Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 13. nedelja, 20. po Binkoštih: Eduard, kralj. 14 poDdeljek: Kalist, papež. 16. torek: Terezija, denca. 16. sreda: Gal; Maksima. 17. Četrtek: Heduka. ^ 18. petek: Lnka, evangelist. 19- sobota: Peter Alkast. * V mariborsko bogoslovje so letos na novo sprejeti v I. letnik: Basaj Jakob iz Predoslja na Kranjskem; Flis Bruuo od Sv, Lenarta nad Laškim; Gabero Alojzij iz Cre^njevca; Gorogranc Martin iz Ponikve ob juž. železMci; Jago'dde Alojzij iz Slivnice pri Celju; Kotnik Ivan iz Rajevega sela; Medved M. iz Artic; Mirt Jožef iz Rajhenburga; Muhič Franc iz St. 'Jurja ob SBavnici; Salobir JoŽel iz Dobiega; SaUler Franc od Sv. Antona v Slov. goricali; Slaje Milan iz Celja; Žužek Karol iz Vel. La§6 na Kraniskem, in StrižiB Frano iz MakoL V III. letpik: Sajovic Josip iz Ljubljane in VreBko Josip iz Smarja pri Sevnioi. * Osebna vest. V odvetniško pisarno dr. Benkovi6a v Celju je vstopil k'ot kjoncipijent mladi pra^Tiik dr, Anton Veble, Iz pollt. službe. Konceptna praktikanta dr, Rudolf Urbanek v Feldbachu in Viktor Kastner-P6hr v Ljutomeru sta imenovana namestniSkim koncipistom. * Iz finanCne slnžbe. Za dav&ne oficiale X. Unovnega razreda so imenovani davftni asistenti: Anton Cvstlite, Franc Gerra, Ignacij Ozvatic, Simon Fiilirer, Anton Paradiž in AvguŠtip BrandstStter. * Cesarjev god se je za,dnji petek po vsej Avstriji slovesno obhajal. Cesar se je na Dunaju v Senbrunski grajski kapeli udeležil svete maše in je sprejel tudi sveto obhajilo, Po vseh cerkvah obšarne države so^e brale svete mage za sreeo cesarja, pele so se zahvalne pesmi in vsi narodi so goreBe molili k Bogu, da nara še olirani sivolasega vladarja Bilega in zdTa- * Našiiu društvom. Obcni zbor osrednje S. K. S. Z. se vrSi letos ob priliki občnega zlnora Slovenske Straže v Mariboru dne 13. oktobra. Opozarjamo naSa društva na tozadevno vabilo v nafeih listib ter jiK prosimo, da pošljejo na obBni zbor svoje zastopniice. Naj pe manjka noben zajveden somiSljenik na ob6nem zboru naših glavnih obrambpih in izobraževalnih organizaci]. 13. o k t o b r aj v Marlbori Mladlnske organlzaclje lopozarjamo, da skrbijo za obilno udeležbo na obBnem zboru Slovenske kršB. soc. zveze v Mariboru. Govori na njem zacetnik na§ega krŠoansko-socialnega izobraževalnega dela, d r. K r e k. Popoldne pri Slomšekovi slavnosti pa znameniti slovenski govornik ffir. M e d v e d. gtajerska slovenska mladina, poagitiraj nekoliko, dai v Mariborii nas bo kot listja in trave! Stajerski Slovencl >~ zadnji cas je, da storimo vsi svojo narodno dolžnost na,pram loteriji n)aše ,,Slovenske Straže." Do sedaj je še vse premalo odziva in ogromno je število tislih, ki nimajo še srečke ,,Slovenske Strajže." iPozdravljlajno ' te dni skupšcino »jSlovenske Straže" na. ta nacin. da vsak izmed nas kupi ali naroči več srečk JSlov. Straže" (srečke 1 K). Ncbirajte v svojih krogih več naVočnikov na srefike, nujno agitirajjjte povsod za sreBke ,,Slovenske Straže." Opozarja|te tudi naSa gospodaraka druStva, naša župlanstva, naSa izobraže^- na društva, da naroče veSje število sneck! Ne prezrite tega opomina! * RIladeMieem-novlncem! Prihodnje dni bb marsifcateri vrti slovenski fant, vnet Blan naŠih organizacij, zapustil domaBo hišo ter se bo podal služit oesar. ja, Mladenici! Težko bo slovo od dragih domačiti, težko slovo od prijateljev v Orlu, mladeniSM zrezi ali izobraževalnem društvu, a ponosni bodite, da vas kli60 cesar in domovina pod orožje. Vzemite si k vojakom seboj za spiomin prijatelja, to je dobro k'njigo. Cirilova tiskarna v Mariboru je založila knjigo, ki je ravno vam namenjena. Zove se ,,Krščanski vojak". En komad mebko vezane knjige stane s poStnino vred 90 vin., trdno v platno vezan pa 1 K 20 vin. StariŠi, dajte svojim sinovom seboj za spomin to lepo knjigo. ,,Slovenski Gospodar" pa kliBe odhajalocim svojim mladim prijateljem: ,,Ostanite tudi v vtojaSkiH vrstah zvesti veri, materinemu jeziku in svoji domovini!" Slomšekova proslava v Nemčiji. Gladbeck na Vestfalskera, 3, oktobra 1912, Na&e rudarsko društvo sv, Barbare v Gladbecku je obhajalo v nedeljo, dne 29. septembra t. 1. tretjeletni obstoj druStv(a in BOletnico škofa A. M, Slomšeka, Ceprav si moramo Slovenci služiti svoj kruh med Nemci, smo vendar Hoteli obhajati spomin Slom&ekove smrti na tujem v slovenskem duhu. Popoldne ob 4, uri je bila v cerkvi slovenska služba božja z nemško pridigo, ker slovenskega duhovnika nimamo v Gladbecku. Pridigjovaleo 6. g. vikar Tappe je povedal, da je bil na evharistiBnem shodu na Dunaju in je videl, kako pobožen je slovenski narod, kako moli k sv, ReŠnjemu Telesu in posebnp casti tudi božjo Mater, to more priti pa le od tega, ker ima slovenski narod dobre duhovnike in Skofe. Prvi slovenski boritelj, knezogjkol A, M. Slomšek, je veliko storil za slovenski narod., Kar je on vsadil, še sedaj na Slovenskem mogoSno raste. Po službi božji smo Š.e obbajali SlomŠekovo slavnost, Po pozdravu podpredsednika tovariša Tuhtarja je govoril blagajnik tovariš Grossman 0 SlomSekovem življenju in njegovih delih, Slomšekovemu spominu smo zaklicali trikratni: ,,Slava". Govoril je Še tudi tovariš Zajc iz Dattelna, Potem so se vršile deklamacije: ,,Predlca", ,,Vijolica", ,,Berac", ,,Vino in, voda", ,nMladeniŠka koračnica", Mešani pevski zbor je zapel pesmi: ,,'O'pomin K petju" in ,,HiŠica oSetova". Nato se je predstavljala igra: ,,.Tri sestre", TovariŠ Grossman se je nato vsem zahvalil za obilen obisK. Pri tej slavnosti se je nabralo za Slovensko Stražo 7'41 M ali približno 9 K avstrijske veljave. Ob koncu so vsi udeleženci ge zapeli avstrijsko cesarsko pesem. Tako smo tudi slovenski rudarji proslavili naSega velikega SlomŠe- * Podpora. Za po toci poškob^ovane posestnike se je po posrediovanju poslanca Pifeeka od države pridobilo za prvo pomoB v mariborskem in slovenjebistriŠkem okraju že 2Yi vagona žita, ki se je za seme ubogim posestnikom zastonj, in potrebnim po znižani ceni, razdelilo. V kjatkem se bo se 2 vagona lepega ržnega semena ubožnim po 15 K na met. stot razdelilo. Letos je bila ržena letina sploh zelo slaba in lepega žita skoro ni dobiti. * Dober odgovor. V železniškem vozu je bilo natlačeno polno ljudi. Tudi nekemu frančiškanu je bil tam odkazan prostor. Par nagajivcev je priBelo vprico njega zelo umazano govoriti, da bi redovnika togotilo, Ko ju je ta prosil, danaj moleita, sta se mu smejala in dejala, da smeta go\ioriti, k;ar hoBeta, ,,Dobro, torej smem tudi jaz govoriti kar HoBem", je dejal Irančiškjan in vzel iz žepa rožni venec ter zažel glasno moliti. Najprvo jih je bilo le par, ]d so ž njim molili, nazadnje pa je vsevprek molilo in nesramni pogovori so bili zatrti. * Svobodomiselna hvaležnost. Neki socialisticni poslanec v Belgiji je hudo obolel. Moral je v bolniSnico, ti jo upravljajo katoliškje usmiljenke, Kjer je bil operiran in odkoder je po samaritanski postrežbi Cez nekaj dni ozdravljen odiel, Komaj pa je ozdravel, je v belgijski zbornici nekega dne grdo zabavljal zoper katoliške redovnice ter jifr nazival ,,crni mrčes". Po seji pa zunaj na hodniku pristopi k njemu neki katoliški poslanec, ki ga nagovori: ,,Ali hoeete Se enkrat ponoviti vse, kar ste sedaj v zbornici govorili?" Socialist pa je v zadregi jecljal, SeŠ, da ni rekel nig hudega, ,,Res", pravi nato katoligan, ,,preve6 strajiopetni ste, da bi sedaj poaovili psovke v obraz meni, ker veste, da Vam je stregla v bolnignici ravno moja h6i, ki je katoliška usmiljenka..." — Dogodek je resnifeen in kaže, kako velika usta imajo svobodomiiselci na shodih, a kako majhni so v primeri s požrtvovalnostjo katoli&kih redovnic. * Soc. demokrat mora bltl brezveree! Kmalu po pre&adnjih volitvah v Belgiji je pisalovodilno glasilo belgijskih socialistov takio-le: ,,Nobejn delavec ne sme vec v cerkev! Noberia delavska žena vee v spovednico! Nobenih krstov, nobenih cerkvenih porok več! Ne pugdajte d'elayskih otrok v katoligk« Šole!" In 13. julija je pisal isti list: :,Nobenih krstov v cerkyi, nobenih porok' v cerkvia nobenih cerkvenih pogrobov in nobegib prvih obhajil nočemo vec!" Delavstvo mora organizirati sploŠni, stalni in radikalni verski štrajk! Od danes naprej mora v stranki veljati geslo: Noben otrok, nobena žena, noben mož nobenega vinarja veg za katolišk^ cerkev!" Tako si je to glasi- 10 belgijskih rdeekarjev upalo pisati po volitvah. Pred volitvami so pa hodili okrog, kakor to delajo tudi nafei, in lovili verne, a nezavedne, nepouSene in lahkoverne delavce ter kmete kakor kaline na svoje limanice! * Alkohol in jetlka. Razni so vzroki jetike, toda premnogokrat povzroSa jetiko preobilo zavživanje alkohola. Prebavila, možgani, srce, ledvice, vse to po- kvari alkopol, vsled 6esar cloveŠko truplo nima nikjer nobenih odpolnih sredstev proti jetiki. Številke raznib zavarovalnic za življenje dokazujejo, da alkoliol kraj&a življenje ter da so pivci mnogo bolj dostopni boleznim ko zmerni ljudje, Mnogi zdravniki navajajo alkobol pred vsem kot eden gla,vnih vzrokov jetika (tuberkuloze). Indiance in zamoroe mori jetika ravno vsled preobilo zavživanja Šnopsa, ki ga Angleži nalaŠČ razpeBavajo med dotifenimi reveži, le, da jih imajo ložje pod komando. Zmerni 'Japorici in Kitajci pa jetike skoro ne poznajo. T.udi med Slovence najši parodpi nasprotniki pošiljajo cele vlake s špiritom pomešanega šnopsa. To kugo naši ljudje pijo in plaBujejo sebi v smrt, svojemu sovražniku pa v dvojni dobicek. Vznamenju megle. PreteSeno nedeljo seje megla, ki v teb. jesenskih dneh temni obzorje nad Celjem, zdatno zgostila, osobito v okblici Narodnega Doma. Tega ni sicer storilo število zaupnikov, ki so prišli na občni zbor Narodne stranke — poročevalec MSlov. Naroda" jih je skozi svbje poveSevalno stek.lo videl 200, brez stekla jih je bilo videti veliko manj —, temve<3 megleno razpoloženje, ki so ga prinesli s seboj. Megleno in mrazno je bilo v veliki zborovaUiici, v kateri so prazni prostori kakor bajeslovpi zmaji zijali na pičlo Število udeležencev ter so v njih vzbujali turobne spomine na zadnje drž^vinozblorske vjolitve, kojih posledica je bila za Narodno stranko velika praznota in v sredi te velike prazpote velika luknja. In ob tem spominu so navzoBi liberalci Se bolj zadrgetali mra<za, ki je vladal v dvorani ter jim je stopil v noge In se polastil srca in glave, aa je govornikom začelo mrzleti in megleti v možganili. Prvi se je zameglil strankin tajnifcLesniSarvporoSilo o strankinem položaju in njenih ciljiti; iz njegovega govora je, kakor iz motne daljave zvenel zadušen jek: rie sovražimo klerikalcev, bodimo praviSni. — Urednik Spindler je razpredel širok govor o lib,eralnem casopisju, po dvorani je zavalovila nova meglena plast, y kateri so prestraSeni zborovalci opazili poteze nabiralpihi krožniklov. — Naposled je vstal k govoru o deželnein zboru dr, Kukovec. Potegnila se je megla ter je obdala liberalnega prvoboritelja, ki vsled tega ni videl, kje je pravi sovražnik slovensk.ega ljudstva. S pregregno politiBno nesramežljivostjo je pomežikal Nemcem, naperil svoje orožje proti Kmečkl zvezi, zadel pa je svojo stranko, katero je nanovo udinjal Nemcu proti rodnemu slovenskemu bratu. Ce ne bi bilo toliko megle, bi se bil opazil na marsikaterem obrazu ponogljiv nasmeh, ko ie ob koncu govora središki župan Šinko predlagal poslancu Kukovcu pahvalo za njegovo ,,vstrajno in nesebično delovanje (!)". — Tako se je vršil od Narodne stranke napovedani sijajni liberalni ljudski tabor — megleni krožek zaupnikov. Kot edine svetle zvezde so se iz te megle dvigali deveteri ueitelji, izvoljeni v odbor Narodne stranke — kot deseti se ]im je pridružil mariborski vzgoiitelj učiteljev, Lj. Pivko — ter osvetljali temeljno točko liberalne gospodarske in narodne politike v deželi: zviŠapje učiteljsk.ih plaB. Za nadugljive ljudi je, tako pravijo, megla smrt; Narodha stranka pa trpi na neozdravljivi politični naduhi. Tržno poročilo. Zito s© je zadnje dni vsled preteče vojske na Balkanu precej podražilo. Cena ovsu je poskocila za 86 viri. pri 100 kg. Pšenica in rž se je podražila za 58 vin. Tutii krompir se je podražil na vseb avistrijskih trgih za 40 vin. pri 100 kg. Na velikih živinskih sejmili se vzdiguje tudi cena živini. Cene razniU državnih in tudi zasebnih vrednostnih papirjev so vsled vojskine nevarposti na raznih borzah znatno padle. Kupeija z vrednostnimi papirji je slaba, posebno pretečeni teden je vladala med' borzijapci zmeSnjava in groza. Dokaz, da se posebno trgovski svet boji vojske, * Trgatev in kupčija z vinom. Cena vinu kljub slaberau razvoju grozdja ne bo posebno slaba. Iz Ijutomerskih goric poročajo, da se je trgatev tam že deloma zaSela, ker se vinogra,dniki bojijo mraza. Mošt ima različno množino sladkorja.. NajboljŠe vrste so letos: silvanec, žlahtnipa, burgundec in traminec, dt»^im rilfiek in šipon le slabo zorita, Mošt ima od 12 do 18 stopinj sladkorja. Plačuje se mošt, ki ima 1B—14 ;stopinj sladkorja do 16 vin,, nad stopnjo za 1 liter, za onega pa, ki ima vec kot 14 stopinj, pa se plačuje seveda razmeroma vec. Za sortirana vina od silvanca, burgundca in traminca se obljubuje eelo po 70—80 v. liter, — Od St. Jakoba v Slov. gor. liam poroča prijatelj, da se prodaja mošt v naprej po 40—56 vin. liter. — Z Vipavskega poroBajo: Vse ccste in postaje so polne voz, ki vozijo velike mriožine vipavskega yina, Najvec vinskega pridelka so pokupili dunajski in =Beški vins3fi trgovci. Cena vinu je zopet poskočila. Promet v Rihenberku je jako velik, Do 300 voz vina pride na dan na postajo. Letina je jako lepa, da malokedai tako, TMaogo tujih vinotržcev in gostilničarjev je prišlo kupovat vino. — Vinska letina na Krasu je tudi zelo ugodna. Trgatev se povsod veselo vrSi. Nekateri so prodali mošt po 38—40 K hl. — V Brdih na ¦Goriškem je večinoma srednja letina. V Kozanah in Vimpolžah je pa vinska letina naravnost izborna. Ce'ne mnštu so povsod visoke. * Sneg je pobelil zjadnje dni pretecenega tedlia vrhove Pohorja, Solcavskih planin, Triglavskega pogorja in plapine po Gornjera Staflerskem, Koroškem in drugih zapadnih deželah, V soboto zjutraj je bila po nekod v dolinah precej močna slana, ki je gotovo Škodovala pozni ajdi in drugim §e ne zrelim pridel- kom. * Posnemanja vrediio. Pri zlati Bveti maSi vrlečastitega i^oKpnda župnika Jož^fa Kuneja na Zg. Ponikvi se je nabralo za ,S1 ?ensko Stražo" kot Slomšekov dar 100 K, Gcspod jubilant je daroval sam 70 K Bhgemn gospodu jubilaatu ia dragim darovateljem najtoplejša zah«ala  Mariborski okraj. m Maribor. LetoSnji redni obcpi zbor diiaške kuliiuje v Mariboru se je vršil dne 24. septembra z običajnim dnevnim vsporedom. fPredsednik, stolni dekan dr. Iv)an MIa)kar, je v svojem pozdrav^i tudi omenil, da je ravno danes 50 let minulo, kar je umrl veliki prijatelj in podponnik slovenske mlja^ine, škof iAnton Martin Slomšek; vsi najvzoči so se dvignili raz sedeževl f ter so zaklicali trikratni ,,slava!" ( nesmrtnemu domoljubu. 'Tajnik, profesor dr. Medved, je poročal o ustpešinem dtelovanju dijaške kubinje y :(iiinolem šolskem letu. .0bčdov je bilo razdeljenib 13.900. (Lepo znamenje o razvoju dijaške kuhinje je bilo sodelov-ajnje srednješolskih dijakov; vrli dijaki iz učiteljiščaj v Mariboru so namreč priredili gledališcno predstavo v St. Lov,rencu nad Mariborom in istotako livalevredni višje-gimnaizijci mariborski so vprizorili gledališčno predstavo v Slov. Bistrici; obe slovesnosti ste izborno uspeii ter pridobili za dijaško kuhinjo prva 450 K, drugja 200 K' čistega dobieka. Prvič je društ/vo dalo tiskati letno poročilo, ki se bojte s š(eki razposlalo plemenitim društvenim podpornikom. Blagajnik, kanonik Jakob KavčiB, je poroSal o denarnem prometu: dohodkov je bilo 4280.27 K, strošikov pa je 4459.24 K; k sreči se je zainogel prim)anjkljaj pokriti iz malega prebitka prejšnjega leta. TPri volitvi novega odbora je bil izvoljen: predsednijkomj dr. Iv. Mlakar, tajnikom dr. Anton Medjvied, blagajnikom J. KavSič, podpredsednikom ravnatelj iSjchrejner, odbornikom pa odvetnik dr. Radoslav Pipuš, profesor dr. Arnejc in profesor Ivan Vreže. Pri odborovi seji se je raizdelilo število obedov med' prošnjike, katerih je bilo zelo veliko. Vsaki dan bode 'dobivalo zopet po 60 dijakov opoldanskto hrano. RajciS tega pa društvo nujno prosi blagohotne podpore, posebno Še z ozirom na vedno hujšo draginjo. Z le-to prisrčno prošnjo I pa zojruži društveno vodstvo najiskrenejšo zahvalo vsem preblagim podpornikom za veletdušne doneske vminolem letu. Gojimo tudi ge nadalje upanje, da nami zvesti ostanejo vsi mili podporniki in prijatelji ter nam še obilno novih udov pridobijo. Spomnite se maše dijaške khihinje pri slavnostih, zborovanjili in sesitankih! Ne pozabite naše podpore ta»:o potrebne in tudi vredne srednješolske mlatime! Ob sklepu se nv)ramo tudi srcno zialivaliti skrbni in neutrudni gospodinji v dijaški kuhinji, gospodični M. Modrinjakovi, ki tako lepo in požrtvovalno vodi gospodfinjstvo. — Odbor. m Maribor. Državnagimnazija s svojimi 17 razredi nima več dovolj prostora v svojem, §e-le 20 let starern poslopju. S tekoBim šolskim letom sta nastanjena dva razreda izven poslopja,. SreBen slugaj ]e hotel, da sta v knezoŠkoiijskem de&kem semenišBu, ki leži preko ulice nasproti gimnaziji, prosti dve sobi, ki jih je gimnazijsko ravnaMjstvo najelo v uBne svrhe. Kakor slišimo, so načrti za prizidedc Ič gimnaziji že predloženi. m Sv. Peter bl. Maribora. NaSa DekliŠka zveza jo priredila dne 29. septembra Slomš-ekovo slavnost. Spored je bil sledeB: Slavflostna deTKlamacija: ,,Slava Slomšeku" (Pavalec "JMarija), mladeniSki prizor o Stomšekju: ,,Blaže in Nežica". Nato sta sledili igri: ,,,Ve8na mladost in lepota" ter ,.Dve teti". VeseliBnj prostor je bil do zadnjega kotiBTca napolnjen; obiskali so nas tudi gostje iz sosednjih župnij, NaSe šentpetersko Ijudstvo je pokazalo, da goji spoštovanje i.n ljubezen do velikega Slomšeka. ih Zimica niže Maribora. Tu se je dne 3. t. m. ustrelil posestniK Jane-z Pavalec, star lovec, s svojo pušto). Mož je silno raziširjal ,,StajierBeve" misli. Po ženini smrti ni zahajal vec v eerfcev, 7 let ni bil že pri spovedi, udal se ]e strupu — Žgapju ter kot naročnik ,,Stajerca" udrihal po cerkvi in duhovnikih. Ko so mu dne 2. t. m. pogoreli hlevi, je obupal in si je sedaj vzel sam življenie. Zalostno, a drugimv svariDo! m Sv. Anton v Slov. gor. Povsod se vrSijo slavnosti in veselioe v spomin in slavo nepozabnemu Slomšeku; ^i tukaj pa smo se morali zadovoljiti s skromnim sliodom, ki ga je priredila v §oli Mladeniška zveza. Besede govornikov so bile lepe in globoko premišljene. Govorili so: 5 g. kiaplan Erhatifi, mladenič PoIjanec in g. Kozar. Za poSteno kršcansko veselico se ne dobi prostora, ako pa bi prosili za ples, bi bilo pa takoj prostorov za vse Antonjevčane dovolj. To so lepe razmere. m Sv. Anton v Slov. gor. Tukaj je neka ženska, pri kateri je vedno liberalen fiasnik v hiši na razpolago, nagovarjala dekleta, da bi Šle v Celje služit. Poveda.la seveda ni, da k liberalcem. Pametno o'd deklet, da so odposlale žensko od Jiiše, ne da bi obljubile, Se inanje pa, da bi katera šla. NaSa dekleta so verna in poštena, zaforej ne marajo iti v službo k liberalcem. — Na Dunaju je nmrl tukajšnji posostnik Martin Golob. Bolehen se je podal na evharistični shod, pa se ga ni mogel udeležiti, ker je moral bolan ležati ob 6asu slavnosti pri svojem sinu na Dunaju in je tudi nnirl tam dne 29, septembra. Bil je pošten, kršeanski mož in zelo priljubljen, Velik.okrat je vodil proccsijo od tukaj na Goro pri Mariborti. Bodi mu tuja zemljica lahk.a! m Sv. Lenart v Slov. gor. V no6i od 26, do 27. septembra so vlomili v tukajšnji c. kr.davcni urad neznani tatovi. Poskušali so prevrtati blagajno, a jim je bila pretrda. Zrezali so del neke mize, v kateri so na- Sli 34 vin. denarjaj in istega so odpesli ter dve obrisaBi. Bili so najbrž potepuhi, ker niso imeli d^oma obrisač. Dne 27. septembra pa se je v neki tukajšnji gostilni nad košeekom mesa skoraj zadavil peki stari raož^lc, tako, da so ga naposled djali v sveto olje. S pomoBjo g. d'r. Tipliča, kateri mu je meso izvlekel iz grla, so ga naposled regili smrti. m Sv. Marjeta pa Dravskem polju. V nedleljo, dn,e 6, t. m. popoldne se je vrgil v prostorih g. župana Gojcica zelo dobro qbisl<an shod, NaSega poslanca g. Pišeka smo naprosili, da nam porofia o nameravanem kanalu iz Prave za dobavo elektrike in o deželnem zboru. Iz obširnega poroBila smo izvedeli marsikaj o solncni, kajkor tudi senSni strani nameravanega podjetja, in slišali zelo važna navodila, lcako se nain je pri komisiji ravnati. Z velikim zanimanjem smo posluSali poročilo o deželnem zboru in izrekli poslancem K. Z^ soglasno zaupanje. Navzoči nasprotniki so molfeali, akoravno jili je g. poslanec opozarjal, naj izrazijo tukaj javno svoje mnenje, a ne potem zatirbtno. m Hoče. Neusmiljena smrt je pretrgala nit Življenja v najboljšili letih Juriju Narat v starosti 31 let. Rajni zapušča, ženo s petimi nepreskrbljenimi otroci, Pokojniku svetila večna luc! m Sv. Jur v Slov. gor. Naše Bralno drošt»o »Edinost", se udel;ži občnega zbora Slov. Straie in vebke Slomšekove slavaoBti t Mariboru prihodnjo nedeljo dne 13. oktobra s s»ojim pefskim zborom. Raznn pevcer ge naj izletu pridružijo tudi drugi Šentjurčani. V nodeljo v mariborsii Narodni I)oml m Jarenina. P.ihodnjo nedeljo sodelujejo Jareniičaai pri veliki SlomšekoTi prireditvi v Mariboru v Narodaem Domu Vsi zavedoi 3%renindaai in Jareninfanke, ki spoštujete SlomSeka, 13. cktobra v Maribor na Slomšekovo slavnost! m Hofle. Orli, Brfclno društvo, Dekliška zveza in podružnie« 81. Straže napravi izlet 13. t. m.v Maribor na obdni zbor Slov. Straže in Slom^ekoTO slaynost t Nar. Domu. Naj nobeden ne manjka! Ptiijski okraj. p Ptuj. Žalostno dejstvo je, da ptujsld gpops, ki obstoji večinoma iz gpirita, mori naše ljufdstvo duŠevno in telesno. To so pokazali letošnji nabori. Naborne lcomisije same trdijo, da so fantje naborniki iz obcin, kjer se pije Šnops kot vsakdanji kruh, nerab*n.i za vojake, so izžemanl, upadlega obraza in se jim že na prvi pogled vidi, da so postali jetični. Kam borao prišli, 6e se nesrečnemu Šnopsu ne bo napravil konec? Rod za rodom slabi, tujec pa se veseli. p Dornova. Veselica podružnipe Slovenske Straže se je v nedeljo, diie 6. oktobira nad vse imenitno obnesla. Ob 3. uri so bile večernice, nato eo prikorakali ptujski Orli in ž njim mnogo obeinstva. Tudi ptujska Dekliška zveza se je odzvala naSemu vabilu polnoStevilno. Po prihodu Orlov smo kbrakali skupno z godbo ria eelu v cerkev k blagoslovu. Prostori gostilne Herg so bili po veSernicati natlačeno polni. Ker je jelo deževati, so Orli taJcoj zaCeli s telovadbo; telovadba se je izvrstno izvajala. Naš državni poslanee g. BrenciC je nato v slavnostnem govoru orisal življenje, delovanje in zasluge SlomŠekove in nas je navduševal za katoliško narodno življenje. Oznacil je delo slovenskih poslancev v državnem zboru in pa delo in nameri Slovenske Straže. Ljudstvo je svojega zastopnika burno pozdravljalo; Dornovcani mu pa za njegove krasne besede kličemo: hvala in slava! Nato pa je c. g. Lucij Selinšek orisal Slomšekove zaslugo in trud glede ljudskih Šol. Mladenio Ver je govoril o evharističnem shodu, V iinenu ptujske DekliSie zveze izpregovori pozdravne besede Anica Horvat. — Na,to je sledilo poročilo blagajnika in tajnika, iz taterega smo se prepricali, da naša podružnica pi spala. Novi odbor se je sestavil sledece: drž. posl. Mih. BrenčiB, predsednik; mladenic Franc Ratek, blagajnik; mlatlenie Ognjeslav Frajnkovie, tajnik; mladenka Eliza Arnug, odbornica. p Sv. Janž na DravsKem polju, Sentjainžko Ix~ obrazevalno društvo je pozvalo v nedeljo, dne 6. oKtobra po vegernicah člane k posvetovanju radi kanalizacije, katero namerava izvesti slavno c. kr. železniško ministrstvo po gornjera ptujskem polju z dvema sredigčema. O načrtu kanala in n]ega koristi ter o dolžnostih in važnostih posestnikov, razlagal je z velikim zanirnanjem poslušalcev domači g, kaplan Kraraaršič. Oglasil se je in udeležil važnega posvetovanja tudi poslanec g. Fr. Pišeik in povzel važno beso. do o istem predinelu in piovedal mriogo lepega poslušateljem. V nedeljo, dpe 13. oktobra po ranem cerkvenem opravilu pa bo sliod pri g. Zelu, gostilničarju, o nadaljjiili vazno^tih in k.oristih kanalizacije, p Sv. Janž na Dravskempolju. Tri leta že prosimo slavno c. kr. ravnateljstvo v Gradcu in visoko c. kr. ministrstvo na Dunaju za vožno pošto iz Ptuja k S\% 3anžu na Dravskem poljui, pa vse je zastonj! Za vožno poSto imaomo vse v najlep&em redu, tako* da ni prav nobenega vzroka, ki bi nam zadrževal vožno pošto. Poslopje je pripravno in zelo ugodno, nova hiiša. Cesta iz Ptuja do Sv. Janža je lepa okrajna cesta, po kateri drdra razun pozimi vsak dan po 20 ali še vet- avtomobllov, Ljudstvo se peča z živinorejo, poljedelstvom in zlasti s prešičerejo ter konjerejo, torej, trgovina je precej živalma, ki silno in veliko potreba. je stika s svetom. Pošte pa ni! Neštetokrat mora u^ bogi kmet od ogromnega dela, in visdki davkoplačevalci morajo po ure dalee važne poštne poSiljatve, boclisi zaboje, kakor tudi važna in nujna pisma, denarna ih trgovinska, sami preskrbovati in voziti v Maribor ali y Ptuj na pošto. Večkrat prejme stranka zaboj iz daljnih krajev, a stane jo vožna in druge pristojbinn več, lcakor je zaboj in vsa vsebina vredna. Ce bi imeli pa pošto, izostali bi nepotrebni stroški pri danasnji grozni draginji. Prosimo visoke obla^ti za nujno vožno poSto! p Vurberg. Na gostiji Franea Kroisl in Antonije Tophk, ter Antona Kocjan id Julijane Toplak, je nabral Anton Fanedl, organist 8 K za BSlo7. Stražo". p Sv. Lovreno na Drav. lolj. Naše draštvo in mladinske zveze pridejo t nedeljo 13. oktobra ˇ Maribor na občni zbor Slov. Straže in Slomšekoro slarnost v Narodni Dom. Edor more, »e nam naj pridružil p Sv. Lovrenc y Slov. gor. Kat. izobraževnlno društro ima v nedeljo, 13. po Tečernicah Slomšekovo slaTnost in to: deklamacije goTore in petje. p Sv. Tomaž prl Ormožu. Igre rRudeči nosovi", BPrfpirljiva boseda" in nTihotapci", katere so nati mladeniči preteklo nedelja na občno zadoToljnost predstavljali, se bcdo v nedeljo, 18. t. m. po večernicah v tukajšnji šoli ponovile. u i okraj. Ljutomer. Pri nas so torej vlovili morilca Polza. Prišel je, kakor je bila želja vseh, v roke pravice. Cudno se nam pa zdi, da še niso našli morilca našega bivšega šolskega sluge Pergarja. Kmalu že mine leto, odkar je bil umorjen Pergar. Pač Sudna sKrivalnica! 1 Sv. Krlž na Murskem polju. Mrzli veter je že, livala Bogu, pred tedni odgnal vsiljene nam ,,Bebelarske Mihlne" iz Gornjega Stajerja. Oni ,,Jirabri narodnjaki", ki so s tako ljubezpjivostjo v Šfcodo domačinov sprejeli nasprotnike domačih cebelarjev, so se zelo s tem ponaSali in zbadali sosede, a sedaj . . . Ali žalujejo po svojih sladkib tujih bratcih, ali pa so jim slabo plaBali? Najbrže bo zadnje! Saj smo jib videli, te priseljenoe, da so Še mnogo praizne posode peljali domov nazaj, in pri OniSaku sta jim celov najlepši pa&i dva roja poginila. Menda nas torej ti nepovabljeni gostje ne bodo vec pocastili s svojim obiskom in osreeili naših ,,riapredn]akov", Naj raje pasejo koze na nem&kih planinah, !ne pa Bebelic po lepem slovenskem polju, ako jim Bog ne da ajde. I Vučja vas na M. polju. Nal g. naduSiteli Fr. Cvetko, ki vedno slovesno zatrjuje, da je nad strankami, je izvoljeri v odbor liberalne Narodne strainke. Pričakujiemo, da bo g. nadstrankar kakior nekdaj proti ,,Slovenskemu Gospodarju", tudi to dal pri cerkvi slovesno preklicatu 1 Sčavnica. Na/ naši feoli je v III. razredu že dalje Basa učni jezik nemški. Cudno, zakaj molci k temu okrajni Šolski svet; saj mu mora biti znano, da so razmere, kakor so na naši šoli, pepostavne. Upravno sodiŠSe na Dunaju je namree razsodilo leta 1907, ko se je obravnavalio o jareninski šoli, da je na vseb avstrijskih ljudskih šolah dovoljen le e n ii6ni jezik, drugi deželni jezik se more učiti le kotpredmet. Pri pas pa sta dva uBna jezikja, Radovedni smo, ali ne velja za našo šolo, oziroma okrajni Mski svet, razsodba upravnega sodišča? 1 Ščavnlca. Pri nas se marsikaj govori o postapku ponemBevalne §ole. Kako so mnogi podpisali okrožnico nevede, kako so bili za ta naBin preslepljeni, bomo ob priliki še porogali. 1 Kmet. pgdrulnlca Sv. Jurij ob Š6avnici priredi v nedeljo, dne 13. oktobra po raai sv. maši viničaraki shod pri Kapeli v Divjakovi gostilni. Dnevni red: Določitev cene letošnjemu vinskemu pridelku; predavanje g Zidanšeka; naročila in slnčajnosti. Slovenjgraški starigi zlasti slaboumne, malo nadarjene, porzno razvite otroke posebno radi silijo v nemSko šolo, i6eš: tam se vec nauBi, naj se nemško nauBi! Siromacki, mislite li, da ima nemška Sola talepte v zakupu, da jih lahko takim revčkom kar siplje! In tako blago jim je tam v si!tnost in naldlego, ni cuda, da se jih otresajo kakor sitnih muh. In ubogi SlovenBek nima toliko cuta, da bi spoznal, kaka sramota je to za njega. Zavednih konjiških slovenskih narodnjakov mnenje je: 1. Nemci naj imajo svojo Solo cvetoeo, kjer se bodo njih otroci naučlli omike, veliko znanja, raznih državljanskih in družabnih vrlin, Ijubezni do svojiega jezika, ^a tudi strpnosti in praviBne uljudnosti do drugih narodnosti, zlasti do nas Slovencev. 2, Slovenski stariši naj dado brez izjeme svoje otroke v okoliško šolo s slovepskim učnim jezikom, ki da pa tudi dovolj podlage za priuBe-nje neingkega jezika, kojega se brinten slovenski lant, nadarjeno slovenskj) dekle, v par tednih priučita, ko ga rabita. Slovenci, nikar ne sitparite in se ne slinite okoli tržke §ole, ker nimate tam nie iskati; nemci pa, 8e so plemeniti, nati vsiljivce lepo spode kot nebbdljihtreba, sicer si bodo morali v nenigki Soli tupatam kaj s sloven&čino pomagati, ali pa neuspehe zabeleževati. Kaj pa ko bi tržki Šolski svet si izmislil: Ce poSiljaS okoličap otfokek nam, plačaj tudi kaj! 3. Slavpo vodstvo in učiteljski zbor okoliške Sole p,a prosimo, naj stori vse, kar je v njegovih očeh, da zviša ugled okoliške šole, da bo utihnila sicer napaBna, a pogostna pritožba: ,,V nemški šoli sb ve& naufei!" Ta dopis se naj od vseji strani za dobro sprejme in kar se da upošteva, Kar se pa zdi morda komu neumestnega ali zmotnega, pa blagovoli, pojasniti svoje stališče. Pa vse v miroljubnosti, prijaznosti, v veBjo korist in blagjnjo na-šega prebivalstva, K Zreče. RudarKotnikJakob, Klemenjak.ov, star 20 let, je letos odšel v Nemcijo za delom. Nedavno so ga pa tam zjutraj našli ob oesti mrtvega. Usmrtila sta ga dva strela. Ce so raorilca zasledili, danes še ¦ne vemo. k Ziče. Slornšekova slavnost, ki se je vrgila v nedeljo, dne 29. septembra v Draževasi, se je obnesla prav dobro. Udeležili so se je v obilnem številu domačini — tudi nagi narodni nasprotniki — pa tudi sosedje so priSli od vseh strani. Castno so bili zastopani KonjiBani, Dočani, Zrečani, Spitalčani, Cadramčani, Sentjernejcani. Vse je ugajalo: slavnostni govornik — priprost kmeeki fant —, pesmi, posebno prizor: ,,Zimski veBer v kmečki hiši" s Slomšekovo pesmijo: »Predica"; pri gledlali&ki igri: ,,Trisestre" smo le s težavo krotili bučen smeh, V Draževasi Še nismo imeli kaj takega. Hvala vsem, ki so nam to slavnost priredili, hvala pa tudi vsem obiskbvalcem slavnosti! k Konjice. K nedeljskemu zborovanjn D. Z. po Težernirah ste tudi drugi Tsbljeni, ki ue zanimato za podučne skioptične slike, katere se bodo kazale. Sredke Slov. Straže s ¦ labko naročajo v kaplaniji. k Žiče. Na vsestransko željo bo tnkajšnje Br»lno društro gled. igro BTri Bestre" t nedeljo, 18. oktobra po večernicah v posojilniskih prostorih v Zičah hiš. štev. 42 ponoTilo. s Slov. Gradec. Za kancelista pri tukajšnji okraj<ni sodniji je imenovan orožniški stražmojster g. Ignacij Skaza, s Marenberg. Neki krBmar, ki se nikakor ne brani slovenskih groSev, je vpraSal slovenskega lanta, k"o je videl na njegovih prsih slovepski znak, ce je to znamenje b,Kajblvereina". To ,,Kaiblsko" vprašanje si bodemo dobro zapomnili. s Marenberg. Na tukajSnji Soli so ustapovili paralelko za I. razred. Vsled tega se Je moral otroški vrtec umakniti iz golskega poslopja in so sedaj zaceli zidati drug otrogki vrtec blizu cerkve. Zraven si bo postavil mizar Benedikt svojo hiSo. Pravijo, da mu bo Siidmarka priskočila na pomoB z denarjem, ker je protestant in Nemec. — NaŠi protestanti ne morejo biti mirni. Ne le, da so sami odpadli od prave vere in tajco postali nesreŠni, hočejo Se druge pripraviti v isto nesrecb in jih nagovarjajo k odpadu od ktatoligke cerkve. Ljudje so seveda bolj pametni in nocejo luteranov ubogati. Konjiški okraj. k Konjice. Za župana v tržki obSini je izvoIjen g.. Ferdinand Klemen, posestnik na Prevratu pri trgu Konjice. — K vojakom (odide dosedanji organist g. Lud. PotoBnik; njegovo mesto prevzame g. Ivan Lednik iz St. JanŽa na PeCL k Konjice. Pri nas smo sploli Nemcem vsi ,,prijazni", kakor so tudi oni nam. Kdo pa naj bi bil tudi tako trd, da bi grizel te ljubeznjive, sladke GermanBke^ Naj bodo le zdravi vn pridni, pa med seboj naj se radi imajo, pa obogatijo naj itd. itd. Pa dobro jina je pa le, ko že nemški znajo žvrgoleti, mi ubogi Slovenci se moramo pa tako truditi, da si vbijemo ta ,,blaženi" jezik v glavo. Lejte, kako se nemgfiine laBha, siromašna para in, otroBad peha in d*renja tam pred ,,nemško Šolo", da bi jim priletelo kaj nemSkili ocvirkov v kljunčke, ki jib. znajo komaj odpirati. Da imajo nemški otroci nemško Solo, je satno po sebi umevno, saj bi jo Slo\renci tudi radi imeli povsod, kjer je kaj slovenskih otrok. Da se večii slovenski otroci priucijo tudi drugega deželnega jezika, je jako koristno, a da zaBne 61eten otrok slovenske rodbine svojo golsičo vzgojo v tujem jeziku, to je modrost zabite bu. Be ali zabava hudobnega srca. To velja sploh in. povsod. Zanimiva posebnost pri nas pa je, da nekateri Darujte za Slov. Stražo! Celjski okraj« c Celje. V petek, dne 4, oktobra popoldne ob 1. uri je skocil v inoBno naraslio Savinjo iz železniškega mosta pri celjskem kolodvoru urarski pomoenik Jakob. Ghidini in utonil. Truplo je parasla Sa^inja odnesla seboj. Vzrok samoumora bosta najbrž starost in beda. Ghidini je bil dolgo vrsto let uslužben kot urarski po. močnik pri umrlem celjskem urarju A. Schwabu. — Umrl je v celjski bolnišnici uradnik tvrdke Peter Ma]di5, Apgelo Venturini. — KatoliSko izobraževalno društvo v Celju nam je priredilo v soboto, dne 5. oktobra zveBer ob 8, uri, in v nedeljo, dne 6. oktobra ob 3. uri popoldne v vrtni dVorani hotela pri Belem Volu narodno igro v Štirih dejanjih: nNaSa kri", katero je spisal F. S. Finžgar. Igralci so to krasno igro iz francoskih casov skozinskoz pri obeh predstavah prav dobro igrali, Gledalci so bili s predtetavo zelo zadovoljni. Predstavi ste bili obe dobro obiskani. — Celje se zopet zadolžuje. Deželni odbor štajerski je dovolil mestni obBini celjski, da sme pri mestni iiranilnicl najeti posojilo v znesku 308.000 K, Nekaj bo §lo menda za elektrarno, nekaj pa za pokritje starili dolgov in nove šolske stavbe, — V Celju je slavil v petek, dne 5,. oktobra popoldne, pek' in posestnik' g. Vincenc Janiic s svofa ženo Amalijo rojeno Uhlich, 401etnico poroke, obepem pa tudi 401etnico kar vodita pekarijo in vinsko trgovino. Istocasno pa so slavili tudi: NeŽa Miklavc 55 let, kar služi pri Janičevi hiši, Marija PovH 25 let, Jožefa Bratnik 25 let, Ana Zurin 18 let, Andrej KlanjŠek 18 in VincenoKolan 18 let, Tvrdka Japič obstoji v Celju od leta 1849, Bila je svoj eas slovenska, zadnje čase pa je prešla v nemški tabor. — Dninar Alojzij Bevc je svojemu gospodarju v Liscali pri Celju ukradel iz zaprtega kovfteka 500 K denarja i-Tj ž njim neznapo kam pobegnil. — Nemgko državno obrtno šolo hofiejo baje dobiti Nemci v Celje, — S stavbo nove višje gimnazije vCelju paOtoku bodo priceli že letošnjo jesen. ProraŽun za stavbo znaša 400 tisoč kron in ga je ministrstvo za javna dela pregle. dalo in potrdilo, — Nemško-slovenski gimnazijski razredi. Na tem zavodu je bilo zacetkom novega Šolskega leta sprejetih 191 uSencev, in sicer gteje I. razred 71, II. razred 50 vee 1, III. razred 36 več 1, in IV. razred 2.1 veB 1 učenca. I, ip II. razred imata paralelki. — Za zaBasno uCiteljico v St. Pavlu pri Preboldu je imenovana absolvirana učiteljska kandidatinja gdc. Ljudmila Fi&er; ueitelj Ciril Pregelj v Petrov- čah je dobil enoletni dopust, nadomestoval ga, bo absolvirani uBiteljski kandidat Gustav Silih. c Gaberje pri Celju. Preteceni teden sem se mudil nek dan proti večeru v neki tukajšpji gostilni, ko sem se vraBal iz Vojnika, Utrujen se vsedem za mil zo, kar sliSim, da se pri sosednji mizi pogovarjata dva možakarja glede osebno-dohodniriskega davka. Pja pravi mlajši, z rjavo brado: ,,,Prav se jim zgodi tem h ........ klerikalcem, da jim letos tako visok osebno-dohodninski davek nalagajo« Tudi jaz tem dVema klerikalcema naše občine pripomogel, da sta dobila ta lep davek." Spil sem svojo cetrtinko vina in odŠel. Strali me je bilo pred to liberalno nesramnostjo, ki na tak način reSuje gast liberalne stranke. Sram vas bodi, liberalci, ovaduhi! c Iz Savinjske doline. Kako glasni so bili Iapi iimeljski meSetarji! A letos so popolnoma izgubili korajžo nadlegovat na&e Kmeljarje. Zadnji teden je cena liinelju, ki pa je pri nas iz kmeckih rok že večinoma prodan, se zopet povzdignila. S hmeljevo letino smo splošmo še večinoma ,zadovoljnL — Nam hmeljarjem se je letos nalagal, mnogjm na novo, osebno^dopodninski davek. Od kod to? Ali so tudd tukaj imeli svoje umazane prste libgralci vmes, kakor se poroea od drugod? c Sv. Jurlj ob juž, žel. Nekdo se pa nedovoljen način huduje v ,,Nar.. Listu" pad celjskimi lovci, zakaj na Proseniškem n& zaiiajajo k Slomšeku, ki je bojda naprednjak in prijatelj Sokolov, ampak hl klerikalnemu SimonBieu, kjer se zbirajo tudi Orli. Dobiš »dgovor! Lovci se že od nekdaj oglašajo pri Simončicu, ker poznajo izborno postrežbo te gostilne, oene pa so zmerne. Tudi so Simoncicevi prav prijetpi družabniki, v hiši pa vladata mir in kršSapska zastopnost. To so Bednosti, ki morejo vsako gostilno le priporofiati, Ne misli pa, trapasti liberalec, da so lovci vsi ,,napredni" v tvojem smislu. Najeniniik lova, stavbeni mojster g.. Gologranc, je bil (ob: strah in groza) celo na Slomšekovi slavnosti Slovenske Straže pri g, SimonBiBu in je ud paše podružnice Slovenske Straže« Lovsk.a družba ne obstoji samo iz liberalnih dohtarjev, ampak so vmes tudi spoštovani obrtniki, katerim se prav nie ne ljubi trobiti v liberalpi rog. Sicer pa tudi liberalci in slavni Sokioli ne morejo shajati brez SimonBiBa. Kaj pa ste liberalci iskali dne 1. septembra 1912 tam, kaj ste prišli razgraiat na Slomšekovo slavnost? Eden Sokolov je Žalil tam g, Artmana, naSega Sislanega veletrgovca. Tolpa liberalnih izzivacev pa je celi veBer nadlegovala goste, di]ake, duhovnike in Orle, kakor Kitro se je kateri ven na prosto podal. Ce vam je toliko za SlomŠeka, zakaj niste Šli k njemu? Kaj je delal dne 4. septembj-a 1912 dičpi Sokol "Janez Urlep, sin bivšega liberalnega župana in cenilca posestev, pri g. Simongigu, ko je raz. bil ob mizo društven nabiralnik Orla, za katero junaško delo je bil obsojen dne 26, septembra 1912 na 12 ur zapora ali 10 K globe ter v povrnitev škode in stroškov,? Raje bi bil šel k Slomšeku. KolikokraJtj so bili že mladeniči te vrgte pri g. SimonciČu ostro pokarani in pošteno zavrnjetni, kakor so zaslužili, ko so skušali grdo go^riti in pijano ter nerodno se vesti vpričo poStenih in verniH domaBih deklet (misleBi, da so v kaki liberalni gostilni, kjer se sme vse poBenjati), potem pa so se nekaj 5asa Kujali, pa so vendar zopet radi prišli, S pozivom k; bojkotu pa tudi gospodu SlomŠeku niste storili nobene usluge; njega tudi mi spoštujemo kot stričnika velikega škola SlomSeka, nekdanjega lastnika njihovega doma na Slomu, ki ga je nek gospod imenoval biser slovenske zemlje. Tudi so naši obBinski odborniki dovolili njemu koncesijo za gostilno. Mi ga pa tudi pomilujemto, da ga tako usoda preganja. Ko.flčno bi Še prosili nedeljske lovce, naj bi dopoldne, ko se vr&i v cerkVi služba božja, vendar radi verskega euta naSega prebdvalstva opustili Sumne love. c Vojnik. Slomšekova slavnost se je ob mnogobrojni udeležbi prav lepo izvršila dne 29, septembra. G. dr. M. Vraber je govoril pet Četrt ure o pomenu te slavnosti ter povdarjal: SlomSek je hiotel imeti Slo. venc« verpe, narodne in Izobražene, Nato so nastopila dekleta ter v sploSno zadovoljnost predstavljale igro: ,,Ljudmila". c Zalec. Slomšekova slavnost, ki jo je priredilo v pedeljo, dne 6. oktobra, naše Izobraževalpo drušltvo, ]e vse zadovoljila.. Udeležba jie bila lepa. Med gosti smo imeli tudi velefi. g.. domaeega Župnika Korena, kateri je bil v Mariboru prvi od gkofa SlomŠeka posvečen. Slaivnost je otvoril pevski zbor pod' vodstvom g. Zupanoa, ter nam je zapel ve6 zelo lepih narodniji Slomšekovih, pesmi. Goste je imenom druŠtva prisrBno pozdravil e. g. Sclireiner. Prav micna je bila slika ,,SlomŠek'u", katero je v obliki deklamacije predstavljalo 7 deckov, Slavnostni uovor o SlomŠeku je imel Fr. Žebot iz Maribora. Tudi vlB. g. župnik Koren1 je izpregovoril nekaj izpodbudnib besed. MladepiBi so nato dobro predstavljali igro: ^Kazen ne izostane". Vse je šlo lepo po redu in smo z uspehom prav zadovoljni. o Hmelj. Na žateBkem trgu je promet s hmeljem zadnji teden mirnejši kot prejgnji teden. V cenah ni bilo pravzaprav nobene razlike. Najbolj se je povpraševalo za srednjim hmeljem, prima-hmelj je imel le malo odjemalcev. Vsaik dan se proda po 300 do 600 bal. Poleg domačih prekupcev so pri&li tudi oni iz Nemeije, obenem so pa tudi pivovarne pokupile mnogo hmelja. Cene so se sukale med 125—150 K za 50 kg. Za tujim liraeljem se tudi tokrat ni posebno mnogo piovpraSevalo. IzvenfieŠkegahmelja pa je natukajšnjem tržišieu tudi zelo malo v zalogi. Cena za tuji Kmelj znaša od 116—130 K za 50 kg. Za lepo zeleni prima-hmelj se zahteva celo 14.0 K, Promet je sicer miren, a cene so trdne. — Na deželi pa se je hmeljska trgovina skoraj konSala, ker je hmelj iz prvilirok. že veSinoma ves prodan. Le približno 10% letošnje letine je Še v rokah hmeljarjeVi ki pa gakajo pa prodajo, ker upajo Se na boljše cene. — V Savinjski dolini je žb skjoro ves hmelj prodan. Plačuje se po 190—210 K 100 Kg. Sv. Frančlšek Ksaverij. V predzadnji številki ,,Narodnega Lista" beremo dbpis o ustanovitvi CirilMetodove podružnice za našo in ljubensko laro. Sicer nain delovanje naših nasprotnikov ni mar, vendar se nam zdi potrebno par stvari zabeležiti. Med drugim se nam očita, da jim ,,s svojo netaktpo politiko" mečemo poleria pod noge in da je vkljub temu pristopilo 37 udov, Da bi agitirali proti podružnici, je laž, kajti proti liberalnim društvom v naši lari agitirati se nam zdi nesmiselno, ker smatraino iarane za toliko zavedne, da se ne dajo zlepa vjeti v liberalne mreže. To so pokazali tudi lob priliki ustanovitve, ko ni bilo razven par družijl in nekaj otrok noben naš faran navzog. Ko bi ne prišlo k ustapavitvi par ,,lnteligentnih" frajlic iz Ljubnega in Gornjega Grada, bi se pri nas podružnica splob ne mogla ustanoviti. Da je glede števila nasprotnikov v našiiari res velikanska »suša", nam dokazuje tudi to, 'da je morala pristopiti k odboru cela Jermanova družina, .sicer.bi odbora Se ,,sklamfati" ne bili mogli. N)o, pa naj Se kdo reCe, da ni Ksaverij ,,napreden"! c Šmarje pri JelŠah. Kakor drugod, tako tudi pri nas kažejo liberalni ofianci, kako zelo da jim je prj srcu krSbanska vzgoja mladine._ Ko so pred letom t krajnem išolskem svfitu priišli do besede, so si bitro pogruntali in kar naenkrat odpovedali sobe, katere je imelo naše Izobraževalno druištvo v Šolskih prostorih. Gotovo bodo šli v Poborje po dim, da ga bodo tam notri shranili, 'Mislijo si pač in se radujejo v svojem oSetovskem veselju, da so nam zadali smrtni udarec in nas takorekofc ugoriobili. A kaj &e, ne bodo nas ! Jib je Še premalo! In prav nie se jih ne bojimo! Le pogumnejši in vstrajnejši še bomo! Saj dobro vemo in spoznamo, da bi takorekoč vse, kar je dobrega in za krš&ansko izomiko mladine koristnega, radi v žlici vode vtopili in v prah. pogazili, rajši danes nego jutri. Dokler nam bo naša malai Slovenija rodila može, vstrajne in tajko krepko odlo5ne, ki stojijo na braniku svete in narodne zavesti, dotlej se nam ni bati in nam ne more škodovati nobeden sovražnik, naj si Še tako kremplje brusi! c Loka pri Zidanem mostu. Iste dni, kakor na Dunaju, se je vršil tudi tu krasni evharistični sbod. Slavnostne govore, vse o presveti Evbaristiji, sta imela dVa Kapucina iz KrŠkega na Kraiiiskem, veSinoma vsi župljani od župana do malega SolarSka, so sprejeli sveto obbajilo. Pri evjiaristiepi procesiji v riedeljo Marijipega Imena, ob isti uri, kakor na Dunaju, jo bila velikanska udeležba; vreme je bilo ugodno, Vsa vas je bila v vencih, slavolokib in zastavali, srca vernikov srečna in vesela^ Kako smo sreSni kristjani, ko prebiva Jezus med nami! — Na šmihelisko iiedeljo pa je bil zopet vesel dan; zborovala je KmeBka zveza in slišali smo poroSilo poslanca Pišeka. Zanimanje za Kmecko zvezo je vedno večje. Sociajni demokratje so morali utibniti, Ziborovalci so sprejeli sledefie sklepe: 1,, Odobravajo postavo za zavarovanje zoper nesreSe pri živini, zoper povodenj, plazove in druge nezgode. 2. V deželni zbor naj gredo, 5e se nam zagotovijo na§e pravioe; 6e nam pa Nemci ni5 ne privoSSijo, ne hodite vGradec, če tudi deželni zbor razpustijo; novihi volitev se ni6 ne bojimo. 3. Naj se potegujejo za olajSavo pri izvrševanjui obrti na deželi. 4, Naj se ne zida noviji šol, kjer ni sila. 5. Naj ba poldnevni ponk v Šoli, tam kjer to obfiina hofte. 6. Zborovalci se ostro pritožujejo zaradi gfcode, katero delajo vrane, jazbeci, jastrebi, lisice; zaliteva se izprememba lovske postave. Vsak naj ima pravico, streljati divjačino na svojem. SlednjiŠ se je izrekla zahvala in zaupanje nospodu ptoslancu in njegovimtova' riSem. Še socialni demokratje so mu rekli, da ga spoštujejo. Tedaj splošna zadovoljnost na lepem shodu. o Laško. Edina trgovina v nažiein trgu, ki prodaja srečke v korist Slovenski Straži, je Rudolf Dergam v LaŽkem trgu. Segajte pridno po njih, našega trgoyca pa vsem toplo priporoSamo. e Celje. Društvo za Tarstvo in oskrbovanje otrck t celjskem Bodnem okraja ima btoj občni zbor dne 20 oktobra t. 1. ob pol tretji uri popoldne pri nBelem volu". Na vsporedu: običajna poročila. Po občnem zboru priredi drnštvo Teliko tombolo, ki bo vsakega udeleženca kar najbolje zadovoljila z najrazličrejšimi dragocenimi dobitki. e Gotovlj«. Veselico in Tinsko trgater priredi dne 13. oktobra ob 6. uri zvfčer Požarna bramba v prostorih g. Irana Eač. e Nsva cerkev. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 13. okt. ob 3. nri popoldan Šlomšekoro elaTnost. Na Tsporedu je govor, deklamacije, petje in igra ,,Dr. Vseziml in njegov sluga". c Dobrna. V nedeljo, dne 13. t. m. po večernicah ima tukajšnja podružnica Slov. Straže svoi občni ibor. Ob enem bo Slomšekova slavnost z govori, petjem in deklamacijami. Vsi ljubitelji slavuega skofa Slomšeka ste prijazno Tabljeni. c Mtzirje. V nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 4. uri popoldne se priredi r hotelu nIlirija" velika vinska trgatev. c Braslovce. Pevsko društvo priredi t nedeljo, 13. oktobra 1912 ob 7. uri t prostorih g. Fr. Brišnika zabavni večer z raznovrstnim vsporedom. c Sv. FranCišek Ks. Gospcd M. Natlačen je daroTal za Slor. Stražo 1 K. Posnemajmo. c Gomilsko. Dekliška zresa za dekanijo Braelovče ima v nedeljo dne 13. oktobra ob 8. uri popoldne t diuštrenih prostorih na GomUikem svojo odborovo sejo. Brežiški okraj. b Brežlce. Trgatev se je začela v naSi okolici že na vseh koncijb. in krajih, ker grozdje zaradi deževja silno gnije. Mošt se plaftuje po 36 do 50 vin. liter. Na Hrvalkem imajo letos boljšo vinsko letino kot pri nas pa Stajerskem. Nek hrvašfci Tonet mi je pred dne- vi tožil, da se vino tam zelo slabo plažuje. Vso vinsko trgovino imajo v rokaK Židje, ki^gulijo ubogega hrvaSKega vinorejca, da je joj, Cuvaj bi naj le raje tem krvosesom stopil odloSneje na prste.. b Sevnleaob Savi. Umrl je tukajdaleč na okrog znapi Anton Divjak, posest.niK iz Komorivca, po kratki bolezpi, star 70 let. N, v m. p.! b St. Vid na Planini. V nedeljo, dne 22. sept. smo tudi pri nas obhajali SloiiiŠekovo slavnost v društveni sobi. Krasna podoba SlomŠektova, ki je visela na steni, okraSena z vencem, je privabila polpo Stevilo ljudstva. Slavnostni govoraik velec. g. Župnik Anton Ribar je razložil življenje in delovanje Slomšekovo, Tovornik Jože je deklamiral pesem ,,Slom&eku", vjnes pa so so se pevale pesmi Slomšekove: x,Predica", ,,Preljubo veselje" itd, Tovornikj Hedvika je priporoSala, naj bi se tudi mladina kolikbr mogofte ravnala po vzgledu Slomšekovem. Požun' Ema je prednašala nekaj o SlomŠekoveni delovanju, vmes so pa š© deklamovale Ocvirk Cilka, PerfeiČ Marija in Križpik Marija. b PilštanJ. Tretjo nedeljo septembra smo se po večernicah zbrali v prostorih Izobraževalnega druŠtva, da bi slovesno obhajali SOletnico smrti SlomŠekove, V prelepem slavriostnem govoru nas je spodbujal g. župnik k vnetemu 6e§<Senju velikega buditelja in ufiitelja našega naroda. Slišali smo o svetosti visokega vzgojitelja, o njegovib zaslugali za napredek slovenskega ljudstva, pa tudi o vseb imenitnejših dogodljajih iz življenja nepozabnega škofa. PosluSali smo tako tiho iri pazljivo, da smo se Še-le po dokonSanem govoru zavedli stiske in vroi5ipe. Z glasnim ploskanjem smo g. govorniku izkazali svojo hvaiežnost. Po slav(nostnem govoru so §e mladenigi, mladenke in otroci izvrstno deklamirali, vmes pa vsi navzoSi v zbo. ru peli priljubljene, premile Slomšekove pesmi... Vsi so torej pri slavnosti soflelovali, vsi slavili nesmrtnega našega uftitelja, vzgojitelja in vladiko in tega smo pajbolj veseli,. b Zdole- Naš deželni poslanee in dež. glavarja namestnik napravi 12. oktobra zjutraj po rani maši shod v gostilni g. trgovca Černoga. Pojdimo vsi poslušat našega vrlega poslanca! Najnovejie. Sv. Martln pri Velenju. V nedeljo, dne 13. oktobra zjutraj takoj po rani sv. maši, se vrši izvanredni obSni zbor Orla in, obenem tudi poučno zborovar nje. Pridlte tudi mladenigi, ki Še niste pri Orlm! Sv. Pavel pri Preboldu. V nedeijo, dne 2.0. oktobra, se vriši pri nas ustanovni sbod Jugoslovanske strokovne zveze zjutraj ob 8.. uri po rani sy» maši. Poro6a predsednik Zveze slovenskih mlaideni5ev, Vekoslav Zajc. Hrvatje in Slovenci. l^a D'.unaju so se vSeraj, dne 9. t. m.., zbrali zastopnikiHrvatske stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke k skupnemu posvetovanju, ki je velikega pomena. Sklenilo se je ustanoviti ptovo stranko pod imenom ,,Hrvatsko-slovenska stranka prava"- NaSelnika združenib strank sta dr. Mile Starčevip in dr. Ivan SusteršiS. O političnem položa- ju je med drugim porodal dr. Koro&ec. * • Vojska. V torek, dne 8. oktobra opoldne je 6rnogo.rski poslanik v Carigradu, Plamenac, izroBil turški vladi pismo crnogorske vlade s sledečo vsebino: ,,Ker se Turcija brani, izpolniti opravifiene želje Crne gore in no6e rešiti spornih vprašanj, ki obstojijo med obema državama, si mora Crna gora poiskati pravico z orožjemvroki," Nato je Črnogorski poslanik v Carigradu takoj odpotoval in s poslaniškega poslopja se je snel Srnogorski poslaniški napis. Skoraj istocasno je Brnogorska vlada dostavila turškemu poslaniku pismo ter mu je dala spremstvo do avstrijske meje. Zastrmela je Evropa, ko je sliSala, da si najmanjša država pa Balkanu tipa zažeti proti turški vo. jaški mofii vojno, Toda Crna gora ni osamljena, ž njo in za njo stojijo ostale države balkanske zveze. Ip najsi morda do te ure še ndso izreftno napovedale Turčiji vojsbo in bodisi da se to zgodi Še-le v soboto ali nedeljo, vojska se je že zaCela. Kmalu bodo pokale puške ne samo ob črnogorski meji, kjer se je vojni metež že zaftel, ampak tudi v Stari Srbiji, Albaniji, Traciji in Macedoniji, kmalu bo ves Balkan odmeval od gromkega glasu topov. Tiako so torej evropsM državniki s svojim posredovanjem med balkanskimi krfefiapskimi državami in TurSijo srefeno izposredovali to, fiesar so se najbolj bali in kar so boteli na vsak pafein preprečiti, namreS vojsko. In kakor v zasmeh' evropski diplomatski modrosti je Crna gora sporazumno z drugimi balkanskimi državami Turfiiji napovedala tisti trenotek vojsko, ko sta Avstrija in Rusija po svojib zastopnikih na Balkaiiu zveznim državam izroftili posredovalni predlog. Evropski državniki, ki hofiejo na vsak ria6ip rešiti Turčijo, so s svojo modrostjo pri koncu, sedaj bodo govorili topovi. Boj med križem in polumesecem, med kristjani in mobamedani, se je prieel. Prti boji. Crnogorci so dne 8, t. m. pri Berani prekoračili turško mejo. Tu so se vršili prvi spopadi med Crnogorci in Turki. Turške vesti seveda p(oroftajo, da so potisnili Turki Crnogorce nazaj, Albanci so prišli turškiin vojakom na pomoč, in kakor poroCajo iz Carigradat, se je albanskemui poveljniku Riza l>ej posrečilo, osvoboditi Berano in udreti na fcrnogorsko ozemlje. Iz Carigrada se tudi poroŠa, da so Crnogorci dne 8. t. m. napadli ob turSki meji kraj© Karagol in Kulava, pa so bili vržepi naaaj, TurŠka posadka v Araci, katero so Crnogorci napadli z veliko mofijo, je dobila povelje, da se mora držati do skrajne sile, Vrše se htidi boji, Turki sodijo, da se nameravajo Crnogorci blizu Berane združiti s Srbi, kateri so baje že tudi zafieli prodirati proti Turkom, Turčija je odposlala proti Crni gori vojni zbor pod poveljstvom Essad-paSe, kaJteremu se 3« baje posrečilo katoliške Albance (Malisore), ka so se še nedavno vojskovali kot vstaši proti Turkom, pridobiti za Turke, Nekateri turški listi celo poročajo, da so Sete Albancev in Malisorov že vdrle Bez mejo vCrno goro. To so poroSila o prvib bojih, ki so došla veftinoma iz turiškega vira in zato tudi niso povsem resnifena.. Crnogorskih ali drugib nepristranskih' poročil o vršecih se bojih pa dosedaj še ni. Kaj pa druge tri države balkanske zveze? Kmalu pridejo za Crno goro, 5e že niso. Naposredovialni predlog evTopskih velevlasti, izroSen po ruskem in avstrijskem zastopniku, še niso odgovorile, ker .hioCejo dati sporazumni odgovor, Gotovo pa je, da s t6m predlogom niso zadovoljne, ker je nezadosten. Bolgarska vlada izjatvlja, da pre] pe more nazaj, dokler evropske velevlasti n,e obljubijo, da same izdelajo nažrt za prave reforme v Makedoniji in drugod, in da tudi same prevzamejo jamstvo, ida se bodo te reforme takoj izvršile. Tega pa velevlasti iz prevelike obzirnosti do Turčije noSejo, Kolika je ta obzirnost napram Turkom, se vidi iz tega, da poslaniki evropskih držav niso skiipno posredovali pri turški vladi, ampak da bi se TurCija manj žalila, vsak za-se. Evropski državniki so predolgo odlašali, ker niso bili edini med seboj in še sedaj niso, ip zato je srbski minister Pašič posredovalcem odgovoril: ,,Prepozno." Poslaniki balkanskib držav so že odpotovali iz Carigrada ali pa so pripravljeni na odfrod. Kmalu pride napoved vojne ali pa vojna brez napovedi. Navdušenje za vojsko. Crnogorci, Srbi, Bolgari in Grki so za vojsko silno pavdušeni. KršSanski narodi na Balkanu že komaj Sakajo, da lidarijo na svojega večstoletnega tla6itelja. V Bolgiariji je navdušenje za vojsko tak6 veliko, da se je bati upora, ako car Ferdinand ne bi napovedal vojske. Pa tudi v Carigradu je strastno navdušenje za vojsko. ,,Vojska naj živi", tako se te dni venomer kri8i po carigrajskih ulicab. Turški hodze (duHovniki) z belimi turbani na glavah, hodijo z zastavami in gDdbo po ulicali ter pridigujejo sveto vojsko, NavduSenje za vojno prekipeva, dolgoletno sovraStvo od dne do dne nara"š8a, boj bo strašno bud in krvav.