tretja
odlična popevka z ljubezenskim be-
sedilom GOODBVE HEARTBRE-
AK (****).
Irsko pop skupino BOVZONE ses-
tavljajo Stephen Gately, Michael
Graham, Keith Duffy, Shane Lynch
in Ronan Keating. Fantje so uspeli
leta 1994 s priredbo skladbe Love me
for a Reason in odlično prodajali svoj
debitantski album Said and Done.
Kvintet BOVZONE snema doma
drugi album in kot napoved prihaja
prikupna pop balada z naslovom
WORDS (****).
Skupina Genesis počiva, vendar to ne
pomeni, da počivajo tudi njeni člani
Phil Collins, Mike Rutherford in
Tom Banks. Phil Collins bo jeseni
izdal sedmi solo album in nosilna
pesem je DANCE INTO THE
LIGHT (*^**), podprta s pihal-
nim orkestrom.
Legenda zabavne glasbe ELTON
JOHN je zbral vse svoje najlepše lju-
bezenske pesmi na lanskem albumu
Love Songs. ELTON ne počiva in
ponovno osrečuje s čudovito balado
VOU CAN MAKE HISTORV
(*****).
September je v glasbenem svetu po-
novno pomenil prelomnico v letu
1996, saj so glasbene založbe tržišče s
ploščami obogatile s temi izstopa-
jočimi albumi: New Advantures in
Hi-fi - REM, Man - NENEH CHER-
RV, Universal - OMD, Home again -
NEW EDITION, Bilingual - PET
SHOP BOVS, Mr. Happy go Lucky
- JOHN MELLANCAMP, Nine Ob-
jects of Desire - SEZANNE VEGA,
First Band on the Moon - THE CAR-
DIGANS, Rhytheem - ZZ TOP, K
-KULA SHAKER, My Promise -
NO MERCV, RoUercoaster - LET
LOOSE, A Woman and a Man - BE-
LINDA CARLISLE, Sheryl Crow -
SHERVL CROW.
David Breznik
1. Wannabe
- SPICE GIRLS
2. Se A Vida E
- PET SHOP BOVS
3.1 can't Help myself
- KELLV FAMILV
4. Ready or not
- THE FUGEES
5. It's ali Corning backto
me - CELINE DION
6. Flava
- PETER ANDRE
7. I love you always for-
ever-DONNA LEVVIS
8. Loungin'
- LL COOL J.
9. If it makes you happy
- SHERVL CROW
10. Spinning the VVheel
- GEORGE MICHAEL
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
o^Mladi dopisniki
IZ POČITNIŠKIH ZAPISKOV
Med počitnicami sem prijateljico
Romano povabila k babici v
Poljčane. E)nevi, ki sva jih preživeli
tam, so bili zelo zabavni, smeha in
dobre volje ni manjkalo.
V bližini je majhen ribnik in last-
nik, s katerim se dobro poznamo,
meje že v začetku počimic povabil,
da se lahko grem s čolnom vozit, ka-
dar bom želela. Zato sem jaz to že
takoj omenila babici. Na najino ve-
liko žalost pa nama je prepovedala.
Vendar sva pod pretvezo, da greva
na sprehod, šli k ribniku. Odvezali
sva čoln in se z veliko kričanja in
strahu, da bi padli v vodo, končno
nekako spravili vanj. Ker je bila v
čolnu še deževnica, sva se sezuli in
čevlje pusdli na obrežju. Veslali sva
okorno in se smejali svoji nerod-
nosti. Toda kar naenkrat naju je
smeh minil, ker sva v tistem trenut-
ku zagledali kravo, kije bila usmer-
jena naravnost k najinim čevljem. V
tisti paniki sva takoj znali priveslati
do obrežja. Romana je ostala v
čolnu, jaz pa sem čevlje obešala na
veje dreves. Romana je začela
kričati, češ daje krava že čisto blizu
in da jih bo zlahka dosegla. Ko sem
videla, daje bila od mene oddaljena
le še nekaj metrov, sem v tistem
strahu pograbila čevlje in se naen-
krat znašla v čolnu. Ko sva priveslali
na sredino ribnika in videli kravo, ki
je buljila v naju, sva se spogledali in
nisva si mogli kaj, da se ne bi smejali
najini bojazljivosti.
Sandra Krunič, 8. c,
OŠ Mladika, Ptuj
OBISK OBRTNEGA SEJMA
V CELJU
Osmošolci Osnovne šole Cirkov-
ce smo bili zelo veseli, ko smo zve-
deli, da bomo odšH v Celje. Vedela
sem, da bom na obrtnem sejmu
spoznala manj znane poklice, zato
sem z zanimanjem pričakovala
predstavitev le-teh.
Z vodičem smo se odpravili na og-
led in predstavitev. Najprej smo si
ogledali predstavitev dela slikople-
skarja in dimnikarja. Predstavitev
sem s pozornostjo spremljala, saj se
mi je zdela zelo zanimiva. Nisem pa
je spremljala samo zato, ker je bila
zanimiva, pozornost sem j i nameni-
la, ker se mi je zdelo prav, da vem
tudi kaj o poklicih, ki me ne zani-
majo preveč.
V nadaljevanju smo spoznali pro-
gram dela na srednji krznarski šoli.
Ko sem slišala besede srednja
krznarska šola, sem si rekla: "Ta je
pa prava, le kdo hoče govejo ali pa
svinjsko kožO predelovati v mehko
usnje." Kaj kmalu sem spoznala, da
so bile moje misli napačne. Napela
sem oči in ušesa ter sledila preda-
vanju gospe iz te šole. Tako sem se
natančneje seznanila s tem delom.
Naenkrat je začelo v meni rasti nav-
dušenje in želja po tem delu. Se bolj
navdušena sem bila, ko sem izvede-
la, daje v šolsko delo vključeno mdi
delo z računalnikom ter kreiranje
oblačil iz usnja. Bila sem nav-
dušena. Če bi me kdo takrat vprašal,
v katero šolo se bom vpisala po
končani osnovni šoli, bi mu stood-
stotno odgovorila; "V srednjo
krznarsko."
Za trenutek sem nehala slediti
razlagi, se zamislila ter ugotovila, da
to nikakor ne bi bil pravšnji poklic
zame. Želim si poklica, pri katerem
ne bi bilo treba sedeti ob^delovni
mizi in ne bi bil enoličen. Se veliko
joklicev bi morala spoznati, da bi se
ažje odločila za nadaljnje šolanje na
srednji šoli.
Mislim, daje bila zamisel o pred-
stavitvi poklicev na ta način zelo do-
bra in daje meni ter mnogim odprla
še več vpogleda v raznr delr, ki bi jih
v življenju lahko opravljah.
Tina Baštevc, 8. a,
OŠ Cirkovce
KOLESAR
Zgodbica pripoveduje o nepazlji-
vem kolesarju Alešu. Kolesar Aleš
seje s kolesom prehitro vozil. Cesta
je bila strma in vijugasta, ker Aleš ni
imel izpravnega kolesa, je na prvem
ovinku zapeljal v jarek. Aleš je padel
tako nesrečno, da sije stri nogo.
Očka je Aleša odpeljal v bolnišnico.
Ko sta prišla domov, je Aleš prosil
očka, da mu popravi kolo. Od takrat
naprej Aleš naprej pregleda kolo,
preden se gre z njim vozit.
Uroš Knez, 2.a,
OŠ Breg, Ptuj
NAŠA ŠOLA V NOVI OBLEKI
šola! Saj res, šola je dobila novo
obleko. Pa sej se spomnim, da so po
njej vrtali, tolkli, zidali in jo med
počitnicami končno dokončali.
Lepo sojo pobarvali, malo me spo-
minja na sladoled.
Mislim, daje lepo pobarvana. Ka-
dar pride kakšen prijatelj, mu s po-
nosom pokažem takšno lepo šolo.
Mihael Visočnik 7. h,
OŠ Cirkovce
KLOPOTCEV GLAS PRED
DNEVOM ŠOLE
Med haloškimi griči stoji sredi
majhne strnjene vasice Cirkulane
naša hiša učenosti že 98 let. Ponov-
no je zaživela s prvim septembrom.
Naj ostane zvesta še številnim gene-
racijam!
Njo in njeno okolico želimo po-
kazati turistom ob DNEVU ŠOLE,
ki bo 4. oktobra. V ta namen smo
pripravili turistični vodnik in vabila,
ki smo jih razposlali sirom po Slo-
veniji. Želimo, da bi bilo lepo vre-
me in da bi prišlo čim več gostov.
Prepričani smo, da bodo navdušeni
nad lepotami jesenske haloške po-
krajine, nad gostoljubnostjo naših
ljudi in da bodo o tem spregovorili
drugim. Mladi vidimo bodočnost
Haloz v turizmu.
Priprave na dan šole potekajo že
dalj časa. Nekateri se pripravljamo
za turistične vodiče, drugi zbirajo
gradivo zgodovinskih znamenitosti,
tretji vadijo prve korake kot mane-
keni. MPZ veselo prepeva haloške
pesmi, fokloristi pipravljajo splet
štajerskih plesov. Ob prvem rekra-
cijskem športnem dnevu smo pos-
tavili pred šolo klopotec, simbol
naše šole, ki ga bomo po trgatvi do
naslednjega leta pospravili. Ta sedaj
mogočno stoji na našem šolskem
dvorišču. Ob prihodu v šolo nam
vedno znova navdihne moči za na-
poren delovni dan.
Lidija, Martina, 8. r.,
OŠ Cirkulane
LEPŠA ŠOLA
že od petega razreda obiskujem
osnovno šolo Cirkovce. Dve leti
sem gulila šolske klopi in vedno, ka-
dar sem pogledala zunanjost šole,
sem začutila, daje potrebna obnove.
K sreči so pred šolo zelena drevesa
in se ne vidi, kakšna je njena zunan-
jost. Omet je že odpadal, daje bilo
nevarno hoditi ob šoli. Vsak, kdor j o
je pogledal, seje nesramno zarezal
in rekel: "Še malo, pa bo razpadla!"
V počitnicah so šolo obnovili.
Zdaj je res zelo lepa. Preobleka je
precej rumene barve. To mi je še
toliko bolj všeč, ker je rumena barva
ena izmed mojih najljubših. Seveda
mdi niso pozabili oken, ki so velika
in aluminijasta, pobarvana pa z belo
barvo. Zdaj se lahko pabahamo pred
drugimi: 'Ha, ha, naša šola pa je
lepša kot vaša."
Sitnona Pernat, 7. b,
OŠ Cirkovce
18 - OP TOD IN TAM
3. OKTOBER 1996 - TEDNIK
PRAVILNIK O KAKOVOSTI ZAKLANIH PRAŠIČEV IN KATEGORIZACIJI SVINJSKEGA MESA
Novost pri platevanju prašiiev
V Sloveniji je začel veljati nov pravilnik o kakovosti za-
klanih prašičev in kategorizaciji svinjskega mesa. Objavl-
jenje bil v Uradnem listu Republike Slovenije št.68/95.
V splošnih določbah pravil-
nik predpisuje splošne pogoje,
ki jih mora glede kakovosti iz-
polnjevati meso prašičev v tru-
pih, polovicah, osnovnih delih
polovic in drugih užitnih delih
zaklanih prašičev, pogoje glede
hrambe, pakiranja in prevoza
tega mesa.
Za rejce je zelo pomembno, da
pravilnik določa metode ocenje-
vanja mesnatosti in razvrščanja
garanih (mavžanih) in odrtih
(izkoženih prašičev na liniji
klanja. Pravilnik razvršča klavne
prašiče v tele kategorije:
1. prašički: masa toplih
očiščenih polovic 5 do 19 kg
2. pitani prašiči: masa toplih
polovic garanih prašičev je od 50
do 120 kg in pri odrtih polovicah
od 37 do 100 kg
3. lahki in težki pitani prašiči
ter izločeni plemenski prašiči:
masa lahkih garanih prašičev od
20 do 49 in težkih garanih
prašičev od 121 do 180 kg
4. mladi pitani merjasci: masa
garanih toplih polovic od 50 do
80 kg in odrtih od 37 do 64 kg
Mesnatost prašičev se po pra-
vilniku izraža z odstotkom mesa,
kar je po tem pravilniku razmer-
je med skupno maso z nožem
ločljivih prečnoprogastih mišic
trupa in maso polovic. Maso to-
plih polovic se tehta takoj po
osnovni obdelavi trupa prašiča
na liniji klanja ali najpozneje 45
minut po zakolu.
Trup prašiča je po pravilniku
- trup garanega in izkrvavljene-
ga prašiča s kožo brez ščetin in z
glavo ter repoin, brez parkljev,
drobovja, spolnih organov, jezi-
ka, trebušnega sala, ledvic in tre-
bušne prepone;
- pri odrtem prašiču je trup
izkrvavljenega prašiča brez gla-
ve, kože, nog, drobovja, spolnih
organov, trebušnega sala, ledvic,
repa in trebušne prepone.
Iz tega je razvidno, da se po no-
vem pravilniku iz klavnih polo-
vic odstranijo trebušno salo, led-
vice in trebušna prepona.
Za ugotavljanje procenta mesa
se uporabljata meritvi debeline
maščobnega tkiva (S) in debeli-
ne mesa (M) na klavni polovici.
Na podlagi teh dveh meritev se
izračima procent mesa v klavni
polovici po statistično-matema-
tični metodi.
Klavne polovice se glede na
ocenjen procent mesa razvrščajo
v šest razredov: S, E, U, R, O, P.
Klavne polovice so označene
glede na izračiman procent mesa
z žigom črke razreda.
ODSTOTEK MESATRŽNI
RED
60mvečS
55 in več, vendar manj od 60E
50 in več, vendar manj od 55U
45 in več, vendar manj od 50R
40 in več, vendar manj od 450
mani.od_40P     __
Kontrolo mesnatosti na liniji
klanja opravljajo kontrolne or-
ganizacije, v Sloveniji je to IN-
SPEKT. Organizacija za ocenje-
vanje mora biti neodvisna, stro-
kovno in tehnično usposobljena
in imeti ustrezno število kontro-
lorjev. Kontrolorji na liniji klan-
ja morajo imeti najmanj srednjo
izobrazbo (V. stopnja) kmetij-
ske, veterinarske ali živilske
smeri. Kontrolorje nadzirajo
nadzorne službe.
Novi pravilnik so s 1. 7. 19%
začeli izvajati v posameznih
klavnicah, postopno pa ga mora-
jo uvesti vse Idavnice znotraj
države. Ocenjevanje mesnatosti
vodi do plačevanja prašičev po
kvaliteti klavnih polovic. Zaradi
tega se mora določiti tudi pravil-
nik o plačevanju klavnih
prašičev glede na ocenjen pro-
cent mesnatosti. V Sloveniji že
potekajo pogovori med rejci in
klavnopredelovalno industrijo o
tem, kako naj bi potekalo
določanje cene. Osnutek pravil-
nika je že izdelan, pripravili so
ga na Biotehniški Multeti - od-
delku Zootehnika na Rodici. V
osnutku je nagrajena boljša in
kaznovana slaba mesnatost. Na
Poslovnem združenju za prehra-
no so se dogovorili o začasnem
načinu določanja odkupne cene
prašičev glede na oceno mesna-
tosti. Izhodišče za določanje
osnovne cene je 51-odstotna me-
snatost prašičev. V primeru, da
se rejec dogovori za izhodiščno
ceno kilograma klavnih polovic,
se ta cena deli z 51 in pomnoži z
ugotovljenim procentom mesa v
klavni polovici.
Primer, če je mesnatost 53,4-od-
stotna in izhodiščna cena 300 SIT:
cena klavnih polovic je 300 SITIkg
: SI x 53,4 = 314 SIT. Rejec je to-
rej dobil za kg klavne polovice 314
SIT.
V prehodnem obdobju, ko že
poteka ocenjevanje prašičev v
posameznih klavnicah, bodo
opravljene meritve v pomoč za
razpravo in sprejem pravilnika o
plačevanju prašičev glede na me-
snatost. Rejci prašičev tako na
velikih farmah kot na kmetijah
se morajo sedaj prilagoditi
določilom novega pravilnika.
Tisto, kar je možno narediti v
kratkem času je:
- primerna končna teža klav-
nih prašičev,
- urediti optimalno prehrano
prašičev
- uporaba kvalitetnih plemen-
skih živali, ki izstopajo po me-
snatosti, dnevnih priraslih in
konverziji krme.
Na nivoju države je nujno ure-
diti sistem oblikovanja dnevnih
cen prašičev. Pri oblikovanju
cen morajo biti zastopani inter-
esi vseh, ki redijo prašiče. Za
ceno se rejci dogovarjajo s pred-
stavniki klavnopredelovalne in-
dustrije. Upamo, da bo pri obli-
kovanju predloga pravilnika o
določanju cen, prišlo mdi do do-
govora za komisijo, ki bo obliko-
vala dnevne cene prašičev.
Peter Pribožič,
dipl. ing. kmet.
Merjenje debeline hrbtne slanine.
Fotografija: Gianfranco Zelenko
KIDRIČEVO / ODPRTJE PRVE ZASEBNE FIZIOTERAPIJE
Približevanje deltMV'
vnesti uperabnikem
Od prvega oktobra dela v
prostorih ZD Ptuj v Ki-
dričevem prva zasebna fiziote-
rapija FimediA na tem
območju, ki sta jo uredili višji
fizioterapevtki Tanja Skok in
Brigita Sibila. Odprli sta jo na-
tanko eno leto potem, ko sta
pričeli zbirati potrebno doku-
mentacijo in urejati druge po-
goje za odprtje fizioterapije.
Del potrebnih prostorov sta
dobile od ZD Ptuj, del pa od
občine Kidričevo. Koncesijo
jima je podeUla občina Ki-
dričevo, izpolnili pa sta tudi
vse druge potrebne pogoje za
podpis pogodbe o izvajanju fi-
zikalne terapije z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije.
Osnovna dejavnost nove za-
sebne fizioterapije je izvajanje
terapije za paciente z degenera-
tivnimi in revmatskimi spre-
membami lokomotomega siste-
ma (hrbtenice in sklepov),
zdravljenje po poškodbah in
operacijah na lokomotomem
sistemu, zdravljenje bolezni pe-
rifernega živčevja in izvajanje
preventivnih programov. Bol-
niki bodo storitve zasebne fi-
zioterapije koristili z napotnico
splošnega zdravnika, možne pa
so mdi samoplačniške storitve.
Pri delu bosta izkušeni fiziote-
rapevtki uporabljali najsodob-
nejšo opremo. Ob otvoritvi sta
povedali, da želita delati stro-
kovno, kvalitetno, skladno z ev-
ropskimi merili in standardi ter
predvsem po načelu etike
zdravstvenih delavcev.
Prva zasebna fizioterapija v
Kidričevem bo paciente spreje-
mala vsak dan od 8. do 15. ure,
ob torkih pa od 8. do 19. ure. Za
uporabnike je pomembno tudi
to, da so se jim z njenim odprt-
jem približale fizioterapevtske
storitve. Njeno dejavnost so si
lahko pobliže ogledali ob dnevu
odprtih vrat, ki je bil prv^ ok-
tobra.
MG
Tanja Skok (levo) in Brigita Šibila sta v prostorih
zdravstvenega doma Kidričevo uredili fizioterapijo.Foto: Kosi
Ko bom velik^
bom poslana
ODPRTO PISMO
PREDLAGATELJEM ZA-
KONA O PREDČASNEM
UPOKOJEVANJU POS-
LANCEV
Od vas poslancev sedanjega
parlamenta smo davkoplačevalci
navajeni že vsega mogočega in
nemogočega. Toda tega, kar ste
si skupina 16 poslancev dovolili,
pa ne. Noben prežvekovalec tega
ne bi prežvečil, še manj pa po-
goltnil.
Vi, poslanci iz LDS, SKD,
SLS in desničarskih skupin,
brez trohice sramu predlagate za
poslance upokojenski privil^j:
v pokoj s 25 leti delovne dobe, ne
glede na starost. Še več! Celo z
20 leti, saj bi bili lahko na čakan-
ju s poslansko plačo 1 leto, 4 leta
oz. za čas poslanskega mandata
pa bi si lahko dokupili. Za vas
prava poteza, ni kaj!
Pa gremo lepo po vrsti, čeprav
vrstni red niti ni tako pomem-
ben, pomembna je vsebina vaših
obrazložitev.
Bojite se, da drugič ne boste iz-
voljeni, zaradi starosti iz ozko
profilirane strokovnosti ter poh-
tičnih razmer pa ne boste dobili
tistrezne zaposlitve. Velecenjeni
poslanci, o tem zadnjem bi mo-
rali razmišljati takrat, ko ste nas-
Ocf f ocf in tam
KEOR TUDI V
PTUJU
Staro mestno jedro v Ptuju
počasi, a vztrajno dobiva pri-
jetnejšo vsebino in s tem novo
življenje - tudi po zaslugi no-
vih lokalov. V pritličju nek-
danjih prostorov podjetja
Olga Me^ič v Vošnjakovi 6 je
podjetje KEOR, do.o., iz Ma-
ribora uredilo sodobno specia-
lizirano prodajalno s kopal-
niško opremo. Odprli jo bodo
v ponedeljek, 7. oktobra.
CENTER ZA
RAVNANJE Z
ODPADKI
ODPIRA
VRATA
Predstavniki podjetja Cisto
mesto bodo ob četrti obletnici
in pričetku obratovanja Cen-
tra za ravnanje z odpadki Ptuj
na novi lokaciji ob Domavski
cesti jutri, v petek, 4. oktobra,
pripravili dan odprtih ^vrat.
Ob tem bo predstavnike Čiste-
ga mesta ob 11. uri sprejel
župan mestne občine Ptuj dr,
Miroslav Luci. Opoldne bodo
posadili  nekaj  dreves, os-
topili mandat! Zakaj politične
zamere, če ste svoje poslanstvo
opravljali pošteno in korektno?
Poznate rek: Človek, obrni se
vase, v tebi biva resnica. O sta-
rosti ne razmišljam, saj vas je
med podpisniki malo, strokovn-
jake pa naše gospodarstvo še
kako potrebuje.
NE LEVO - NE DESNO je pa-
rola, po podpisnikih sodeč, last-
na vsem. Za svojo minimalno so-
cialno varnost bi šli preko trupel
davkoplačevalcev. Kaj pa je za
vas, gospodje, meja socialne var-
nosti? Na pamet rečeno, nekaj-
krat višja, kot ste jo namenili
delavski raji, in se niste niti
malo potrudili, da bi ji namenih
5 minut, ko so delodajalci odpo-
vedali kolektivno pogodbo. Ste
se vi odpovedali regresu za do-
pust, prevozu na delo, nadomes-
tilu za prehrano, bolje rečeno
poceni zajtrkom, malicam, kosi-
lom in večerjam po smešno niz-
kih cenah v parlamentarni men-
zi, sodobno preurejeni z denar-
jem davkoplačevalcev?
Tarnate, da je poslanskem delo
zelo naporno. Je, verjamem, toda
sami si ga s podtikanji, nagajanji
drug drugemu, brez spoštovanja
sogovornika še bolj otežujete. Le
pri privilegijih ste ustvarili res
nenavadno koaicijo in takojšnje
rednja selovesnost pa se lx)
pričela ob 13. uri, ko bosta po-
leg direktorja Andreja Koterja
govorila mdi državni sekretar
dr. Marko Slokar in župan dr.
Miroslav Luci. Po kulttunem
programu bo ogled novega od-
lagališča in obratov Centra za
ravnanje z odpadki ter pred-
stavitev podjetja Čisto mesto.
TUDI SLEPI
PREBIRAJO
ČASOPISE
V ptujskem društvu slepih
in slabovidnih so veseli nove
elektronske naprave Braillove
vrstice, ki popolnoma slepim
članom omogoča branje dnev-
nega časopisja s pomočjo
Braillove pisave, NaJoip na-
prave je financhala Zveza
društev slepih in slabovidnih
Slovenije, Člani pmjskega
društva lahko odslej dnevno
prebirajo Delo, Slovenske no-
vice in časopis Slovenec ter se-
veda periodični tisk, ki ga iz-
haja zveza dništev slepih in
slabovidnih Slovenije, Napra-
vo bo možno prirediti, tako da
bo bodo z njeno pomočjo
lahko prebirali mdi televizij-
ski teletekst.
-OM
soglasje. Še dobro, da ni več ne-
posrednih TV prenosov, kajti
moralna podoba poslanca bi bila
še bolj na psu, kot je.
Pa se vrnimo na začetek. Ali
veste, kakšen odstotek plače
dobi delavec na čakanju in koU-
ko na borzi? Ali veste, koliko
mora biti star, da se lahko upo-
koji? Seveda veste, saj je bil za-
kon sprejet v parlamentu! Je že
res, da je Bog najprej sebi brado
ustvaril.
Še nekaj. Nič ne poveste, dragi
predlagatelji, po kakšni ceni si
boste dokupili manjkajoča leia -
po poslanski, po kmečki, štu-
dentski ali vojaški ali pa vam bo
kupila država, torej po delovni.
Pridite še s to karto na dan.
In ne nazadnje me prav res za-
nima, kakšnja je od vašega pred-
loga v parlamentu in v strankah
klima. Kaj vam porečejo
Drnovšek, Peterle in Podobnik?
Kaj vam porečejo poslanci v
vaših poslanskih skupinah? Ce
nič, potem ste le izvidnica v ne-
gotovo!
Stanko Lepej,
Ptuj
f EDNIK - 3. OKTOBER 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 21
^\H\ MARKET PIKA
pobra založenost in
prijazna ponudba
^ov mini market s ponudbo
^ešanega blaga v Volkmerjevi 17
y Ptuju je uredil samostojni pod-
jetnik Slavko Gojkovič. Gre v
l,istvu za družinsko obratovalni-
co, v kateri sta zaposleni tudi
ličerka in tašča.
Hosilec dejavnosti Slavko Goj-
)jovič je po osnovnem poklicu
trgovec, še bolj pa je poznan kot
glasbenik. Ko je šlo njegovo pod-
jetje v stečaj, je ostal brez dela.
Iskanje nove službe se je pokazalo
neuspešno, zato se je skupaj z
jlnižinskimi člani odločil za
gradnjo prizidka k stanovanjski
liiši in ureditev marketa s 40 m^
površine. Mini market Pika je za
jcupce pričel delati 10. septembra.
Ka prodajnih policah ponujajo
okrog 1500 izdelkov po cenah, ki
so približno enake Mercatorjevim;
ta je njihov glavni dobavitelj. V
treh tednih poslovanja se je poka-
zalo, da so se dobro odločili. Svoje
k uspešnemu delu prispeva
odlična lokacija v bližini šolskega
centra. Dijaki samo prečkajo cesto
in že so v novem raarketu, kjer jim
po ugodnih cenah pripravljajo do-
bre sendviče, na zalogi pa imajo
tudi vedno dovolj sokov in drugih
živil, po katerih najpogosteje pov-
prašujejo mladi. S prijazno post-
režbo in nesebično skrbjo za kup-
ca, ki mu skušajo čim bolj ustreči,
pa so si že pridobili zaupanje šte-
vilnih drugih kuf)cev, ki prihajajo
iz različnih predelov Pmja. Po po-
trebi stranki nakupljeno blago pri-
peljejo tudi na dom.
Market je odprt vsak dan od 7. do
19. lu-e, ob sobotah od 7. do 12.
ure, ob nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure. V tem času je na poli-
cah tudi sveži kruh.
Mini market Pika vabi, da ga
obiščete ter se prepričate o dobri
založenosti in skrbi za kupca.
PR
Mini market Pika v Volkmerjevi 17 v Ptuju. Foto: Langertiolc
Radio - Tednik, dLao, Ptuj
v skladu s 5. členom zakona o
volilni kampanji (Uradni list RS
št. 62 z dne 7. 10. 1994) objavlja
Družba Radio - Tednik, d.o.0.,
PRAVILA
(obseg^ pogoje
in naiin)
za izrabo časopisnega prostora
za predstavitev kandidatov, poli-
tičnih strank in njihovih progra-
mov.
I. OBSEG
1. v Tedniku lahko predstavitve
kandidatov, političnih strank in
njihovih programov obsegajo naj-
več četrtino posamezne številke
časopisa.
2. Predstavitev kandidatov, po-
liučnih strank in njihovih pro-
gramov bo objavljena na notranj-
ih straneh Tednika ali v prilogah.
3. Predstavitve kandidatov, po-
litičnih strank in njihovih pro-
gramov bodo objavljene v Tedni-
kih številka 42 (17. okt.), 43 (24.
okt.), 44 (30. okt.) in 45 (7. nov.).
4. Če oglasi s predstavitvami
kandidatov, političnih strank in
njihovih programov ne napolnijo
časopisne strani, uredništvo Ted-
nika stran zapolni s primernimi
drugimi objavami ali novinarski-
mi sestavki.
5. Ne glede na plačane predsta-
vitve kandidatov, političnih
strank in njihovih programov bo
Tednik poročal o kandidatih in
političnih strankah v skladu s
svojo uredniško politiko.
II. POGOJI
Poleg pogojev, določenih z za-
konom o volilni kampanji, mora-
jo naročniki predstavitve kandi-
datov, političnih strank in njiho-
vih programov izpolnjevati še tele
pogoje:
1. Tednik bo objavljal samo za
tisk pripravljene predstavitve
kandidatov, političnih strank in
njihovih programov (izdelan
film).
2.0 pogojih, ki jih mora izpoln-
jevati za tisk pripravljeni materi-
al, se morajo naročniki predstavi-
tev kandidatov, političnih strank
in njihovih programov pogovoriti
z urednikom ali tehničnim ured-
nikom Tednika, da ne bi prišlo
pri tisku do nesporazumov.
3. Iz oglasa mora biti razviden
naročnik.
4. Cena 1 cm oglasnega prostora
v koloni (brez 5-odstotnega prom.
davka) je 780 SIT.
5. Naročniki oglasov plačajo ob-
javo ob naročilu.
6. Tednik ne bo objavil oglasov,
ki ne bodo izpolnjevali z zako-
nom o volilni kampanji in temi
pravili določenih zahtev.
m. NAČIN
1. Objavo v Tedniku mora
naročnik predstavitve kandida-
tov, političnih strank in njihovih
programov zaradi določanja obse-
ga časopisa naročiti in dostaviti
teden dni pred objavo.
Ptuj, 25. septembra 1996
Odgovorni urednik:
Jože Šmigo^ s^.
ORMOŽ / PROBLEMATIKA ČISTILNE NAPRAVE
Teie nm leteg vodka IL
O ceni vode in vseh drugih taksah, prispevicih in cenah uslug, ki se dodaio vodarini, ki znaša
borih 56,10 tolarjev, smo v Tedniku že pisali. Prebivalci vzhodnega dela Ormoža ob industrij-
sko obrtni coni pa so že nekaj mesecev obremenjeni še s stroški za čiščenje odpadne vode, ki
niso zanemarljivi, saj znašajo 97,80 tolarjev na kubik porabljene vode. Tako v Ormožu
plačujejo nekateri za kubični meter vode (z vsemi dodatki) 127,55, drugi pa 225,35 tolarjev.
Razburjenje tistih, ki jih je občinski odlok o čiščenju vode pošteno mahnil po žepu, morda ni
upravičeno, je pa razumljivo.
Prizadeti občani so se organi-
zirali in že 26. julija na sestanku
v Dolgi lesi predsedniku občin-
skega sveta in sveta KS Ormož
Alojzu Soku in predstavniku
komunalnega podjetja Ludviku
Hriberšku izrazili svoje nezado-
voljstvo. Ker ni bilo prav ni-
kakršnega odziva, je 184 odje-
malcev vode podpisalo peticijo
in jo naslovilo na občinski svet
in župana. V njej pišejo, da ne
sprejemajo plačila, ki bi breme-
nilo le peščico odjemalcev, saj je
skrb za čisto okolje dolžnost
vseh krajanov Ormoža.
Minulo sredo je župan Vili
Trofenik poklical omenjene
občane na sestanek, na katerem
naj bi s sodelavci in predstavniki
komunalnega podjetja pojasnil
vse nejasnosti. Vabilu se je
odzvalo okrog 50 Ormožanov in
ti so že od samega začetka nasto-
pili zelo odločno in neizprosno.
Nekateri so v gvoji jezi šli celo
tako daleč, da so spremenili svo-
je položnice in so plačali le por-
abo vode, čiščenja pa ne. Tem
posameznikom sedaj grozi od-
klop vode, čeprav je ta plačana.
Zupan je bil na videz morda
mehkejši, vendar prav tako ne-
popustljiv in brez manevrskega
prostora, saj je sklep o čiščenju
vode sprejel občinski svet. Kljub
temu pa je bilo podanih kar ne-
kaj zanimivih predlogov, ki bi
jih kazalo preučiti. Eden takšnih
je tudi, da se cena čiščenja od-
padne vode še enkrat preračuna
in odločitev pretehta v občin-
skem svetu, kar je predlagal svet-
nik Ivan Kukovec. Prizadeti
občani so poudarili, da so za
čisto okolje in se zavedajo, da bo
to del razvoja, vendar plačevati
za čiščenje več, kot za samo
vodo, pa se jim je zdela le malo
prehuda. Vili Trofenik je dejal,
da v svetu stroški čiščenja krep-
ko presegajo ceno vode, zato se
podpisnikom peticije tudi
tolažba, da bodo sčasoma na
boljšem kot tisti, ki niso prikl-
jučeni na čistilno napravo, ni
zdela najbolj prepričljiva. Upo-
rabniki so predlagali,- da se
stroški obratovanja čistilne na-
prave   porazdelijo   med   vse
Ormožane ali da se uvede enoten
prispevek, iz katerega bi
plačevali obratovanje sedanje
čistilne naprave in gradnjo
bodočih. Župan je predlog
zavrnil, ker ne stoji na realnih
pravnih temeljih.
Sicer pa načrtujejo v Ormožu
izgradnjo vsaj še ene čistilne na-
prave. Občani so zahtevali, da se
pri obračunu za čiščenje vode
upoštevajo kategorije one-
snaženosti, saj se najbrž težko
primerja zasvinjanost vode, ki
priteče iz industrijskih obratov,
in tista iz gospodinjstev. To je
menda že predvideno, vendar
Ormožani niso bili preveč pre-
pričani o tem. Gotovo bi morali
pri izračunu upoštevati tudi raz-
liko med gospodinjstvi, ki imajo
greznico, in tistimi, ki je nimajo.
V prihodnosti pa naj bi se men-
da tako vsi priključili na kanali-
zacijo. To pa je po mnenju pris-
otnih malo verjetno, saj so se vsi
strinjali, da kanali premera 25
centimetrov ne bodo kos obre-
menitvam.
Uporabniki se zavedajo, da je
prihodnost v čistilnih napravah,
ne želijo pa sami nositi bremena
obratovanja čistilne naprave, ki
trenutno deluje s polovično ka-
paciteto. Najbrž tudi odpor ne bi
bil takšen, če ne bi bili vsi skupaj
v težki gospodarski situaciji, pa
tudi če ne bi tega plačila občutili
kot kazen za storitev, ki je niso
niti želeli niti naročili. Velika
večina porabnikov namreč niti
ni podpisala pogodbe o prikl-
jučitvi na čistilno napravo.
Najbrž pa bode v oči tudi poda-
tek, da nekatera gospodinjstva
za vodo plačujejo enako ali pa
več kot za elektriko.
Viki Kiemeniič
Čistilna naprava, ki požira ormoško umazanijo in de-
nar prebivalcev vzhodnega dela Ormoža, je znotraj
ograje tovarne sladkorja.
PTUJ • V četrtek, 3. okto-
bra, bo ob 17. uri v pravl-
jični sobi mladinskega od-
delka Knjižnice Ivana
Potrča pravljična ura z
naslovom Dva in več.
PTUJ • V četrtek, 3. okto-
bra, bo ob 18. uri v galeriji
Drava v Vošnjakovi ulici
odprta razstava Ptuj na
starih razglednicaln.
PTUJ • V petek, 4. okto-
bra, bosta ob 11.30 in
19.30 predstavi
Kovačičevih Zgodb s
panjskiln končnic v izvedbi
Lutkovnega gledališča
Jože Pengov iz Ljubljane.
PTUJ • V petek, 4. okto-
bra, ob 18.30 bo v ceriwi
sv. Jurija blagoslovitev in
koncertna predstavitev
obnovljenih Brandlovih or-
gel. Blagoslovil jih bo mari-
borski škof dr. Franc
Kramberger, predstavil pa
prof. Tone Potočnik iz
Ljubljane.
PTUJ • V petek, 4. okto-
bra, bo ob 19. uri v palaciju
ptujskega gradu koncert
mešanega pevskega zbo-
ra iz Hildna.
PTUJ • V petek, 4. okto-
bra, bo ob 21. uri v razsta-
višču pod gradom pred-
stava Jeana Anouilha Anti-
gona v izvedbi slovenskih
diplomantov ruske Akade-
mije za gledališke umet-
nosti GITIS-RATI.
PTUJ • V petek, 4. okto-
bra, bo ob 22. uri v Narod-
nem domu koncert ptujske
skupine Sleazy Snails.
PTUJ • V soboto, 5. okto-
bra, bo ob 12. uri v razsta-
višču pod gradom koncert
skupine Symphoniaci Bar-
bari.
PTUJ • V soboto, 5. okto-
bra, bo v Narodnem domu
in Miheličevi galeriji pro-
dukcija ustvarjalnih delav-
nic Festivala mlade ustvar-
jalnosti.
PTUJ • V soboto 5. okto-
bra ob 19. uri. bo v Narod-
nem domu literarni večer
avtorjev revij Dialogi in
IVIentor.
PTUJ • V ponedeljek, 7.
oktobra, bo ob 20. uri v
gledališču gostoval Kultur-
ni dom Španski borci iz
Ljubljane s Carrierovo ko-
medijo Ljubezenski notes,
v kateri bosta igrala Alenka
Vidrih in Iztok Valič.
PTUJ • Od 8. do 10. okto-
bra bo gostovalo v gleda-
lišču Lutkovno gledališče
iz Maribora za lutkovni
abonma s predstavo Pran-
ja Frančiča Pravljice, kje
ste.
PRISTAVA / ELEKTRARNA NA DRAVINJI ZE OBRATUJE
Bnmhia dajje elekiriko
Ha relaciji od Ptujske Gore do Vidma je na Dravinji možno postaviti
pet elektrarn. Prva od teh že stoji in od 24. septembra poskusno
obratuje. V Pristavi, kjer je nekoč Dravinja poganjala mlin in kovaško
kladivo, je danes njena moč izkoriščena za pogon treh turbin. Hidroe-
lektrarno Pristava je postavilo zasebno podjetje Helver, d.o.o., oziro-
ma lastnik podjetja Roman Verdenik.
Gradnja elektrarne je trajala
14 mesecev, pred tem pa že nekaj
let urejanje dokumentacije. Raz-
mere v naši državi so na tem po-
dročju še vedno dokaj neurejene,
čeprav so male hidroelektrarne
za dolgoročno zagotavljanje
električne energije zelo po-
membne. Elektrarna Pristava je
lep objekt, ki nekoliko spremin-
ja prejšnjo, po regulaciji nepri-
jazno podobo Dravinje. Navzgor
je manjša akumulacija, ki bo s
svojo globino in umirjeno vodo
idealno mesto za ribe in ribiče.
Ob strani jezu je ribja steza. Za
trdnost objekta je bilo porablje-
nih kar tisoč kubičnih metrov
betona. Na jezu je avtomatska
hidravlična zapornica, ki se gle-
de na višino vode dviga in
spušča. Sicer je vse v elektrarni
avtomatizirano, tako za nemote-
no obratovanje ni potrebno no-
bene posadke, kontrola je po-
trebna le v začetku poskusnega
obratovanja, ki bo trajalo šest
mesecev. V sestavi elektrarne je
tudi transformatorska postaja, ki
pošilja pridobljeno energijo v
20-kilovoltno javno omrežje. In-
stalirana moč elektrarne je 240
kilovatov, proizvedene elek-
trične energije bo torej dovolj za
srednje veliko vas.
J. Bračič
Na tem mestu v Pristavi je Dravinja nekoč gnala mlin
in kovačijo, danes pa sodobno elektrarno.
SPET MIRNEJŠI
TEDEN
V minulem tednu je bilo v naši
državi skupno 82 večjih promet-
nih nezgod, v katerih je umrlo 6
ljudi, več deset udeležencev v
teh nezgodah je bilo težje tele-
sno poškodovanih. Na območju,
za katerega poročamo, na srečo
ni bilo večjih nezgod. Ob koncu
tedna je umri le pešec iz okolice
Slovenskih Konjic, ki naj bi ga bil
zadel avtobus. Tudi vlomne tatvi-
ne so bile bolj redke.
MISLIL, DA JE
ZADEL SRNO
V petek, 27. septembra, okoli
20. ure je po magistralni cesti od
Celja proti Slovenski Bistrici vozil
avtobus celjskega podjetja Izlet-
nik 47-letni Anton P iz Poljčan. V
naselju Zeče je v nekaj trčil. Usta-
vil je avtobus, pregledal vozišče
in bližino ceste za avtobusom,
vendar ni ničesar opazil. Domne-
val je, da je verjetno zadel v srno
ali v kako drugo žival, ki je potem
pobegnila, zato je odpeljal na-
prej in v Slovenskih Konjicah pri-
mer prijavil na policijski postaji.
Policisti so se takoj odpeljali v
bližnje Zeče, verjetno bolj
površno pregledali okolje, saj
niso našli nobenih sledi promet-
ne nesreče. Naslednji dan, t.j. v
soboto dopoldne, pa so
domačini našli v obcestnem jar-
ku mrtvega moškega, za katere-
ga so ugotovili, daje 57-letni Ivan
Ungar iz Zeč. Iz tega izhaja resna
domneva, da je šofer z avtobu-
som zadel njega in ga zbil v ob-
cestni jarek. Obdukcija bo poka-
zala vzrok smrti pešca In dala od-
govor na vprašanje, ali bi mu bili
še lahko rešili življenje, če bi ga
bili našli takoj po nesreči. Primer
opozarja na površnost pregleda
okolja domnevne nesreče - tako
šoferja kot konjiških policistov
Zaradi podrobnejše razjasnitve
primera so policisti povabili vse
voznike, ki so v petek zvečer us-
tavili za stoječim avtobusom v
Zečah, da jim sporočijo, ali so
morda sami opazili kaj, kar bi jim
pomagali razjasniti nesrečo.
OTROK PRED
TOVORNJAK
V torek, 24. septembra, nekaj
pred 13. uro je po regionalni ces-
ti skozi Mihalovce, KS Ivajnkovci,
občina Ormož, vozil tovornjak
37-!etni Jože M. iz Brezine. Nena-
doma je pred njegovo vozilo pri-
tekla 5-letna M.L. iz Mihalovcev
Kljub zaviranju je zadel v deklico
in jo zbil na bankino, kjer je
obležala hudo ranjena.
EKSPLODIRALO
TUDI v PTUJU
Po dveh eksplozijah v Maribo-
ru je v soboto, 28. septembra,
nekaj pred 15. uro počilo tudi v
Ptuju na Mariborski cesti. Cvetka
S. je želela zagnati motor oseb-
nega avtomobila, ko je v motorju
ali pod njim eksplodiral detona-
tor Naznani storilec ga je očitno
povezal z avtomobilsko elek-
trično napeljavo. Detonator ima
razmeroma majhno eksplozivno
moč, zato voznica ni bila ranjena,
gmotno škodo pa so ocenili na
okoli 100.000 tolarjev Kriminalisti
in policisti primer podrobneje ra-
ziskujejo, zato v interesu preiska-
ve še niso znane.
v PODLEHNIKU
NAŠLI KOMBI
V sredo, 25. septembra, so v
Podlehniku našli kombinirano
vozilo znamke Citroen. Policisti
so ugotovili, da so to vozilo v
noči na sredo odpeljali z dvo-
rišča stanovanjske hiše v Braton-
cih pri Beltincih. Očitno si ga je
nekdo "izposodil" in se z njim od-
peljal do Podlehnika, kjer je kom-
bi pustil. Storilca policisti iščejo.
MED PREPIROM
NOŽ V HRBET
V gostinskem lokalu sta se v
sredo, 25. septembra, pozno
zvečer sprla 65-letni Karel Š. s
Pečice in 45-letni Milan P iz Gabr-
nika. Karel Š. je v jezi pograbil
nož, ko ga je Milan P udaril s
pestjo v obraz, in nasprotnika za-
bodel v hrbet. Na srečo obeh
vbod v predel lopatice ni bil
smrtno nevaren.
PO CIGARETE IN
KAVO
V noči na sredo, 25. septem-
bra, je neznanec vlomil v trgovi-
no in bistro Kebelj na Keblju. Z
njim je izginila večja količina ci-
garet in kave. Po oceni je lastnico
Vido J. iz Modrica, občina Slo-
venska Bistrica, oškodoval za
385.000 tolarjev
POLICISTI SO JIH
PRENOČILI
V nedeljo kmalu po polnoči je
22-letni Boštjan K. iz Ormoža pi-1
jan začel razgrajati v disku hotela j
Ormož. Ker ga niso mogli pomiri- j
ti, so poklicali policiste in ti soj
razgreteža odpeljali ter ga i
pridržali do iztreznitve. i
Rujski policisti pa so v sobici j
za iztreznitev isto noč pridržali i
43-letnega Ljubomira B. Pod vpli- i
vom alkohola je bil nekoliko pre-
glasen v okrepčevalnici Petrola
na Ormoški cesti in je s tem l<ršil
javni red in mir
V torek, 24. septembra, so
šentiljski policisti ustavili voznika
osebnega avtomobila, 23-letne-
ga Ernesta T iz Trnovske vasi-
Ugotovili so, da je preveč na-
polnjen z maligani, zato so mu
prepovedali nadaljnjo vožnjo-
Tega pa Ernest T ni upošteval,
spet je sedel za volan in spet se
je srečal s policisti. Moral je izsto-
piti in oditi z njimi, da je na hlad-
nem prostoru počakal do iztrez-
nitve.
ff
mmmmm
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Natalija Cvetko, Za-
bovci 70, Markovci - Tadeja;
Nevenka Potrč, Zasadi U,
Destrnik - Tomaža; Ivanka
Podplainik, Ul. Ks. Meška 2,
Ormož - >lečka; Suzana Vin-
diš, Zg. Hajdina 156/c, Ptuj -
Blaža; Metka Kouier,
Zupečja vas l/G, Lovrenc -
Saša; Kristina Mlakar, Tržeč
43/b, Videm - dečka; Vanja
Zebec-Drevenšek, Ul. 5. pre-
komorske 7, Ptuj - Rebeko;
Slavica Medved, Belavšek 5,
Zg. Leskovec - deklico; Ani-
ca Žnidarič, Mala vas 37,
Gorišnica^ - dekhco; Majda
Menoni, Čarmanova 7, Ptuj -
dečka; Anita Novak, Gode-
ninci 7, Središče - deklico;
Brigita Simonič, Brezovci 18,
Polenšak - Ines; Danica Se-
linšek, Bukovci 158, Mar-
kovci - dečka; Lidija Zvirc,
Stari Log 16, Pragersko -
Leonido; Marja Cverlin, Ko-
lodvorska 1, Središče
dečka; Lidija Baum, Po-
lenšak 27, Polenšak - dečka;
Marija Simonič, Brstje 20,
Ptuj - dečka; Jožica Cucek,
Rogatec 47/b, Rogatec -
Tima; Jarmila Predojevič,
Pobrežje 155/b, Videm -
dečka.
POROKE PTUJ: Aleksan-
der Vučkovič, Spodnja Haj-
dina 85, in Renata Ha-
meršak, Gubčeva ul. 5, Ptuj;
Boris Fakin, Spodnja Sveča
2, in Sonja Lampret, Grdina
23.
UMRLI SO: Marjeta Zoreč,
roj. Strelec, Jadranska ul. 15,
Ptuj, 1925, t 20. septembra
1996; Terezija Drobnič, roj.
Drevenšek, Zakl 31, 1926,
t 23. septembra 1996; Julija-
na Zavec, roj. Pernek,
Spodnje Gruškovje 17, -1^
1924, t 21. septembra 1996;
Franc Fras, Cirkovce 68,
1922, t 22. septembra 1996;
Elizabeta Lorber, roj. Galun,
Stoperce 72, 1926, t 23.
septembra 1996; Jožef Arnuš,
Podvinci 19, 1912, t 24.
septembra 1996; Terezija
Krajnc, roj. Brus, Dornava
114, 1923, t 26. septembra
1996.