TRGOVSKI časopis za trgovino^ Industrflo in obrt CIST Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za leta 90 Din, za M leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 15. marca 1928. Telefon §t. 2552. ŠTEV. 31. PoviSanie najemnin za ležarinske prostore. V toku lanskega lota je ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani izvedlo izenačbo zakupnin za ležarinske prostore na železnicah in sklenilo z nad 600 interesenti nove zakupne pogodbe. Izenačenje pristojbin, ki so bile poprej različne za proge južne železnice in za proge državnih železnic ter za lokalne železnice, se je izvršilo že takrat povečini v vidu povečanja in zaokrožitve navzgor. Mnoga podjetja so spričo slabega kupčijske-ga prometa le s težavo pristala na ta povišanja. Bila so pa prisiljena, ker imajo svoje obrate oddaljene po več ur od železnic in jim zato ni preosta-jalo drugega. Ker železniška uprava ne prevzema nikake garancije za točno dostavo naročenih vagonov ob določenem času, mora veliko število oddaljenih podjetij imeti na železniškem svetu svoje ležarinske prostore, da lahko z njih blago, kadar se jim dostavi vagon, direktno naklada. To je potrebno tembolj, ker so baš v dobi največje izvozne sezone navadno skrajšani nakladalni in razkladalni roki na 6 ur, v katerih ni mogoče blaga odpeljati, odnosno pripeljati iz obratovališč. Še lani je izenačenje zakupnin ter ponovno sklepanje zakupnih pogodb povzročilo 'interesentom veliko stroškov in dela, sedaj pa je prišla Generalna direkcija državnih železnic in je u vidu izenačenja zakupnin za celo državo svojo naredbo od 24. februarja t. 1. G. d. br. 83.352/27 predpisala novo tarifo, ki predstavlja do 70 pa tudi 100 % no povišanje pristojbin za ležarinske prostore. Toda ne samo to, marveč zahteva v naredbi, da se sedanje pogodbe odpovejo in sklepajo nove pogodbe. Torej ponovno koleki, korespondenca, cenitve in konec koncev pa se smejo nove pogodbe sklepati samo na leto dni, dočim so bile sedaj sklenjene na nedoločeno dobo. Skupna letna najemnina za ležarinske prostore v Sloveniji znaša sedaj nad 1,000.000 dinarjev. Poleg tega pa se najmnaj še enkrat toliko vsoto pobira neupravičeno in brez vsake pravne podlage in to samo v območju ljubljanske direkcije od interesentov na posebnih pristojbinah za dostavo voza k ležarinskemu prostoru, ki znaša po krajevnih prilikah od 8 navadno do 15, a v mnogih primerih tudi do 25 dinarjev na vagon. Na ta način si železniška uprava ustvarja dohodke in odira interesente proti predpisom lokalnih tarif in otežuje konkurenčnost naše izvozne trgovine in industrije v inozemstvu. Sedaj, ko so se njej pridružili še oblastni odbori ter krajevni cestni odbori z visokimi posebnimi pristojbinami za vporabo cest, taksami na vozila itd., pa kot krona vsega prihaja Generalna direkcija, da razveljavi vse pogodbe, ki so bile ravnokar sklenjene in pod pretvezo izenačenja podvoji zakupnine za ležarinske prostore. Po novi naredbi bo najbolj prizadeta lesna trgovina, ki ima ravno v zadnjem času nekoliko boljših izgledov, da bi mogla zopet razviti svoje kup-čijsko poslovanje. Nove pristojbine pomenijo za 1 milijon novih letnih bremen ne glede na velike stroške za takse in kolkovanje pogodb. Smatramo, da se morajo vsi merodajni čini-telji in organizacije odločno upreti takemu postopanju železniške uprave, pod katerim reelno delo solidne trgovine ni mogoče. Državna hipotekarna hankain gospodarski interesi Slovenije. V svojem ekspozeju o proračunu ministrstva trgovine in industrije je minister g. dr. Spaho omenjal tudi poslovanje državne hipotekarne banke in navajal da je Zagreb podružnico z zadovoljstvom sprejel, dočim Slovenci ne kažejo pravega umevanja za ugodnosti, katere nudi državna hipotekarna banka. Državna hipotekama banka nima namena povzročati domačim zavodom konkurence in izmozgavati gospodarskih slojev, marveč hoče pred vsem sodelovati. V debati o tem ekispozeju se ni oglasil noben slovenski poslanec, da bi osvetil položaj tudi od druge strani in pojasnil, zakaj so ustanovitev ravno nasi ljudje sprejeli z nerazumljivim in opravdanim nezaupanjem. Državna hipotekama banka si je ,po zakonu zasigurala pravico, da sme z malenkostnimi izjemami samo ona sprejemati v upravo javni in pupilar-ni denar, katerega so do sedaj v splošno zadovoljnost upravljale naše pupilarno varne hranilnice. Naše hranilnice so dolžne naložbe javnega in pupilamega denarja, izvršene do aprila 1.1922, oddati državni hipotekarni banki do leta 1932, poznejše naložbe pa takoj. Od 1. 1927 dalje z nekaterimi izjemami niso več upravičene sprejemati javnega in pu-pilarnega denarja v naložbo. S tem izgubijo hranilnice, ki so za naše gospodarstvo ogromne važnosti, svoj stabilen denar v vsotah, ki znašajo težke ■milijone. Ako bodo hranilnice primorane ta denar izročiti iz svoje uprave, bodo prisiljene dvigniti svoje naložbe pri drugih denarnih zavodih in skrčiti gospodarskim krogom direktno ali potom kreditnih društev dovoljene kredite. Marsikdo si bo mislil, da bo to osta- lo brez vpliva na naše gospodarstvo, vsaj bi se dotični, katerim bi se pri hranilnici kredit odpovedal ali skrčil brez nadaljnega lahko obrnil na državno hipotekarno banko. Temu pa ni tako. Pogoji za posojila so pri državni hipotekami banki tako trdi, da nikakor ne morejo konvenirati našim trgovcem, obrtnikom in industrijcem. Pod težkimi pogoji, katere stavi državna hipotekarna banka za posojilo, naši gospodarski krogi na posojila Državne hipotekarne banke ne bodo mogli reflektirati. Ker bo Državna hipotekarna banka na eni strani zbrala ves javni in pupilarni denar iz Slovenije, na drugi strani pa ne bo imela možnosti, da ga po svoji obrestni meri plasira v Sloveniji, ga bo pač plasirala v drugih pokrajinah, v katerih njena obrestna mera še konvenira. Ljubljanska podružnica Državne hipotekarne banke bo torej samo zbiralnica našega denarja za kraje, iz katerih se ne bo tako hitro in lahko vrnil. Da pritegne na sebe tudi čim več drugega denarja, nudi za nekatere naložbe ugodnejšo obrestno mero nego drugi zavodi. Dela torej zgago na našem denarnem trgu in s tem konkurenco, kakoršna gotovo ni namen državno priveligiranih bank. Na drugi strani pa pronicavajo v našo javnost vesti, da Državna hipotekama banka obrestuje denar, ki se pri njej me- ni obvezno nalagati, torej denar naših pupilov in kurandov, po nižji obrestni meri, nego ostale naložbe. Če je to res, je to vnebovpijoč greh na naših mladoletnikih in varovancih, za katerega ni nobenega opravičila! Žal, da ni dobil g. minister, ki o položaju brez dvoma ni popolnoma informiran, od strani poslancev že v Narodni skupščini primernega odgovora. Mi naših hranilnic, ki imajo za politiko obrestne mere v Sloveniji neoporečne zasluge, ne damo zadaviti. Takih zavodov pri težkih časih, ka-koršni nas še čakajo, ne bomo nikdar več imeli, ako jih pustimo sedaj okrniti ali nekatere celo umoriti s tem, da se jim v obliki javnega in pupilar-nega denarja vzamejo eksistenčni pogoji. Zato roke proč od našega denarja! G. minister je naglašal, da Državna hipotekama banka ni ustanovila svojih podružnic za to, da bi ljudstvo izkoriščala, ampak da ga podpira. Prav! Potem ni nobenega zadržka, da se obvezno nalaganje javnega in pupilar-nega denarja s smislu želj slovenskih gospodarskih krogov izpremeni v fakultativno. Ako bo Državna hipotekarna banka res podpirala naše ljudstvo, bo ljudstvo samo in prostovoljno našlo pot do nje. Vsaka sila je v tem primeru nepotrebna in vzbuja domneve, da ima gotove cilje! TAKSNA PROSTOST OBRTNIH ZADRUG PO DOLOČBAH ČL. 5., TOČKA 4. TAKSNEGA ZAKONA. Na podlagi ponovnih opozoritev Zbornice TOI je ministrstvo financ, generalna direkcija davkov, izdalo dne 6. februarja 1928, št. 13.216, vsem podrejenim oblastvom, uradom in organom razpis, ki pojasnjuje vprašanji' taksne dolžnosti stanovskih zadrug. Razpis se glasi: ^/Ministrstvo trgovine in industrije je z dopisom z dne 28. januarja 1928, št. 13.512/111, zaprosilo ministrstvo financ, da bi veljal čl. 5., točka 4. zakona o taksah tudi za profesijonalna udruženja (obrtne zadruge), osnovane v oblastih Slovenije, Dalmacije, Hr-vatske, Slavonije in Vojvodine v zmi-slu čl. 106 obrtnega reda z dne 16. avgusta 1907, D. Z. L., št. 199, odnosno par. 149 zakonskega člena XVII. v letu 1884, ker so ona po svojem delovanju in cilju institucije javnega prava pod direktnim nadzorstvom državne obrtne oblasti z značajem društva in s sličnimi nalogami, kakor društvene organizacije. Na podlagi čl. 43 zakona o taksah daje Generalna direkcija davkov sledeče pojasnilo: Za zgoraj navedena profesijonalna pdruženja (obrtne zadruge) osnovana na podlagi omenjenih zakonskih odredb velja še nadalje določba čl. 5., točka 4. zakona o taksah, kadar vrše javne posle v državnem imenu in za državo. * * * ZNIŽANJE CARINE NA BAKRENO GALICO IN ETRE VSEH VRST. Kakor poročajo iz Beograda, ie ministrski svet sklenil, da se dosedanja minimalna carina na bakreno galico zniža od 12 na 6 zl. dinarjev na 100 kg in minimalna carina na etre vseh vrst, kadar se uvažajo za izdelavo lakov in barv, od 800 na 200 zlatih dinarjev na 100 kg. Znižanje carine na etre bo veljalo, da-kler se ne bodo pričeli izdelovati v naši državi. 1. Mohorič: Problem izjednačenja carin« skih tarif. Na celi zemeljski obli je sedaj 172 carinskih tarif v veljavi. Tehnična sestava, obseg in porazdelitev teh tarif, kakor tudi višina in načini odmere carin so z ozirom na razno carinsko politiko posameznih držav zelo različne. V mnogih državah je carina določena v odstotkih od fakturne vrednosti blaga. V drugih državah pa so za posamezne vrste blaga določene specifične carine. One carinske tarife, pri katerih je carina določena »ad valo-rem« so povečini zelo enostavne. Za tako odmero zadostuje par splošnih odredb in blago v takih tarifah povečini ni specificirano navedeno, mar-.več le v velikih skupinah. Čim pa se prične carina diferencirati po posameznih vrstah predmetov, prihajamo do vodno bolj specializiranih tarif. Ogromen tehničen razvoj industrije je povzročil, da se je število carinskih pozicij v posameznih tarifah v toku zadnjih tridesetih let podvojilo, potrojilo in celo početvorilo. Uvedba novih produkcijskih metod, nove tehnične iznajdbe so povzročile, da so interesirani krogi stavili vedno nove zahteve po uvedbi specijalnih carinskih pozicij za zaščito novih proizvodov. Na ta način so se carinske tarife skomplicirate do nepreglednosti in postale težko dostopne in razumljive ne samo za interesirane pridobitnike, marveč tudi za službujoče carinsko uradništvo. Kompliciranost je povzročila nebroj carinskotelinoloških sporov in otežila samo carinsko manipulacijo tako, da predstavlja resno oviro eksportni in importni trgovini. Eksportne industrije so vsled različnosti tarif in heterogenosti carinskih predpisov v zelo težkem položa ju, ako hočejo voditi točno evidenco vseh sistemov tarif in raznovrstnih carinskih predpisov v deželah kamor razpošiljajo svoje produkte. Poleg tega pa so v zadnjem času mnoge nove autonom-ne tarife evropskih držav pokazale očiten izraz ne samo enostranskega protekcionizma in ekonomske borbenosti, marveč postajajo vedno bolj dobrodošlo sredstvo za diskriminacijo raznih vrst enega in istega blaga na korist enih in na škodo drugih pro-venijenc. Kam vodi ta razvoj, nam kažejo najbolje naslednje številke: Nemška carinska tarifa, ki je štela 1888. leta 480 carinskih pozicij, jih je štela v letu 1925 že 2.300, v Italiji pa se je število pozicij autonomne tarife pd leta 1878 do leta 1921 povečalo od 535 na 2.777. Še večji rekord je dosegla Belgija, katere stara tarifa iz leta 1884 je štela 235 pozicij, a nova v letu 1924 že 3.038. Francija je imela v tarifi iz 1892. leta 654 številk z 1.500 pozicijami in šteje danes 1.272 številk z 4.371 pozicijami. Posebno povojni razvoj kaže rapid-no tendenco kompliciranja carinskih tarif namesto poenostavitve. Toda ne samo porazdelitev blaga po skupinah, marveč tudi način označevanja posameznih vrst blaga v tarifah je pri večini držav zelo različen. Isti-na je, da je carinska tarifa v veliki meri odsev gospodarskega nivoja posamezne države in čimbolj je tehnična kultura posamezne dežele razvita, tembolj je specializirana tudi njena carinska tarifa. Načela, po katerih se klasificira blago v carinskih tarifah in uvršča v nomenklaturo, so zelo različna. Nekatere tarife so sestavljene bolj po vidikih znanstvene tehnologije, druge zopet se približujejo bolj ko-mercijelnim označbam blaga. Tudi gradacija tarifnih postavk je z ozirom na razno motive, namene in interese, katerim ima služiti carinska tarifa, zelo različna. Večina tarif, med njimi tudi naša autonomna tarifa, je graduira-na po momentih in kriterijih, ki iz-preminjajo vrednost'blaga. Toda poleg tega ima mnogo diferencijacij edin svoj razlog v tem, ali se kako blago izdeluje doma ali ne. Tudi z diferenciranjem blaga po teži, dolžini ali debelini se ustvarjajo gotove diskriminacije v prilog enega in na škodo drugega. Tako nastanejo bojne tarife, ki domači industriji ne nudijo solidne zaščite, marveč pospešujejo mnogokrat izigravanje interesov gospodarske produkcije in svobodne izmenjave blaga. Ni dvoma, da sličnost in sorodnost sestave in nomenklature carinskih tarif olajšuje sklepanje trgovskih pogodb in pospešuje mednarodno trgovino. Zato je mednarodna ekonomska konferenca v Ženevi lani v maju označila v svojih resolucijah med drugim kot eno glavnih zahtev za olajšanji' mednarodnega prometa poenostavitev carinskih nomenklatur in izjednače-nje carinskih tarif. Priporočila je Društvu narodov, da prevzame inicijativo ter naj v sporazumu z trgovskimi industrijskimi krogi sestavi metodično carinsko nomenklaturo, ki naj bi po gotovem splošnem načrtu obsegala vse kategorije blaga. Vrhovni svet Društva narodov je nato v svojem zasedanju v juniju pozval ekonomsko sekcijo, da takoj vzame vprašanje v pretres in prične s študijami o možnostih izjednačenja carinsko tarifnega izrazoslovja. Ekonomski komite pa je v svojem izrednem zasedanju v juliju 1927 po tozadevnih razpravah sklenil, da poveri izdelavo kolegiju petih ekspertov, ki naj bi določili načela, ki imajo služiti kot podlaga za sestavo splošnega okvirja tarif ter dali nasvete in mišljenja glede nadaljnjega proučavanja tega vprašanja. Naloga ekspertov je bila, da v du- li u vodilnih načel rezolucij mednarodne ekonomske konference poleg izjednačenja stremijo tudi za poenostavitvijo carinskih tarif in organi zn rajo a' to svrho sodelovanje zainteresiranih gospodarskih krogov. Tako se je sestal pododbor 5 ekspertov, sestavljen iz delegatov Nemčije, Belgije, Francije, Italije in Čehoslovaške, ki je na dveh konferencah meseca avgusta in oktobra 1927 izdelal prednačrt metodične tarife. Ta osnutek obsega 20 delov in sicer je vse blago podeljeno tako, da so v prve skupine uvrščeni proizvodi živinoreje, rastlinstva in rudninstva, v drugo industrije, ki predelujejo glavne prirodne surovine in najvažnejše rudninske proizvode. V tretji skupini pa se nahajajo industrije, ki kombinirajo odnosno predelujejo produkte prej omenjenih industrij v nove proizvode, ki služijo nato za razne potrebe vsakdanjega življenja. Da bi se gradivo lažje predelalo, se je posamezne dele porazdelilo na pododdelke, katerih šteje osnutek celokupno 94. Načrtu je priložena obrazložitev, v kateri je pojasnjeno, zakaj so bili gotovi predmeti, o katerih se misli, da bi morali biti v načrtu navedeni, izpuščeni. Gospodarski odsek je na svojem zasedanju v decembru 1927 odobril predložen načrt in sklenil, da se načrt razpošlje vsem krogom, ki bi ga lahko ocenili in mogli dati nasvete za izdelavo detajlne nomenklature. Načrtu, ki so ga izdelali strokovnjaki, se mora priznati, da je odličen po svoji enostavnosti in srečno izbranih označbah posameznih vrst blaga, ki je za vsakogar lahko razumljiva ter zbližuje komercijelno označbo z tehnološko. Radi tega predstavlja ta načrt napram obstoječim tarifam veliko prednost za vse kroge, ki imajo s carino opravka. Načrt pa je poleg tega sestavljen na popolnoma znanstveni podlagi. Predvideva naravno porazdelitev blaga od surovin na polfabri-kate in na finalne produkte. Nova skupna carinska nomenklatu- ra naj bi se po izvršenih študijah sprejela v obliki mednarodne konvencije na posebni tozadevni diplomatski konferenci, v kolikor pa bi to ne bilo izvedljivo, naj bi se pri sklepanju oodočih trgovinskih pogodb uporabljala skupna nomenklatura in po njej uredilo carinjenje blaga. Države, ki .bi jo sprejele, bi se morale zavezati, da jo ne bodo uporabljale kot sredstvo za diskriminacijo na škodo tretjih držav. Pa tudi države, ki jo ne bi upe-ljale, naj bi se prilagodile v praksi skupni nomenklaturi v svojih tarifih. Ako sedaj konkretno primerjamo strukturo naše autonomne tarife s projektom Društva narodov, vidimo, da se glede podelitve na kategorije in glede sestave podpozicij v posameznih odsekih, naša tarifa v nepričakovani meri vjema z načrtom. Naša carinska tarifa ni še mnogo diferencirana in to predvsem zato, ker industrija v naši državi še ni tako razvita, kakor v zapadnih državah. Ona obsega sedaj 700 tarifnih številk, s subpozicija-mi seveda dosega nad 1600 točk. Vendar se pojavljajo v praksi vedno nove zahteve za izdvojitev posameznih predmetov iz skupnih pozicij, da bi se gotove vrste produkcije bolje zaščitile pred inozemsko konkurenco. Če vsled tega s praktične strani pre-motrimo položaj, moramo predvsem upoštevati dejstvo, da smo z ravnokar uzakonjenimi trgovinskimi pogodbami glede mnogih carinskih pozicij vezani na dobo petih let in da znaša odpovedni rok na primer pri pogodbi z Anglijo eno leto. Vsled tega je popolna upeljava skupne carinske nomenklature pri nas pred letom 1932 izvedljiva le, ako bi odpovedali obstoječe pogodbe. Deloma bi mogli ta načrt upoštevati pri definitivni redakciji in uzakonjenju sedajnega načrta carinske tarife, v kolikor glede posameznih postavk nismo odnosno ne bomo takrat pogodbeno vezani. Glavni naš interes je, da si kot mlada država, ki se vzpričo carinske politike okoliišnih držav mora sukcesiv-no industrializirati, zadržimo svobodne roke glede izločanja posameznih predmetov iz kolektivnih pozicij kakor bi to zahtevali interesi gospodarskega razvoja ter da si zadržimo svobodno diferenciranje posamezniii vrst blaga po teži, dolžini in kvaliteti, ker bi nam drugače pretila opasnost, da inozemska kartelirana industrija pogazi vsak še tako dober in zdrav pričetek novih panog produkcije v naši državi. VIII. Ljubljanski velesejem. Specijalna avtomobilska razstava na letošnjem mednarodnem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. junija. V okvirju letošnjega velesejma v Ljubljani priredi udruženje slovenskih avtomobilskih trgovcev specijalno razstavo, ki bo obsegala vse moderne avtomobile, motorna kolesa in ves materijal, ki je v zvezi z avtomobilizmom. Izgloda, da bo razstava zelo impozantna, saj bo obsegala velik izložbeni paviljon s površino sko-ro 1000 m2. Pozivamo vse trgovce te branže, ki se še niso prijavili za udeležbo, da nemudoma stopijo v stik z imenovanim udruženjem, ker prostora že primanjkuje. Zanimivo je še dejstvo, da se upošteva ljubljanski velesejem kot avtomobilska razstava tudi v inozemstvu, vsaj mednarodna zveza avtomobilskih konstrukterjev, s sedežem v Parizu, priporoča vsem svojim članom udeležbo. Kupcu avtomobila ali motornega kolesa se bo nudila najlepša revija najmodernejših fabrikatov. Ljubljanska borza. Tečaj 14. marca 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Amsterdam 1 h gotd. . . —•— 22-89 Berlin IM 13-685 13*615 Bruselj 1 belga —■— 793 Budimpetta 1 panffl —•— 9-947 Curih 100 1» 1093'50 1096-50 Dunaj 1 Šiling 7-996 8-026 London 1 funt 277-16 277 95 Newyork 1 dolar .... 56-77 56-97 Pari« 100 fr —•— 223 «5 Praga 100 kron 168-15 168-95 T-r«t 100 lir 299-50 301-60 Sladkorni trg. Splošen položaj na svetovnffi sladkornih tržiščih v minulih tednih ni pokazal bistvenih sprememb. Večja kurzna valovanja je zaznamovati le v Newyorku in Parizu. Newyorku je omogočilo mo-mentano pomanjkanje razpoložljivega blaga dvig marčnega termina za 12 točk. Dvig kurza promptnega sladkorja pa je učinkoval mimogrede tudi na vrednotenje poznejših terminov. Pariški trg je našel po zakonskem osnutku glede zvišanja uvozne carine od fr. 84 na fr. 100, ki ga je poslanska zbornica že sprejela, ugoden moment za dviganje kurza, kar je posebno ugodno vplivalo na otvoritev cen za termine stare žetve. Zanimivo je, da se je v Parizu zoblikoval repo rt stare žetve napram novi žetvi, medtem ko se je na vseh drugih tržiščih stara žetev cenila nižje, ko nova. Razvoj statističnega položaja v minulih tednih vobče ni bil neugoden. Tz sledeče tabele, povzete po mesečnem poročilu statistika F. O. Lichta, sledi, da je konzum sladkorja v onih evropejskih deželah, ki objavljajo redno sladkorno statistiko, v mesecih september—januar narastel napram istemu razdobju v minulem letu za približno 230.000 ton (8X-%). V mesecu januarju 1928 1927 1926 Nemčija 101.187 99.150 92.403 Češkoslovaška 28.536 23.034 30.940 Avstrija 15.903 13.844 18.524 Ogrska 8.534 7.737 3.688 Francija 73.808 63.067 86.704 Belgija 14.709 14.100 12.685 Nizozemska 15.924 15.934 16.229 Švedska 13.556 10.380 10.901 Poljska 27.741 33.461 23.273 Italija 32.064 31.698 30.962 Anglija imp. sladkor 133.340 133.013 140.576 Angl. home- grovrn 27.968 28.816 — Skupaj 493.270 474.232 466.984 V 5 mesecih september —januar 1927/28 1926/27 1925/26 Nemčija 694.85« 626.609 581.712 Češkoslov. 168.665 163.947 166.700 Avstrija 96.838 82.199 91.699 Ogrska •16.780 41.446 33.968 Francija 428.131 332.787 431.943 Belgija 81.455 78.178 78.420 Nizozemska 101.541 97.448 95.552 Švedska 93.475 81.445 74.812 Poljska 151.065 145.785 125.140 Italija 157.650 150.017 147.483 Anglija imp. sladkor 710.220 730.475 760.218 Aglija home - grovvn 161.565 135.953 — Skupaj 2,892.442 2,662.289 2,587.686 'Večji konzum se izraža tudi v izkazu vidnih zalog na dan 1. februarja, ki izkazuje za navedene dežele skupaj zalogo 3,860.543 ton napram 3,519.764 v istem času minulega leta, tako da je vkljub znatno večji proizvodnji v tekočem letu zaloga za 340.000 ton večja, ko v preteklem letu. Bistveno večje zaloge od preteklega leta izkazuje le Češkoslovaška, ki je imela prvega februarja zalogo 795.000 ton napram 554.000 v minulem letu. V amerikanskem preskrbovalnem ozemlju se nahajajo kubanske zaloge trenutno na isti višini, kakor v prejšnjem letu. Zaloge v Zjedinjenih državah samih odgovarjajo istotako približno stanju preteklega leta. Neugoden moment v statističnem položaju je trajno razočarajoči konzum Zjedinjenih držav, ki se izraža v izkazih o predelavanju sirovega sladkorja amerikanskih rafinerij, ki še s stanjem početkom februarja vedno zaostajajo za minulim letom. Ugoden pa je razvoj statističnega položaja na daljnjem vzhodu. Tu se je porabila večja produkcija Jave v minulem letu, ki je znašala približno 400.000 ton, do 700.000 ton. Za eksport razpoložljive zaloge so znašale početkom marca 230 tisoč ton napram 160.000 tonam v istem času prejšnjega leta. Četudi statistika svetovnega položaja ne prikazuje večjih zalog sladkorja, manjkajo vendar momenti, ki bi mogli vzbujati kako bojazen glede preskrbe s sladkorjem v bližnji bodočnosti ter nudili tako špekulaciji vspodbudo; da se preskrbi preko momentanih potreb. To je najbrže vzrok zato, da ugoden statističen položaj še ni prišel do izraza v cenitvi blaga. Značilna je konečno vest, da se naj bi prodalo tudi še 200.000 ton letošnje žetve, ki jih je določila Kuba kot rezervo. Dosedaj so se glasila poročila tako, da se misli šele pri znatno višji ceni na to, da bi prišla ta rezerva že v tem letu na trg. Prodajo teh dveh tisoč ton v Evropo bi pač vzbudila, kakor sploh tudi ostale prodaje Kube v Evropo, precej mešana čustva. Kajti ta količina bi znatno povečala sladkorne množine, ki so na razpolago za preskrbo Evrope in povzročila pritisk na evropejskih tržiščih, posebno še, če se uresničijo vesti o (nameravanem znižanju angleške uvozne carine za sirovi sladkor. Pozornost evropejskih tržišč se bo koncentrirala v bližnji bodočnosti na vesti o obsegu gojitve sladkorne pese. Dosedaj je na razpolago še malo vesti, ki bi mogle nuditi podlago za tozadevno presojo. V Češkoslovaški pa je prišlo v zadnjem času do načelnega soglasja glede cen sladkorne pese, tako da bodo tukaj že prihodnji teden nudili jasno sliko o obsegu gojitve sladkorne pese. Vse obrtnike opozarjamo na slavnostno zborovanje o priliki 25 - letnega jubileja Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se vrši v Ljubljani na praznik, dne 19. marca. Gospodarsko pismo iz Moskve. Skrbi sovjetske viade so v prvi vrsti gospodarskega značaja. Ni pa nobenega dvoma, da mora imeti gospodarska napetost, proti kateri se sicer z vsemi silami borijo, s časom tudi politične posledice. Ni treba pri tem takoj misliti, na spremembe v boljševiškem sistemu, v vladi in stranki. Vse to je izven vsake verjetnosti, bodisi v notranji ali v zunanji politiki Rusije. Posledica bi bila le latentna nezadovoljnost širokih slojev prebivalstva, ki zaenkrat strukture sovjetske vlade ne bi mogla zrahljati. A z njo hi morali računati. Gospodarske težave Rusije se zrcalijo v prisilnem tečaju t-ervonca, kojega razvrednotenje znaša v inozemstvu več kot tretjino. Uvoz je obremenjen z izdatnim agio, izvoz ne more več uvoziti zadostnih valutaričnih vrednot. Obenem je emisijsko delovanje v Rusiji ozko omejeno, da se prepreči inflacija. Blagovni promet je zato od dne do dne manjši. A hkrati so bili iz socialnih razlogov prisiljeni, da produkcijo dvignejo. Ta dvig pa pride vsled potrebe po zvišanem uvozu prebivalstvu v korist samo v onih panogah, kojih prodajo so morali iz notranjih političnih razlogov zabra-niti, da so mogli v zvišani izmeri spraviti na trg poljedelske pridelke. Saimo na ta način je bilo mogoče pripraviti kmečko prebivalstvo do oddaje žita, a še to samo s tem, da so nastopili z brezobzirno strogostjo. Kljub temu je pa potreba kmečkega prebivalstva v zadnjih dveh letih ogromno narasla. Zlasti veliko je povpraševanje po tkaninah, čevljih, galošah, po poljedelskem orodju in po strojih. Intenziviranje fabrikacije je neoporečno. Vzporedno s tem gre v njenih uspehih pač še nepreskušena varčnostna in ra cienalizacijska akcija. A vseeno ponudba še oddaleč ne odgovarja povpraševanju. Vsled šepave preskrbe se je razvila prava zasebna prekupna trgovina, ki dela seveda z višjimi cenami kot kon-sumne zadruge (kooperative); te dobivajo blago direktno od trustov in se morajo natančno držati predpisanih cen. Vlada je izdala sedaj primerne proti-odredbe, ki pa ne bodo dosti koristile, dokler bo imela zasebna trgovina na razpolago blago, ki ga konsumna društva nimajo. Iz valutnih ozirov zabra-njujejo uvoz naravnost neobhodno potrebnih predmetov, na primer rabar-bere, saharina itd. Pri podelitvi novih koncesij bodo polagali važnost na to, da za obratovanje potrebni denar ne bo več vpeljan v domači valuti. Prepovedan bo uvoz ru-bej jakih bankovcev; to je res unikum, da zabranjuje vlada uvoz lastne vrednote. Morda hočejo doseči s tem padec tečaja Servonca v inozemstvu, da dose- <«jo nakupe Inozemskih trgovskih zastopstev po cenejšem tečaju; pozneje, |vo odpravi prepovedi, bi te nakupe z dobičkom realizirali. Če hoče iti gospodarsko življenje Rubije naprej, bo ostala kreditna kupčija neobhodno potrebna. Pod tem vidikom moramo gledati na pogajanja o trgovskih pogodbah med Sovjetsko zvezo in -drugimi državami. Treba bo paziti na to, da likvidni nakupni kapital iz političnih vzrokov ne bo dotekal v pozamez-sie privilegirane države, temveč v prvi vrsti v tiste, ki dajejo Rusiji kredite. •Stvar Rusije je seveda, da dobi dotična sredstva. S težavo gre naprej. NEUGODNI POLOŽAJ OGRSKEGA VINSKEGA TRGA. Položaj na ogrskem vinskem trgu, ki /e prej ni bil ugoden, se je v zadnjih lednih na novo poslabšal. Stagnacija je zavzela take oblike, da vinski trgovci za to sezijo sploh ne pričakujejo nobenega poživljenja več. Banke so ustavile kreditna dovoljenja vinskim tvrdkam in eskoinptiranje vinskih menic. Morejo se ;>a izvesti eksportne akcije manjšega obsega, ker se inozemstvo zanima za ogrska vina, a inozemskim kupcem se morajo dovoliti najmanj tri- do Štirimesečni krediti. V strokovnih krogih računajo s tem, da bodo ob začetku pomladanskih del producenti vsled pomanjkanja denarja vliLske zaloge spravili na trg ter da je nato pričakovati padca v cenah. Prvi nemški bencin. V trikotu Leipzig—Halle—Merse-burg, v bližini zadnje imenovanega mesta je nastalo v neverjetno kratkem času ogromno industrijsko podjetje. Število zaposlenega osobja v teh s precejšnjo tajnostjo obdanih tovarniških objektih je do letos prekoračilo 22.000. šele pred kratkim so se pojavili v javnosti uradni podatki o Mersebur-skem velepodjetju, ki proizvaja umetni bencin ter osamosvoji državo s to neprecenljivo snovjo. Rigorozni poskusi so ibrezdvomno ugotovili, da je sintetični bencin lastnega proizvoda popolnoma enakovreden naravni rafi-uadi, ki se je doslej uvažala iz ino-zemsva. Koncem aprila 1927 se je začel obrat v podjetju, kateremu so sele meseca oktobra 1926 položili temelj, in ki ga je gradilo preko 5000 delavcev. Tajinstveno se dvigajo ogromni žerjavi v zrak, v 18 velikanskih retor-tah se vrši destilacija premoga, ki se poprej zmelje ter prepoji z vodo. Orjaške sesalke spravijo zmes v razbeljene peči, kjer se premogu pridruži vodik. Iz premogovega blata pa kaplja kristalno čisti bencin, prvi domačega izvora. Ze v začetku je produciralo podjetje na mesec 2000 ton. Kapaciteta se poviša stopnjema na 10.000 ton, tako da bo znašal letni pridelek 120 tisoč ton. Za gospodarsko obnovo države je la tehnični napredek ogromnega pomena. Milijoni, ki se sicer stekajo v tujino, ostanejo ohranjeni narodnemu premoženju, in razven tega se bodo dobavni stroški za sintetični bencin polagoma znižali, ker se s proizvajanjem olja spoji tudi pridelovanje umetnega dušika. »Leuna« podjetje — kakor se tovarne pri Merseburgu nazivljajo — ima še obširnejše načrte. Nemčija je odslej uvažala ves potrebni Cilenški soliter; in tega je bilo leta 1913 preko 775.000 ton; te pasivne točke v trgovski bilanci se je država rešila; leta 1923 je s previškom lastnega izdelka že izvažala 40.000 ton, lani pa celo 165.000. Enaka bodočnost se obeta produkciji žvepla. Proizvajanje plina hočejo preustro-jiti z rujavim premogom ter na ta način izločiti žveplo, ki ga vsebuje ta surovina. Tako bo v doglednem času Nemčija lahko izhajala tudi brez uvoza žvepla. Vse to se pričakuje od Leuna« tovarn, ki bodo tem nalogam brezdvomno tudi kos! K. Tiefengruber. Trgovina. VIII. Organizirana prodaja kož divjih živali se vrši dne 20. t. m. na velesejmu v Ljubljani. Poleg domačih inte-resentov-kupcev se je prijavilo tudi večje število inozemskih veletvrdk, ki bodo kot kupci sodelovale na dražbi. Cim več blaga se bo zbralo, tem višje cene se bo dalo doseči. Zato naj vsi posestniki dobro sušenih in neustrojenih kož iste pošljejo najpozneje do 18. t. m. na velesejem v Ljubljani v komisijo. Industrija. Prvi angleški premogovni sindikat. Te dni se je konštituiral prvi angleški premogovni sindikat, in sicer premogovni okraji v južni Yorkshire, v Nottinghamu, Derbyju, Yorkshire in Cheshire. Obsega HO odstotkov angleške premogovne produkcije in razpolaga s 75 odstotki doslej neizrabljenih angleških premogovnih najdišč. Sindikat ima za angleške razmere izredno strogo organizacijsko obliko in si je nadel glede produkcijske politike široko zasnovane cilje. Železniški koncern v Ameriki. Šest velikih ameriških tovarn vagonov in jeklenih tovarn s skupnimi aktivi okoli 600 milijonov dolarjev se bo združilo v nov koncern železniške opremne industrije. V vladnih krogih smatrajo ta proces kot del načrtov bratov Fishe-r, ki merijo na tvorbo ogromnih trustov na polju kovinske industrije. General Motors. Zunanja trgovina General Motors se je leta 1927 nadalje razvila; prodaja v inozemstvo je narasla za dve tretjini. Poročilo iz Newyorka pravi, da je bilo v 104 različnih deželah prodanih 193.880 avtomobilov v vrednosti 180 milijonov dolarjev, leta 1926 pa 118.800 osebnih in tovornih avtomobilov v vrednosti 107 milijonov dolarjev. Eks-portna trgovina se je dosti bolj dvignila kot pa prodaja na domačem ameriškem trgu. Pripomniti je pa treba, da se Evropa tega napredovaluega gibanja ni udeležila ter da se je njen delež na skupni eksportni trgovini znižal od 34'5 odstotkov v letu 1926 na 33'2 odstotkov v letu 1927. General -Motors so investirali doslej okoli 6 mil. dolarjev v svojih evropskih montažnih delavnicah in zaposlujejo v njih 5500 delavcev in na-stavljencev. Davki in takse. Davčno okrajno oblastvo Litija v Ljubljani razglaša: V smislu S 58. zakona o osebnih davkih se s tem objavlja, da so izpiski iz pristojbinskih registrov priredbe nega okraja Litija o odmeri občne pridobnine za priredbeno dobo 1928/29 plačevalcem te vrste davka razgrnjeni na vpogled v občinski pisarili vseh občin •davčnih okrajev Litija in Višnjagora in pri davčnem okrajnem oblastvu Litija v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11/L, soba 5 skozi 14 dni v času ofi 12. do vštevši 25. marca 1928. Denarstvo. Prva Hrvaška hranilnica (štediona). 10. t. m. je imela svoj 81. občni zbor. Skupni promet v preteklem letu je znašal 188 milijard in 650 milijonov dinarjev, za 66 milijard in 690 milijonov več kot v letu 1926. Skupna aktiva znašajo 2 milijardi in 230 milijonov dinarjev; med njimi je debitorjev za 1390 milijonov, vrednostnih listin za 164'6 milijonov, lastnih imobilij za 100'8 mil. dinarjev itd. Med pasivi so glavna postavka vloge v znesku 1492 milijonov dinarjev. Cisti dobiček za leto 1927 znaša 17 milijonov 438.000 dinarjev. V rezervni in penzijski sklad so dali po 1,440.000 Din, za izplačilo 16-odstotne dividende 12 milijonov dinarjev, za internat otrok podružničnih uradnikov 300.000 Din itd. Veliko so govorili o valorizaciji in o njenih učinkih in so sklenili tozadevne odredbe. Dividendo so začeli izplačevati z 12. t. m. Nemška Diskontna družba. Kljub zvišanim izdatkom je imelo to veliko podjetje leta 1927 približno isti čisti dobiček kot leta 1926, in izplačalo zopet 10-odstotno dividendo. Promet lanskega leta je znašal 1138 milijard mark, promet predlanskega leta 88'1 milijard. Tihe rezerve so se zelo okrepile. Odpisi so bili manjši kot leto prej. Zanimivo je, da so znašali davki celih 47 odstotkov čistega dobička. Zlato iz Amerik«1 in Anglije v Francijo. Francoska banka je na novo naročila v newyorški Federal Reserve Banki 7,900.000 dolarjev, ki jih je imela tam naložene. Vse vlato, ki je prišlo od 1. januarja dalje iz Ne\v Yorka in Londona v Francijo, cenijo na 75 milijonov dolarjev. Pred volitvami se bodo izvršile še nadaljne takšne transakcije. Domneve o namenih te akcije so kaj različne; večinoma jo spravljajo v zvezo s stabilizacijo ihanka. Dresdner Bank. V poročilu Dresdenske banke za leto 1927 so obrazloženi tudi vsi gospodarski problemi sedanjosti. Zelo se poročilo protivi protekcionizmu; ameriški izvoz kapitala je v znamenju rnerkantilizma, ker pospešuje lastni blagovni izvoz in ovira tuji uvoz. Promet banke v lanskem letu je znašal 185 milijard mark, v predlanskem 141'5, leta 1913 93 milijard. Dividenda bo 10-,odstotna. Kot najemnik kapitala je na prvem mestu tekstilna industrija, na drugem industrija živil; kovinska industrija je v zadnjih letih nekoliko popustila. Hranilnice v Prusiji. Na vsakega prebivalca je prišlo v Prusiji toliko hranilnih vlog: začetek 1926 2876 mark, začetek 1927 5276 mark, začetek 1928 78'39 mark; pred vojsko je imel vsak prebivalec naloženih 35474 mark. Primerjanje med posameznimi pruskimi provineijami nam kaže, da so vzhodni okraji v primeri s celoto zelo zaostali. V bančnem prometu je znašal promet hranilnic v zadnjem četrtletju tl'5 milijard mark. Splošno je dvig vlog v zadnjih dveh letih izredno velik. ZASTOPSTVA, PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. Trgorski posli * H n ni unijo. TvTdka Hugo Adler v Bukarešti, Strada Regala 15, posreduje v vseh trgovskih poslih. Poslovni stiki * Ameriko. — Tvrdka Louis J. Feinstein Company — Brook-lyn, 587 Rutland Road, posreduje pri uvozu in izvozu, daje informacije o ameriških tvrdkah itd. Uvozniki v Ameriko naj pošljejo tvrdki vzorce s pogoji C. 1. F. New York-City. Za izvoznike lesa. Neka francoska tvrdka se zanima za dobavitelje 1. desk za zaboje iz jelovega in borovega lesa v debelini 11 in 13 mm ter dolžini 2 m vsake širine ter 2. lesa za zaboje neobdelanega (s skorjo) v dolžini 2 m in v premeru v sredini 50 cm. Naslov do-tične tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Naslovnik grških trgovskih in industrijskih tvrdk po najnovejših uradnih podatkih izide v kratkem v izdajatelj-stvu grške trgovske zbornice v Nemčiji. Naslovnik bo vseboval približno 7000 po strokah razvrščenih tvrdk. Cena v celem plalnu vezanega naslovnika bo približno 10 RM za komad. Naročila sprejema: >Verlag der Zollhandbucher Ilir den Welthandek (Reimar Hobbing), Berlin SW 61, Grossbeerenstrasse 17. Trgovska agencija r Parim. V Parizu se je otvorila nova trgovsko-poaredniška agencija, ki je našim izvoznikom In uvoznikom r. informacijami gospodarskega značaja vedno na razpolago. Naslov agencije je: Export-Import-Commi?-sion >Commercia<, Agence Generale pour le Commerce, 1’information et la reclame, Pariš (19 e) 32, Citč Lemifcre 32. RAZNO. Chilennki soliter. Že večkrat smo pisali, da se nahaja chilenska industrija solitra vsled evropske konkurence v proizvajanju dušika v hudi krizi. Sedaj pa beremo, da je izvedla chilenska vlada z uspehom energične odredbe za dvig izvoza solitra. Na podlagi teh odredb izkazujejo izvozne številke za januar in februar dvig za nič manj kot 50 odstotkov. V teh dveh mesecih so prodali 1,550.000 ton solitra. Gospodarstvo Avstrije. Avstrijski poslanec Streeruwitz je o gospodarstvu Avstrije na nekem zborovanju sledeče Izvajal: Zadolženje naših tovarn in obrti in v zadnjem času tudi kmetijstva je doseglo tak obseg, da moreta industrija in obrt komaj še konkurirati z inozemstvom. že samo zadolženje Ameriki je doseglo ogromno višino. Produkcija industrijskih izdelkov se je v zmagovalnih državah dvignila za večkratni znesek, v Avstriji je pa napram predvojnemu času padla, česar je poleg prodajnih tež-koč kriva tudj previsoka 8- do 12-odstot-na obrestna mera za najeti kapital, visoko obdavčenje in izredno huda sociaii-na bremena. Kot protisredstva je priporočal govornik večjo produkcijo živil, izdatno zmanjšanje uvoza luksuznih predmetov in hranil, skromno življenje in pospeševanje inozemskih potovanj za odraslo mladino po dokončanem študiju. Iz gospodarstva Turčije. Državni proračun za leto 1928 je turški narodni parlament izenačil in sprejel. Proračun znaša 207 milijonov turških funtov izdatkov in prav toliko dohodkov; to je 6 milijard dinarjev. Izdatki za armado zahtevajo celih 40 odstotkov proračuna. Najvažnejša sprememba napram lanskemu letu je dvig izdatkov za javni dolg. Med novimi izdatki vidimo statistični urad s 132.000 funti. Združili so vojno in mornariško ministrstvo ter poljedelsko in trgovsko ministrstvo. Z obtokom novega papirnatega denarja se je pojavila vsakoletna kriza plačilnih sredstev v doslej še ne opazovani moči. Obtok papirnega denarja je zaračunjen v Turčiji samo s 150 milijoni turških funtov, kar znaša ob prebivalstvu 13,600.000 duš samo 11 funtov na osebo; torej dosti manj kot v Jugoslaviji in samo četrtino v primeri z Nemčijo; 300 Din proti 500 do 600 Din. Po sedanjem tečaju odgovarja obtok bankovcev v Turčiji ca. '100 milijonom mark ali tretjini turških plačilnih sredstev pred vojsko. Plačilnega prometa z giro in čekom v Turčiji ni. V Carigradu samem je v obtoku okoli 50 milijonov turških funtov; ob času žetve gre polovica te vsote v Malo Azijo in prihaja od tam le polagoma nazaj. Banke uporabljajo namesto zvišanja obrestne mere prodajo deviz, da zadovoljijo vsaj svoje upnike. Zakonita obrestna mera je 9%, manjše banke zaračunijo tudi 36 odstotkov; diferenco 27% si zaračunijo enostavno kot četrtletno provizijo! Dosedanji bankovci so bili napravljeni leta 1926 v Nemčiji in zgubijo svojo veljavo z junijem 1928. Nove bankovce je pa natisnila angleška tvrdka De la iiue. Razen bankovca za 1 funt (kmet, ki orje) nosijo vsi bankovci sliko paše Kemala. Uradniške plače plačujejo odslej vnaprej. V splošnem opozarjajo na nerazmernost med denarnim obtokom in številom prebivalstva in upajo, da bo ustanovitev že davno projektirane Državne banke dobro vplivala na rešitev krize glede plačilnih sredstev. Turška vlada mora Otomanski banki dve leti naprej sporočiti, da bo ustanovila Državno banko, in je to tudi že naredila. Obenem je predlagala tudi, naj se bodoča nova državna banka v Angori spoji z Otomansko banko v Carigradu. Najvažnejše gospodarske številke iz Turčije so bile doslej neznane. Zato so vstavili v letošnji proračun tudi že omenjeno postavko za novi Statistični urad. Sedaj bo šlo s priobčevanjem hitreje in bolj točno. V svrho dosege izenačenja v turški trgovski bilanci se trudi Trgovska zbornica v Carigradu z izdelavo nove carin- ; ske tarife. V novi tarifi bodo kot dru- ; god razlikovali surovine, polfabrikate in fabrikate. Tudi dvig turške tekstilne in- ‘ dustrije naj pomaga pri zboljšanju trgovske bilance. Letna produkcija zjiaša . doslej 1,500.000 metrov. Letni uvoz bombaževega in svilenega blaga ima vred- . nost 90 milijonov turških funtov, kar je 40% vsega turškega uvoza. Upajo, da bodo v zvezi z zakonom o zaščiti industrije, s potekom lausanneskih obveznosti (v avgustu) in z investicijami domačo tekstilno industrijo močno dvignili. O razpustitvi državnih monopolov še ni ? govora. Nasprotno: območje monopolne uprave bodo še razširili in bodo zgradili s na zahodu tudi državno pivovarno. (Dohodki alkoholnega monopola dosežejo , vsoto 1 milijona funtov). Tudi ne misli . vlada na razpustitev sladkornega in pe- ; trolejskega monopola. V slučaju razpustitve bi pobirali pristojbine carinski uradi. Izvoz soli, ki je nesel pred vojsko 80.000 funtov na leto, hoče vlada trgovi- ; ni primerno organizirati. Ker je pogodba z družbo vžigalic, ki je imela monopol, t potekla, se v Turčijo 'ne smejo vžigalice ;j nič več uvažati. Ker pa znaša potreba i Turčije na leto 25.000 zabojev, bo mo- j rala nova monopolna družba v Sinopah (ob Črnem morju) tako delati, da bo krila domači konsum. Pozneje bodo napravili v Turčiji 40.000 do 50.000 zabojev vžigalic na leto. Torej vsestranski in mnogo obetajoči načrti. Vpeljali so tudi latinico, ki naj Turčijo bolj in bolj približa evropskemu zahodu. Borza dela v Mariboru. Od 4. do 10. t. m. je pri tej borzi iskalo dela 107 moških in 34 ženskih, tedaj 141 oseb, 67 mest je bilo prostih, delo je dobilo 42 oseb in sicer 25 moških in 17 ženskih, odpotovalo jih je 34, odpadlo pa 66. Od 1. januarja do 10. marca pa je dela iskalo 1531 oseb, 731 mest je bilo prostih, 429 oseb je dobilo delo, 1056 jih je odpotovalo, 506 pa odpadlo. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 12 hlapcev, 26 viničarjev, 4 majarji, 2 vrtnarja, 1 brivec, 4 železostrugarji in 2 pomožna delavca za tovarno vagonov v Subotici, 4 mizarji za tovarno vagonov v Smed. Palanki, 1 čevljar samo za strojno delo, 1 krojač prikrojevalec, špeci-jalni delavec za uniforme in salonske obleke, 1 kovinotiskar, 1 sluga za srbsko pravoslavno episkovijo, več vajencev (pekovske, mizarske, slikarske in kovaške obrti), kakor tudi 4 kuharice, 1 gospodinja, 1 sobarica, 2 štikarici, 2 likal-ki, 3 kuharice k orožnikom, 4 služkinje, 1 prvovrstna pisarniška »noč. Po svetu. — Kakor smo poročali, je prevzel Cosulicli družbo Tržaški Lloyd. Vsled tega je bilo potrebno zvišanje glavnice in bo na izrednem občnem zboru 28. t. m. predlagan dvig kapitala od 260 milijonov lir na 500 milijonov. — Izvoz tekstilnega blaga iz Lodža je v zadnjem času nekoliko nazadoval. — Na pariški seji Mednarodne jeklene uveze so bile zahteve srednjeevropskih tovarn v bistvu dovoljene. Poljaki so šli v svojih zahtevah od 500.000 nazaj na 350.000 ion. Kartelni krogi jim pa nočejo dovoliti več kot 300.000 ton in ni prišlo zato glede njih vstopa v zvezo še do nobene odločitve. — Največje italijansko podjetje umetne svile Snia Viseosa je imelo v letu 1926 97'8 milijonov lir čistega dobička, lani pa ca 46 milijonov ‘ir. Lani so izplačali 10-odstotno dividendo, letos ne bodo dali nobene »v •svrho boljše prilagoditve bilance na novo zlato vrednost stabilizirane lire«. — Češkoslovaški finančni (minister Engliš je poslal na banke okrožnico, v kateri protestira proti umetnemu zvišanju li-kviditete v kvartalnih bančnih bilancah potom začasne koncentracije velikih sredstev v gotovini. — Bolgariji je dovolil Svet Zveze narodov posojilo v znesku 5 milijonov funtov za kritje proračunskih zaostankov, za dotacijo bank itd. Glej o tem poseben članek. — Nemška Commerz- und Privat-Bank izplačuje kot lani ll-odstotno dividendo. Promet je znašal 104 milijarde mark, leta J926 pa 85'7 milijard. V Ameriki je najela banka posojilo 20 milijonov dolarjev za 10 let in sicer v prvi vrsti za pod-(H>ro srednje industrije glede dolgoroč- nih kreditov oziroma glede prevedbe kratkoročnih v dolgoročne kredite. — Allgemeine Deutsche Credit-Ansta.lt bo izplačala zopet 10-odstotno dividendo. Prometa je imela 20.400 milijonov, leta 1926 pa 15.900 milijonov. — Podjetje Steyr se pogaja že dalj časa z rusko vlado o obsežnih dobavah v Rusijo. Gre za večje število tovornih avtomobilov, avtobusov in tudi osebnih avtomobilov. — Uvoz surovega sladkorja v Italijo je dovoljen. Količino bosta določila ministra za finance in za narodno gospodarstvo. — Češkoslovaško finančno ministrstvo je razposlalo interesiranim uradom in korporacijam novi načrt o bančnem zakonu, naj se o njem izjavijo. — Pred-dela za stabilizacijo dinarja so v polnem teku in upajo, da bodo stabilizacijske konference končane v teku aprila. Sedanji tečaj dinarja v Zurichu je 9*13; nekateri ga hočejo dvigniti na 10, torej 10 dinarjev je 1 šv.ic. frank ali 10 centimov je 1 dinar. — Brezposelnost na Nemškem ponehuje in je bilo na koncu februarja še 1,237.000 ljudi brez dela. — Ruinuni hočejo tekom bodočega tedna najeti stabilizacijsko posojilo v znesku 60 milijonov dinarjev in sicer v Londonu, Parizu in New-Yorku obenem. — Na borzi v New-Yorku je znašal 11. t. m. promet delnic 3,875.910 kosov, kar je v zgodovini newyorške borze nov rekord, za 90.000 kosov nad dosedanjim rekordom. — Velika nemška Darmstiidter und Nationalbank bo razdelila zopet 12-odslotno dividendo; promet se je pomnožil za 43 odstotkov, k redi tor ji so narasli za 237 milijonov mark na 1564 milijonov. Čisti dobiček znaša po vseh odpisih 16,270.000 mark. Podružnic ima banka 111. Iz poročila veje optimizem. Skrajšano ime za banko j c l)anat, začetna dva zloga obeh imen. — Budčjovi-$kn. delniška pivovarna izkazuje 2 milijona 900.000 Kč čistega dobička in bo za 15-mesečno dobo izplačala dividendo 150 Kč. — Severonemški Lloyd objavlja v svojem poslovnem poročilu, da znaša tona/a vsega njegovega brodovja skupaj z ladjami, ki jih še gradijo, 861 tisoč 418 ton; lani je bilo ton 803.145. Vrednost brodovja je zapisana s 156 milijoni mark, lani 130. — Določili so bilanco ogrskega Denarnega centralnega zavoda in so ugotovili čisti dobiček v znesku 1,300.000 pengfi. Rezervni zaklad za kritje zgub je dosegel višino 11 milijonov pengo. Bilanco bodo priobčili na koncu marca, občni zbor bo v aprilu. ŽELEZNICA SKOZ SAHARO. Načrt o zgradbi železnice skoz Saharo bo predložen te dni francoskemu parlamentu in ga bo parlament tudi spre jel. V zakonskem načrtu gre v prvi vrsti za imenovanje študijskega odbora, ki mu bodo dali 12 milijonov frankov in v katerem bodo sedeli poleg zastopnikov Sahari sosednih kolonij in mandatov (Algerija, Tunezija, Maroko, Zahodna Afrika itd.) tudi zastopniki treh že- lezniških družb Orleans, Midi in P. L. M. Študijski odbor bo takoj z deli pričel, tako da bo končni načrt predložen še v letu 1928. Z gradbenimi deli bodo pričeli obritem na severu in na jugu in bodo trajala dela okoli šest let. Gradbeni stroški so samo za tir preračunjeni na dve milijardi frankov. Dolžina železnice bo znašala 2800 kilometrov. H gradbenim stroškom pridejo še stroški za živila, za kurivo za postaje in v prvi vrsti za preskrbo z vodo. Zneske za stvarne dobave računijo na 800 milijonov frankov. Če se bo vse tako izvršilo, kakor je sedaj preračunjeno, bodo začeli obratovati s saharsko železnico leta 1936. Puščava ne bo delala nobenih ovir, izbrali si bodo črto, kjer je dosli oaz in malo potujočega peska. — Vprašanje železnice skoz Saharo je staro že okoli 40 let. Težave gradbe ne pridejo nič v poštev; šlo je samo za to, ali se bo železnica splačala ali ne. Kakor se vidi, so prišli na to, da se bo gradba rentirala. Bomo še poročali. TRŽNA POROČILA. Jajca. Tendenca na mednarodnem trgu jajec je bila v zadnjem tednu nekoliko živahnejša, najbrž vsled tega, ker iz eksportnih dežel niso prišle one količine na trg, ki so jih pričakovali. Sicer cene niso šle posebno navzgor, vendar je bilo povpraševanje precej živahno. Dovoz z dežele v Jugoslaviji je po poročilih iz Zagreba nekoliko ponehal, morda vsled neugodnega vremena v zadnjem času. Za kos se plačuje še zmeraj 85 do 90 par. Hmelj. Delovanje v okraju Petrovac je bilo v preteklem tednu nekoliko manj živahno in so šle cene nekaj nazaj. Kupovali so zelo malo. Za 100 kg so dali 800 do 1000 Diu. Položaj je dober. V Žalcu so prodali v preteklih dueli prav malo jugoslovanskega hmelja, cene so padle in so plačevali za 50 kg po 500 do 1200 Kč. Na žalskem trgu hmelja v zadnjem času ni bilo nobene živahnosti, cene so padle tudi za domači hmelj; za 50 kg so dajali po 1750 do 2050 Kč. V Niirnbergu skoraj popoln zastoj. Mariborski trg dne 10. marca 1928. Slanina rje v je bilo 70, ki so prodajali meso in slanino po običajnih cenah in sicer meso po 17-50 do ‘20 Din, slanino pa po 20 do 2‘2-50. Tudi gnjati je bilo innngo na trgu, ki se je prodajala po 19 do 22-50 Din za 1 kg in se je radi približajočih se velikonočnih praznikov skoraj povsem razprodala. .Pri domačih mesarjih so ostale dosedanje cene. Perutnine in drugih domačih živali je bilo komaj 200 komadov. Cene so bile piščancem 15 do 40, kokošim 30 do 45, racam in gosem 50 do 80, puranom 00 do 100 Din, domačini zajcem 10 do 30 ,D.in komad. — Krompir, zelenjava, druga iiviia, sadje, cvetlico, sadike. Krompirja so kmetje pripeljali samo 4 voze v mesto. Cena 'je bila običajna po 1-50 do 2 Din za 1 kg. .Druge cene so bile sledeče: italijanski solati 12 do 14 iDin za 1 kg, domači :pa 1 do 1-50 Din za kupček, kislemu zelju 4, kisli repi 2, surovemu maslu 36 do 40, kuhanemu 44 do 48, čajnemu 50 do 60 dinarjev za 1 .kg. mleku 2-50 do 3 Din, sme- tani 12 do 14 Din za liter, oljčnemu in buč nemu olju 20 do 22 Din za liter, jajcain 1‘5G do 1-75 Din komad, čebuli 2-50 do 3-50, česnu 10 do 14, hrenu 8 do 10 Din za kg, kar-fiotu 5 do 15 Din komad. — Sadju: jabolkom 5 do 10, posušenim slivam 10 do 12 Din za 1 kg. — Cvetlicam: 6 do 25, z lonci vred 25 do 75 Din. Sadikam (hruškam, jablani, črešnji, slivi, ribezlu, rožam) 12-50 do 25 Din za komad. — Lončena in lesena roba: 1 do 100 Din komad, brezove metle 2-25 do 5, lesene grablje 6 do 8, pletene košare, pe-harji, torbice, rešeta in sita so bili v velik' obilici po 5 do 50 Din komad. — Seno in slama. Kmetje so ipripeljali v sredo 7. 1. ib. samo 2 voza sena, v soboto 10. t. m. pa 11 voz sena in 5 voz slame na trg. Cene so bile senu 75 do 85, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg. Veletrgovina 91. &arabon v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Vele/on St. 2666. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.500 zvitkov brzojavnih trakov. (Vzorec je na vpogled pri saobračajno - komercijelnem odelenju te direkcije.) — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave semen od smreke, macesna in jesena. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bencina in 2500 kg tračnih žebljev; do 28. marca t. 1. pa glede dobave »Roulo« balat jermena. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 3. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 elektromotorja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino,, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 3. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani oferlalua licitacija glede dobave 2000 kg desederola. Predmetni pogoji so na vpogled pri občem odelenju te direkcije. LIKERJE Mailrlualul Cognac, MCn^Cognac, It um, Jamalka-*»», PaUnkovec, Slivovko, Troplnovac, tadjavec, ■rtnjarac, Tcrmul• vhto, Malinovec In nooalajonl ** sole (Succus), HiubosoI In Sptarlt, ▼ ««|boIJ*l kahOTOtll In po na|nlt)l coni prlporoCn - - „AtKO ■ o. z. LJUBLJANA., Kolizej. TRG.-IND. D. D. UiUiiia, irsmlllen llici Z3. Telefon 2552. Se priporoča za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča dela. — Lastna knjigoveznica. F— VELETRGOVINA " kolonijam« In ipscerifsk« r IVAN JELAČIN ob« LJUBLJANA Zalog« m!« pra> lwn kav«, mlatili CMiav In riMkuaik« vod«. ToCm I« uMu po«tr«Iba I Z«M«v«jt« cenik! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ustanovljena leta 188!). Telefon štev. 2010. 1’oštni fek 10.633. (ORADSKA STEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Ustanovljena leta 1889. Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinaijev. sprejema vloge na hranilno knjižico kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. — Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron. Jamstvo u vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje, kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnlčnoga premoženja še mesto Ljublfana s vsem premotenjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodiSča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naSi hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. ---------------------------------------------- Ureja dr. IVAH NAR. - Za d. d. »MERKUR* kot In tMkarja: A.SEVHR, Lfebtgao*.