Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. januarja 2020 - Leto XXX, št. 3 stran 2 Razvojni načrti v novem letu 2020 Vrtanek je nej zidina stran 4 Tak sve igrale, ka je vse štrmelo stran 8 »Na poštiji 67 trepetlavo čakaš namé …« stran 9 2 Razvojni načrti v novem letu 2020 Državni sekretar pri Uradu predsednika Vlade, pristojen za cerkvene in narodnostne zadeve, Miklós Soltész je 6. januarja v popoldanskih urah Miklós Soltész poudaril, da je osrednji namen izkazovanja podpore Madžarom v zamejstvu oziroma narodnostim na Madžarskem ta, da bi – pred- Obisk na Državni slovenski samoupravi na Gornjem Seniku; ob državnem sekretarju Miklósu Soltészu (z leve) slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss in predsednik DSS Karči Holec obiskal Lendavo, kjer se je po srečanju s predstavniki lokalnih katoliških, kalvinističnih in evangeličanskih skupnosti udeležil svečane madžarske maše ob prazniku svetih treh kraljev. Dan potem, 7. januarja dopoldne, se je predstavnik Vlade Madžarske mudil v Porabju, kjer se je na gornjeseniškem sedežu Državne slovenske samouprave sestal s predsednikom krovne organizacije Karlom Holcem in slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss. Gostitelja sta državnega sekretarja nato pospremila v rimskokatoliško cerkev v Števanovce, kjer je porabski župnik Tibor Tóth gosta seznanil s pripravami na obnovitev sakralne stavbe. Na kasnejši tiskovni konferenci na DOŠ Števanovci je vsem mladi – pripadniki skupnosti ostali na rodni grudi. »Za ta cilj smo že veliko storili s skupnimi močmi,« je državni sekretar sodelovanje z vodstvom DSS in zagovornico ocenil kot zelo uspešno. Miklós Soltész je v svoji izjavi za tisk namenil posebno pozornost štiriletnemu »Razvojnemu programu Slovenskega Porabja«, katerega cilj je prav obdržati mlade male podjetnike v pokrajini. »Naše drugo osrednje področje je razvijanje šolstva,« je državni sekretar spomnil na dokončana obnovitvena dela na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Obenem je pozval vodstvo DOŠ Števanovci, naj pripravi načrte za razširitev prostorov, predvsem telovadnice in zbornice na šoli. Kot tretje področje je Miklós Soltész izpostavil podporo narodnostnim civilnim organizacijam. Prvi letošnji razpis v višini skoraj 500 milijonov forintov je bil že objavljen, nanj se je uspešno prijavilo več kot sto organizacij. Med dobitniki najdemo prostovoljni gasilski društvi v Sakalovcih in na Gornjem Seniku ter še društvi za lepšo vas v Števanovcih in Sakalovcih. »Če verujemo, lažje ohranjamo tudi svojo narodnost,« je pomen četrtega, cerkvenega področja sodelovanja podčrtal državni sekretar in še posebej izpostavil obnovitvena dela na monoštrski in števanovski cerkvi. Miklós Soltész se je za trud zahvalil zastopnikom slovenske narodnostne skupnosti, obenem pa najavil 90 milijonov forintov razvojne podpore Državni slovenski samoupravi. Predsednik DSS Karel Holec je poudaril, da slovenska narodnost na Madžarskem tolikšne pomoči ni bila deležna še nikoli. Izpostavil je področje šolstva, češ da brez mladih ni prihodnosti. Kot predsednik upravljalca obeh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju se je Vladi Madžarske zahvalil za že izvedena in načrtovana obnovitvena dela, ponovno pa je izpostavil potrebo po razširitvi števanovske telovadnice, v kateri je v otroških letih tudi sam telovadil. »Porabski Slovenci smo optimisti: tukaj smo od nekdaj, tukaj tudi ostanemo,« je zaključil predsednik. Zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss je poudarila, da se z vsemi močmi trudi za zagotovitev prihodnosti slovenske skupnosti na Madžarskem. »Razvojni program Slovenskega Porabja se je na koncu lanskega leta iz priporočila manjšinske mešane komisije preobrazil v realnost,« je svoje veselje izrazila zagovornica in dodala, da je za prvo razvojno leto že določenih 224 (od skupnih skoraj 900) milijonov forintov podpore. Pri razporeditvi sredstev ponuja pomoč delovna skupina pri Ministr- navedla slovenska zagovornica, ki zaradi naravne zavarovanosti območja računa tudi na pomoč Direkcije Narodnega parka Őrség. Državnemu sekretarju Soltészu je števanovsko cerkev pokazal župnik Tibor Tóth stvu za finance, ki skupaj z voditelji domače slovenske skupnosti določa pogoje za prijavo na razpise. »Zaenkrat gre za podporo malim podjetnikom in domačim pridelovalcem, lahko se pa posamično prijavijo tudi nekatere skupnosti,« je podčrtala Erika Köleš Kiss, ki računa, da bodo sredstva dodeljena že v letošjnem maju, nakazana pa jeseni. Izpostavljeni področji razvoja sta infrastruktura in turizem, kar se sklada tudi s cilji »Programa za madžarske vasi« madžarske vlade, v Porabju sta v ospredju cestni povezavi Števanovci-Monošter oziroma Andovci-Máriaújfalu. »Naslednja velika naloga je ravnanje z odpadno vodo, ki ni rešeno ne na Gornjem Seniku in Verici, in ne v Števanovcih in Andovcih,« je Porabje, 16. januarja 2020 Erika Köleš Kiss želi tudi razširiti in okrepiti pouk slovenskega jezika na porabskih šolah, še posebej v Monoštru. Tudi sama namreč meni, da je potrebno mlade obdržati doma. »Vse to se sklada z razvojnimi cilji Vlade Madžarske na podeželju,« je zaključila parlamentarna zastopnica. Na novinarsko vprašanje so gostje še povedali, da govori že omenjeno priporočilo manjšinske mešane komisije o uravnoteženi podpori obmejnima narodnostnima skupnostma s strani obeh vlad. Zaradi pridobitve le-te načrtujeta Miklós Soltész in Erika Köleš Kiss v kratkem obisk pri predstavnikih Vlade RS. (Slika na 1. strani: Tiskovna konferenca je potekala na števanovski osnovni šoli.) -dmfoto: F. Sütő in M. Sukič 3 Erika Köleš Kiss, slovenska zagovornica, o leti 2020 »NEJ JE ŠKE VSE ZGÜBLENO« Za Porabske Slovence je preminauče leto prineslo dosta nauvoga, med drügim sta nauviva predsednika daubili tüdi obej krovni organizaciji. Po rečaj slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss je biu Porabja,« je pravla Erika Köleš Kiss, stera vüpa, ka de ta podpora fontoško prispevala k razvoji krajine, tak ka do meli mladi več vole, ka ostanejo na rodni grüdi. S predstavniki finančnoga ministrstva v Budimpešti se v zadnjom cajti pouleg narodnostne zagovornice dosta pogučavleta ške predsednik in podpredsednik Državne slovenske samouprave, Karel Holec in Martin Ropoš. »Na omenjenom ministrstvi dela en tim, s sterim smo kedensko v stikaj. Mi smo nej steli, Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss ka bi nas bilou med bole fontoškimi datumi z naše strani več, vej pa je 28. oktober, gda je glij na na primer pet lidi že bole den, gda je biu v Budimpeš- žmetno nagnauk vküper ti na obiski pri predsedniki dobiti,« ške raztolmači slovogrske vlade Viktori Or- venska narodnostna zagobáni njegov slovenski ko- vornica in cujda, ka naj bi lega Marjan Šarec, vlada v do konca februara pripravili Uradnom listi objavila sklep že prve konkretne razpise: (határozat), ka podpera Raz- »Najbole konkretno so za vojni program Slovenskega zdaj pravli, ka moramo na Porabja. In tak naj bi v šti- začetki podpreti tiste podri lejtaj (od 2020 do 2023) jetnike in firme, steri do Porabje od rosaga za razvoj zaposlili delavce slovenske gospodarstva, infrastruktu- narodnosti. Peneze naj bi re, firm, obrtništva, gazdij dobili tüdi tisti, steri do za in tak tadale daubilo 898,5 potrebe širitve svoje firme milijona forintov. »O tom, küpili kakšno mašino in ka Porabski Slovenci nüca- šker. Mi bi bili radi, če bi mo razvojni program, se leko küpile tüdi mašine, sam sama pred štirimi leti stere bi nam v Porabji dale prvo paut spregučala na priliko, ka bi leži vrejdvzeli zasedanji mejšane slovens- zapüščene njive in travniko-vogrske manjšinske ke, vej pa se zaradi zaraškomisije. Na zadnjom za- čenosti zdaj pojavla dosta sedanji té komisije, stero živali, stere redijo kvar.« je bilou novembra 2017 Radi bi pripravili tüdi takše na Brdi pri Kranji, smo te razpise, ka bi od njih hasek sprejeli priporočilo obema mele občine, narodnostne vladama, ka aj prižgeta samouprave in organizacije: zeleni posvejt za pripravo »Tiste samouprave, stere že programa, steri de dau pri- majo konkretne načrte, bi liko za gospodarski razvoj bilou potrebno podpreti že letos. Tak znamo, ka škejo na Verici vrejdvzeti en ram, pouleg njega pa ške zvünešnjo peč, steri bi biu namenjeni za programe domanjih lidi, pa tüdi za turiste. Tü in tam je potrebno vrejdvzeti ške kakšen kulturni dom, vej pa so eni v trno lagvom stanji. Znamo, ka je potreb dosta in ka v štiri lejtaj s temi penezi nemo mogli vrejdvzeti vsega, zatau vüpamo, ka ta finančna podpora pomeni komaj ške začetek.« Ena od stvari, stere trbej v Porabji vrejdvzeti, so tüdi poštije. Erika Köleš Kiss pravi, ka de za njihovo ureditev potrebno peneze najti zvün razvojnoga programa. Sama se je o toj temi pogučavala tüdi s komisarom, steri je zaduženi za program Madžarske vasi: »V letošnjom leti naj bi prišle na red ceste v Števanovcaj in Sakalovcaj, vüpam pa, ka tüdi na Go- nim že tüdi dala glas, ka je tau nujna investicija. Če nej v etom leti, pa de trbelo v drügom leti probati priti do potrebnih penez za tau. Turizma nemo mogli razvijati brez dobre infrastrukture.« Zagovornica si veliko prizadeva za obnovo cerkva po Porabju; na sliki s sombotelskim škofom Jánosem Székelyem in državnim sekretarjem za narodnostna in verska vprašanja Miklósem Soltészom na tiskovni konferenci o obnovi monoštrske cerkve Velki problem Porabja je tüdi pucanje odpadnih vod (szennyvíz). Pri reševanji V Porabji trbej vredvzeti tüdi poštije, brezi toga nega turizma renjom Seniki, gé so lani že daubili 27 milijonov forintov. Tüdi s tej penez naj bi popravili en tau poštije, stera pela od Sobote do tromejnika. Ka se tiče glavnih cestnih povezav v Porabji, pa leko povem, ka so tau rejsan velki projekti. Za tisto, stera pela od Monoštra do Števanovec je že vloženi program obnove. Podpera ga tüdi vlada. Za poštijo od Monoštra do Gorenjoga Senika pa sam odgovor- narodnostna zagovornica ške napovedüje, ka naj bi na zasedanji mešane manjšinske komisije, do steroga naj bi prišlo v drügom tali meseca marca, spregučali tüdi o tom, ka naj bi tüdi Slovenija s penezi podprla gospodar- té problematike ma fontoško vlogo Narodni park Őrség, steri pa je po rečaj Erike Köleš Kiss do zdaj ške nej ponüdo pravih rešitev: »Vüpam, ka do se zdaj malo bole angažirali pri tom in vküper z vesnicami najšli rešitve, stere so najbole primerne za našo gričevnato krajino. Vüpajmo, ka mo lokalne čistilne naprave napravili bar v roki petih lejt.« Ka se tiče leta 2020, slovenska Porabje, 16. januarja 2020 ski razvoj Porabja. »Oprejti moramo tüdi ške neka tem z vzgojno-izobraževalnoga področja. Kak znamo, k nam odijo vzgojiteljice iz Slovenije. Njihove pogodbe in financiranje je za zdaj rešeno od začetka do konca koledarskega leta, tau pa je za vrtce in šaule nej najbaukše. Mi bi bili tüdi radi, če bi tak škoniki kak vzgojiteljice dobili dugoročne, bar pet let duge pogodbe. Fontoško je, ka mlajše v vrtci in šauli sprvaja en človek več lejt.« Pouleg kadrovske pomoči bi bilou potrebno najti tüdi nauve metode včenja slovenskoga gezika, jezikovne tečaje pa ponüditi tüdi starejšomi lüstvi. »Velki izziv je tüdi tau, kak ohraniti naš domanji gezik. Na mlade, sterih je v naših kulturnih skupinah niti nej tak malo, moremo probati prenesti tüdi tau. Brodim, ka de tau bole žmetno dosegniti, ali nej je ške vse zgübleno,« je na konci ške pravla Erika Köleš Kiss. Silva Eöry Foto: Arhiv Porabja 4 100 dejstev o Prekmurju PREKMURJE Nauva streja Pred 22. leti je Murska Sobota dobila nauvo, s strejo pokrito senje, stero je bilo napravleno po planaj arhitekta Andreja Kalamara. Ali streja je nej bila takša, ka bi bili vsi srečni. Sploj v zadnji lejtaj, najbole te, gda je bilou velko deževdje, je plac plavo, kak če bi skauz njega teko kakšen potok. Najbole so se čemerili tisti, steri so na senji odavali zelenje in sadje, pa tüdi vsi drügi, steri so v arendo vzeli kakšoga od betonskih stolov, na sterih so meli svoje blago. Pravli so, ka jim je voda tekla tak po glavaj kak po nogaj. In gda je bilou tak, so tüdi küpci nej meli nikše vole priti na senje. Varaška občina je zdaj li najšla peneze za tau, ka vömini tau strejo. Po tistom, ka so lani novembra z javnim naročilom pouzvali frme, ka naj dajo ponudbo, se je zglasila samo ena, EXPO Biro iz Hoč. In ta firma de za tau, ka vömini strejo, dobila 97 gezero evrov. Dela, stera so se začnila preminauči keden, naj bi zgotovili v dvej mesecaj pa pau. V tom cajti se je senje preselilo na Trg kulture. Pouleg »muze«, kiparskoga spomenika, stogijo zdaj mali leseni rami, v sterij leko vsi tisti, steri odavlejo, tau ške naprej delajo. S tem, ka do vöminili strejo, pa naj ne bi bilou konec del na senji. Do leta 2022 naj bi vrejdvzeli tüdi zamanico, sanitarije in vse drügo, ka ške trbej popraviti. Silva Eöry Vrtanek je nej zidina V Pomurskom muzeji so konec preminaučoga leta vödali nauvo knjigo z naslovom 100 dejstev o Prekmurju. Ob pomauči sodelavcov jo je pripravila direktorica soboškoga muzeja Metka Fujs: »Že dugo sam brodila, ka neka takšoga napravim. Steli smo napraviti eno takšo malo, žepno knjigo, stero leko vzemeš s sebov, kama koli deš, pa jo furt znauva leko šteš. Nej je bilou tak enostavno vöodabrati samo stau dejstev. Ka de jih glij telko, smo steli zavolo proslavlanja stauletnice združitve prekmurskih Slovencov z matičnim narodom.« Sto dejstev o Prekmurju je strnjeni pregled zemljepisnih, naravnih, zgodovinskih, etnoloških, narodno-etničnih, vörskih, kulturnih, kulinaričnih, biografskih in drügih podatkov o pokrajini in njenih lidaj: »Najbole žmetno je bilou vöodebrati lidi, posameznike, stere smo te malo bole izpostavili. Nekak sam se držala toga, ka vöodaberemo tiste, steri so s svojimi deli fontoški v cejlom rosagi ali ške šurše.« Med politiki so bili v izbor dani narodni buditeli, Matija Slavič in Jožef Klekl pa drügi duhovniki, zaslüžni za priključitev Prekmurja Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Od novodaubnih politikov mata gesli samo prvi predsednik slovenskoga rosaga Milan Kučan in Vran, se pravi Anton Vratuša. Od pisatelov ma svoje geslo samo Miško Kranjec, dosta drügih pa je vključenih pod vküpni naslov Literatura. »Od športnikov je izpostavljena Marika Kardinar-Nagy, kegljačica, stera je z velkih tekmovanj domau prnesla več kak 40 medalj. Od likovnih ustvarjalcov smo vöodabrali Mikija Mustra, steroga vsi v Sloveniji poznajo. Nega deteta, steri ne bi pozno njegove stripovske junake kak so Lakotnik, Trdonja pa Zvitorepec. V knjigo smo dali tüdi Štefana Hozjana, steri je med vsemi slovenskimi pilautari, steri Prekmurci sebi nikdar nej gučali Prekmurci, liki Slovenci, Sloveni, stari Sloveni.« V svojih delaj je Mikloš Küzmič nüco ime Okroglina slovenska, prvi zapisovalec prekmurske zgodovine in šeg Jožef Košič pa je sredi 19. stoletja pokrajini dau ime Slovenska krajina. V dokumentaj vogrske cerkvene uprave je leta 1617 prvo paut napisano ime Tótság, v stero je spadno vekši tau gnešnjoga Metka Fujs s knjigo v roki Prekmurja v Žeso se v cajti prve svetovne lezni županiji. Kak znamo, bojne borili v avstro-ogrski so sledkar Vougri za Slovence sodačiji, daubo največ odli- v Prekmurji (in tüdi Porabji) kovanj za batrivnost,« je nücali ime Vendi, ške pove ške raztolmačila Metka Fujs Metka Fujs in raztolmači, ka in cujdala, ka so fontoški tau so »v dokumentaj zagrebknjige tüdi kejpi: »K sakšoj ške püšpekije, v stero je od Prekmurje na zemljevidi trditvi je cujdani en kejp. Té ilustracije, tau so grafike na osnovi linoreza, je napravila likovna pedagoginja Tamara Rimele. Zanimivo je, ka so tau tehniko, stera je tüdi stara okauli stau lejt, nücali znani umetniki, kak na primer Picasso. Zdaj vsi, gda gorodprejo knjigo, pravijo, ka se spaumnijo na svoje šaularske cajte.« Metka Fujs pravi, ka »smo srednjoga veka do leta 1777 pripado en tau Prekmurja, za župnike s toga območja pisali, ka živejo prejk Müre. Med Slovenci pa je tau ime prvi zapiso narodni buditel, duhovnik Božidar Raič, leta 1862 v svoji Črticah o Prekmurcih in njihovem govoru. Tau se je dugo cajta nej preveč nücalo, komaj po tistom, gda se je naša krajina po prvi bojni priključila Kraljevini Porabje, 16. januarja 2020 Srbov, Rovatov in Slovencov.« V knjigi je dosta napisano tüdi o reki (folyó), po steroj je krajina dobila ime, se pravi o Muri, stera je bila duga leta granica med dvema taloma avstro-ogrske monarhije. Od Radgone naprej je dugo nej bilou mostov, zatau so lidge z ene na drügo stran največkrat nücali brodove: »Radgona je bila za Prekmurce trno fontoški varaš. Tam je biu že v srednjom veki leseni most. Leta 1889 je biu napravleni prva železniški po tistom ške cestni most pri Petišovcaj, leta 1922 oba takšiva mosta v Dokležovji, leta 1940 pa ške cestni most na Petanjcaj.« V cajti drüge svetovne bojne so bili vsi mostovi porüšeni in po bojni obnovleni, pouleg njih pa napravleni ške mostovi na Hotizi, Gornji Bistrici in 2003 tüdi 833 metrov dugi avtocestni most, najdukši prejk reke v Sloveniji. Brodim ka do nisterni Slovenci komaj iz te knjige prvo pout zvedeli, ka je najvekši breg v Prekmurji 418 metrov visiki Sotinski breg, na sterom je postavleni tüdi razgledni tören, pouleg toga pa tau, ka so vrtanek, perec, gibanica, zlejvanka in dödoli nej zidine, liki gesti. In tüdi, kakši običaji so na primer oditi po daraj, zmivanje ali borovo gostüvanje, pa kakšo je zvörčeno dejte. »Brodim, ka dosta toga poznajo tüdi lidge v Porabji. Té tau je za knjigo pripravila Jelka Pšajd,« je na konci cujdala Metka Fujs, stera vas vabi, ka te, gda pridete v Soboto, obiščete tüdi njihov muzej, vej pa so ob tom, ka so vödali knjigo, pripravili ške razstavo, stera de oprejta do konca meseca majuša. (Kejp na 1. strani: Pouleg knjige so v soboškon muzeji pripravili ške razstavo.) Silva Eöry Kejp:Silva Eöry 5 Začela se je proizvodnja novih PSA-motorjev v Monoštru V tovarni Opel v Monoštru se je 9. januarja 2020 začela proizvodnja novih PSA-motorjev. Naravi prijazne 1,2 cm3 »Pure Tech« motorje bodo proizvajali s 100 in 130 konjskimi močmi. Po načrtih bodo v monoštrskem obratu v tem letu proizvedli kakih 350 tisoč motorjev. Svečanega začetka proizvodnje so se udeležili namestnik zunanjega ministra Levente Magyar, francoska veleposlanica v Budimpešti Pascale Adreani in podpredsednik skupine PSA, odgovoren za proizvodnjo, Yann Vincent. Po pozdravnih besedah direktorja monoštrske tovarne Grzegorza Buchala je namestnik zunanjega ministrstra Levente Magyar izpostavil, da je inovacija monoštrskih strokovnjakov pomembna tudi za madžarsko nacionalno gospodarstvo, saj prispeva k temu, da bo avtomobilska industrija letno ustvarila 10 tisoč milijard forintov. LRH Predstavitev romana Pred kratkim so v monoštrski mestni knjižnici predstavili roman Béle Bölecza z naslovom A kör bezárul (Krog se zapira). Predstavila sta ga Ferenc Gyurácz, poslovodni direktor založbe Magyar Nyugat, in domoznanstvenik Ferenc Csuk, ki je govoril tudi o sami zgodbi romana, katerega glavni protagonist je avtorjev stric. Glavni junak je otrok vihravega 20. stoletja, ki ne preživi le krutosti 2. svetovne vojne, temveč tudi ječo AVH (UDBE), kamor ga zaprejo kot nedolžno žrtev »farkašovske zarote«. LRH 11. januarja je umrl Ernest Ružič, novinar, pisatelj in pesnik, naš dolgoletni sodelavec in velik prijatelj Porabskih Slovencev. Rodil se je 4. aprila 1941 v Peskovcih, osnovno šolo je prve štiri razrede obiskoval v Adrijancih, druge štiri razrede pa v Šalovcih. Po osnovni šoli je tri leta delal na kmetiji, nato se je odločil vpisati na srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Po srednji šoli je začel študirati na mariborski pedagoški akademiji, slovenski, srbohrvaški in makedonski jezik. Za svojo poklicno pot si je izbral novinarstvo in se z njim ukvarjal od leta 1965, vseskozi je delal za RTV Slovenija. Ernest Ružič je bil tesno povezan tudi z nami, Porabskimi Slovenci. Oktobra 2011 je minilo kar 45 let, ko je prvič kot novinar - dopisnik iz Pomurja tedanjega Radia Ljubljana, obiskal Porabje, natančneje osnovno šolo v Števanovcih. Že pred demokratičnimi spremembami je nastopal v Sombotelu in v Porabju skupaj s književniki iz severovzhodne Slovenije. Ernest je sodeloval pri nastanku naše organizacije, Zveze Slovencev na Madžarskem, pri ustanavljanju in koncipiranju tednika Porabje in v prizadevanjih za ustanovitev samostojne slovenske radijske postaje v Monoštru. Zlasti pomembna je bila njegova pobuda iz leta 1997, ko je predsedniku Zveze Slovencev predlagal, da bi tudi Porabski Slovenci oziroma Slovenci na Madžarskem imeli vsakoletni knjižni dar, kot je to na Koroškem v Avstriji in med Slovenci v Italiji. Pobudo je ZSM sprejela in od leta 1998 imamo stalni knjižni dar: Slovenski, zadnja leta Porabski koledar, prozno delo po možnosti ob knjižnem Ernest Ružič ŽELEZNA ŽUPANIJA (1941-2020) Kasnej se začne sezona za smučanje slovenskem jeziku še v porabskem narečju, in praznično številko tednika Porabje. Ernest Ružič je v knjižnem daru objavil dva romana: Érd – tudi o ljudeh kockastih glav, s katerim smo projekt začeli, in pozneje roman Pesem Črnih mlak. Je avtor številnih knjig poezije in proze, ki so izšle v Murski Soboti: pri Pomurski založbi, Založbi Franc-Franc; v Literarni zbirki Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu v Avstriji in Panonskem inštitutu v Pinkovcu/Güttenbachu v Avstriji. Leta 2011 ga je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk na predlog Zveze Slovencev na Madžarskem odlikoval z redom za zasluge Republike Slovenije »za razvoj in ohranjanje Slovencev na Madžarskem in za ustvarjanje plodnih stikov in sodelovanja med Republiko Madžarsko in Republiko Slovenijo«. Ernest Ružič je spadal v skupino slovenskih novinarjev in publicistov, ki so se začeli zanimati za Slovence na Madžarskem sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ta interes je ohranil do smrti. Vse do upokojitve je poročal o porabski slovenski skupnosti v raznih oddajah na RTV Slovenija (Slovenci v zamejstvu, Sotočje/Sotočja), od začetka je bil sodelavec našega časopisa. Težko bi našli številko Porabja, v kateri ne bi bil objavljen vsaj en njegov prispevek. Zadnjega je poslal v božično-novoletno številko z napovedjo, kaj vse namerava napisati za prvo številko v l. 2020. Le da teh prispevkov več ni bilo … Pogrešali ga bomo vsi, ki smo z njim sodelovali. Že več lejt nazaj je tak, ka sezona za smučanje se kasnej začne, depa duža drži, dostakrat skur do konca marca. Tak je tau zdaj tö, v Vzhodni Alpaj skur nika snega nega. Zavolo tauga, ka za železnožupanijske lidi so te Alpe najbola skrejej, ji dosta odi smučat v Koralpski smučarski center. Žau, zdaj - že več lejt nazaj - pred božičom pa pred silvestrom sploj nega snega, samo telko, ka ga umetno leko napravijo. Zavolo tauga je te čas smučarski center skur cejlak prazen. Za Železnožupanijce sta najbola popularni smučarski mesti Mönichkirchen pa Semering, zavolo tauga je edno najdragša destinacija. Zavolo tauga dosta baukše zopodimo, če se malo tadale pelamo do Hauerecka, Wenigzella ali Strallega, dé je menje lidi pa bola falejšo. V Nassfeld tö dosta lidi odi iz Železne županije, stero mesto je med deset najbaukši smučarski destinacij v Avstriji. Tisti, steri že večkrat odijo se smučat, vejo, ka na obed se splače kauli pau dvej titi, gda so že restavracije vse prazne, zato ka Avstrijci vsigdar točno v dvanajstoj vöri dejo gejst. Iz Sombotela v vöri pa pau pridemo do prvoga smučarskoga centra, tak ka še tistim je dobra izbira tau mesto, steri malo časa majo. Zavolo tauga, ka dosta lüstva odi z Madžarske v Avstrijo delat, sploj v zimski sezoni, če edno rejč ne vejmo nemški, smo leko brez brige, zato ka skur vsi kauli nas vogrski gučijo. Porabje, 16. januarja 2020 Uredništvo Porabja Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Želijo privabiti čim več novih kandidatov za policiste Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar se po letu mandata lahko pohvali z boljšo preiskanostjo kaznivih dejanj. Gre za uspeh sistema, ne le posameznikov, pravi. Preiskanost kaznivih dejanj je bila lani 50,2-odstotna, v letu 2018 pa 47-odstotna. Bistveno več obravnavajo korupcijskih kaznivih dejanj, kar je njihova prioriteta, je zagotovila Bobnarjeva. Težave policiji povzroča kibernetski kriminal, še posebej na temnem spletu, »ko kriminalci uporabljajo elektronske valute in za seboj puščajo digitalne sledi, ki so zelo razdrobljene in jih ne moremo zavarovati«. Slovenska policija zaznava tudi porast prijav spolnih zlorab otrok po spletu in razpečevanja takega gradiva. Z 2000 v 2018 je število prijav nevladne organizacije NCMEC (National Center for Missing and Exploited Children) lani naraslo na 3.000. Veliko dejavnosti je policija izvedla tudi na področju preprečevanja trgovine z drogami. Policijo sicer zadnja leta pesti kadrovski primanjkljaj. V zadnjih 10. letih jih je šlo iz policije okoli 900, zato si zadnja štiri leta z aktivno kadrovsko politiko prizadevajo v svoje vrste privabiti čim več novih kandidatov za policiste. Že tri leta se pogovarjajo tudi o možnosti, da bi pripadniki Slovenske vojske po 45. letu nadaljevali svojo karierno pot v policiji. Prav tako je po besedah Bobnarjeve pomembno, da so s sindikati uskladili višino sredstev za nagrajevanje policistov, ki so obremenjeni z obvladovanjem migracij, pri čemer je hvaležna vladi, da je zagotovila teh 15 milijonov evrov letno. Policija je lani obravnavala 317 primerov in 455 tihotapcev ljudi. Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 41. Muk Gnauk je živo eden dovec, šteri je emo edno čér, ki se je stejla vsakšo féle formo ženiti. Brodila je, ka má lagvi žitek pri oči, če pa dobi moža, menje dela pa več gesti bau ino nikše brige nede mejla. V nočaj, gda je mejsec svejto, je sejdla na bregej vodé, gledala v daljino ino si zvala moža. En den je na ižine dveri pokloncko eden kosmati možak, šteri je emo pisane lače, svejkle črejvle, zeleni rejkli, na kustoj glavej radečo šapko, v rokej pa bič s kačini čont. Nej je dosta zavlačüvo, proso je za čérino rokau. Oča ga je pito, što je pa od kec, vauglednik pa je pravo: »Ge sem Muk, mam eden veuki grad, živine pa telko, ka je niške vküp ne prešté.« Oča ga je nevörno gledo ino vujo z glavauv, či pa se je tak paščila, kak liki bi gi gorelo pod poplatom. Dala je vaugledniki rokau ino komaj sta slobaud vzela od očo, sta že odišla. Muk je zgrabo rokau svoje mlade sneje - njegva rauka je bila ladna ino mokra od švica - ino go je pelo nemarkejp, prejk trej bregauv pa trej dolauv tačas, ka sta prišla do ednoga šurkoga jezera. Mlada sneja je iskala šiftara, šteri bi jiva prejkodpelo. Muk pa je ščukno z bičom po vodej, štera se je vrazmo oprla ino tak sta leko po süjom prejk jezera stapala. Gde je jezero najglobše bilau, je stau eden veuki grad s čiste glažojne, kauli njega pa je plavalo stau ino stau rib, veuki ino mali. »Gledaj mojo živino!« je pravo Muk. Te so se eške samo oči mlade žené oprle ino samo te je gorprišla, ka je v rosagi povodnoga moža ino ka je norijo naredila. Povodni mauž pa se je lepau djau ž njauv ino gi vse prineso, ka je želejla. Njeno delo je nej bilau žmetno, samo küjati pa iže vküpmesti gi je trbölo. Nej pa je smejla mesti od stola prauti dverim, liki samo naaupek. Tak je vse smetke vlačila v edno lüknjo, štera je bila skopana pod stolom. Tak sta vküper živela. Žena se je cujvzela možej ino ma rodila tri lejpe pojbiče. Muk je je sploj rad emo, samo včási, gda je je gledo, ma je obraz kmičen grato ino žena ga je čüla tüoma zdihavati: »Ali te moji ali nete moji?« Depa samo sama, brezi mlajšov. Gor gi je djau: »Joj ti bau, če se ne povrnéš na tretji dén od gnes, joj bau tebi, meni ino deci! Podje so od naja dva, joj jim bau, če je morem raztalati v živi krvi, ka bi vsakši od naja polonje daubo.« Na pravo nogau gi je privezo zlati lančec, trdoga kak železo, tenkoga kak vlas, šteroga Minaulo je sedem lejt pa pau, gda je žena pravla možej: »Lübi Muk, želejm nazaj vu vrnji svejt. Eške gnauk bi rada vidla milo sunce ino svojoga dragoga očo; ali je sunce eške itak tak zlato ino toplo, ali so oča dobroga zdravdja ino što jim pomaga. Naja pojbe bi rada s sebov vzela, ka aj bi vidli sunce ino ka bi je pokazala svojoma oči.« Muk se je prestrašo ino pravo: »Nej! Gda de sunce pá na tebe sijalo, de ti gratalo žmetno ostati pri meni. Če prideš k oči, ne pisti te več nazaj.« Začnila je povešavati glavau, betežasta je gratala. Gda pa ga je li prosila en den za drügim, gi je donk dopüsto, ka dé. je človečo okau nej na pamet vzelo. Zapovödo gi je: »Gda prvič potegnem lančec, že vzemi slobaud. Gda ga drügič potegnem, moreš biti na srejdi poti. Gda tretjič, boj že nazaj na gradi!« Nej gi je dopüsto, ka bi ednoj živoj düši kaj od lančeca povödala. Za sebov gi je dau eden koš smetk z lüknje pod stolom, aj je odnesé oči. Polübila je mlajše, un go je sprevodo do konca jezera ino tam sta vzela slobaud. Üšla je svojo paut, njeno srcé se je smedjalo čistoma nébi ino pisanoma pauli, gda pa je milo sunce posijalo v koš smetk, so gratale sam süji zlat. Koš je biu tak žmeten, ka Porabje, 16. januarja 2020 ga je komaj domau odnesla. Oča je strašno rad biu svojoj čéri ino bogatoma dari. Spitavo go je, kak je kaj, či se pa je smedjala ino djaukala, bajdvaje na gnauk. Pripovejdala je o možej, o dragi sinauvaj, o veukom bogastvi; samo tau je nej ovadila, što je njeni mauž pa kak gi prti. Sploj naglo je prišo tretji den, či je grtüvala vsikdar bole tüja ino prestrašena. Gda je Muk oprvim potegno lančec, je srejdi rejči slobaud vzela ino se spod miloga sunca napautila v grad pod vodauv. Óči je špajsno bilau, ali či nikšo brigo pred njim skriva. Žmetno ma je bilau, ka je nej znau ka, pa ka je brezi pomauči odišla. Odlaučo se je: če eške gda pride, go ne spisti tačas, ka vse vö ne ovadi. Pa rejsan, za edno leto je pá prišla. Pá ma je prinesla koš, puni s süjim zlatom. Eške bole ga je obimala kak etognauk, eške bole je bila žalostna, depa od svoji brig je nej stejla gučati. Zdaj pa je oča donk gorprišo, kak leko zvej istino. Na tretji zranek je či eške v posteli ležala, gda je staupo pred njau ino gi pravo, ka go ne pisti krajtiti - ka go prej z vaužami dojzveže pa v zamenico zapré -, če ma ne ovadi kak pri spauvedi, ka go téži. Či ga je prosila, aj gi ne brani oditi nazaj. Oča pa je biu trdi ino je nej gorenjo tačas, ka se je nej prejkdala ino vse v skuzaj ovadila. Povödala je, ka je žena povodnoga moža ino je zvezana z zlatim lančecom, trdim kak železo, tenkim kak vlas. Zdaj, gda je tau zvödo, se je oča paščo, ka bi ranč malo časa nej zgübo. Čéri je dojvzeu lančec z nogé, go nut v ižo zapro ino skriu njene črejvle. Z lančecom je leto v divdjo gauško ino ga zvezo kauli najkujšoga rasta. Slejdjen cajt je biu: Muk je lančec oprvim potegno, rast se je vujo, zemla se je trausila. Či je doma trepetala, ka bau. 7 Kapelo v Máriaújfalu so gradili sedem let Bole kak gda koli prva je želejla rešenje vö z grada pod vodauv pod milo sunce, pod čisto nébo. Depa gda se je začnila trausiti zemla ino je gorprišla, ka go zové Muk, so gi na pamet prišli mlajši ino Mukove krvave rejči. Srcé gi je trepetalo ino je čütila, ka go bole kak zlati lančec, trdi kak železo, tenki kak vlas - veže lübezen do sinauv. Dveri so bile zaprejte s klüčom, zatok je skaučila skaus okno ino odletejla prejk bregauv pa dolauv prauti svojomi domi pod vodauv. Bauso nogau gi je vrezo kamen, piko go je trn. Kama je staupila, so bili stopaji puni krvi. Eške v pravom cajti je prišla. Sineki so privezani djaukali, na stoli je ležo svejkeu ino nabrüšeni naužic. Muk je nej na gradi biu. Žau ma je bilau za mlajše, zatok je sto sam gvüšen gratati, zakoj žené nega domau. Lančec je držo v rokej, tak je üšo prejk bregauv pa dolauv v čaren lejs, gde je biu lanc privezani kauli krepkoga rasta. Gor je prišo, ka so ga znaurili. Kavülo je, kak ranjeni vuk, v divdjom čeméri je vöpocukno rast ino ga kumas lüčo, ka je spadno na drügo stran brega. Te je odleto domau, ka bi napravo, ka je obečo. Zmejs pa je žena s svojimi trejmi sinauvi že zbejžala z grada pod vodauv. Gda se je Muk paščo za njenimi krvavimi stopaji, je prišo do edne cerkve. Že so bili vsi štirge v Božoj iži, podje že krščeni ino Muk je več nej emo mauči nad njimi. Tisto nauč je voda vö z jezera staupila. Muk je djauko, njegve skuzé so prejk bregauv tekle. Muka trgé sinauvge so v vözraščeni lejtaj vsi ribiči gratali, vu vodej so bili tak varni ino domanji kak na süjom. Gda je mejsec svejto, so radi poležavali na bregej ino poslüšali. Takšoga ipa so zamuknili ino eden drügoma tüoma pravli: »Čüješ? Oča spejvajo. Kak žalostna je njina pesem!« Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Pobrskali smo po registru monoštrskih znamenitosti in naleteli na kapelo sv. Petra in Pavla v predmestju Monoštra, v vasi Mariaújfalu. Sakralna stavba je prišla na seznam stavbne kulturne dediščine 22. decembra 2019. Naselje z imenom Máriaújfalu obstaja od leta 1934, ko so združili vasi Talapatka in Rábakisfalud. (Vasica Kisfalud/ Mala vas je dobila predpono Rába leta 1907, da bi poenostavili poštni promet.) Kapelo so začeli graditi leta 1899, njeno gradnjo je omogočilo dobrodelno sponzorstvo. Leta 1899 je umrla gospa Maria Kalamár, ki je darovala 400 forintov za postavitev kapele. Njeno plemenito dejanje je spodbudilo vernike, da so sami začeli graditi kapelo, ki so jo končali v sedmih letih. Denar so zbirali sproti, ko se je zbrala večja vsota in so ob delih na polju imeli tudi čas, so zmeraj nadaljevali z delom. Končali so jo leta 1907. Kapela je lep primer, kako lahko neka skupnost doseže marsikaj, če je za to volja in želja. LRH Romanje žensk 4. januarja so se pod vodstvom župnika Romana Cara na romanju žensk v Budimpešti mudile župljanke župnije Črenšovci. Župnijo sestavljajo vasi: Črenšovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica. Romarke so s svojim župnikom obiskale tudi Parlament v Budimpešti. Stavbo jim je predstavila zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, Erika Köleš Kiss. Med potjo po Madžarski so se udeležile svete maše v baziliki svetega Štefana, kamor jih je pospremila tudi WWW.SLOVENCI.HU zagovornica. F.S. Porabje, 16. januarja 2020 ... DO MADŽARSKE Premalo je rejniških družin Ministrstvo za človeške vire je skoraj eno leto vodilo kampanjo za pridobitev novih rejniških družin. Na podlagi kampanje z naslovom »Sprejmem te« se je njihovega 60-urnega tečaja udeležilo 388 oseb, izpit jih je uspešno položilo 255, pogodbo za rejniško družino je sklenilo le 119 oseb. Po mnenju nekaterih opozicijskih politikov kampanja, ki je trajala od oktobra 2018 do maja 2019, ni bila preveč uspešna, saj je po podatkih Centralnega statističnega urada bila letna rast števila rejnjških družin podobna tudi prejšnja leta in to brez kampanje. Število rejniških staršev je bilo 2014. leta 5531, 2017. leta 5611 in lani 5773. Število rejniških staršev je še zmeraj prenizko, če vemo, da število otrok, ki potrebujejo rejnike, nenehno narašča. Leta 2018 jih je bilo 23 tisoč 500. Madžari podpirajo sklepe proti klimatskim spremembam Večina Madžarov podpira sklepe, s katerimi bi se ublažile posledice klimatskih sprememb, so pokazali podatki najnovejše raziskave Greenpeace-a. 89 odstotkov vprašanih podpira predlog, da bi DDV pri ekološko pridelanih proizvodih znižali na 5 odstotkov, in le 8 odstotkov meni, da je 27-odstotni DDV nesporen. Z nižanjem DDV-ja bi narasla potrošnja ekološko nespornih živil, kar bi pozitivno vplivalo na zdravstveno stanje prebivalstva, meni večina anketirancev. 83 odstotkov vprašanih se strinja tudi s prepovedjo uporabe plastičnih vrečk in le 14 odstotkov meni, da jih ni potrebno odstraniti iz prometa. Večina vprašanih se strinja tudi s ponovnim dovoljenjem uporabe naravnih energetskih virov (veter) in s postopno prepovedjo uporabe avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Greenpeace se je v pismu obrnil na madžarsko vlado, naj zaščiti svoje državljane pred posledicami klimatskih sprememb. Pismo je podpisalo že kakih 35 tisoč državljanov. 8 Tak sve igrale, ka je vse štrmelo Marija Gyeček, po možej z ženauv, ranč te, gda je so- -bejle kejpe so pobarvali, ranč Grebenar, na Dolenjom Se- dak biu.« tak kak naja na taum kejpi.« niki žive, depa - Mate taši kejp, gde je cejovak je z Gorela družina poslikana, kak njoga Senika brati pa sestre tak stariške? bila doma, z »Tü ga zdaj nemam, doma Grebenščka. pa mamo taši kejp na stenej, Najbola go vsikgde je cejla družina dolavzeši tak pozna, ta. Tau je prvin šega bila, ka ka Onca. Rada se je cejla družina dala poslispejva, igra na kati, tašo je gnesden že bola fude, najbola pa rejdko.« na igrice (ustna - Sto so pa tau, steri v kukrci harmonika). stojijo? Zdaj je že sama, »Tau je na srejdi moja mati, zato ka mauž je paulek sta pa moje sestre mrau, hčerka Anuška pa Eržika.« pa sin sta se pa - Ka delajo v taši kratki miže oženila pa nicaj, samo so se slikale ali posaba živeta, so delale tü? Marija Grebenar. Po iži so bili na Gorenjom Seniki depa nejdaleč »Kukrco bi mogle brati, tak Onzini, zatok ji pravijo Onca kraj od nje, v mislim, tau je doma za ravesi na Dolenjom Seniki sta - Gda se je te kejp redo, gde mom bilau na Grebenščeki.« ostala obadva. »Dosta tisti sta z bratom dolavzeta? - Na Grebenščeki je lepau fejst stari kejpov nejman,« »Tau je nikak leta 1975 mog- bilau, nej? je pravla Onca, gda sva na lo biti, depa gde sva se dala »Lejpo mesto je bilau, depa stauli parbirala, »zato ka so dolavzeti, tau že ne vejm. Te vradječo, najbola pozimi, doma pri materi ostali«. gda sem na avtobus odla za- Zaka vas tak zovejo, kazranka rano. Nej bilau čedne kšno ime je tau, ka Onca? pauti, dostakrat, gda se mi je »Nas so tak zvali po iži, ka sposkleznilo, sem se kobaOnzini, zavolo tauga so nam cala pa čujskala skur cejlak deklam tau gučali, ka Once. tadoj do Vilmoša.« Nas je doma osem mlajšov - Ka je tau bilau, gda pred bilau, depa dva brata sta že stenauv vas telko stoji? mrla. Eden brat je še doma, »Če dobro vejm, buča (prošnajmenši je v Meriki, tri sestčenje) je bila leta 1985 v Sare pa v Varaši živejo.« kalovci, müva z možaum, - Eden najstarejši kejp, ka tast pa tašča sta še paulak pa smo ga najšli, je tisti, gde od tašče sestra z možaum, Mati s sestrama Anuško pa Eržiko ste vi dolavzeti pa še nakak, sto je tau na kejpi paulak vas? »Tau je moj brat, steri je eno leto starejši od mene, müva sva vsigdar fejst dobriva bila. Gda sva še maliva bila, je tak bilau, če eden daubo peneze ali kaj drügo, midva sva si vsigdar raztalala, pulonje je njegvo bilau, pulonje pa mojo.« - Steri se je od vaja prvin oženo, vi ali brat? Na izleti iz Židane fabrike, gde je delala, v Kőszegi »On je starejši, depa ge sem se prvin oženila, istina, še pred tejm se je on tö spozno so še nej bili barvni kejpi, črno- zato ka smo mi krstna bot- rina. Če je kaj bilau, mi smo fejst vküpdržali, sploj pa gda je buča bila, dostakrat smo se tak napili, ka smo drugi den skurnej mrli. Gnesden že tau nega, že ne odimo tak nej znaula nauto tazašpilati. Bilau je tak gnauk na veselici, ka sem prejkvzela fude, sestra pa boben pa sva tak igrale, ka je vse štrmelo. Igrico še gnesden mam nin na omari, dostakrat, gda mlajši pridejo pa me prosijo, te go naprejvzemem pa njim nika tazošpilam.« - Gde je pa tau, gde je ozrak edna cerkev? »Tau je v Mariazelli te, gda so še nas gospaud Merkli pelali ta. Ge rada odim v cerkev doma tö, rada spejvam, ge zvonim pa ge sem šekreštješ tö, zato ka nikoga nega.« Z bratom, s sterim sta se trno dobro razmejla - Še tau je dobro, ka nej trbej z rokauv zvoniti, nej? vküper kak prvin pa buča že »Tau je velka pomauč, sploj tö nej taša.« pa zato, ka na Dolenjom - Na taum kejpi, ka sem ga Seniki tri zvoné mamo. Še zdaj v roke vzejo, se šetate v gnesden je taša šega, če mošlesej, gde je tau bilau? ki mrdje, te z velkim zvo»Tau je te bilau, gda smo de- naum se začne zvoniti, če pa lavci v Kőszegi bili iz Židane ženska, te pa s srejdnjim.« V Sakalavca pri botrini na buči fabrike, ge naprej dem pa z igricov igram.« - Gda ste se navčili špilati na igrici? »Gda sem še tak mala bila doma, so podje meli igrico, ge sem go v roke vzela pa dočas sem go fudila, ka sem se nej navčila. Eden brat je fude (harmoniko) emo, tiste sem tö dočas vlačila, ka sem Porabje, 16. januarja 2020 - Kelko vnukov mate? »Hči ma tri, sin pa dva, tak ka vsevküp pet. Obadva, kak sin tak hči, na Dolenjom Seniki živeta z družinov, tak ka je vsikši den leko poglednem ali oni namé.« (Kejp na 1. stani: Zdavanjski kejp Marije Gyeček pa Lajoša Grebenara) Karči Holec 9 Zaküriva v peči, nauč duga je v Pécsi - 1. »Na poštiji 67 trepetlavo čakaš namé …« »Zagreb?« »Nej, preveč lüstva geste na Jelačići, ne moreš se geniti.« »Ka praviš za Istrijo? Rovinj?« »Gvüšno, ka ta - depa v tistom pravci nega avtoceste. Najkračišo paut sva najšla prauti Blatnomi jezeri. Mela sva cajt, vej si pa leko sko naravno jezero z zdravilnov vodauv. Eške v slejdnji dnevaj decembra so vö z vodé, v mrzeu luft kukivale glavé betežnikov, šteri so svoja tejla v toploj vodej namakali. dojspisano, šteri brejg pred nama je Badacsony ino šteri drügi bregauvge svedočijo dugo pripovejst naše Zemlé. »Moreva priti nazaj v leti,« sva vzela žmeten slobaud. Tačas, ka so nej končali avtocesto »M7« na djužnoj strani nye nej tak radi, vej pa na den gezerokrat čüjejo erično melodijo »a 67-es úton …«. Kaposvár s svojimi 60 gezero lidami je kak liki vsi malo vekši varaši v zahodnoj polovici Vogrske. Gda se pautnik nutpripela, vozi dugo-dugo po Bregá Badacsony ino Gulács v zimskom sunci nej. Nej si vüdo, kak je maurdje v Benetkaj pa Pirani vöstaupilo? …« Tak sva se s padašom pogučavala eške lani novembra, gda sva premišlavala, kama aj se napautiva za slejdjen den v leti 2019. Začetek preminaučoga leta sva svetila v Kopri na slovenskom maurdji - bilau je plus 10 stopinj -, zatok nama je oprvim na pamet prišla rovačka obala. Eden poznanec pa nama je ovado, ka lagvo zopodi tisti, što v zimi na maurdji vöter »burjo« sreča, eške vekša kaštiga pa je prej zimski dež. Dale sva klačila gombe na mašini, na internetni napaj so se ništerni varaši vidli preveč bližanji, drügi preveč dalečnji. Pomalek sva gorprišla, ka je nej mujs vö z rosaga titi, če škeva kaj lejpoga videti. »Ka pa, če bi ostala na Vogrskom?« »Istino maš. Déva v Pécs. Pravijo, ka je mediteranski varaš ...« Bilau je zrankoma v nedelo, tri dni pred nauvim letom, gda sva se napautila prauti djugi rosaga. Istina je, ka je Pécs samo dvejstau petdeset kilomejterov kraj od Sombotela - malo več kak Budimpeš- človek samo na rejtki štiri dni počinka med letom, punim dela vzeme. Oprvim sva se stavila v vesi Csehimindszent, nej daleč od Vasvára. Vesnica v našoj županiji je imé dobila po svojoj cerkvi, štero so posvetili vsejm svetim. Tau imé pa je dale dala svojoma eričnoma sinej Józsefi Pehmi, šteroga vsi bole kak primaša Józsefa Mindszentyna poznamo. Njega vnaugi držijo za ednoga najvekšoga madžarskoga dühovnika v 20. stoletji, šteri je trpo pod njilaši pa komuništarami ranč tak. Tejlo »bejloga mantrnika«, šteri je na konci svojoga žitka na tihinskom živo, je od 1975 dale počivalo v prauškarskoj cerkvi v Mariazelli, leta 1991 pa so ga pripelali domau ino ga pokopali v baziliki v Esztergomi. Spomin na njegvo narodjenje v maloj vesnici v Železnoj županiji gordržita spomenik ino rojstna iža, depa eške osnovnoj šauli so po njem ime dali. Duga, ravna poštija v Zalskoj županiji začne kriva grtüvati pri Kehidakustányi, gde stogi erična kurija držine »modreca domovine« Ferenca Deáka. Za en malo nas paut pripela v Hévíz, gde leži najvekše evrop- Parkérati je nej bilau mogauče, zatok sva samo malo na brenco staupila ino se na raji nimo jezera spiščavala. Pravijo, ka grtüje Hévíz pomalek »mala Rusoška«: turisti od tistec krü davajo restavracijam, frizerom pa bautošam, depa dosta ramov tö dojküpijo. Zatok je več nej špajsno, če po ulicaj dosta cirilski napisov vidimo. Gda sva se s padašom nalečüvala na paut, sva brodila, ka gorpoiškeva veuko aluminijsko »razgledno kruglo«, simbol vesnice Balatonboglár. Eden poznanec pa nama je tanačivo, aj raj déva na »panoramno šetališče« v Fonyódi, vej je pa na višišom punkti kak tisti drügi, eričen balon. Navigacija nama je pomagala priti gor na kratko prašno poštijo na bregej, na ednoj strani šteroga rastéjo gospočke vile kak gobe, na drügoj strani pa se opéra čüdoviten razgled na söverni tau Balatona. Vöter je sto odfudniti avbe z naja glav, depa do vodé je tö nej smileni biu: valauvi jezera so v žarečom zimskom sunci vövidli kak liki pejsek v püstinji. Če bi nej gvüšniva bila, je bilau na ednoj turističnoj tabli lepau Spomenik Józsefi Rippl-Rónaini na Glavnoj ulici Kaposvára Blatnoga jezera, so se vsi turisti dročkali po staroj glavnoj poštiji »7«. Za té kratek falat poti se nama s padašom je tö nej splačalo küpiti vinjeto, zatok sva se raj pelala prejk vesnic Balatonboglár pa Balatonlelle. Gda sva prišla v Balatonszemes, sva malo tüoma pomislila na veukoga vogrskoga igralca Zoltána Latinovitsa, šteri je v etoj vesnici mrau ino je na tistom cintori pokopani tö. Poštija »67« povezuje Blatno jezero s Kaposvárom. O toj pauti je - zdaj že šest lejt - pokojni pesmar László Bódi (Cipő) leta 1994 napiso erično nauto svojoj nekdešnjoj ženi, štera je bila s šomodjskoga glavnoga varaša doma. Slejdjen falat poštije - po šteroj se s Kaposvára na Balaton pride v ednoj kratkoj vöri - so prejkdali lani majuša. Merarge »z vöpočinjenimi mozgami« so tam napravili asfalt, šteri »igra«. Po poštiji so položili takše štrejke, štere z autona guminami muvijo, gda se šoferge prejk nji pelajo. Toma so lidgé v bližanjoj vesnici Mer- Porabje, 16. januarja 2020 ednoj ravnoj pauti, na bejdvej stranaj štere se zdigavajo sürkasti betonski bloki. Naja navigacija je nej zavolé čedna bila, ka bi naja sprevodila do centra, po čütenji pa sva donk brž najšla središče. V nedelo kauli podneva sva komaj srečala kakšo živo düšo. Restavracije ino kavarne so tö nej oprejte bilé, med španceranjom po »Glavnoj ulici« se nama je s svoji kord, štere je eden somar vlejko, poklono samo eričen molar ino grafik József Rippl-Rónai, ki se je v Kaposvári naraudo pa mrau tö. Neoromanska Marijina katedrala na konci té sploj duge ulice z lejpimi zidinami je edna najvekša cerkev v cejlom rosagi. S padašom sva na kratko nut v njau staupila, te pa brž sela v picerijo z ov kraj pošitje. V törmi cerkve je pau edno vdarilo, müva pa sva že glad trpela - če rejsan sva komaj z daumi šla ... (Kejp na 1. strani: Center Kaposvára z Janošom Nepomukom ino varaškov ižov.) -dm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 19. »Sola scriptura« - samo Sveto pismo Gda je Vogrsko kralestvo po Prekodonavji. Indrik s té literanov pa so se zvale »liceleti 1541 na tri tale vrazmo kraj Donave ino na Alföldi ji« (v Brašovi, Nagyszebeni spadnilo, so ideje reformaci- je bilau več kalavinov, njini ino Požonji), unitarijci so je v naši krajinaj tö korenjé center - »kalvinska Roma« - je eden sam svoj »kolegij« oprli v spistile. Predgarge so se po- biu v Debreceni. Unitarijci na Kolozsvári. Vse tri protestantstavlali prauti bogastvi pa Erdeljskom so vörvali v tau, ske vöre so se trüdile vpelati ra z v ü z d a n o st i dvej-trilejtne »ljudske Matere Cerkve, šaule« po menjši važelejli so dühovrašaj ino vesnicaj tö. nikom dopüstiti Paverski mlajši so se ženitev, gorenjati v zimski mejsecaj včili s češčenjom Maočanaš, jasvörjem, derije pa svetnikov, setere Bože zapauvedi, držati bogoslüžja katekizmuš, cerkvene v maternoj rejči pesmi ino vogrsko velikaši pa so svoabecedo. Po vekši varaje oči na cerkvene šaj sta k tejm cujprišli grünte ličili. eške latinska rejč ino Lüstvi so nauvo matematika, glaven včenjé oprvim ciu pa je donk osto poprejkdavali franglobšanje vörnosti. čiškanski baratke V kraleskom tali Vogrsino mladi düke je nikdar nej bilau hovniki, šteri so takše vörske toleranse na Nemškom ce. Cesara Ferdinand István Bocskai (1557-1606) je gordržo suverenost šaulali. Njini paino Mikša sta eške nej Erdeljskoga ino pomago končati 15-lejtno bojno tronuši so bili tak fejst prauti protesništerni velikatantom bila, donk je ši, kak na priliko Tamás ka je Baug eden sami, ka prej od srejde 16. stoletja v HabsNádasdy, šteri je na svo- nega svete Trojice. burškoj monarhiji vsikdar jom grünti v Sárvári opro Erično je rendelüvanje držav- krepša gratala prautireforedno šaulo pa štamparijo. noga djilejša v Tordi z leta macija. Po končani ljudski V etoj so leta 1541 nadrukn- 1568, štero je literanskim pa šaulaj so mlajše pošilali v ivali prvo vogrsko knigo, kalvinskim dühovnikom do- katoličanjske »gimnazije« »Nauvi zakon«, šteroga je doj- pistilo slobaudno predganje. s pet-šest klasi, štere so peobrno János Sylvester. Cejlo Do konca stoletja so gnake lali ježuitski barati. Tam so Biblijo je kisnej na madžar- pravice dali eške katoliča- prejkdavali klasično kulturo sko rejč prejkspiso predgar nom pa unitarijcom, depa ino vörske istine, takši šaul Gáspár Károli, štere knige pravoslavni Romanarge so je bilau v kralestvi pa na Erso do gnes tristaukrat vödali. tö leko slobaudno vörvali. deljskom šestnajset. Ježuiti so V 16. stoletji so v vogrski Erdeljska kneževina (fejede- steli obiditi višišo šaulstvo tö, krajinaj oprli kauli dvajsti lemség) je tak gratala edna depa od trej njini univerz (v štamparij, v šteraj so nadruk- drauvna zemla vörskoga Kolozsvári, Budi ino Győri) je nivali skoro devetstau publi- méra na srejdi maurdja vküp- edna nej gorostala. kacij - od tej sta se dvej tretjini svadjene Evrope. Leta 1576 je nauvi cesar graspravlali z vörskimi pitanji. Prausno lüstvo je ranč nej to Rudolf II., šteri je začno Ta pisanja so bila zvekšoga razmilo razločke med vsefelé bojno prauti protestantom. v madžarskom geziki, zatok vörskimi istinami, držali so s Od leta 1604 je na silo »rekaso leko cujpomogla, ka se je tistim predgarom, šteroma so tolizéro« literanske cerkve na tistoga ipa 80-90 procentov najbole dali valati. Gda so je sövernom Vogrskom ino eške cejloga lüstva v protestante na biroviji pitali, so ništerni na domi dojzapovödo držati obrnaulo: več kak polonje gučali: »Ge sem pravi katoli- protestantska bogoslüžja. v kalavine, frtau v literane, čanjski kalavin!« Eške dale Madžarski stanovi (rendek) eden mali tau pa v unitarij- pa so vörvali v vragé, demone so se probali na državnom ce - katoličanov je komaj kaj ino čalarice. djilejši prauti toma postaviostalo. Vekši tau katoličanjski šaul je ti, depa cesar je vödau eden Evangeličanov je bilau največ prišo v protestantske rauke. zakon, ka se prej takši zbori med Sasi na Erdeljskom, v ru- Kalvinske skupnosti so mele ne smejo spravlati z vörskidarski varašaj na sövernom svoje »kolegije« (v Sárospata- mi pitanji. Rudolf je začno Vogrskom ino v zahodnom ki, Debreceni ino Pápi), šaule vogrskim velikašom zavolo »žalitve cesara« vkrajdjemati grünte, vej je pa sto nazajdobiti bogastvo, štero je sfalilo v 15-lejtnoj bojni. Želo je gratati absolutistični voditel svoji rosagov. Kak smo etognauk že povödali, je tistoga ipa na Erdeljskom robiu cesarski kapetan Giorgio Basta. Zavolo vsej krivic je kalvinski glavni ži- autonomno, zatok je proso krono od sultana. Tau je daubo, donk pa je raj austo knez, kak liki krau. Vej je pa brž gorprišo, ka škéjo Törki samo povekšati svojo zemlau, ino na konci cejlo Vogrsko prejkvzeti. Njegvi hajduki so robili prausno lüstvo. Gda je vse tau prebrodo, je Bocskai juniuša 1606 s cesarom Rudolfom podpiso »bečki mér«. V tom je pisalo, ka leko nemešnjaki, varašanci ino vitezi ostanejo protestanti, funkcije na Vogrskom pa morejo dobiti Madžari. Bečki dvaur je obečo, ka Erdeljsko ejkstra rosag ostane. Novembra 1606 se je zgaudilo eške več: na trucanje Bocskaina sta pri reki Žitavi dvajstilejtni mér Biblijo so v madžarskoj rejči oprvin nadruknivali podpisala nemleta 1590 - šest lejt po Dalmatinovoj slovenskoj ški cesar Rudolf pan županije Bihar István II. ino törski sultan Ahmed Bocskai sploj čemeren grato, I. Zglijala sta se za grajnce, ino se od Habsurgov pá k Tör- vöminila robe - tau pa je bilau kom obrno. Od nji je sprtoleti oprvim, gda je eden törski 1604 proso, aj ma dopistijo sultan ednoga rimsko-nemšgratati erdeljski knez (feje- koga cesara za sebi gnakoga delem), eške tistoga oktobra pripozno. pa je začno prvo madžarsko István Bocskai je po tej konrabuko prauti avstrijskoma traktušaj več nej dugo živo, dvauri. tri dni pred svojim 50. rojstBocskai je svojo sodačijo nim dnevom je mrau. Če vküppaubro med protestant- rejsan je biu sploj kratek čas skimi nemešnjaki, vitezi na prvi človek rosaga, je v spogradaj, varašanci ino lagvo mini austo kak eden od najplačanimi »hajduki«. Za en vekši madžarski voditelov. par mejsecov je prejkvzeu Svoj teštament je napiso v voceljo Erdeljsko ino söverno grskoj rejči, v šterom je proso, Vogrsko, leta 1605 so njegvi »če vogrska krona v vogrske sodacke že nut v Prekodonav- roké pride, aj se pod njau je vdardjali. V bojni so ma po- podá Erdeljsko tö«. magali Törki tö, za en malo Njegvo znamenje pri branitvi so ga stanovi nej samo na protestantizma je pripoznala Erdeljskom, liki na Vogrskom cejla Evropa: na spomeniki ranč tak za kneza odebrali. reformacije v Genfi (Ženeva) István Bocskai je svoj sedež - kak eden sami Madžar - stov Kasso (Košice) postavo. gi pauleg engleškoga Olivera »Dva vogrskiva rosaga« je sto Cromwella ino nej daleč od zdrüžiti pod Osmani, depa Janoša Kalvina. -dm- Porabje, 16. januarja 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 17.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Na kmetiji je lepo, slovenska nanizanka, 11.55 Sinji planet II: Zelena morja, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 TV-izložba, 16.10 Katja bi rada shujšala, kratki dokumentarni film, 16.25 Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nadaljevanka za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! - izbor, 18.00 Infodrom, 18.10 Bacek Jon: Klavir, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Zaljubljeni Prifarci, 2. del, koncert, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Cesta, italijanski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PETEK, 17.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.45 Videotrak, 8.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (M) - smuk, 11.30 Dobro jutro, 13.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (M) - slalom, 14.55 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), 15.50 Prisluhnimo tišini: Uspeh pobude gledališki tolmač, 16.30 Slovenski magazin, 17.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.40 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 18.05 Dokumentarna oddaja, 19.00 Videotrak, 20.00 Dokumentarna oddaja, 20.50 Film, 22.25 Televizijski klub: Ljubim te, čeprav si drugačen, 23.15 Zadnja beseda! - izbor, 23.50 Videotrak, 0.45 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), 2.20 Info kanal SOBOTA, 18.01.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nadaljevanka za mlade, 10.55 Ugriznimo znanost: Zdravljenje duševnih bolezni, oddaja o znanosti, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.35 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.05 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 15.55 Nova dvajseta (II.): Cvetje v jeseni, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Koptske tkanine, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Hop v blato, risanka, 18.50 Mandi: Reševanje, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 EMA Freš, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Sedmi pečat: Srednješolci, srbski film, 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.10 Dnevnik, 0.25 Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.00 Napovedujemo SOBOTA, 18.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.25 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.25 Alpski magazin, 8.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 13.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 14.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 15.10 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.55 Odbojka - pokal Slovenije: finale (Ž), 19.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), 22.10 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 22.45 Koncert: Leon Matek z gosti v Kinu Šiška, 0.20 Videotrak, 0.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 2.55 Info kanal NEDELJA, 19.01.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.50 Govoreči Tom in prijatelji: Tomova ljubezenska pesem, risanka, 10.00 Žogomet, avstralska otroška nadaljevanka, 10.25 TV-izložba, 10.45 Musica creativa: Slovenski mladinski pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir, 11.10 Ozare, 11.15 Obzorja duha: Edinost kristjanov, 11.50 TV-izložba, 12.05 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Za- ljubljeni Prifarci, 2. del, koncert, 14.55 TV-izložba, 15.10 Postopači, italijansko-francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Čez planke: Lihtenštajn - 300 let kneževine, 18.20 Sneženi mož in snežni kuža, risani film, 18.50 Risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Jezero, slovenska nadaljevanka, 20.55 Intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Družina, dokumentarni film, 23.55 Pod južnim križem - Frane Milčinski Ježek, Jure Ivanušič, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo NEDELJA, 19.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.30 Videotrak, 6.20 Duhovni utrip: Koptske tkanine, 6.35 Koda: ZZZS predolgo odloča o dolgotrajni bolniški odsotnosti, 7.10 Glasbena matineja, 7.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 9.35 Nogomet - svetovno prvenstvo za ženske, zgodba o reprezentanci ZDA, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni veleslalom (Ž), 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 15.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.05 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), 17.55 Dokumentarna oddaja, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.25 Odbojka - pokal Slovenije: finale (M), 22.30 Čez planke: Lihtenštajn - 300 let kneževine, 23.30 Videotrak, 0.15 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), 1.50 Info kanal PONEDELJEK, 20.01.2020, I. spored TVS 6.25 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Tema dneva, slovenska nanizanka, 11.5 Sinji planet II: Obale, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profil: Vojko Vidmar, 14.15 TV-izložba, 14.30 S-prehodi: Gregor Božič, 15.00 Rojaki, 15.15 Dober dan, Koroška, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! - izbor, 18.10 Malčki: Dragoceni zobek, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave: Ada Škerl, Kaja Teržan in Zarja Vršič, 23.25 Glasbeni večer, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo PONEDELJEK, 20.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.10 Videotrak, 10.05 Otroški program: Op! 10.45 Obzorja duha: Edinost kristjanov, 11.20 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.50 Tihotapci identitete, dokumentarni film, 15.45 Ljudje in zemlja, 17.50 Dokumentarna oddaja, 18.45 Studio Kriškraš: Šviga Švaga Špaga, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.10 Videotrak, 20.00 Peš po ameriških celinah, potopis, 20.50 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 21.40 Dobri državljan, avstrijski dokumentarni film, 23.15 Anja ganja, kratki igrani film AGRFT, 23.35 100 točk, kratki igrani film AGRFT, 0.00 Videotrak, 0.45 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), 2.15 Info kanal TOREK, 21.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Postimo se presenetiti, slovenska nanizanka, 11.50 Sinji planet II: Naš sinji planet, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.30 TV-izložba, 14.45 Duhovni utrip: Koptske tkanine, 15.00 TV-izložba, 15.15 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Zimsko presenečenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.45 Mednarodna obzorja: Veliki etiopski maraton, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pričevalci: Ana in Ivan Košir, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo TOREK, 21.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.30 Videotrak, 10.30 Pisave: Porabje, 16. januarja 2020 OD 17. januarja DO 23. januarja Ada Škerl, Kaja Teržan in Zarja Vršič, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.35 Alpe-Donava-Jadran, 15.00 Peš po ameriških celinah, potopis, 16.05 EMA Freš, 17.45 Dokumentarna oddaja, 18.45 Moja soba: Neli, resničnostna oddaja, 19.10 Videotrak, 20.00 Menoniti, skrivnostna skupnost na koncu sveta, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.45 Žejna srca, koprodukcijski film, 23.40 NaGlas!, 23.55 Zadnja beseda! - izbor, 0.40 Videotrak, 1.20 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), 2.55 Info kanal SREDA, 22.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Ribolov in betkolov, slovenska nanizanka, 11.55 Skrivnosti mest II.: Lizbona, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.35 Osmi dan, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.40 Rojaki, 15.50 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Center, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: 57. št. Nove revije, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Gorjanov zobobol, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu, britanski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet: Kako se rešiti iz pasti spletne pornografije, 23.50 Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 22.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 10.45 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 11.30 Koda, 12.05 Dobro jutro, 14.55 Dober dan, 15.50 Ambienti, 16.35 Čez planke: Lihtenštajn - 300 let kneževine, 17.50 Dokumentarna oddaja, 18.50 Ribič Pepe: Nik, Žan in grah, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Jiři in Otto Bubeniček, češki portretni film, 21.00 Moje mnenje, 22.00 Deklina zgodba (I.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja, dokumentarni film, 23.50 Videotrak, 0.20 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), 1.55 Info kanal ČETRTEK, 23.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, 6.25 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Resničnostna Županova Micka, slovenska nanizanka, 11.55 Skrivnosti mest II.: Bejrut, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.15 Brez meja - Határtalan, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Socialno življenje živali, oddaja o znanosti, 17.50 Na kratko: Ekonomija pozornosti, 18.00 Sovice: Nekoč je bilo … seme, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 0.20 Ugriznimo znanost: Socialno življenje živali, oddaja o znanosti, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo ČETRTEK, 23.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film, 11.00 Dobro jutro, 13.10 Dober dan, 14.00 Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (M), 16.30 Himalajski vrhovi treh Slovenk, dokumentarni feljton, 17.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 18.05 Ženske morja, korejska dokumentarna oddaja, 18.55 Firbcologi: O FBC-volitvah, najboljših jagodah in podkupovanju, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Svilna pot z Joanno Lumley: Gruzija in Azerbajdžan, britanska dokumentarna serija, 20.45 Cavalleria rusticana, opera v izvedbi neapeljskega gledališča San Carlo, 22.15 Ambienti, 22.45 Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (M), 0.15 Videotrak, 0.50 Info kanal Turnir v malem nogometu v Monoštru V Monoštru so že 31-ič priredili turnir v malem, dvoranskem nogometu pod imenom »Perfect change alpokalja kupa«. Na niz tekem se je prijavilo 17 ekip, med njimi tri slovenske ali »slovensko obarvane« ekipe: KLUB MALEGA NOGOMETA GORNJI SENIK – GOSTILNA ZAVECZ, MNÖK-MNSS Hodoš in TRIGLAV-ANDOVCI (na sliki). Finalna tekma bo 1. februarja. LRH porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB