STRAN 6 V Stari Fuiini zahtevajo zaradi skakalnic zbor krajanov Take in drugačne o Škofji Loki in njenih prebivalcih Z zborom krajanov Če kdo da predlog, ga raztrgamo in do občinskega denarja? predlagamo še triindvajseto varianto Gorenjska^ Banka BANKO) FON \n\ormaci\e iz prve roke GLAS Kranj, torek, 1. oktobra 1996 Stanovalci iz delavskega doma v Stražišču na sodišču Hočejo elektriko in toplo vodo Kranjska sodna palača verjetno še nikoli ni bila policijsko tako zavarovana, velika sodna dvorana pa zanesljivo še nikoli tako polna kot včeraj ob pol dvanajstih, ko je na "klop za obtožene" sedlo 64 od 96 Povabljenih najemnikov sob v InfoHipovem delavskem domu na Delavski cesti 19 v Stražišču. Hkrati z njimi je InfoHip zaradi motenja posesti tožil tudi njihovega pooblaščenca, odvetnika Jožeta Krista-na, in samostojnega Podjetnika Franja Radikovi-Ça. Povod za predlog za izdajo začasne sodne odredbe je bil vdor v kurilnico delavskega doma 13. septembra in zamenjava Ključavnice v vratih. Sodnica okrajnega sodišča v Kranju Sonja Teržan bo v zadevi izdala pismeni sklep, tako kot v dveh drugih, ki ju je včeraj dopoldne obravnavala pred tem. V njih je bila vloga zamenjana; tožniki so °ili stanovalci, toženi pa lastnik doma InfoHip, ker najemnikom odteguje elektriko in toplo vodo. • H. Jelovčan, foto: T. Doki STRAN 26 Evropa: kdo si in kam greš? Če Vas zanima odgovor na to vprašanje in če bi radi spoznali pisca knjige Kristjanstvo in muslimani, v kateri opozarja, da se je pred skoraj tisočletjem rodilo mirovno gibanje, ki je pripeljalo v križarsko vojno, Vas vabimo na GLASOVO PREJO, ki bo v petek, 11. oktobra, ob 19. uri v Lovski sobi v RESTAVRACIJI S PRENOČIŠČI NA KLANCU na Gorenjski cesti 13 v Medvodah. Naš gost bo dr. Tomaž Mastnak. Z njim pa se bo pogovarjal zgodovinar Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 061/611-303 Gorenjski glas Restavracija Na klancu v Medvodah Generalni sponzor Color Medvode * A D 1 O Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure Cesta Staneta Žagarja 30,4000 Kranj telefon: 064/324 491,324 818 ROČNA PRALNICA VOZIL e) Delovni čas od & do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure ročno pranje vozil - zunanje, čiščenje notranjosti vozil, globinsko čiščenje notranjosti vozil, poliranje - tudi barvno, pranje motorja, priprava rabljenih vozil za prodajo Visoko pri Poljanah - V četrtek je bila v organizaciji Muzejskega društva Škofja Loka v Tavčarjevem dvorcu predstavitev prvega prevoda Visoške kronike v nemščino, ki se je je udeležil tudi prevajalec Werner Engel. V prijetnem pogovoru je g. Engel povedal, da se je s tem Tavčarjevim delom prvič spoznal že ob koncu 2. svetovne vojne, ko je kot vojni ujetnik nekaj časa preživel v Trbovljah in Ljubljani. V kratkem kulturnem programu sta odlomke iz Visoške kronike brala dramska igralca Tone Kuntner in Milan Stefe, prisotni pa smo prisluhnili tudi ansamblu kljunastih flavt "Camerata Carniola" iz Škofje Loke. Kulturnega dogodka se je udeležil tudi škofjeloški župan Igor Draksler, ki je ob tej priložnosti prevajalcu Wernerju Englu podaril monografijo mesta Škofje Loke. V nadaljevanju smo s strani strokovnjakov slišali nekaj mnenj o usodi Tavčarjevega dvorca in podobnih podeželskih kmečkih dvorcev na Slovenskem. Kljub temu da se je drugi razprav 1 j alski del bržkone nekoliko preostro ločeval od prvega kulturniškega dela četrtkovega večera na Visokem, pa bi bilo tovrstno dogajanje na Tavčarjevim še kako dobrodošlo. To so konec koncev dokazali tudi prisotni. • I.K. Padalski likof - V petek je bil na leškem letališču zaključek letošnje uspešne padalske sezone. Padalstvo ostaja, kljub odhodu nekaterih preteklih šampionov, šport, na katerega smo lahko ponosni. Letos sicer ni bilo kolajn, zato pa je bilo nekaj četrtih mest, ki bi bila lahko ob malo več sreče tudi kolajna. Padalstvo pa ni več šport izbranih. Vedno več navadnih državljanov se odloča za padalske skoke pod kupolami tandemskih padal, v varstvu izkušenih leščanskih asov. Več o padalstvu v Stotinki. • J. Košnjek, slika G. Sinik Sejem Zaščita - Protection '96 Kranj, 1. oktobra - Minister za obrambo Jelko Kacin bo danes ob 10. uri na razstavišču Gorenjskega sejma odprl 24. specializirani sejem Zaščita - Protection '96. Sejem s številnimi spremljajočimi prireditvami bo odprt vsak dan med 9. in 18. uro do vključno 5. oktobra. O letošnji sejemski prireditvi pišemo na 9. strani. • A. Ž. 24. sejem ZAŠČITA '96 PROTECTION '96 RAK d.o.o. Cankarjeva 8,4000 KRANJ vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah 5x86DX4/L33 te od 96319,00 SIT Pentium 100MHz od 124,165,00 SIT \M otnost nakupa na 6 itkor ali na krtdii! Td:064/221-040; ftu:064/223-792 ^ mobitel URADNI PRODAJALEC POKLIČI ZDAJ! yvmi KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26, KRANJ 064/225-060, 860-029 Ev GOSTIŠČE TAVERNA (O »AKHUb Zerjavka 12, Kranj OBIŠCTE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA POROČNA DRUŽINSKA S 064/49-068 del. čas od 12hdo 01 h KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik _____ tdefon: 061/817-313 *uDELUJTE Z VAŠIM REKLAMNIM SPOROČILOM _ V PROGRAMU TV IMPULZI PO SLOVENIJI UREJA; Jože Košnjek VOLITVE VOLITVE Država mora delovati Ljubljana, 1. oktobra - Slovenska vlada namerava parlamentu ponuditi v sprejem izvozne spodbude za izvoznike. Upamo, da bodo to ekonomski ukrepi, ki ne bodo le blažili problemov izvoznikov, meni Slovenski forum, ki utegne iti na volitve skupaj s Krščansko socialno unijo in Deželnimi strankami. Forum opozarja, da je država sedaj na trhlih nogah, saj v predvolilnem času nič ne funkcionira. Vse je v službi politike in to je narobe. Velikim strankam, ki nameravajo za kampanjo potrošiti 300 ali 400.000 mark, priporočajo, naj ga pošljejo v območja, kjer ljudje nimajo od česa živeti. • J.K. tel. OBČINA ŽELEZNIKI Trnje 20, 4228 Železniki, (064) 66-171, 67-755, fax: (064) 66-171 Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94), 10. in 39. člena statuta občine Železniki (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/95) objavljam: POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Železniki ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili m pogoje za plakatiranje v občini Železniki. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine in so grafično prikazana na situacijski skici v M 1:5000, ki jo je izdelal oddelek za okolje in prostor občine Škofja Loka. Skice si je možno ogledati na sedežu občine Železniki. Dodatna plakatna mesta so možna na drogovih javne razsvetljave. 3. Upravlialec oz. lastnik plakatnega mesta oz. površine določi višino plačila za plakatiranje na plakatnih mestih. Cena zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 4. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino ter priložijo soglasje upravljalca ali lastnika zemljišča. 5. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 7. oktobra 1996 na naslov OBČINA ŽELEZNIKI, Trnje 20, 4228 ŽELEZNIKI, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA". 6. Občina Železniki bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 10. oktobra do vključno 8. novembra 1996, do 24. ure. Lojze ČUFAR župan KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike (20 %). Uporabite lahko tudi KUPON B iz Gorenjske kronike 95/96 KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ 33 Ime In priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kongres Slovenskih krščanskih demokratov v Škofji Loki Opozicija ne pride v poštev Tam si lahko glasen, ne moreš pa ničesar spremeniti, je dejal stari in novi predsednik stranke Lojze Peterle. Predsednik sveta stranke je ponovno Izidor Rejc. Škofja Loka, 1. oktobra Kongres Slovenskih krščanskih demokratov v Škofji Loki je minil v dokaj umirjenem ozračju. Za predsednika stranke je bil ponovno izvoljen Lojze Peterle, ki je bil edini kandidat, za predsednika sveta Izidor Rejc, ki je premagal protikandidata, mladega krščanskega demokrata Primoža Bulca (ta je terjal ostrejšo politiko), v izvršilni odbor (Peterle je delegatom povedal, katere ljudi bi rad imel v izvršilnem odboru) pa sta z Gorenjskega Jana Primožič iz Tržiča in Peter Orehar iz Kranja. Za podpredsednika stranke je bil izvoljen Miroslav Mozetič iz Medvod, dr. Peter Vencelj pa za podpredsedniško dolžnost ni dobil zadosti glasov. Edina razprava, ki je odmevala na kongresu, so bile besede Ivana Omana. Kritiziral je strankin oportunizem in pristajanje na podrejeno vlogo v vladni koaliciji, čemur sicer ne nasprotuje, vendar bi morala biti odločnejša. Delno je strankino politiko kritiziral tudi nesojeni predsednik sveta Primož Bule, sicer pa je bilo Kongres krščanskih demokratov v Škofji Loki. Od leve minister Andrej Šter, glavna tajnica Hilda Tovšak, predsednik Lojze Peterle in predsednik sveta Izidor Rejc preteklo delo sprejeto, prav tako pa tudi program za naprej. Kongres je sprejel večino predlaganih sprememb statuta. Zavrnil pa je predlog izvršilnega odbora in predsednika Peterleta, da bio tev predloga predsednik Lojze Peterle ni imel za nezaupnico, ampak je dejal, da tudi sam sprva ni bil za tak predlog, potem pa ga je sprejel. Predsednik pa bo imel poslej prepričani, da se bo zgodba o volilnih uspehih nadaljevala. Doslej so bili obeti raznih anket vedno slabi, volitve pa so pokazale povsem nekaj drugega. Tudi tokrat so pi"e' pričani, da bodo na Martinovo zmagali in ponovno vstopili v vlado, najraje, kot je dejal Peterle, skupaj s socialdemokrati in ljudsko stranko, čeprav je bilo na račun obeh na kongresu izrečenih in zapisa* nih nekaj kritičnih misli. Kongres je sprejel Program Slovenijo kot volilni program stranke. Odločna politika za ljudi in za ohranjanje družinskih vrednot, za jasen odnos do preteklosti, za sprejem odgovornosti, za pošten gospodars; ki red in napredek, za razvoj kmetijstva, za srečno družino, za Evropo in za varno Slove; nijo ter podeželje so temelj1 volilnega programa. Za p0' membnost stranke so na kongresu vzeli tudi prisotnost 48 časnikarjev in snemalcev, ki so spremljali kongres. Pohvale je pristojnost imenovati glavne predsednik kandidiral člane ga tajnika. To je sedaj postala požel tudi škofjeloški odbor, ki izvršilnega odbora. Večina je Hilda Tovšak. Kongres je je vzorno opravil glavne naloge menila, da bi to vodilo k izražal veliko mero optimiz- pri organizaciji kongresa, centralizaciji stranke. Zavrni- ma. Krščanski demokrati so • J.Košnjek, slika G. Šin^ VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE Izjave, sporočila Mladi forum Združene liste meni, da je umik televizijske reklame Gorenjske banke še en hud udarec svobodi izražanja. To je grob poseg v svobodo izražanja in oglaševanja, saj v tej reklami ni bilo ničesar nezakonitega ali moralno nesprejemljivega. Iskanje političnega ozadja v tem televizijskem spotu je nesmiselno. Pred volitvami bomo pač težko našli kakšno sporočilo, ki ga ne bi kdo označil za političnega, so zapisali. Odbor za zunanjo politiko Liberalne demokracije Slovenije je obravnaval problematiko odnosov s Hrvaško. Posebno pozornost je namenil primeru Hotiza, ki buri duhove ljudem, živečim na levem bregu reke Mure. Odbor poziva vlado, da spoštuje mejo, kot je bila na dan 25. junija 1991, in meni, da v tem primeru Hrvaška te meje ne spoštuje. Odbor obsoja kontrolo hrvaške policije na levem bregu Mure. S tem sosednja država kaže, da ima ozemeljske zahteve do Slovenije. Levi breg naj kontrolira slovenska policija, mešana komisija za mejo pa naj nadaljuje delo in upošteva razen katastrskega principa še druga pomembna dejstva, kot so naravna meja, zgodovinska meja in dosedanje življenje in vključenost v življenje Slovenije. Združena lista socialnih demokratov že nekaj časa opozarja na naraščanje najrazličnejših oblik nasilja v Sloveniji. Stranka je zgrožena nad atentatom na mariborskega sodnika. Za stranko je ta napad tudi neposreden napad na neodvisnost sodne veje oblasti. Združena lista se bori za Slovenijo, v kateri ljudje ne bodo delovali na tako agresiven in neopravičljiv način. Storili bomo vse, so dejali, da bodo zagotovljeni varnost, neodvisnost in ustrezno plačilo zaposlenih v sodstvu. Protest zoper nasilje v mariboru so posredovali tudi Mladi liberalni demokrati. Z obžalovanjem in zaskrbljenostjo spremljamo zaplet med delodajalci in delojemalci, do katerega je prišlo ob napovedani odpovedi kolektivne pogodbe s strani delodajalcev, so zapisali v izjavi Demokrati Slovenije. Stranka ob tem poudarja, da je več razlogov za težak gospodarski položaj, vendar ne sme prihajati do socialnih konfliktov. Partnerji naj ravnajo razumno in naj se izogibajo prepiru. Socialdemokratska stranka Slovenije sporoča, da je zbrala že petnajst tisoč podpisov v civilnem referendumu, obsoja pa negativno pisanje nekaterih medijev, ki s neresnicami ustvarjajo negativno javno mnenje. Slovenska ljudska stranka je prepričana, da so nekatere javnom-nenjske raziskave o volitvah umetne in nerealne, predvsem pa naj bi zavajale volivce. LDS naj bi imela trikratno prednost, kar pa ne bi držalo. Slovenska ljudska stranka naj bi se bližala Liberalni demokraciji. Za računanje volilnih izidov pa naj drŽava zagotovi dvojni volilni sistem. Slovenska obrtno podjetniška stranka bo sodelovala na novembrskih volitvah. Na zadnjem kongresu so sprejeli program, v katerem so vzeli za prednostno nalogo nova delovna mesta in pospešeno pnvatizacijo tako v gospodarskem kot negospodarskem sektorju. • J. K. Pokojninska reforma Železniki, 1. oktobra - Sedanji pokojninski sistem, ki temelji na medgener-acijskem dogovoru, je dozorel, saj vodi v vse večji razkorak med preteklimi vplačili v pokojninski sklad in današnjimi izplačili iz sklada. Dodaten problem je staranje prebivalstva. To so glavni problemi, ki jih je kot razloge za reformo pokojninskega sistema na tribuni LDS v Železnikih navedel dr. Boris Berce, predsednik Sivih panterjev in podpredsednik odbora LDS za socialno politiko. Nov sistem temelji na treh stebrioh, od katerih bosta dva obvezna za vse zaposlene, tretji pa bo prostovoljen. Za sedanje upokojence se ne bo nič spremenilo, prehodno obdobje pa bo trajalo najmanj 10 let. • A.H. Zbor SKD Tržič Uspešno delo Tržič, 1. oktobra - Tržiški slovenski krščanski demokrati so na svojem letnem občnem zboru pretekli petek podali obračun svojega dela. Splošna ocena -uspešno! Predsednik Janez Bečan je v poročilu poudaril, da so dosegli napredek na vseh področjih, kjer delujejo člani naše stranke. Pohvalo je izrazil poslanki Jani Primožič, za njena prizadevanja v parlamentu, g. M. Lavtar za sodelovanje pri SŽZ (organizacija predavanj, srečanj in prireditev). Mladim krščanskim demokratom pa za aktivno spremljanje politične situacije v Sloveniji in tolma- čenje stališč stranke v zvezi z aktualnimi dogodki. Tržiški seniorji so bili prizadevni pri organiziranju večerov časopisa TRŽIŠKI RAZGLEDI, kjer je bilo precej zanimivih predavanj in razgovorov ( z gen. drž. tožilcem a. Drobničem. ministrom za kmetijstvo dr. J. Ostercern, dr. H. Požarnikom, dr. J. Poklukarjem)-Dobro je bilo tudi sodelovanje predstavnikov stranke z mediji (tisk, radio)-Posebno priznanje pa je dobilo vodstvo TR, ki je v sodelovanju z regijskim1 odbori za Gorenjsko organiziralo obisk in počastitev Slomška na njegovem grobu v Mariboru. Predstavnik skupine svetnikov SKD ^ tržiškem občinskem svetu Vito Primoža je poročal o njegovem delu in sedanjin razmerah. Kritika je bila izrečena pr£' dvsem na račun župana Petra Ruparja, k1 s svojimi stališči m ukrepi nikakor ne kaže niti minimalne pripravljenosti W posluha za sodelovanje. Pri tem organu je namreč njegova cokla. Najbolj žalost' no in obsojanja vredno pa je županov0 nastopanje v javnosti, s čimer jemlje in kvari še tisti ugled in podobo, ki jo Je Tržič nekdaj že imel. Zbor je potrdil dosedanjo sestavo članov OO SKD Tržič, da morajo p/1 utrjevanju vrst, volilnem programu & posebno v volilni kampanji dosledn0 uresničevati smernice katoliškega druž' benega nauka, ki opozarja: da ne zadostuje le sprememba državne ure' ditve, ampak moramo priti tudi do spremembe v glavah in srcih ljudi, k temu pa morajo čim več prispevat1 družba, šola, občila, cerkev in drugi."v Dr. Poklukar je obvestil in prisrčn« povabil vse članstvo, simpatizerje druge, da se v soboto, 5. oktobra 199"' udeležijo prijetnega večera z ansamblom ČUKI v prostorih bivše "SOKOLNlCE v Tržiču. Dogovor o sodelovanju Kranj, 1. oktobra - Gorenjski pre' dstavniki Socialdemokratske stranke S*£ venije in Liberalne stranke so se 2»' septembra sestali v Kranju in sklenili, da bosta obe stranki na Gorenjskem prihodnje, vsaj do volitev 1996, korekt' no sodelovali v interesu demokracije Sloveniji, kar bodo spoštovali vsi g°r' enjski člani obeh strank. Vodstvi so bosta prizadevali za korektno sodelovanje strank na državni ravni. Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917/ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih-Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT !MM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Torek, 1. oktrobra 1996 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Gospodarska zbornica ima res veliko argumentov, taktika pa je slaba Kdo politizira, zbornica ali drugi? Zdaj mi ne preostane drugega, kot da vodstvo zbornice podprem, saj že tri leta "lajamo" v prazno, toda taktično je poteza zgrešena. Kfanj, 30. sept - Tako je v pogovoru Sindikati pa pravijo: "Pustite pri miru dopust, ki v povprečju znaša 28 dni, po seji dejal eden izmed gorenjskih stroške dela m plače ter poglejte raje zategadelj bruto urna postavka nar-jj»rektorjev, ki že vrsto let vodi javno porabo, obresti, razdelitev aste 13,8 marke. Ker pa morajo v»h1S»«?. «tje "* ™J®.8°v"t mn?nje dobička!" Vsi imajo po svoje prav, zaposleni svoj dopust 'zaslužiti', to pa vendarle so vsi skupaj v veliki zmoti. Če se plače, obresti, javna poraba itd ne bodo sočasno spremenile, potem bo gospodarstvo propa- verjetno deli še marsikdo. Na seji je seveda tako kot drugi podprl zbornično odpoved splošne kolektivne Pogodbe, kar so utemeljili s kopico íí?KÍ°V\.yeiïdar ie m?$li. dlo. Po vsem, kar se je zgodilo v znebit, občutka, daje zbornični zadnjih dneh, pa bomo verjetno'mi ta ««uk v odnosu do plac in dodatkov Povzročil med direktorji zmedo, saj smo lahko slišali tudi vprašanje, kaj *oai velja in kaj ne ter dvome o Politizaciji. Na seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko in upravnega odobra ^druženja podjetnikov je Nina Prešernova, vodja službe za konjunkturo •o ekonomsko politiko pomeni, da bruto urna postavka naraste na 15,2 marke. V kalkulaciji bi tako morali po Perčičevem izračunu upoštevati približno 2.500 mark bruto plače. grdi', je dejala Prešernova. Resna opozorila so stara ze vsaj dve leti Zbornica je pripravila natančen izračun urnih postavk stroškov dela. Junija letos so bili zaposleni v gospodarstvu na uro plačani povprečno 816 tolarjev oziroma 9,1 marke, kar je bruto znesek, neto to pomeni 29 točk, ki pomenijo materialno obveznost V stari kolektivni pogodbi je 29 točk, ki pomenijo za delodajalce materialno obveznost. V zadnjih letih so se namreč krepko razmnožile, resnici na ljubo je treba povedati, da s soglasjem delodajalcev, ki so v marsikaterem dodatnem strošku dela videli možnost, da se izognejo plačilu Kaj po odpovedi splošne kolektivne odpovedi velja in kaj ne? Zbornica pravi, da bo odpoved začela veljati 1. januarja pri-hodnje leto, tarifna priloga za leto 1995 pa se bo iztekla s 1. aprilom prihodnje leto. Zbornica je združenjem priporočila, da odpovedo panožne kolektivne pogodbe, ki imajo seveda različno veljavnost. Kovinarska denimo velja še dve leti, potemtakem je še nI moč odpovedati, moten pa je predlog za njeno spremembo. gospodarstvo, vendar kljub temu nastaja vzporedna pospeševalna mreža za malo gospodarstvo. Prav tako je vzporedno nastal center za turistično Zbornica je zaman opo-za podvajanje, da se vendar je dobila natresla kopico podatkov, ki govore 4,5 do 5 mark na uro. Če prištejemo davkov oziroma prispevkom. Takšen zarjaja da gre zj V Pt^. z^orn^m odpovedi splošne stroške prevoza, malice in regresa za primer so potni stroški, ki so se ob fe^M zapravlja Kolektivne pogodbe."Dodatni stroški letni dopust se bruto urna postavka zamrznjenih plačah krepko razrasli, odločni "ne" ie dejal Prislan Pela" so bih že lani na tretjem mestu povzpne na 961 tolarjev oziroma 10,7 Zaradi zaščite invalidov je v naših 'estvice desetih najbolj negativnih marke. Če upoštevamo še plačan n/vti*»tííVi van^oianiti cnra^mpmo vrt odmor za malico, pa znaša bruto urna postavka 1.031 tolarjev oziroma 11,5 marke. vplivo na konkurenčnost slovenskih Podjetij. Ponovila je besede predsednika zbornica Jožka Čuka na nedavni tiskovni konferenci, da je odpoved Na problem dodatnih stroškov dela splošne kolektivne pogodbe legalno resno opozarjamo že vsaj dve leti, podjetjih zaposlenih sorazmerno več Podobno so se se tudi sindikati znali prometa na poslovne banke prilepiti na delodajalce, saj sindikalni Podjetja so te dni dobila vprašalnik, zaupniki uživajo posebne ugodnosti, kaj sodijo o prenosu plačilnega Vseh materialnih obveznosti po prometa na poslovne banke, saj 10 legitimno dejanje, in da jo ena od vendar nas^ doslej ni slišal nihče, je stari kolektivni pogodbi delodajalci Agencija za plačilni promet želi strani lahko odpove najmanj tri dejal Franci Percic iz kranjske Save, ne uresničujejo, pravno pa so seveda zbrati njihove ocene, kako so v Mesece pred potekom njene veljav- ki Je ° tem že pred dobrim letom iztožljive. Teoretično to pomeni, da je podjetjih zadovoljni z njenim delom nosti. Ko se dogovarjajo, država Pravi: "Ne glejte javne porabe in dajatev, poglavitni vzrok je v obres-tm in plačah!" Bankirji pravijo: , Pustite obresti in tečaj, poglejte raje javno porabo ter stroške dela, plače!" urna postavka kar štirikrat višja. spregovoril tudi v intervjuju za naš časopis. Zbornična kalkulacija po njegovem še vedno ne vsebuje vse- . ga, saj je potrebno posebne pogoje Projekti za "toplo vodo , dela, v Savi je to štiriizmensko delo. s katero se Že umivamo Za vse pa je potrebno upoštevati letni Vgospodarstvu imajo brez dvoma veliko argumentov za odpoved splošne kolektivne pogodbe. Toda spomniti je potrebno, da gospodarska zbornica doslej ni bila "sovražnik" plač, celo iz delodajalskih vrst je še pred dobrim letom prišel predlog o višjih plačah za boljša podjetja. Kako naj si potemtakem razlagamo neverjetno hiter zasuk? So gospodarske razmere rjs tako poslabšale ali pa tudi zbornica ni imuna na politiko? Če nič drugega, bi morali vedeti vsaj to, da se pred volitvami stvari sučejo nekoliko drugače, spolitizirati je moč še tako (ne)pomembno stvar. Zato očitki zbornice, da politizirajo vsi drugi, ona pa ne, ne zvene prepričljivo. Gospodarka zbornica je zaostrila tudi problem podvajanja storitev, ki jih zbornica že nudi, vendar ministrstvo za gospodarstvo kljub temu ustanavlja paradržavne institucije, ki Razprava je pokazala, da se v podjetjih boje prenosa, saj je agencija zelo hitra, že naslednji dan imajo denar na računu, v poslovnih bankah pa prenos traja do tri dni, plačevanje v tujino pa se zavleče tri do pet dni. Banki Slovenije, ki je pripravila projekt prenosa plačilnega prometa na poslovne banke, so zato priporočili previdnost oziroma postopnost, da veliko stanejo. Projekti so vredni po prehitra reforma, ne bi porušila več sto tisoč tolarjev, nanašajo se na stvari, ki dobro funkcionira. Do "toplo vodo", s katero se mi že prenosa bo namreč vsekakor prišlo, umivamo, je slikovito dejal Andrej saj plačilni promet tudi drugod po Prislan, direktor Območne zbornice svetu opravljajo poslovne banke. Kranj. Zbornica servisira tudi malo M. Volčjak GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS 22 vlek vozil in 6 pomoči na cestah so v teh dneh opravili pri AMZS. GASILCI Kranjski gasilci so iz Kokre na Sp. Jezerskem potegnili avto, odpirali vrata stanovanja na Trgu Prešernovih brigad, poklicali pa so jih tudi iz Hrastja, kjer se je otrok zaklenil v avtomobil, vendar so ga do njihovega prihoda ze uspeh prepričati, da je odprl okno. Jeseniški gasilci so pogasili goreče krpe, ki so se ob varjenju vžgale v železarni. Poleg tega so v železarni črpali tudi vodo in imeli požarno stražo v gledališču. Škofjeloški gasilci so odpirali vrata avtomobila v Podlubniku. NOVOROJENČKI Petkova polna luna je v Kranju spodbudila kar 22 novorojenčkov, da pogledajo, kakšna v rednici je. Rodilo se je 11 dečkov in 11 deklic. Najtežji "baj-sek" je tehtal kar 4.450 gramov, najlažja pa je büa deklica z 2.950 grami. Na Jesenicah je jokala 1 novorojena deklica in pa 4 dečki. Najtežji deček je tehtal 3.820 gramov, najlažji pa 3.140 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na pe-diatriji 13 urgentnih primerov, na internem oddelku 34, na kirurgiji 105, na ginekologiji pa 15 bolnic, ki so urgentno potrebovale zdravniško pomoč. V Savi podelili nagrade in priznanja inovatorjem Uspešnim ni nič podarjeno Z zaključkom akcije Odprimo vrata novim idejam so v kranjski Savi obeležili 76-letnico podjetja. ^ranj, 1. oktobra - V petek jem, ki so v akciji Odprimo župan Vitomir Gros, sta o Akcija Odprimo vrata no-^ecer je predsednik uprave vrata novim idejam prispevali inovativnosti s svojim koncer- vim idejam je v Savi potekala koncema Sava Janez Bohorič največje število inovativnih tom govorila še violini!' * govorila se violinist Miha od začetka maja do konca Podelil nagrade in priznanja predlogov. Na slovesnosti, ki Pogačnik in pianistka Diane letošnjega junija, z namenom Qvanajstun savskim inovator- se je je udeležil tudi kranjski Baker. zbrati kar največje število SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENUE žgAJKVNI ODBOR STRAŽ ISCK VABILO V petek, dne 04.10.1996 ob 20.00 uri sklicuje KO SDS Stražišče LETNO KONFERENCO, ki bo v klubski sobi Doma KS v Stražišču (v kleti). Vabimo Vas, da se konference udeležite tudi Vi. Predlagan je naslednji dnevni red: L Otvoritev 2- Poročilo predsednika o delu KO SDS Stražišče v letu 1995/96 Volitve predsednika in članov predsedstva 4- Razno Pričakujemo Vašo prisotnost in lep pozdmv! V. d. predsednika KO SDS Stražišče Franci JELOVČAN, l.r. i SOCI Al DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE m ™ VABILO Vabim Vas na redno LETNO KONFERENCO KO SDS PLANINA, ki bo v četrtek, dne 03.10.1996 ob 19.00 uri v gostišču BLAŽUN (posebna soba) Predlagan je nasledni DNEVNI RED: 1. Otvoritev in nagovor člana predsedstva, g. B. Grimsa in predsednika MO SDS Kranj, g. D. Jarca 2. Razrešitev organov KO Planina 3. Izvolitev delovnega predsedstva 4. Poročilo predsednika KO Planina, g. M. Janša o dosedanjem delovanju KO Planina 5. Formiranje novega KO Planina (KS Primskovo, Planina, Huje, Bratov Smuk) 6. Izvolitev novega predsednika 7. Aktualna politična dogajanja 8. Razno V pričakovanju Vaše udeležbe Vas lepo pozdravljamo! Predsednik KO SDS PLANINA: Matjaž JANŠA, l.r. koristnih predlogov, s katerimi bo moč izboljšati kakovost izdelkov, postopke izdelave, zmanjšati stroške izdelave in izboljšati delovne pogoje. V Savi ocenjujejo, da bo gospodarska korist izboljšav v okviru akcije zanašala več kot 14 milijonov tolarjev. Tako predvidevajo, da bodo že letos z realizacijo predlogov dosegli kar tri milijone nemškim mark gospodarske koristi, kar ob oceni povprečne dobe inovacijskega predloga na tri leta pomeni, da bodo tako dosegli kar deset milijonov nemških mark prihranka. "Uspešnim ni nič podarjeno. Poslovni uspeh je mnogo bolj kot od fizičnega dela in izkušenj odvisen od inovativnosti v vsem procesu poslovanja. Biti inovativen pomeni znati uporabljati pamet in s tem delati bolje, učinkoviteje, ceneje od drugih ter si s takim delom zagotoviti obstoj, dobiček, nadaljnjo rast in zadovoljstvo kupcev, delničarjev, zaposlenih in okolja," je na slovesnosti dejal predsednik uprave koncema Janez Bohorič. " Nadaljnji napredek v sodobnem svetu lahko zagotovijo le konkurenčne pred- nosti. Te pa si lahko pridobimo samo s polnim izkoriščanjem vseh kreativnih potencialov Savčanov, z njihovo inovativnostjo." Slovesnosti ob 76-letnici Save sta se udeležila tudi kranjski župan Vitomir Gros in predsednik društva inovatorje Slovenije dr. Mu-lej. Prvi je dejal, da smo se v Sloveniji do sedaj zelo malokrat spomnili tistih, ki so s svojim znanjem koristili družbi, dr. Mulej pa je opozoril, da so se v Sloveniji v zadnjih petih letih mnogo bolj poudarjali pravni kot pa inovacijski vidiki razvoja. Ob tem je še poudaril, da je Sava eno od redkih podjetij, ki je še ohranilo službo, za inovacijsko dejavnost. V Sloveniji se je namreč število takšnih podjetij v primerjavi z letom 1988 zmanjšalo za več kot devetdeset odstotkov. "Tisti, ki misli, da bo lahko živel brez inovacij, dela samomor," je še poudaril dr. Mulej. M.Ahačič letence 4a Golnik Ana Mali ©064/46-369 t r /pohištvo, bela tehnika, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE 5coc= TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA RESNICA SI Praznik pod Kriško goro Križe, 30. septembra - V spomin na požig vasice Gozd pred 52 leti bodo letos v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično že osemintridesetič skupaj proslavili krajevni praznik. Letos je nosilec pra-znovanja krajevna skupnost Pristava. Športne prireditve so se začele že konec minulega tedna s turnirjem v malem nogometu, nada-jevale pa se bodo ob koncu tega tedna, ko bo tekmovanje v namiznem tenisu in tenisu. Osrednja proslava ob prazniku bo v nedeljo, 6. oktobra, pri planinski koči v Gozdu ob 11. uri. Govornika bosta predsednik KS Pristava Jože Šparovec in predsednik ZB Tržič Anton Stritih. Kulturni program bodo pripravili šolarji, nastopila pa bosta tudi harmonikarja Pavel Kleindienst in Tonček Triplat. • A. Ž. Dan brez prometnega prekrška Medvode, 30. septembra - v Osnovni šoli Preska v občni Medvode so učenci za letošn-jo projektno nalogo izbrali Promet. Aktualno tematiko v občini Medvode in nasploh zaradi Številnih nesreč na naših cestah so vsestransko obdelali. Tako kot predlanskim zbira-teljstvo in lani turizem, kot je pred dnevi povedala ravnateljica šole Nika BerčiČ-Terčon, bodo letos tudi prometno obdelavo sklenili z akcijo. Skupaj s Policijo Medvode so se dogovorili, da bo v petek, 4. oktobra, na območju občine Medvode poostren nadzor prometa, kar še posebej velja tudi za voznike z zgornjega konca Gorenjske. Namen tega dne v okviru akcije Dan brez prometnega prekrška bo, da se zmanjša število prometnih nesreč in število mrtvih otrok na cesti. • A. Ž.. Popravek V torkovem Gorenjskem glasu je bil v čanku z naslovom Tožbe na delovnem in socialnem* sodišču napačno objavljen podatek, da je dolg do delavcev Železarne Jesenice iz naslova manj izplačanih plač 1.040 ECU. Pravilen podatek je, da neto znesek razlik, do katerega so upravičeni delavci Železarne, znaša 1.040.000 tolarjev. Za napako se opravičujem. M. A. Srečanje gorenjskih turističnih delavcev na Bledu Letošnja turistična bera je zadovoljiva Kako bomo šli v Evropo, če še v sosednjo Avstrijo kmalu ne bomo mogli več. -Gorenjski turizem na Internetu. - Nagrade v akciji Moja dežela lepa, urejena in čista Bled, 1. oktobra - To soboto so se v blejski dvorani Kazina na 26. srečanju zbrali gorenjski turistični delavci. Kot pravi predsednik gorenjske turistične zveze Andrej Babic, se turistični delavci srečanja zelo radi udeležujejo, ne le zaradi družabnega značaja prireditve, temveč tudi zato, ker je to ena od možnosti za izmenjavo izkušenj. Na letošnjem srečanju so si lahko ogledali tudi koncept predstavitve gorenjskega turističnega gospodarstva na Internetu. "Z letošnjo turistično bero se na Gorenjskem ne moremo pritoževati, ne moremo pa biti zadovoljni," je v uvodu v srečanje dejal predsednik GTZ Andrej Babic. "Lanski Turistični forum na Bledu je predvideval desetodstotno rast turističnega prometa. V sedmih mesecih pa je bilo na Bledu enajst odstotkov več gostov in celo devetnajst odstotkov več tujih." Ob tem so turistični delavci še enkrat izpostavili problematiko izbiranja in S pritiskom na gumb do informacije - Gorenjski turistični delavci so si na sobotnem srečanju lahko v živo ogledali možnosti predstavitve turističnega gospodarstva Gorenjske na internetu. Na primeru Bleda so pokazali, kako na tovrsten način predstaviti določen kraj kot zanimiv in atraktivnem, kako s pravilnimi informacijami pri gostu vzbuditi občutek varnosti in zaupanja. Cilj GTZ je, da se s svojo ponudbo na to predstavitev priključijo vsi gorenjski turistični kraji. Na srečanju so podelili tudi priznanja v gorenjskem delu letošnje akcije Moja dežela, lepa urejena in čista. Tako je največ točk v kategoriji srednja in manjša mesta zbral Tržič, takoj za njim pa so Žiri. Med turističnimi kraji je na prvem mestu Preddvor, za njim pa Rateče - Planica, v kategoriji krajev s prehodnim turizmom pa je na prevem mestu Gozd Martuljek, sledijo Podljubelj, Cerklje in Selca. V kategoriji izletniških krajev je na prvem mestu Dovje Mojstrana, za njim so Adergas, Jelendol in Železniki, med hribovskimi kraji pa si Je največ točk prislužil Podkoren, sledita Lom poStoržičem in ŠenturŠkfl gora. Med drugimi kraji so si je sloves najlepše urejenega in s tem lično macesnovo tablo, ki jo bodo postavili na vidno mesto pred vhodom v kraj, prislužila Bistrica pri Tržiču. metodologije obdelovanja podatkov, saj zasebne kapacitete še vedno niso zajete v statistiko gostov, ki prenočujejo na Gorenjskem. M.A., foto: Gorazd Šinik V Stari Fužini zahtevajo zaradi skakalnic zbor krajanov Z zborom krajanov do občinskega denarja? Inšpektorje športnemu društvu izdal odločbo o vzpostavitvi gradbišča skakalnic v prvotno stanje, društvo pa hoče z zborom krajanov od občine dobiti obljubljeni denar za dokončanje del. Stara Fužina - Bohinjski župan Franc Kramar, ki je od 64 krajanov Stare Fužine prejel zahtevo za sklic, bo zbor v kratkem tudi s sklical, saj ga k temu zavezuje statut občine. Statut namreč določa, da mora župan sklicati zbor krajanov, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev krajevne skupnosti. Zgodba o gradnji skakalnic se je začela zapletati, ko je domače športno društvo Avgust Gašperin na podlagi odločbe radovljiške upravne enote o priglasitvi del začelo letos spomladi preurejati 35-metrskc skakalnico v 60-metrsko, ob njej pa graditi še 30- in 15-metrsko. Javni zavod Triglavski narodni park je najprej za obnovo dal pozitivno mnenje, potem ko je ugotovil, da poseg presega meje dogovorjene obnove, in da gre za novogradnjo večjih skakalnic s samovoljnim spreminjanjem pobočja in odva-žanjem gramoza, pa je mnenje zaradi "očitnega primera izigravanja, samovolje in neodgovornosti" preklical. Občina Bohinj je od radovljiške upravne enote zahtevala obnovo postopka za pridobitev dovoljenj in hkrati, ne da bi občinski svet o tem posebej sklepal, po "logiki stvari" do razpleta odložila predvideno občinsko sofinanciranje. Urbanistični inšpektor je ugotovil, da poseg ne pomeni obnove, ampak novogradnjo, za katero bi investitor moral pridobiti lokacijsko dovoljenje, in je športnemu društvu izdal odločbo o vrnitvi gradbišča v prvotno stanje. Društvo se je sredi julija na odločbo ministrstva za okolje in prostor pritožilo, pred kratkim pa je s pisno informacijo obvestilo krajane o zapletih z gradnjo skakalnic. "To je le ena od iger TNP" V informaciji med drugim piše, da je to "le ena od iger Triglavskega narodnega parka z Bohinjci oz. s prebivalci Stare Fužine in Studorja" in da je za zmedo poskrbel tudi občinski svet, ki je poleg zahteve po reviziji postopka sprejel tudi sklep o prepovedi vseh izplačil športnemu društvu. Bohinjci bi pri gospodarjenju s prostorom morali dobiti več pristojnosti, menijo v društvu in poudarjajo, da se jim ne zdi pošteno, da se "pri bitki za upravljanje s prostorom med občino in upravno enoto lomijo kopja na plečih mladine oz. športnega društva". Ker v društvu želijo čimprej dokončati skakalnice, preostale površine pa ozeleniti, hočejo z zborom krajanov od občine dobiti obljubljeni in v proračunu rezervirani denar.Doslej so dokončali hrbtišče skakalnice in ga delno zavarovali pred morebitnimi nalivi, naprej pa zaradi pomanjkanja denarja niso mogli več delati. Vse navedbe društva niso točne Ker je v informaciji športnega društva nekaj netočnosti ali neresnic, ki mečejo slabo luč na občino in občinski svet, je svet na seji prejšnji teden sklenil, da mora občinska uprava pisno seznaniti krajane Stare Fužine s sprejetimi sklepi in z uradnim postopkom, ki je potreben za gradnjo skakalnic. Svetnike je najbolj motila neresnična navedba, da naj bi svet na seji 4. junija sprejel sklep o prepovedi vseh izplačil športnemu društvu. Iz zapisnika te seje je namreč razvidno, da je tedaj sklenil dvoje: prvič - da občinska uprava zahteva obnovo postopka za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, in drugič - da svet zahteva od upravne enote presojo ustreznosti ravnanja upravnega delavca Poldeta Benedika. • C. Z. SflVNfl m SOlflRIJ TT AEK maja, SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 247-03» I VELIKA IZBIRA POHIÍTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAÍÍEÇA DOMA ! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOgi! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure 064/221133 TELOVADBA NZA NOSEČNICE ENERGIJSKI NAPITKI Seja občinskega sveta občine Jesenice Fiprom naj bi se postavil na noge do leta '98 Letošnje poslovanje Fiproma na enakem nivoju kot v preteklem letu. - Številni problemi na področju socialne politike. Jesenice, 1. oktobra - Na zadnji, 20. seji občinskega sveta občine Jesenice je bila svetnikom predstavljena družba Slovenskih železarn Fiprom. Ta čas dosega družba povprečno 350 mio tolarjev prodaje mesečno, polovico v izvozu, polovico na slovenskem tržišču in na tržišču nekdanje Jugoslavije. Družba se ta čas nahaja v fazi celovite sanacije. Zaradi umirjanja povpraševan-ja na trug in velike konkurence, je rezultat poslovanja v letošnjem letu približno na ravni lanskoletnega. V primerjavi s preteklim letom je namreč Fiprom dosegel odstotek večjo realizacijo, vendar z dvanajst odstotkov manj zaposlenih. Rezultat poslovanja družbe je še negativen, po pričakovanjih jih čakata še relativno težki prihodnji dve leti, pričakovana prelomna točka pa je v letu 1998, ko naj bi dosegli pozitivno poslovanje in v nadaljevanju izboljševali svoj položaj. Zaradi konkurence z vzhoda je del Fipromovih proizvodov z nizko vrednostjo in nizko stopnjo predelave izgubil aktualnost. Ta čas je v teku čiščenje proizvodnega programa ter uvajanje nove strukture in tehnologije. V letošnjem letu bodo tako proizvedli 47 odstotkov varilnih materialov, 28 odstotkov vlečene žice, 18 odstotkov vlečenega jekla in 5 odstotkov žebljev, v prihodnjih desetih letih na načrtujejo spremembno strukture proizvodnje, ki naj bi dosegala 77 odstotkov dodaj nega materiala za varjenje in 23 odstotkov vlečene žice in palic. Dolgoročni cilj Fiproma je tako 70 odstotkov prodaje v izvozu, 150 tisoč DEM prodaje na zaposlenega in 37 tisoč DEM dodane vred; nosti na zaposlenega. Da bi te cilje uresničili, bodo potrebna vlaganja v nove investicije in tehnologije -14 mio DEM do leta dva tisoč in 16 mio dem do leta 2005. Svetniki so na zadnji seji obravnavali tudi poročilo o stanju in predloge o nadaljnji socialni politiki v občini. Ugotovili so, da je občina Jesenice ena od občin, ki imajo na področju socialne politike veliko problemov. Zato so v občini oblikovali poseben dokument o socialni politiki v občini; s katerim občina določa dogovorjene aktivnosti in načrtuje ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje zaposlenosti in preprečevanje ter reševanje socialne porblema-tike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Dogovorili so se še da se bodo odslej intenzivneje ukvarjali tudi z za zadaj še nerešeno problematiko duševno prizadetih občanov. • M.A. Ceste z zimsko službo in dimnikarstvo Kamnik, 30. septembra - Občinski svet je na zadnji seji obravnaval osnutke odlokov. Bilo je sicer nekaj nejasnosti in kazalo je celo na zaplete, ko so na seji občinskega sveta minuli teden razpravljali o osnutkih odlokov o gospodarjenju z javnimi potmi, dimnikarstvu in zimski službi. Vendar so se nazadnje sporazumeli, da mora predlagatelj, v tem primeru župan, upoštevati pripombe pri oblikovanju predloga. Pri cestah je bilo največ pripomb glede upravljanja oziroma kategorizacije ter s tem v zvezi tudi glede zimske službe. Med bistveni; mi pripombami je bila tudi, da so kazni prenizke. Vrsto nejasnosti pa je treba razčistiti v predlogu tudi glede koncesij na področju opravljanja dimnikarske službe. Pri ureditvi zimske službe pa je bila med pripombami tudi. da je odlok pisan nekomu na kožo. Sprejetje odloka o ureditvi je toliko bolj pomembno> ker je v občini 170 kilometrov lokalnih in =e enkrat toliko nekategoriziranih cest, ki jih ima na skrbi občina. • A. Ž. V Krajevni skupnosti Trebija letos obnavljajo ceste Temne ceste med zelenimi travniki Letošnje leto v Krajevni skupnosti Trebija mineva v znamenju rekonstrukcije cest, za levji delež sredstev pa so, kot je na podeželju skorajda običaj, morali poskrbeti krajani sami. Trebija, 30. septembra - Po kar dolgih letih nekakšne zaspanosti so letos ceste v skorajda vsej Poljanski dolini oživele. Ponekod že precej načeta magistralka je dobila novo prevleko. Pravzaprav ne samo magistralka. Popotniku v avtomobilu, ki se pelje skozi dolino, ostane marsikaj prikrito. Tudi v Krajevni skupnosti Trebija. Odločitev krajanov, da začnejo urejati ceste je že moč opaziti v čisto konkretni obliki - novem asfaltu in zemeljskih delih. O obnovi cest smo se pogovarjali s predsednikom Krajevne skupnosti Trebija Božom Žunom. Letos so uspeli obnoviti kar tri ceste: Trebija - Jazbec - Fužine, cesto v Podgori pri Božnarju in pa del magistralne ceste Gorenja vas - Trebija do Boštjana. Kot je na podeželju pravzaprav običaj, so za večino potrebnih sredstev, in sicer kar sedemdeset odstotkov zagotovili krajani. Zgolj za ilustracijo - prispevki krajanov se gibljejo od treh pa do dvajset tisoč nemških mark po hiši. Višina prispevka je odvisna od dolžine ceste in pa od plačilne zmožnosti posameznikov. Ostalo tretjino bo prispevala občina, milijon in pol tolarjev je Trebijcem obljubila tudi država iz kvote namenjene odročnim krajem. Ko sem se po skoraj črnem asfaltu vozil po Fužinah, sem ("■Mi Bogo Ž un se ustavil pri Mariji Kokalj. Tema pogovora - njihova nova cesta. Marija kot seveda tudi vsi sosedje so z njo zelo zadovoljni. Dosedanje težave ob nalivih in v zimskem času bodo odslej preteklost. Kot smo izvedeli je od pobude po ureditvi ceste pa do njene uresničitve preteklo relativno malo časa. Vsi sosedje so se z obnovo strinjali, prav tako pa vsi plačujejo razumljivo," je razmišljal svoj delež in se vsem, ki so Franc. cestišču. Franc je pravzaprav rasel s cesto. V mladosti je bilo do hiše moč priti edinole s fičkom, ob suhem vremenu morda še s traktorjem. Cesto so nato nekoliko razširili, jo sproti krpali, prihodnje leto pa bodo dočakali tisto tap-ravo cesto. "Stari ljudje so modrovali, da je za življenje nujna elektrika, voda in pa cesta. Elektriko imamo, vodo zajemamo v svojem zajetju, cesta 'pride' prihodnje leto. Vmes smo dobili tudi telefon, tako da bomo tudi pri nas živeli današnjim časom primerno. Edino, na kar ob tem lahko pomisli človek, je zapostavljenost podeželja. Obnova ceste v mestih stanovalcev finančno skorajda ne prizadene. Asfaltiranje ceste na podeželju pa hišo stane toliko in toliko tisoč nemških mark. Ob tem, da tako eni kot drugi plačujemo davke in ostale prispevke. Po drugi strani pa so naše samo- Franc Oblak dva tolarja od krajanov. Poudarek je na vsaj, v večini primerov pa je razmerje precej boljše - na strani krajanov seveda. Ob skorajšnjem zaključku letošnje gradbene sezone pa v Krajevni skupnosti Trebija žče delajo načrte za pri- prl obnovi sodelovali lepo zahvaljujejo. Za razliko od Kokaljevih pa bodo pri Oblakovih na svoj asfalt morali še nekoliko počakati. Franc Oblak se bo do svoje kmetije po asfaltu lahko pripeljal prihodnje leto. A bo že letošnjo zimo pot po tako v državi kot tudi strmi cesti precej lažja - občinah velja tisto geslo, da trenutno gradbeni stroji kon- na tolar državnega (občins- čujejo pripravljalna dela na kega) denarja pntečeta vsaj prispevno zbiranje denarja po hodnje leto. Asfaltno prevle-svoje vendarle vsaj delno ko bosta dobili cesti Fužina - Mrovla in pa Trebija - Budgej in pa začetek izgradnje vodo-Kot ie ob takšnih projektih voda do kmetije pri Humov-na podeželju običaj, pogovor cu. Dokončnega seštevka, prej ali slej nanese na omen- koliko bo vse to stalo v jeno temo. Res je, za tako ali Krajevni skupnosti zaenkrat drugačno gradnjo ali obnovo že nimajo. Za boljšo predsta-so v večini primerov podeže- vo pa povejmo, da je samo lani skorajda prisiljeni v zbir- priprava za asfaltiranje ceste anje denarja. Pravzaprav pa Fužina Mrovla stala 11 mili- jonov tolarjev. Računi za asfaltiranje te in drugih cest še pridejo... • U. Špehar a tržiške tovarne obutve Peko se nadaljuje Manj delavcev, nižji poslovni stroški Predsednik uprave podjetja je napovedal nadaljnje odpuščanje delavcev. Oktobra in novembra bo ostalo brez dela med 400 do 500 ljudi. Tržič, 1. oktobra Po izločitvi obrata v Ormožu je v Peku ostalo 1650 delavcev, od teh 270 v Trbovljah in več kot 70 v Benediktu. Vodstvo uprave podjetja ugotavlja, da je razvejana organizacijska sestava prilagojena večjim pretokom materiala, zato bodo število zaposlenih zmanjšali v dveh mesecih za približno četrtino. Do konca leta naj bi oklestili prevelike stroške in začeli poslovati brez izgube. Velik del Pekovih težav je povezan z razpadom nekdanje države, po katerem je podjetje izgubilo za 54 milijonov nemških mark premoženja in terjatev. Ze prejšnje vodstvo je izkoristilo vse Po zagotovilih predsednika Pekove uprave Andreja Ferčeja bodo delavci dobili avgustovske plače danes, 1. oktobra 1996. Trenutno znaša poprečna plača v podjetju približno 54.000 tolarjev. Izplačilo regresa so opravili le delno; doslej so razdelili po 45 tisočakov gotovine, še približno toliko pa naj bi delavci dobili negotovinskega Izplačila v Pekovih bonih. Ob sindikata v podjetju sta z odobravanjem sprejela informacijo o izplačilu avgustovskih plač in sta z njo seznanila zaposlene v tovarni. J prodaji izdelkov; čeprav se je količinsko zmanjšala v primerjavi z lani za več kot 5 odstotkov, pa se je vrednostno celo povečala. Donosnost prodaje na tujem je sicer slabša kot doma; s možnosti pridobivanja bančnih posojil firmama Afis in Beneton so se že na osnovi zastavitve premoženja. Žal dogovorili za posle v prihodnji sezoni, je od približno 25 milijonov DEM ameriški Rockport pa je zaradi pre-kreditov večina kratkoročnih; le za en visokih cen znižal naročila, milijon so posojila dolgoročna. Ob Temeljna usmeritev sanacijskega takih razmerah se je nova uprava programa podjetja je, da bodo obdrža- februarja letos znašla v dokaj nezavidljivem položaju, je pojasnil predsednik Andrej Ferčej na izredni seji tržiškega občinskega sveta prejšnji teden. Pridobivanje novih posojil sploh ni bilo več mogoče, razen tega pa je bilo treba doseči z bankami dogovor o reprogramiranju prejšnjih kreditov. Zenkrat so bila pogajanja le delno uspešna, saj miruje samo glavnica, obresti pa ostajajo veliko breme za li le donosne posle. Opustitev tako imenovanih "lon-poslov" je terjala zmanjšanje delovne sile. Najprej so izločili iz družbe Pekov obrat v Ormožu. Drugi ukrep so usmerili v zniževanje režijskih delavcev, kar pa še ne zadošča za občutno znižanje stroškov. Zato je edini izhod nadaljnje odpuščanje delavcev, ki jih ne potrebujejo. Tako bodo oktobra in novembra letos zmajšali število zaposlenih od 1650 na približno 1200, ob tem pa bodo tekoče poslovanje še naprej. Ker jih je morali odpraviti tudi problem okrog vsak mesec približno za pol milijona 30-odstotne odsotnosti z dela. nemških mark, bi s tem denarjem pokrili približno četrtino potrebne vsote za brutto plače. Težav nimajo samo z izplačili plač, ampak tudi pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali. Zaradi pomanjkanja denarja so prisil- , jeni nabavljati prek posrednikov, kar državo našli skupen jezik pri iskanju I §e povečuje stroške poslovanja. Maja možnih rešitev. Kot sta ugotovila i in junija so težave pri nabavi materi- predstavnika obeh sindikatov v pod-I alov povzročile tudi zastoje v proiz- jetju, vodstvo he sme pozabiti na S vodnji. Bolj spodbudni so podatki o delavce kot enega od pomembnih Predsednik Ferčej je napovedal, da bi ob takih ukrepih do konca leta znižali stroške poslovanja, v prihodnjem letu pa naj ne bi več delali z izgubo. Možnost bodočega obstoja podjetja vidi le, če bodo z bankami in partnerjev v dogovorih. Sindikata sta že nekajkrat preprečila najhujše, to je prekinitev dela. Nihče ne more zagotoviti, da bo tako tudi v prihodnosti, če bodo izplačila plač zamujala in bodo druge pravice ostajale samo delno uresničene. • Stojan Saje Meddraštveno tekmovanje v Kamniku Kanik, 30. septembra - Gasilska zveza Kamnik je v soboto in nedeljo na stadionu v Kamniku pripravila tradicionalno tekmovanje ekip iz Prostovoljnih gasilskih društev v občini Kamnik. Iz 17 društev je tekmovalo okrog 70 ekip. Najboljši so bili pri pionirjih: 1. Nevlje, 2. Križ, 3. Tunjice; pionirke: 1. Nevlje, 2. Kamnik, 3. Zgornji Tuhinj; mladinci: 1. Srednja vas v Tuhinju, 2. Kamnik, 3. Zgornji Tuhinj; mladinke: 1. Srednja vas v Tuhinju, 2. Zgornji Tuhinj, 3. Sela; člani A: 1. Srednja vas I, 2. Križ in 3. Srednja vas III; članice A: 1. Sela, 2. Kamnik, 3. Motnik; člani B: L Križ, 2. Kamnik II, 3. Kamnik I; članice B: 1. Kamnik, 2. Svilanit; veterani: 1. Nevlje, 2. Kamnik. Vodja tekmovanja je bil poveljnik Gasilske zveze Kamnik Jože Brleč, najboljše ekipe pa so dobile pokale. * A. Ž. Na Orehku začeli graditi osemletko Olajšanje za otroke, starše in učitelje Ta teden je Gradbinec začel graditi osemletko na Orehku, ki naj bi jo odprli naslednjega septembra. Kranj, 1. oktobra - Pred dobrima dvema desetletjema je na Orehku, tako kot v tistem obdobju še v nekaterih krajih takratne kranjske občine, zrasla štirirazredna osnovna šola, podružnica Selja-kove matične šole v Stražišču. Podružnica je zajela otroke z Orehka, iz Dru-lovke in z Brega, ki so po štirih letih nadaljevali šolanje v Stražišču. Tako je še letos, predvidoma z začetkom naslednjega šolskega leta pa bodo orehovski šolarji tudi predmetno stopnjo obiskovali v domači šoli. Mestna občina Kranj, ki z državno pomočjo gradi osemletko na Orehku, je za gradbena dela po javnem razpisu izbrala kranjskega Gradbinca. Stroji so zabrneli v ponedeljek. V novi osemletki bo prostora za okrog 500 otrok iz vasi ob Savi, to je od Orehka do Mavčič, ki zdaj obiskujejo višje razrede v Stražišču. S tem bodo matično šolo, najštevilnejšo na Gorenjskem, razbremenili za približno 250 otrok, osemletka na Orehku pa bo ob dopoldanskem pouku lahko razvijala tudi raznolike izvenšolske dejavnosti, ki so zdaj zaradi prostorske stiske in dvoizmenskega pouka v stražiški "tovarni znanja" okleščene na minimum. Šola na Orehku bo skupaj z opremo, telovadnico in adaptacijo sedanje podružnice (večnamensko dvorano oziroma telovadnico bodo preuredili in s tem pridobili dve dodatni učilnici za razredni pouk) veljala predvidoma 468 milijonov tolarjev. 210 milijonov tolarjev naj bi k računu prispevala država. Staro šolo bodo adaptirali po dograditvi osemletke. Da je gradnja upravičena, dokazujejo predvsem številke. V matični šoli v Stražišču je v tem šolskem letu že 1445 otrok v 69 oddelkih in 25 učilnicah, število učencev iz leta v leto še naprej narašča, tako da bi v naslednjem šolskem letu - če osemletke na Orehku ne bi zgradili - že morali kršiti normativ števila učencev v posameznem oddelku. Gradbeni stroji, ki že kopljejo travnik ob podružnici na Orehku so jamstvo, da osemletka na Orehku do prihodnjega septembra bo. 202 učencema, ki zdaj obiskujeta podružnico, se bo torej čez slabo leto pridružilo še okrog 250 učencev z višje stopnje. Nova osemletka bo olajšanje za otroke, njihove starše in učitelje. • H. Jelovčan Zlati jubilej lovskih družin Begunje, Žiri, 30. septembra - Letos, ko po večini lovske družine na Gorenjskem proslavljajo 50-letnico organiziranja v družinah, so konec prejšnjega in minulega tedna proslavili zlati jubilej tudi lovci v Lovski družini Begunjščica in lovci v Lovski družini Žiri. Lovci v LD Begunjščica so proslavo sklenili s srečelovom in lovskim krstom, v Žireh pa so konec minulega tedna na proslavi podelili priznanja in odprli potem se razstavo likovnih del ter dejavnosti z lovsko tematiko v galeriji DPD Svoboda Žiri. Priznanje so podelili ustanovnemu članu Vinku Žaklju, občini Žiri, Etiketi Žiri in LD Gorenja vas, Sovodenj, Rovte, Dole, Poljane in Zvezi lovskih družin Gorenjske. V Begunjah in v Žireh je nastopil tudi škofjeloški lovski pevski zbor, v Žireh pa so nastopih tudi domžalski rogisti. O delu bomo več pisali v Gorenjskem glasu v petek. A. Ž. Bohinjsko srečanje arhitektov, urbanistov, krajinarjev... Arhitekturno urbanistična delavnica Bohinjska Bistrica • Jutri, v sredo, se bo v Bohinju začela arhitekturno urbanistična delavnica, v kateri bosta občina in skupina ustvarjalcev poskušali pripraviti usklajene in strokovne podlage za prostorski razvoj, ki ne bi bil samo trajnosten, ampak tudi trajen in celovit. To bo srečanje arhitektov, urbanistov, oblikovalcev krajine, umetnostnih zgodovinarjev, kulturnih ustvarjalcev in drugih z Bohinjem in njegovimi prebivalci. Strokovnjaki z različnih področij bodo proučili glavne probleme ter razvojne možnosti za ves Bohinj in za vsako vas posebej. Arhitekturno urbanistična delavnica bo s tridnevnim premorom (od ponedeljka do srede) trajala vse do prihodnje nedelje. Odprli jo bodo jutri, v sredo, ob 18. uri v kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, kjer bodo za to priložnost pripravili razstavo starih razglednic in otroških risb na temo Bohinja, po uvodnih predavanjih z diapozitivi pa bo tudi pogovor. V času delavnice bo v hotelu Kompas v RibČevem Lazu tudi več predavanj, pogovorov in kulturnih dogodkov, v nedeljo, 13. oktobra, ko bo zadnji dan delavnice, pa bo še predstavitev in zagovor ustvarjenih del ter razstava. • C.Z. MILAN ERŽEN s.p. Nudimo vam: RENAULT - servisne storitve (tudi v garancijskem roku) - avtokleparske storitve - prodajo vozil in originalnih nadomestnih delov OBRATOVALNI ČAS: SERVIS IN TRGOVINA GRENC 19 Škofja loka Tel: 064/634-153 Fax: 064/632-211 VSAK DAN OD 8. DO 17. URE TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM KOSTANJ (FRELIH) ZMIMEG 50, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel,: 621-765 hI IZSEKOVANJE PAPIRJA HAFNER Tomaž Hafner Frankovo nas. 85, 4220 škofja Loka Tel./fax: 064/632-220 IZSEKUJEMO EMBALAŽO IZ PAPIRJA, KARTONA, VALOVITEGA KARTONA IN SIVE LEPENKE. RAZVOJI IN PROIZVODNJA STROJNE OPREME 4220 ŠKOFJA LOKA, PARTIZANSKA 6 _Tel.;/Fax: 064/620-036_ JANEZ JELENC Trgovini HRUŠKA Cankarjev trg 1 in Šolska ulica 2 tel.: 064/620-489 nvo d.o.o. trgovina, proizvodnja, storitve 4220 Škofja Loka Podlubnik 203 tel./fax: 064/622-713 /mjben STUDJO VELJKJIV1J idej*™ Studie DESIGN DEMŠAR, ni. t fu 0*4 «-44-ÏMMI-2I Iisini, rtlitttiiit ii hniU ccltstiil $tM, prtsptkt« ii i-.tilrn sptktn tiskirii v rn/Jífi FUèíí/sh so í/sr Uucit simjrji SflMOPOSTR€ZBn TRGOVINA IN MCSNICR DAME BOGATAJ Šolska ulico 14, ŠKOFJR lOKfi Tel.:(Q64)622-W5, doma 620-579 SERVIS ammé^jf^ nt DUŠAM JERALA C/lA\Vv' VIRMAŠK 70, ŠKOFJA LOKA, TEL.; 064/631 240 PRODAJA, MENJAVA, CENTRIRANJE, VULKANIZIRANJE, REKLAMACIJE OUM, OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZIJ ^^w-^^s-^S^v—S V—-*>s^J SEMPERTI MICHELIN GOODYEAR YOKOHAMA Take in drugačne o škofji Loki in njenih prebivalcih Če kdo da predlog, ga raztrgamo in predlagamo še triindvajseto varianto "Ločani smo znani po tem in ni čudno, da se ne moremo dogovoriti za nobeno stvar," je bilo samokritično povedano na tokratni debati Gorenjskega glasa na obisku. Človek dobi občutek, da je Škofja Loka premajhna, da bi bila veliko mesto in prevelika, da bi se lahko dogovorili in to in ono tudi naredili, kot se pogosto zgodi na vasi. Seveda se tudi danes marsikaj postori, še več pa ostaja za drugič... Škofja Loka - Dobili smo se v prostorih krajevne skupnosti, po zadnji razdelitvi pravzaprav dveh krajevnih skupnosti, Mesto in Kamnitnik. Jaz, tajnik omenjenih KS in glavni mestni komunalec Janez Poljanec, predsednik KS Kamnitnik Boris Čajič, strokovni delavec v Turističnem društvu Škofja Loka Marko Pleško in predstavnik občanov Spodnjega trga oziroma njihovega Kluba krajanov Lontrg Janez Sušnik. V zadnjem letu so v obeh KS izvedli dvanajst pomembnejših investicij, za katere so skupaj potrošili skoraj 50 milijonov tolarjev. "Občina je po štiridesetih letih metle za čiščenje ožjega dela mesta celo kupila pometalni stroj," je v šali dejal Janez Poljanec Pa ne, da bi bilo vedno krivo pomanjkanje denarja, le Ločani se ne morejo zmeniti za nobeno stvar. Pa toliko bi že lahko naredili in tudi marsikaj imeli. Dve KS za eno in "Kapucinsko predmestje" "Ožje mestno jedro občine Škofja Loka bi moralo biti celovito, zato smo že takoj na začetku predlagali tudi eno, enotno KS, ki bi se recimo imenovala Škofja Loka - Center," je uvodoma dejal Boris Čajič: "Predvsem bi bilo bolj racionalno, pa tudi prihranili bi. Če samo pogledamo stroške za zimsko komunalno službo, ki so v mestu precej visoki. Ampak, kot da se občinarji bojijo močne krajevne skupnosti." "O tako imenovanem projektu "Kapucinsko predmestje" bi malo povedal," je nadaljeval Boris Čajič. Začelo, da se je leta '90, ko so bile v Ljubljani naročene študije o bodoči podobi območja med Kidričevo pa tja do Stare Loke. Projekta se je prijelo ime "Kapucinsko predmestje", bilo je že kup javnih razprav, od vseh projektov in idej pa seveda še danes ni bilo nič. Tako še vedno ni rešeno vprašanje nekdanje Odeje, niti parkirnih prostorov in nekdanja vojašnica, saj tudi tu Škofjeločani ne pridejo do nekega konkretnega dogovora, kaj naj bi tam bilo, zdravstveni dom, šola, športni center... "Tam bi morali zgra- Od leve proti desni: Marko Pleško, Boris Čajič, Janez Sušnik in Janez Polanec. tržnice, niti ni smiselno izrabljen prostor za hotelom Trans-turist. Hkrati pa je bilo ponovno odprto staro pokopališče, od idej, da bi ga zravnali in naredili spominski park (kot v Stražišču pri Kranju), pa spet ni bilo nič in od aleje častnih Škofjeločanov tudi ne. Precejšen del zemljišč omenjenega obmročja po denacionalizaciji spet pripada nekdanjim lastnikom Dolenčevim. Tu je primer pogorišča nad Šolskim centrom Poden. Lastnica se je pripravljena pogovarjati glede omenjenega prostora, kjer bi lahko v bližnji prihodnosti bil poslovno trgovski center, stanovanja, primernejše prostore bi potrebovalo sodišče, že dolgo se vlečejo razprave okrog knjižnice... Baje, da je lastnica celo rekla: "Ko jaz umrem, bo za menoj dedičev deset in vprašanje je, kako se boste dogovorili potem." Nadalje je v tem predelu problematična Znani Škojjeločan Jan Plestenjak, veliki ljubitelj kremnih rezin, je reden gost Kavarne - slaščičarne Homan. SLAŠČIČARSTVO JEŽEK >ETE ©emí™ m Mm - izrednega okusa - vseh vrst in oblik - za vse svečanosti rojstni dnevi, obletnice, poroke,... Krmelj Marija s.p., Grajska pot 6, Škofja Loka, tel.: 622-285 diti bazen," je dejal Janez Sušnik in ostali so mu pritrdili, pa čeprav bi ga potem (>okrili šele čez sedemnajst et. "Na eni izmed javnih obravnav okrog omenjenega projekta se je oglasil znan nekdanji športnik g. Vladimir Žužek in dejal: "Kot star Ločan vas prosim, čuvajte mi ta stadion za športne in rekreacijske potrebe občanov," se spominja Čajič. "Ampak v Loki smo znani po tem, da kadar nam kdo da predlog, ga raztrgamo in naredimo še triindvajseto varianto." Marko Pleško s turističnega društva je ob tem menil, da je res sramota, da Škofja Loka nima večjega urejenega prireditvenega prostora, za kar bi bilo območje nekdanje vojašnice zelo primerno. "Res pa je, da smo, odkar je vojska zapustila vojašnico v njej tudi že marsikaj postorili," je dodal Janez Poljanec. 0 tresočem se Lontrgu Marko Pleško je v škofji Loki pravzaprav kar nekaj takih "črnih točk", okrog katerih ni in ni dogovora. Kranjski Merkur, katerega trgovine so v Škofji Loki na večjih lokacijah že dolgo zainteresiran zgraditi blagovnico, tudi okvirna lokacija je baje že znana, a kaj ko zopet ni dogovora. Podobno je baje z Bandagom, ki bi pravta-ko rad investiral v Škofji Loki. Po Sušnikovih besedah je bistveni problem v tem, da ko se o določeni ideji razve naokrog, je tisti, ki naj bi bil pri tem kakorkoli prizadet že v luft. Takoj pride do odbora občanov in še preden je kaj spravljeno na papir, je zadeva že 100-odstotno minirana. Kaj pa loška obvoznica v Poljansko dolino? "To, kar se ob prometnih konicah dogaja na Poljanski cesti pri občini, težko kje vidiš. "Napaka je, da govorimo o loški obvoznici, v bistvu pa gre za regionalno cesto št. 319 za Primorsko, saj imamo v Škofji Loki le odcep te ceste in nič več," je menil Janez Sušnik. Ampak Poljanci pravijo, da je vaša, da obvoznico potrebujete Škofjeločani, mu ugovarjam. "Seveda jo potrebujemo, istočasno jo potrebujejo tudi Idrija, Tolmin. Bovec, saj je to njihova najbližja pot iz centra Slovenije oziroma Ljubljane. Tu bi se naš župan moral dogovarjati z župani občin Poljanske doline, Cerkna, Idrije, Tolmina, Bovca. Vse občine pa bi potem morale skupaj nastopati v Ljubljani." Moji sogovorniki so me seznanili še z eno zanimivostjo, cesta čez Spodnji trg ima status regionalne ceste šele kaka dva meseca. Da je bila vse dotlej regionalna cesta za Poljansko dolino tista tel Mestni trg, ki je že petnajst, dvajset let. Kar nisem mogej verjeti, da je včasih po Blaževi ulici vozil avtobus, in da je bila pred današnjim turističnim društvom bencinska črpalka. "Cisterne so še vedno pod trgom in granitne kocke pod asfaltom tudi," je povedal Janez Poljanec. "Cesta je vsekakor glavni problem Škofje Loke, gledano tudi s turističnega vidika-Poleti, ko veliko turistov pride na ogled mesta z avtobusi, za katere so parkirišča na prostoru pod Tehnikom, se le; ti morajo dobesedno prebijati čez prometni Spodnji trg proti Mestnemu..." je o povezavi cestne problematike meni} Marko Pleško: "Tako Mestni kot Spodnji trg tvorita celoto starega mestnega jedra, ki je bilo včasih za obzidjem. Pr&v oba trga kot celota bi morala biti zaprta za promet." "Bom kar svoj primer predstavil," je dodal Janez Sušnik: "Na Spodnjem trgu imam hišo in kadar kaj večjega pripeljem domov, garaže v hiši ne morem imeti, avto ustavim na sredi ceste, pri?' gem vse štiri smernike ifl znosim v hišo. Na Spodnjem trgu pa se naredi kolona." Boris Čajič pa je k škofjeloškemu turizmu dodal tudi dejstvo, da se dogaja, da je ura deset in minuta, pa že stanovalci tarnajo, češ da ne morejo spat. In to ob koncertih, kot so bili letos tisti Pod Homanovo lipo, koncertih, kjer ne gra za pijančevanje in lumparije-Prireditve Pod Homanovo lipo so vsekakor dobrodošla poživitev mesta, saj je p°" membno, kot pravi Mark° Pleško, da se v starem mestnem jedru dogaja čimveč takih m podobnih stvari. ReS pa je, da se vedno pritožujejo isti, zato ne gre vseh metati v en koš, nasprotno, večin8 meščanov take in podobne prireditve podpira." Vahtniea, nekdanji Partizan, tlakovanje trgat kanalizacija Leta in leta že potekajo pogovori okrog primernega tlakovanja Mestnega trga, & je sicer nekoč Že bil "v kock* ah", pa so pozneje čez prevlek* li asfalt, ki se poleti segreje i? je na trgu kot v konzerv?-Potem je tu nekdanja vahtm* ca, mogoče celo največja loŠ*3 sramota, ki se vztrajno podira, občina in lastnik hiše Alpetom pa se nikakor ne moreta dogo* Torek, L oktobra 1996 NA OBISKU V ŠKOFJI LOKI 7. STRAN • GORENJSKI GLAS voriti. Očem nekoliko manj vidna pa je telovadnica športnega društva Partizan, na srečo umaknjena s prve linije, saj se nahaja za kinom Sora. "V športnem domu Partizan se je nekoč odvijalo družabno in športno življenje mesta, vse tja do leta 1978," je poudaril Janez Poljanec, kolega Boris Čajič pa dodal, da je pred leti prenovljeni Loški oder v primerjavi s Partizanom veliko manjši. Se ena od velikih črnih pik Škofje Loke je vsekakor divja kanalizacija, pri kateri ne pomaga nobena čistilna naprava. Saj ožji del mesta sploh nima enotne kanalizacijske cevi. In ko smo že pri vodi, poplave leta '90 očitno niso bile dovolj močno opozorilo, saj je od takrat bilo že veliko odborov, takih in drugačnih sestankov, izdelane so bile študije za rešitev problematike sotočja obeh Sor, pa spet nič. "Ampak izgovori, da se Ločani ne morete dogovoriti, ne bodo Pomagali kaj dosti?" sem po-sitnaril. "Mislim, da v Loki manjka še nekaj entuziastov, ki bi vse skupaj pokrenili, ljudi, ki bi se stoodstotno posvetili projektom, o katerih Že ves čas govorimo. Stoodstotno posvetili in grizli, grizli...," je dejal Janez Sušnik in imeli potrebno Politično podporo, je dodal Janez Poljanec. Tako kot se je pokazala ob organizaciji letošnjega praznovanja 90. obletnice športa v Škofji Loki, ki bo v začetku decembra. "Všeč mi je, da so se skupaj zbrali tako "tardeči kot tačrni" torej združili sile za skupno stvar, ne glede na Ïoliticno pripadnost," je bil onkreten Boris Čajič. Če bi tudi druge stvari urejali na ta način, bi v Loki marsikaj naredili, smo skupno ugotoviti. "Z vsako zadevo začnemo preveč vrtičkarsko. Eden ima eno, drugi drugo dokumentacijo, nobeden pa ne pozna vseh variant. Tako vsak zagovarja svoje. Skupnih predlogov ni, ni skupnega sodelovanja," je razmišljal Janez Sušnik: "Nasprotno pa smo dokazali na Spodnjem trgu. Ne, da bi se hvalil, ampak sami smo stopili skupaj, sklenili, da bomo imeli javno razsvetljavo, priskrbeli sredstva za pokritje materialnih stroškov, vsa dela pa smo opravili sami." Tudi ostali so soglašali, da so prav meščani Spodnjega trga najbolj povezani med seboj, saj tam bolj ali manj bivajo domačini, ki so v svojih odločitvah zelo homogeni. "Samo s Spodnjega trga nikoli ne pokličejo na KS, da bi jim prišel kdo skidat sneg," je v šali dejal Janez Poljanec. Še o marsičem smo se pogovarjali oni dan v Škofji Loki in marsikakšna gospodarska je padla, kaj bi lahko imeli, pa tudi kaj so naredili, predvsem na komunalnem področju, a kaj ko je časopisna stran vedno prekratka. Za sklepno misel sem tokrat izbral besede Marka Pleska: ."Vse, o čemer smo se pogovarjali, je podlaga za uspešen razvoj turizma. Od ceste, do kanalizacije, do obnove hiš v starem mestnega jedra... Turizem je nadgradnja vsega tega." "Idej imamo dovolj, potrebujemo le politično in finančno podporo in seveda podporo škofjeločanov, ta je najpomembnejša. • Igor K. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v ŠKOFJI LOKL Med drugim smo na obisku delili tudi oštevilčene reklamne čepice, v dveh urah smo jih na Glasovi stojnici na MESTNEM TRGU razdelili kar 156. Glasove reklamne čepice so imenitna stvar, kadar sije sonce • in morda je tudi sončna, topla zadnja septembrska sobota delno povzročila veliko povpraševanje po čepicah, ki niso kar tako: so lahke, zračne in imajo na sebi številko, ki Je tudi na kuponu. V priložnostnem žrebanju oštevilčenih kuponov z reklamnih Glasovih čepic smo za nagrade izžrebali: kupona 024616 in 024767 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); kupona 024714 in 024726 (nagradi: Glasova reklamna majica). Vse, ki so nas obiskali na stojnici v ŠKOFJI LOKI na MESTNEM TRGU, smo tudi zaprosUi, da na kupon z reklamne čepice napišejo svoje podatke, zato k izžrebanim številkam lahko pripišemo imena nagrajenk in nagrajencev: Slavka KUSTRIN in Nataljlja PIVK -nagradni izlet; Tina JEMEC in Tone SUBIC- reklamna majica. Tudi na naslednjem obisku to soboto, 5. oktobra, v KOKRI, bomo delili oštevilčene Glasove čepice in žrebali kupone, o čemer preberite v torek! V soboto v Kokri Prihodnji obisk Gorenjskega glasa načrtujemo v Kokri, najdaljši slovenski vasi. V soboto, 5. oktobra, se bo ekipa Gorenjskega glasa med 9. in 11. uro mudila v tamkajšnji šoli, ki so jo obnovljeno prvi septembrski teden spet odprli za pouk. Če želite karkoli povedati, oddati mah oglas ali se naročiti na Gorenjski glas, pridite in se nam pridružite. Podružnica Škofja Loka, Kapucinski trg 7 telefon: 064/622-318, 064/623-117 ■ Predstavljamo vam prvo posredniško trgovino z nepremičninami v Škofji Loki z delovanjem po celotni Gorenjski. Nudimo vam: kompletne storitve pri nakupu, prodaji, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, vam svetujemo, pripravimo pogodbe ter vam stojimo bo strani do uspešno rešenega posla. Poleg tega vam preko naših pogodbenih partnerjev nudimo vse vrste gradbenih del, nadzorstvo gradenj ter vse vrste pravnih pomoči. Dobite nas v podružnici PIA NEPREMIČNINE v Škofji Loki - poslovna hiša, Kapucinski trg 7, vsak dan od 9. do 16. ure ali pa nas pokličite po telefonu: 064/622-318, 064/623-117. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, ZAKAJ SMO MED NAJBOLJŠIMI! z*........ Kavarna - slaščičarna Homan Škofja Loka v malem Ne, ne gre za miniaturno maketo škofje Loke, ki bi jo človek potisnil v žep in šel na kavo v Kavarno in slaščičarno Homan na tamkajšnjem mestnem trgu. Prav slednja pa je tista, Škofja Loka v malem namreč, saj mnogo škofjeločanov prihaja posedet in hmmm... opravit obvezni dnevni klepet, prav k Homanu. Bodisi samo na kavo bodisi na osvežilno pijačo, na kozarec vina, žgane pijače, predvsem Pa poskusit, aH so Homanovo kremne rezine se tako dobre, kot so bile nekoč. Seveda tudi ime Homan močno spominja na pretekle čase, častitljiva stara mestna hiša, ki je imela svoje slabe in dobre čase. In tudi slaščičarna v njej je bila v času svojega obstajanja bolj ali manj priljubljena. Odvisno, kdo je bil gospodar. Več kot dve leti je že, odkar si je ime Homan pridobilo novo veljavo, saj je prostore kavarne v najem vzel Kranjčan Matjaž Sedej, jo prenovil in ji uspel vdihniti tisto, kar je nekoč v njej že bilo. Vsak dan od 8. do 23. ure, tudi ob nedeljah in praznikih se pri Homanu srečujejo Škofjeločani, staro in mlado, bolj ali manj pomembni meščani in posodijo, poklepetajo ali pa zgolj opazujejo mimoidoče, ki prihajajo iz te ali one smeri, ozke ulice, od občine proti avtobusni postaji in obratno... Ja, tudi odlična lokacija daje čar kavarni - slaščičarni. Seveda pa gostje k Homanu prihajajo na odlične vsak dan sveže torte in slaščice 1 zasebne slaščičarne iz Kranja, kjer seveda poznajo tudi stare recepte za znamenite 1 Homanove kremne rezine. Žejo gostje I lahko potešijo z več kot 15 različnimi vrstami sokov, drugimi osvežilnimi brezalkoholnimi napitki, ne manjka pa tudi širok izbor "krepkejših" pijač, whiskyjev, konjakov in likerjev... Medtem ko se poleg kave in kapučina, v teh jesenskih dneh tudi že prileze čaj, naj bo pravi ali sadni, pa kakav ali vroča čokolada, medtem pa vsako poletje poskrbijo za široko izbiro sladoledov v sladolednem paviljonu, ki so ga letos skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami postavili na kavarniškem vrtu. In ko smo že pri poletju, ko se pri Homanu ustavljajo tudi mnogi tuji turisti, letos so se že drugo leto ob vikendih dogajali glasbeni večeri Pod Homanovo lipo. Znani glasbeniki in glasbene skupine so v kavarno Homan, pravzaprav pa na ves Mestni trg, privabljali množice ljudi. Ja, mnogi radi hodijo k Homanu in mnogi se srečajo prav tam, če je deževno in mraz v kavarni in kadar je toplo na kavarniškem vrtu. Povsod vam bodo prijazno postregli, no le torte, svečane, poročne, za rojstni dan..., predhodno naročite, bodisi ob obisku ali pa po telefonu (064) 623 - 047. Pekama Orehek v Škofji Loki "Tudi če sem sita, tako lepo diši, da moram vstopiti" Tako ml je pred vrati Pekarne Orehek na Mestnem trgu 40 v škofji Loki povedala starejša gospa, ki Je bila tisto sobotno dopoldne le ena Izmed mnogih, ki so vstopili v peka njo. V pekarijo ali v prodajalno kruha, peciv, slaščic...? V oboje, saj dobrote v Pekami Orehek prihajajo direktno s peči na police, Kruh je edina hrana, ki jo tako rekoč jemo vsak dan, v našem gospodinjstvu naj bi bil vedno pri roki, od Jutra do večera. Kruha človek ni nikoli sit. Že res, da pravi pregovor, da se tudi belega kruha človek prenaje, ampak, kadar je na voljo toliko različnih vrst... Saj ne, da bi se v Pekarni Orehek hvalili, da imajo najboljšega, je pa njihov kruh zagotovo nekaj posebnega. Kake štiri mesece bo tega, odkar so Škofjeločani, pa kaj Škofjeločani, po kruh prihajajo ljudje iz obeh dolin, iz Kranja, Medvod, celo Ljubljane, v Pekami Orehek dobili tisto pravo pekarno, iz katere tako lepo diši po kruhu in pecivu. Ja, tako pekarno, kakršno je poznala starodavna cehovska škofja Loka. Pekarstva sta se v Škofji Loki lotila po Gorenjskem sicer že znana peharja iz podjetja M - sfinga, d.o.o., iz Kranja. V pekarni že ob tretji, četrti uri zjutraj začnejo mesiti testo in ga pripravljati za peč, ki gre naprej direktno v prodajalno, ki med tednom svoja vrata odpre ob 6. uri in na kupce čaka vse do 18. zvečer, ob sobotah pa vas bodo prodajalke postregle med 7. in 12. uro. Dva in kadar je kupcev največ tudi trije peki bodo za vas pekli sproti, zato ne bodite presenečeni, Če boste tudi ob tretji ali četrti popoldne v vrečki nesli topel kruh, sveže žemljice in še dišeč orehov zavitek. Ampak, s ponudbo le ne bomo tako na hitro, saj v Pekarni Orehek skorajda ni da ne dobite, veliko vrst belega kruha, polbeli kruh, takoimenovani jelenko (polbeli z rženo moko), črni kruh, koruzni, pa ajdov kruh z orehi, rženi, ovseni in čebulni kruh, polno in močno zrnati kruh, francoske štruce, bige, zemlje, polnozrnate zemlje, makove in sezam pletenice, sirove štručke, stručke s šunko, trde slane preste, dvakrat na teden spečejo tudi slastno potico... Enkrat tedensko pa za vse tiste, Id so alergični na običajno moko, spečejo tudi poseben kruh iz nepše-ničnih sestavin. In ko si zažeiimo peciva za poobedek? Seveda so v Pekami Orehek poskrbeli tudi zato. Sirov, jabolčni ali orehov zavitek zagotovo niso okusni le na pogled, pa navadni in orehovi rogliči, sirovi žepki, buhteljni..., tudi mesni in sirov burek znata biti še kako dobra. Zagotovo pa so najbolj priljubljeni specialni domači piškoti, kar osem vrst jih je, katere vam stehtajo kar na kilo. "Teh prodamo zelo veliko," pravijo v Pekami Orehek. In da ne pozabim slaščic, tort, tudi po naročilu, kremnih rezin, indi-jančkov, ki jih za prodajalno pripravljajo v Kranjskem kolačku. No, tudi mleko, jogurt, maslo, širni namazi in sokovi vas čakajo na njihovih policah. Ni jih malo v Škofji Loki, ki pravijo: "Končno smo dobili pravo pekarijo." Pekarijo, v kateri vedno diši po svežem, toplem kruhu. In ne čudite se, da se kupci tudi, kadar je Pekarija Orehek nabito polna, radi postavijo v vrsto. Že vedo, zakaj se splača počakati. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Mestne občine Kranj je odprta prodajna razstava slik, ki so jih slovenski slikarji namenili projektu "Likovni umetniki za Prešernovo mesto". V galeriji Prešernove hiše je odprta galerijska razstava slik Janeza Kneza in Janeza Miša Kneza z naslovom Slike. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikar Boni Ceh. V galeriji Pungert je na ogled razstava olj Franca Feldina. Bernarda Šmia se s samostojno razstavo predstavlja v Mali galeriji likovnega društva Kranj. JESENICE - V razstavnih prostorih Kosove graščine je še do 5. oktobra odprta razstava risb "jeseniški cikel" akad. slikarja Božidarja Jakca. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini razstavlja fotografije Želj ko Car, član foto kluba Podravka iz hrvaške Koprivnice. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava tapiserij Silve Horvat. V galeriji Fara se predstavljata dva likovna umetnika: Bojan Pahor s skulpturami in Edi Sever z akvareli. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Loškega muzeja so na ogled Fotozapisi Janeza Pipana. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava otroških risb Grajske zgodbe. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Rado Dagarin - slike z naslovom Pozdrav poletju v mešani tehniki. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava izdelkov nastalih v počitniških delavnicah v knjižnici. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava 70 let skavtstva In gozdovništva v Kamniku. MENGEŠ - V galeriji Teater v Kulturnem domu razstavlja grafije akad. graf. spec. Črtomir Frelih. V galeriji Mežnarija razstavlja olja in risbe Krištof Zupet. Mala likovna kolonija v Begunjah BEGUNJE V OČEH OSNOVNOŠOLCEV Begunje, 1. oktobra • Štirinajst osnovnošolcev iz šol bivše občine Radovljica, iz Žirovnice in Koroške Bele se je v petek udeležilo male likovne kolonije, ki jo je v Begunjah v sodelovanju z galerijo Avsenik organizirala Osnovna šola F. S. Finžgarja iz Lesc. Otroci, po dva najboljša likovnika iz vsake od šol, so v Begunje prišli skupaj s svojimi mentorji, ki so jih pri delu usmerjali in pomagali z nasveti. Najprej so si skupaj ogledali Begunje z okolico, nato pa ves dan ustvarjali. Motive in tehnike so si izbirali vsak po svoje. Nekaj se jih je povzpelo na bližnji Sv. Peter, drugi so odšli do gradu Kamen, spet tretjim so se zdele zanimive stare hiše v Kraju. Likovno kolonijo je tudi tokrat vodil učitelj osnovne šole F. S. Finžgarja Roman Gašperin, ki pravi, da je prav, da galerije sodelujejo z okoljem, še posebej z najmlajšimi, nadarjenimi likovniki. Dela, ki so nastala na petkovi likovni koloniji, bodo razstavljena v Galeriji Avsenik. • M.A. RAZSTAVA SKUPNOSTI STARIH MEST V Mestnem muzeju Ljubljana je do 19. oktobra na ogled razstava Skupnosti starih mest Republike Slovenije -Pirana, Ptuja in Škofje Loke. Ta tri slovenska mesta so se pred tremi leti povezala, da bi si zagotovila boljše materialne pogoje za prenovo in oživljanje starih mest ter za izboljšanje organizacijskih in strokovnih rešitev. Ker gre za organizirano sodelovanje pri izvajanju prenove in vključevanje projektov v nacionalni program, je skupnost povabila tudi ostala slovenska mesta, kot so Tržič, stara Ljubljana, Maribor in druge, da se pridružijo skupnosti. Glavni namen razstave v Mestnem muzeju je vsekakor opozoriti državo, naj bo radodarnejša s finančno podporo za izvedbo načrtov, ki jih skromni občinski proračuni ne zmorejo. Na Ptuju bi na primer radi na Malem gradu mladinski in potujoči knjižnici dodali še študijsko v starem baročnem stilu. V Piranu načrtujejo prenovo starega Tartinijevega gledališča. V škofji Loki pa si prizadevajo obnoviti celoten grajski kompleks vključno z zelenimi površinami ter ga tako priključiti že nekaterim obnovljenim objektom v mestu, kot so Kašča, Jesharna, vodnjak na osrednjem trgu in drugo. • Katja Dolenc Likovni umetniki za Prešernovo mesto LIKOVNI UMETNIKI ZA PESNIKOV JUBILEJ Kranj - Mesec dni, morda tudi nekaj dlje kot do 27. oktobra, bo v avli Mestne občine Kranj na ogled prodajna razstava z naslovom Likovni umetniki za Prešernovo mesto. Po uspešni lanski se na letošnji prireditvi z likovnimi deli v celoti ali deloma padarjenimi pojavlja kar 44 umetnikov, med njimi največ Prešernovih nagrajencev oziroma nagrajencev Prešernovega sklada. Če morda kdo ni verjel, da utegne prodajna razstava, ki so jo lani na pobudo članov Likovnega društva Kranj, tako uspešno končati, bo vsekakor moral priti na letošnjo razstavo. Na prvi lanski razstavi je 24 likovnikov, pretežno gorenjskih umetnikov akciji Likovni umetniki za Prešernovo mesto, podarilo po eno likovno delo, letos pa je odziv nad vsemi pričakovanji. Pripravljalni odbor, ki je na tokratno prodajno razstavo povabil Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada ter kar precejšnje število gorenjskih likovnikov, skorajda ni dobil negativnega odgovora. Večina umetnikov je svoje likovno delo - največ je seveda slik, nekaj tudi plastik - v celoti podarilo, ostali pa soglašajo, da gre najmanj polovica od izkupička njihove slike v sklad, s katerim nameravajo v Kranju obnoviti nekatere objekte s Prešernovim imenom. Kranjska likovna prireditev je nekaj posebnega tudi zato, ker so vse stroške razstave • od tiskanja kataloga v nakladi tisoč izvodov, do postavitve razstave in drugega - prispevali sponzorji. Na ta način seveda v skladu ostaja denar od prodaje slik v celoti. Brez dvoma je tudi to svojevrstna promocija mesta, ki mu včasih celo očitajo pomanjkanje posluha za te zadeve. Da so umetniki naklonjeno sprejeli sodelovanje na tej prodajni razstavi, pove ne samo skoraj še enkrat večje število sodelujočih kot lani, pač pa tudi to, da se na razstavi pojavljajo imena, ki sodijo v sam vrh likovnega ustvarjanja pri nas: France Mihelič, Jože Ciuha, Janez Lenassi, Andrej Je-mec.Vladimir Makuc, Jože Tisnikar in drugi. Število bi bilo lahko še nekaj večje, saj so se umetniki prijavljali tudi po določenem roku. Ker pa je pripravljalni odbor, kot je povedal njegov predsednik Marko Arnež, gradivo za spremni katalog s predstavljenimi likovnimi deli moral oddati že v maju letos, seveda naknadnih prijav ni bilo mogoče sprejeti. Vendar pa taka zamujena priložnost še ni izgublljena, saj bodo glede na uspeh te akcije v Kranju prav gotovo prihodnje leto znova organizirali te vrste razstavo. V to je prepričan tudi župan Kranja Vitormir Gros, ki se je na otvoritvi minuli petek zvečer zahvalil vsem sodelujočim na razstavi. Da je likovna kultura v Kranju nekaj, s čemer se mesto vsekakor lahko ponaša, je v svojem nagovoru poudaril tudi dr. Nace Šumi in ob odprtju razstave zaželel, da bi obiskovalci pokupili vsa likovna dela in na na način povečali sklad za obnovo objektov. Razstava bo odprta vsak dan med 10. in 18. uro.Lani se je v ta sklad s prodajo likovnih del nateklo 1,5 milijona tolarjev, z letošnjo akcijo pa naj bi sklad narastel na 4 milijone tolarjev. Številka vsekakor ni pretirana, saj je letošnji izbor izredno pester, pa tudi razstava bo naresto dveh tednov kot lani odprta najmanj štiri tedne. Z zbranim denarjem, ki se zbira na posebnem računu, bodo v Kranju najprej dokončali že začeto obnavljanje Prešernovega faja. Načrtuje se postavitev ovane ograje na sedanji kamniti zid, ki obkroža gaj. Načrti bodo pripravljeni v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Na ta način bo mogoče gaj čez noč tudi zaklepati. Med drugimi načrti, ki jih ima Kranj z nekaterimi objekti s Prešernovim imenom, so še obnova Prešernove hiše v Pre- šernovi ulici, Prešernovo g«e' dališče in tudi pesnikov spomenik pred njim. Seveda pa bodo natančnejše podatke o obnovi pripravili v nasledn; jem letu, ko bodo k doslej zbranim sredstvom primaknil' še kaj iz občinskega proračuna. Otvoritev, na katero je priSja množica Kranjčanov in seveda tudi lepo število sodelujoč"1 likovnikov, je popestril nastop čelistične skupine Glasbene šole Kranj pod vodstvom men-torice Zdenke Kristl-Marimč. prireditev pa je povezovala tudi z recitacijo dramska igralka Bernarda Oman. • Lea Mencinger, foto: GorazdŠinik GLEDOS '96 TEMAČNO Z OBILO IRONIJE Kranj - Bazen, ki je že odslužil svoje in je še do nedavnega sameval pogreznjen v brezupu lastne nemoči, se ponovno rodi kot Meka najnovejše, najmlajše, najbolj drzne gledališke ustvarjalnosti. To so kot uvod v programsko knjižico festival* GLEDOS zapisali organizatorji prireditve, na kateri seje prvikrat srečalo deset nekomercialnih gledaliških skupin* CKD ODPIRA VRATA Z današnjim dnem se na stežaj odpirajo vrata tečajev, delavnic in šol vseh vrst Centra za kulturne dejavnosti pri ZKO Kranj. Zamudnike pa še vpisujejo do 15. oktobra na Sejmišču 4. Ne glede na to, da se večina tečajev začenja že ta teden, pa je v nekaterih še vedno nekaj mest, ki bodo lahko počakala na zamudnike. V nekaterih tečajih, kot je na primer tečaj Orfiovih inštrumentov, je še KOTIČEK *Jl BIBLIOFILE Ta teden na policah kranjskega antikvariata: 1. SLOVENE STUDIES - BEING STUDIES CARRIED OUT BY MEMBERS OF THE LE PLAY SOCIETY IN THE ALPINE VALLEYS OF SLOVENIA, izšlo v Londonu I. 1933 2. LETOPIS MATICE SLOVENSKE, za leti 1891 in 1892 3. A. Lebarjeva: OSKRBA MANJNADARJENCEV, strokovno pedagoško delo, izšlo I. 1920 4. Franc Rihar: MARIJA V ZARJI SLAVE, pregled zgodovine Marijinega čaščenja, 1909 5. Dušan Zeljeznov: RUPNIKOV PROCES, dokumentarno delo, 1980 6. France Koblar: MOJ OBRAČUN, spomini, 1976 7. Ivan Belle: SADJARSTVO, priročnik, 1923 8. Lado Švigelj: MEDVED V SLOVENIJI, naravoslovje, 1961 9. Mirko Javornik: SREČANJA Z NEPOZNANIMI (potopis, 1934), PERO IN ČAS (eseji, 1944) 10. Ivan Albreht: ŽERJAVICA V KRVI, črtice, 1941 11. F. M. Dostojevski: PONIŽANI IN RAZŽALJENI (1958), IDIOT (1959) Ponudba starih in rabljenih knjig na Gorenjskem: ANTIKVARIAT, Jenkova 4, KRANJ Odprto: od ponedeljka do četrtka od 16. do 19. ure, petek, sobota od 9. do 12., tel. (064) 221-129 BUKVARNA, Čufarjev trg 4, JESENICE Odprto: ponedeljek, sreda od 16. do 19. ure, sobota od 9,do 12. ure nekaj prostora, tudi v tečaju fotografiranja, prav tako tudi v Ervem letniku gledališke šole, i jo letos po letu premora spet odpirajo. Letos je zelo veliko zanimanja za jazz balet in za sodobni ples kot tudi za vse druge plesne tečaje, ki jih kot je v Kranju že običaj vodijo imenitni plesni mentorji. Med novostmi, ki so jih v Centru letos pripravili, je tečaj kiparjenja, vodil ga bo slikar Boni Čeh, primerno je za otroke od dvanajstega leta dalje. Popolna novost je tudi kreatorsko manekenska šola, v kateri bodo udeleženci lahko kreirali modele in se spoznali s skrivnostmi šminkanja in dobrega manekenskega nastopa. Letos je tudi več tečajev in šol za odrasle - tečaj keramike in tečaj slikanja na svilo, oblikovanje nakita in drugo. Ti tečaji bodo krajši, dvodnevni in v večernih urah, vsak mesec pa bodo izbrali kakšno novo zanimivo temo. • L.M. Pravkar minuli festival Gle-dos je bil vsekakor festival v znamenju poguma. Ne le zato, ker ga je potrebna dobršna mera že za začetek prireditve, kakršne doslej pri nas ni bilo; pogum so vsekakor imeli organizatorji - Gledališče čez cesto Kranj - ki je v negledališki prostor, kar stari pokriti bazen vsekakor je, pripeljalo predstave. Vsakomur je najbrž jasno, da za "off" prostor niso primerne klasične, pač pa "off" predstave. Z "off" je namreč prireditelj krajše poimenoval gledališke skupine, ki se v slovenskem prostoru ukvarjajo z avantgardnimi, včasih celo predrznimi, vsekakor pa zelo nekomercialnimi predstavami. No, povsem na slepo se festival vsekakor ni znašel v starem bazenu, ki mu seveda zaradi opuščenosti manjka marsikaj, od urejene elektrike, do ogrevanja. Vendar pa slednje občinstvo, pretežno mlado, kaj prida ni motilo. Prišli so vsi, ki so že lani prav tu videli Mrožkovo predstavo Poletni dan, ki jo je Gledališče čez cesto uvrstilo tudi v program festivala. Prav to predstavo so doslej v bazenu odigrali že šestkrat. Prišli pa so tudi drugi, ki jih zanima drugačno gledališko dogajanje, prišli so celo poklicni gledališki ljudje iz ljubljanskih gledališč. Razen predstave Gledališča čez cesto s Poletnim dnem, ki je dodobra napolnila sicer ne ravno velik gledališki avditorij (klopi na dnu bazena), so največ pozornosti vzbudili nastop slovenskih študentov z ruske akademije gledaliških umetnosti - uprizorili so An-ouilhovo Antigono in predstava Xanax Gledališča Glej iz Ljubljane. Značilno za ta fes- Za najnujnejšo opremo je organizatorju naklonjeno pomagal sam kranjski župan, tako da je prireditev potekala vsaj z osnovno razsvetljavo, ki jo prostor in gledališko dogajanje v njem potrebujeta. Kaj vse pa bi iz tega prostora nastalo, je pokazala že arhitekturna raziskava arhitekta Janeza Koželja in Nine Vlastl. tival so bile predstave, ki s° govorile o smrti, samomorihi umorih in podobnih temnih H1 žalostnih plateh človekovega bivanja - vendar pa na izrazito ironičen način. Prav to pa je za podobo festivala seveda izred' no pomembno, meni umetniS' ki vodja dnevov Špela Trošt. "Za popolnejši pregled ustvarjalnosti nekomercialni«1 skupin seveda manjka cela vrsta znanih in uveljavljenih, kot so Ana Monro, Koreo-dreama, Betontanc in še ka; tera, vendar pa tehničm minimum gledališkega pt°s'. tora v bazenu nikakor m ustrezen, po drugi strani pa P1 za takšne skupine tudi zmanj' kalo denarja. Festivalski p*0' račun namreč letos ni bil kako posebno velik, prispevki mi«1' istrstva za kulturo in občine Kranj niso zadoščali za kaj več, že tako se je prireditev odvijala še s pomočno sponzorjev. Morda bo že naslednje leto kaj drugače, saj na ta edin1 festival te vrste naklonjeno gledajo tudi v ministrstvu za kulturo." Ob festivalu je bila v prostorih bazena odprta tudi razstav^ gledališke fotografije znanw slovenskih fotografov. Zavesa na tem svojevrstnem festivalu alternativne gleda' liške scene je spuščena. Pe1 gledaliških dni je stari baze11 gostil gledališče skupine 1 amaterskimi in profesionalni; mi ustvarjalci in s predstavam1: ki so drugačne, kot jih je vide" na odrih gledališč, saj nastajajo ne le v okviru scene na Metelkovi, pač pa tudi na nekateri«1 gimnazijskih odrih. Gledališča čez cesto je ta festival vsekakor nakazal nekatere nove možnosti delovanja. Za zdaj upajo, da se usoda objekta Še ne bo tako hitro zjasnila, saj je trenutno prav stari bazen njihova možnost gledališkega ustvarjanja. To pa je za skupino, g se je v tem letu celo povečala za nekaj novih članov, vseka; kor zelo pomembno. Naslednj1 festival pa bo vsekakor v toplejšem obdobju leta, ko nastopajočim in gledalcem 111 treba prezebati. • Lea Men* cinger PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB SEJMU V KRANJU Stalnica humanosti za varnost in učinkovito reševanje Danes bodo v Kranju odprli 24. mednarodni strokovni specializirani sejem, na katerem sodeluje 152 razstavljal cev s področja reševanja, zaščite in varovanja. Sejem bo odprl minister za obrambo Jelko Kacin. í^j» 1. oktobra - 24. strokov do specializirano prireditev poznano tudi letos pod sejmom Zaščita '96 • Protection '96 na 30 tisoč kvadratnih metrih tokrat organizirajo Poslovno prireditveni center Gor-enjski sejem Kranj v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo K Slovenije, Upravo R Slovenije za zaščito in •sevanje, Ministrstvom za notranje zadeve R Slovenije ter Gasilsko zvezo Slovenije. Na sejmu, ki ga bo danes ob 10. uri odprl minister za obrambo Jelko Kacin bo 152 razstavljal-cev prikazalo opremo in sredstva za reševanje, zaščito ter varovanje. Na sejmu pa bodo do 5. oktobra tudi različna spremljajoča srečanja in strokovne ter druge prireditve. Bojan Ušeničnik, predsednik °r*«nlzacijskega odbora in 7**'or uprave RS za zaščito '"reševanje pri Ministrstvu za Predstavljajo se tudi J*o/e$ sredstev in opreme, *yo predstavljajo razstavišči, med katerimi jih je od **2 kar 33 posredno zastopanih prek 4 direktnih raz-stavljalcev iz tujine, se na SeJmu predstavljajo tudi: Uprava RS za zaščito in ^sevanje, Gasilska zveza Slovenije, Rdeči križ Slove-ni]e, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Hidrometeorološki zavod RS, Slovensko Združenje za požarno varnost, Svet za preventivo in \Zgojo v cestnem prometu J.f AMZS, AMD Kranj, Kinološka zveza Slovenije, gorska reševalna služba -**ZS, Zveza radioamaterjev yovenije, Gobarska družina Kranj. To čas streme ,Pnreditev. ki ves viio i- numanosti z zagotovitve ClmvišJega standarda in arnosti za učinkovito reše- V" Organizacijskem odboru letošnjega sejma so bili najodgovornejši predstavniki Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, posameznih društev in siužb s področja zaščite, varovanja, prometa, reševanja, pomoči in predstavniki Gorenjskega sejma. Predsednik 18-članskega odbora pa h bil Bojan Ušeničnik iz Ministrstva za obrambo in direktor uprave R Slovenije za zaščito in reševanje. Odpoved posveta o stroških V okviru letošnjega sejma Zaščita '96 je bila v spremljajočem programu v sredo dopoldne napovedana tudi okrogla miza z naslovom Strošek reševanja in zavarovanje stroška reševanja v gorah, na cestah... Napovedanega posvetovanja pa ne bo. Očitno so stvari na tem področju tako nejasne in organizacijsko tako zmedene, da niti razprave ni moč organizirati. Za ilustracijo je potrebno poudariti, da se z reševanjem v gorah ali na cestah ukvarjajo gasilci, planinci, policija, marsikdaj imajo popolno opremo in postrojenje tudi v vojski. Skratka, ne gre le za podvajanja, marveč kar za posplošena organiziranja raznih področij. Torej na tem področju ne gre razmisliti le o učinkoviti organiziranosti v prihodnje, marveč tudi o prihranitvi ogromnih stroškov, ki sijih danes ne privoščijo niti države z veliko večjim standarom in opremo ter z najsodobnejšo tehnologijo za reševanje v primerjavi z nami. Skoda torej, da na napovedani okrogli mizi ne bodo skušalči vsaj ugotoviti stanje, kakršno je danes na tem področju pri nas in na ta način spodbuditi začetke reševanja in organiziranosti. vanje na kateremkoli področju, trenutku in kraju. Letošnja prireditev na Gorenjskem sejmu bo na neki način tudi prikaz četrtstoletnega dela na tem področju. Gre namreč za eno od tradicionalnih prireditev s častitljivimi izkušnjami in spremljanjem ter predstavljanjem razvoja na področju reševanja, zaščite in varovanja. "Slovenija je po osamosvojitvi na tem področju zelo hitro napredovala. Danes dajejo ob- Vstopnice bodo v sejemskih dneh po 500 tolarjev, sejem pa bo vsak dan odprt od 9. do 18. ure. Za šobko mladino bo vstop prost, za vse pa bo vstop prost zadnji dan sejma - v soboto, 5. oktobra. Potres V soboto, 5. oktobra, bo na območju Mestne občine Ljubljana ter občin Medvode in Dol pri Ljubljani potekala zaščitno reševalna vaja Potres '96. Letos mineva sto eno leto od katastrofalnega potresa v Ljubljani in na vaji bodo preverjene sposobnosti za reševanje ob takih dogodkih. Na tej vaji bodo sodelovale vse strukture zaščite in reševanja in med njimi tudi iz sosednjih držav. Tako bo vaja tudi priložnost za izmenjavo mnenj in stališč s tega področja. čine 3 milijarde tolarjev za tovrstno dejavnost, država pa namenja pol drugo milijardo za programe skupnega pomena. Ta sejem ima tudi zato izredno pomembno vlogo pri razvoju sistema," ugotavlja Bojan Ušeničnik z ministrstva za obrambo in vodja organizacijskega odbora letošnjega sejma. "Celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je doživel spremembe, v praksi pa se že uspešno potrjuje. Povezujemo se tudi z državami medevropske iniciative, zadnja leta pa se potrjuje kompatibilnosl sistema tudi v članicah evropske unije," ocenjuje Miran Bgatai, poveljnik CZ RS in državni sekretar v ministrstvu za obrambo. "Strokovno specializirani sejem Zaščita - Protection je Zaletavček Med zanimivosti letošnjega sejma sodi tudi tako imenovani Zaletavček. Prireditelji so namreč predlagali policiji, da v sejemskih dneh neprivezane voznike v avtomobilu ne bi kaznovali, ampak jih napotili na sejem, kjer bi sedli v "Zaletavčka". To je posebej prirejeno vozilo, ki simulira, kaj se zgodi privezanemu vozniku ali sopotniku, če se vozilo s 15 kilometri na uro zaleti v steno, in kaj se jima zgodi, če nista privezana. Naprava, ki so si jo sposodili v Avstriji, bo na sejmu na voljo za prostovoljni preizkus. Sejemska ponudba Sejemsko ponudba sestavljajo tokrat: sredstva za osebno in vzajemno zaščito; oprema in sredstva za gašenje požarov ter oprema in sredstva za varstvo pred požari; oprema in sredstva za zaščito in reševanje ob ekoloških nesrečah; medicinsko urgentna oprema; oprema za reševanje v gorah, jamah, iz vode in na vodi; telekomunikacijski sistemi in sredstva zvez; oprema in sredstva; reševalna oprema specialnih intervencijskih enot; oprema za zaklonišča in začasni nastavitveni objekti; sistemi za oskrbo z energijo ob naravnih in drugih nesrečah; sredstva za fizično in tehnično varovanje; specialna gasilska, re-ševačlna in druga vozila; predstavitev helikopterjev za intenzivno oskrbo pacientov. Miran Bogataj, poveljnik CZ R Slovenije in državni sekretar za obrambo znanstveno, strokovno in ekonomsko naravnan, zato ga je treba v prihodnosti še razvijati, saj so programi zaščite, preventive, reševanja, varovanja pokazatelji naprednosti in humanosti družbe. Letošnji sejem bo spremljala množica aktivnosti: posveti, okrogle mize, pa tudi obiski tujih delegacij. K uspeš- Franc Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem nosti pa bodo nedvomno prispevali poleg ministrstva za obrambo in notranje zadeve tudi Gasilska zveza Slovenije, RK, planinci, jamarji, radioamaterji in druga sorodna tovrstna društva," je pred današnjim odprtjem sejma poudaril direktor PPC Gorenjski sejem Kranj Franc Ekar. Pripravil Andrej talar Spremljajoči program Letošnji 24. sejem Zaščita *96 - Protection *96 bodo spremljale različne poslovne in strokovne prireditve ter pogovori. Torek, 1. oktobra Potem ko bo ob 10. uri minister za obrambo Jelko Kacin sejem odprl, bo ob 12. uri srečanje razstavljalcev in gostov. Srečanje prireja PPC Gorenjski sejem v otvoritveni dvorani Gorenjskega sejma. Sreda, 2. oktobra - Ob 9. uri bo posvet z naslovom Tipizacija gasilske zaščitne in reševalne opreme. Posvet organizira Gasilska zveza Slovenije v otvoritveni dvorani na razstavišču Gorenjskega sejma - Ob 11. uri Predstavitev enot za RKB zaščito. Enote se bodo predstavile na zunanjem prostoru Gorenjskega sejma. - Ob 11. uri predstavitev požarnih lastnosti talnih oblog. Organizator predstavitve je požarni laboratorij, prikaz pa bo na zunanjem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu. - Ob 12. uri Strokovni posvet inšpektorjev RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga prireja Republiški inšpektorat v konferenčni sobi na Gorenjskem sejmu. Četrtek, 3. oktobra - Ob 9. uri Posvet o tipizaciji gasilske zaščitne in reševalne opreme. Organizator je Gasilska zveza Slovenije, posvet pa bo v otvoritveni dvorani na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju. - Oo 12. uri Okrogla miza, na kateri bodo govorili o vgrajevanju požarnovarnostnih naprav in sistemov. Strokovno razpravo organizira Slovensko združenje za požarno varnost v konferenčni sobi Gorenjskega sejma. - Ob 13. uri Informativni razgovor o razvoju, proizvodnji in izpolnjevanju zaščitno reševalne opreme v otvoritveni dvorani Gorenjskega sejma. Petek, 4. oktobra - Ob 8.30 bo seja predsedstva Gasilske zveze Slovenije v konferenčni sobi Gorenjskega sejma. - Ob 13. uri Gasilsko tekmovanje dežel Alpe - Jadran. Mokra vaja na zunanjem prostora Gorenjskega sejma bo popestrila dogajanje na sejmu in bo hkrati priložnost, da se gasilske enote na sejmu predstavijo tudi na ta način. Sobota, 5. oktobra - Ob 9. uri Posvet o varstvu pri delu v malih podjetjih. Posvet bo v otvoritveni dvorani na Gorenjskem sejmu. - Od 9. do 13. ure bo svetovanje pri uporabi otroških sedežev z možnostjo montaže in popravila. Svetovanje bo na razstavnem prostoru organizatorja v hali A in na zunanjem prostoru. - Ob 9. uri organiziran ogled sejma za šole - Ob 13. uri pa bo zaključek k vi za in podelitev nagrad. Informativni dan v prometu Ste že kdaj pomislili, da vaše znanje praktične vožnje in teoretično znanje cestnoprometnih predpisov ni ravno najboljše? Ste hoteli to koga vprašati, a niste vedeli koga? Zagotovo ste se kot voznik že znašli v kočljivi prometni situaciji. Komisija za vozniške izpite Upravne enote Kranj in Generalni pokrovitelj podjetje Alpetour Remont iz Kranja organizirata v okviru sejma Zaščita Protection V SOBOTO, S. OKTOBRA, MED 9. IN 15. URO na Gorenjskem sejmu v Kranju Informativni dan o prometu. Program Informativnega dne bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja za voznike, ki že imajo vozniško dovoljenje, na vozilih Renault in Volvo Alpetour Remonta Kranj. Kdor se bo odloČil, bo reševal testno polo iz cestnoprometnih pravil in predpisov in se potem pogovoril s strokovnjaki s tega področja. Vozniki, ki že dalj časa niso vozili, bodo lahko obnovili znanje pod nadzorom voznika inštruktorja. Predstavljeni bodo tudi radarji, ki jih policija uporablja pri svojem delu. Če posadka ne bo zasedena, bo možen tudi ogled helikopterja letalske enote policije. Organizirana bo spretnostna vožnja iz šole varne vožnje s simulacijo poledice, preizkus pa bo potekal z vozilom renault megane podjetja Alpetour Remont Kranj. Za najmlajše obiskovalce bo organizirano likovno delo na temo prometa. O dejavnostih bodo organizatorji pripravili novinarsko konferenco, za najboljše voznike pa bodo pripravili nagrade. ROMANIN CVEK Z NATAŠO PIRC * Koliko TV Dnevnikov si že vodila? Okoli 480. * O Čem najraje obveščaš gledalce? Veliko pozornost posvečam koncu Dnevnika. Vedno skušam najti kaj takega, da ljudi malo razveselim, nasmejem... Vendar se vedno ne da. * Kakšno geslo bi izbrala, če bi te volili za predsednico države? (vzklik) Marija, eejji! (smeh... nato se zresni) Na tem svetu si najbolj želim, da bi bili vsi Slovenci veseli, da bi opravljali delo, ki ga imajo radi in bi ob tem uživali. Moj moto: IZKORISTI DAN! * Kaj vse bi rada še poskusila? Rada bi enkrat skočila na 180-metrski skakalnici in... s Kevinom Costnerjem bi šla rada na večerjo! * Tvoj cilj? Imet' ferrarija, rolls royca in enega fička, ogromno hišo, velik bazen, pet otrok in "dedca", ki me bo ubogal! ♦Kaj bi storila, če bi sredi oddaje ostala brez glasu? Nič! S pantomimo bi pokazala, da ne morem več. * Naj avto? Nora sem na športne avtomobile! * Imaš računalnik? Imam in veliko presedim pred njim. Pišem namreč tudi za časopise. * Če bi imela svojo oddajo... Bi naredila intervju z Deso Muck in Šerbi skupaj, v duetu pa bi zaigrala Lojze Slak in Adi Smolar. * In tvoj naj inštrument? Harfa. Instrumentalna glasbe me "full" pomirja. * Kaj misliš o Gorenjčkih? Vse najboljše, ker sem Gorenjka! Prav je, da smo malo škrti... LITERARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Marija Pavlic, Nejc Kliučevšek, Maja Kuštrin, Jan Bele, Mitja Poklukar, Maja Omersa, Tilen Vidmar, Eva Jensterle, Špela Dež-man, Jana Potočnik, Mateja Hafner, Vesna Zupane k, Rok Primožič, Katarina Tomatin, Jure Vizjak, Brigita Potočnik, Žiga Svete, Tadej Teran, Nejc Košnik, Nejc Hribar, Tanja Kržišnik, Ina Ferlan, Špela Koželj, Daniel Haromet, Urban Poglajen, Alenka Boroša. Z Izletom dopisnikov Gorenjskega glasa nagrajujemo Ttlna Vidmarja za spis... Moj prosti čas V prostem času se najraje ukvarjam z ovco Lido. Peljem jo na pašo in ji dajem suh kruh. Sedaj jo imam pri sosedu Ivanu, ki ima ovna, da bo imela mladiče. Ker nimam Ude, se v prostem času igram z lego kockami. Z Lucijo sva sestavila celo mesto in kmetijo. Včasih se zelo dolgo igrava. Če se skregava, grem igrat računalnik. Nekega dne sva z Lucijo naredila lutke, si izmislila zgodbico in pripravila stole za gledališče. Po kosilu sva zaigrala lutkovno igrico atiju, atu, Davidu in mamici. Prosti čas je najboljši čas dneva. • Tilen Vidmar, 3. a r. OŠ Simona Jenka, Primskovo Kaj bi bilo, če ne bi bilo cest * Policisti bi bili na konjih, saj ti lahko dirkajo povsod. * Cestnih nesreč ne bi bilo, temveč zračne. * Tisti, ki se žogajo in pretepajo na cesti, se potem ne bi več. * Vojaki ne bi mogli imeti tankov. * Vsaka hiša bi imela veliko dvorišče in helikopter. * Službe, pouka ne bi bilo. * Morali hi se voziti po vodi, po zraku in po travi. * Trgovine ne bi mogli sezidati, ker tovornjak ne bi pripeljal betona. * Mamice ne bi mogle v službo. • Učenci 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Premagal sem strah Bil sem na Triglavu. Kako je bilo, sem vam že napisal. Kako me je bilo strah, pa sem zamolčal. Prišel sem pod Medvedovo skalo. Mislil sem si: "Tukajle gori? To pa ne bo lahko pa tudi udobno ne!" Zelo me je bilo strah. Pa tudi mraz je bil tak, da me je še v kosti zeblo. Korak za korakom sem se dvigoval. Ko sem prišel na vrh, nisem vedel, ali se mi kolena tresejo od mraza ali od strahu. Malo sem si oddahnil, šli smo naprej in kolena so se umirila. Tudi hoja po grebenu proti Triglavu mi je pognala malo strahu v kosti. Zbral sem pogum in ga pregnal. Ponosen sem na to. • Rok Primožič, 5. a r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA t Moj problem je hrana, in to zdrava hrana, ki jo navdušeno kuha moja draga mati. To pomeni: za kosilo nič mesa alt mikroskopski košček puste govedine ali perutnine, poln krožnik zelenjave, namesto pomfrija ali pire krompirja pa riž ali kar bio kruh. Za malico in večerjo nič dišečih salam in belega kruha, nič pic. Meni se od take hrane že meša, mislim, da je mami čisto ponorela. Tako kuha zadnjih pet mesecev. Prej smo jedli normalno, to je dobro hrano. Očeta ni, da bi napravil red, midva s sestrico pa mamice ne moreva prepričati, naj se vrne na stari tir. Ko bi popustila vsaj za naju, če že sama uživa v "zdravi" prehrani! Kako naj jo prepričam? Star sem štirinajst let. Hvala za nasvete. • Mitja Miha, 13 let: Mitja, svoji mami razloži, da si v obdobju, ko tvoje telo potrebuje tudi drugačno hrano, kot so vsi ti bio "čudeži". Približno enkrat na mesec se do onemoglosti najej fast-fooda. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da hamburgerji vsebujejo vse potrebne snovi, ki jih mlad človek rabi za rast in razvoj, torej se tvoji materi ni treba bati zate. Namesto krožnika kuhanega korenja naj ti raje da tako masten kos pečenke, da kar plava v masti, zraven pa lepo zapečen pomfri. Sprva se bo Zgražala, potem pa se bo samo križala, koliko poješ. Pa še všeč ji bo! Sergeja, 14 let: Kar prav je, dragi Mitja, da živiš zdravo, ješ zdravo hrano namesto pic in pomfrija, ki nemarno redi. Zato se ne pritožuj nad mamico, ki dela vse najboljše za tvoj "life". Držim z njo. Marjeta, 21 let: Z mojim nasvetom mogoče ne boš povsem zadovoljen. Tudi sama sem namreč privrženka zdravega načina življenja. Ne maram preveč mesa, salam, pic pa sploh ne jem. Takole bi ti rekla: z mamico skušaj doseči soglasje. Malo popusti ti, malo naj ona, boš videl, da bo šlo. Klemen, 22 let: Mamico boš težko prepričal, zato ti svetujem, da s sestrico čim bolj varčujeta in si za žepnino vsaj enkrat na teden privoščita pico. Na skrivaj, seveda. Upam tudi, da imaš v bližini staro mamo ali kakšno teto. Povabita se kdaj k njej. Mamici pa le povej, da bio hrana v pretirani količini lahko tudi škoduje. Si v letih, ko rabiš tudi kaj bolj "užitnega", močnega. Kakšen pubertetnik pa boš brez mozoljev! Mogoče bo najbolj učinkovito zdravilo za mamico, če jo presenetiš in sam pripraviš kosilo. Naberi travo, jo operi in lepo serviraj... Če vas pestijo težave v šoli, doma, v ljubezni, družbi, pišite za nasvet našim porotnikom na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1. SOBOTNA fMf»f,,f 1 Vsako soboto od 5.00 do 9.30: Sobotna raq\ja na prvem proqramu A-1 Radia Slovenija. Ali drugače - tudi to soboto, 5. oktobra, torej prvo oktobrsko soboto, zjutraj nc pozabit«, da bo na programu A-1 Radia Slovenija Vaša priljubljena oddaja. V ljubljanskem studiu bo, kot v vsaki Sobotni raglji, dežurna ekipa, kontaktna telefona za sodelovanje v oddaji: 061/13 -15 - 230 ali 061/13 -16 - 070. Prvo oktobrsko nagradno vprašanje Sobotne ragije in Gorenjskega glasa: NAVEDITE VSAJ ENO OSNOVNO S0L0 NA GORENJSKEM, KI JO OBISKUJE VEČ KOT TISOČ UČENK IN UČENČEVI Odgovor mora biti napisan na dopisnici ali na razglednici, poslati ga je treba do vključno prihodnjega torka, d. oktobra, na GORENJSKI GLAS, poštni predal 124, 4 001 Kranj. Tudi tokrat imamo za tri pravilne odgovore pripravljene nagrade - tri odlične knjige: Abeceda iz Zakajčkove ulice avtorice Milene M (klavci*?. Zato ne pozabite pripisati svojega naslova in - OBVEZNO - tudi šole ter razreda, kiju obiskujete. In še koristen pripis: odgovor boste najlažje našli v prilogi Gorenjskega glasa letopis Gorenjska 1995/96 v poglavju "Gorenjsko šolstvo". Srïnimum i i iiirim uul M VRTILJAKI/ 1 ROMANO WSSm Vsak torek od 18.10 do 19. ure na mnss^ Gremo skupaj! Dobili smo četrto potnico za skupni izlet radijske^ Vrtiljaka in Gorenjskega glasa. To je Eva Kavčič iz Skorja Loke, Frankovo naselje 68, kije pravilno rešila rebus. Koja sestavila paro in dežnik ter e spremenila v i, je dobila novo besedo: paradižnik. Eva seveda ni edina, ki je poslala pravilno rešitev. Dopisnic je bilo tudi tokrat kar precej, tako da smo morali žrebati. Eva je imela srečo. Risarji, na plan! Nova domača naloga, ki vam jo dajemo skupaj} Romano, voditeljico Vrtiljaka na kranjskem radiu, J6 risarska. Risali in tudi barvali (če vas je volja) boste na frazo "šolo sem obesil na klin". Prepričani smo, da vamja "problem" blizu, zato boste gotovo polni idej, ki jih boste znali preliti s svinčnikom in barvicami na papir. Najbolj izvirno, domiselno in lepo izdelano sliko bomo nagradili t izletom ter seveda objavili v Gorenjskem glasu naslednji torek. Pohitite, časa imate samo par dni, saj vaše risbice p»' čakujemo v Gorenjskem glasu že do petka. Naslov poznate: Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak. • H. J. w\\\\\\\V FILMSKA FILMSKA NAGRADNA Štirje možje, ena žena Dougu Kinneyju (Michael Keaton) bi čudež prišel pranje predan mož, oče in poslovnež. Doug je poročen z žensko, ki jo obožuje (Andie MacDowell), ampak njegova služba je zahtevna, za uživanje ima premalo časa-Odrešitev mu prinese srečanje s svetovno znanih genetikom dr. Leedsom (Harris Yulin), ki mu predlaga naj se pusti klonirati - razmnožiti. Če je bilo življenje S samo enim Dougom težavno, počakajte, kaj bo, ko bo Doug pomnožen v več Dougih... Film je odlična komedij3 s fantastičnimi posebnimi učinki. Nagradno vprašanje: iz katerega filma (še) poznamo glavnega igralca Michaela Keatona? Napišite vsaj naslov, odgovore pa pošljite do konca tedna na Gorenjsk* glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Odgovor na prejšnje vprašanje je tornado. Brezplačrtf kino vstopnice je žreb podelil Primožu Beleharju .j* Šenčurja, Voklo 101, Ferdu Gasserju iz Kranja, Smledni»' ka 93, Domnu Erženu z Bleda, Jelovška 35 a, in Nejcu štrušniku iz Škofje Loke, Sv. Andrej nad Zrnincern « Čestitamo. Torek, 1. oktobra 1996 ZA DOM IN DRUŽINO 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusimo še mi Dušen ohrovt 3 srednje velik ohrovt, 100 g hamburške slanine, 1 Čebula, 1 strok česna, 5 žlic olja, sol, Poper, 1/2 kozarca kisa, juha iz Koncentrata. Ohrovt očistimo, operemo in 3 minute barimo v slanem kropu. Nato ga temeljito od-cedimo in narežemo na rezance. Slanino, čebulo in Česen skupaj sesekljamo ter damo v kožico na malo olja. Ko prav lahno zarumeni, stresemo še ohrovt, mešamo kake 3 minute, nato solimo, popra-mo, prilijemo kis in mešamo, da kis izpari. Prilijemo približno 1/4 f juhe, pokrijemo ter dušimo. Medtem večkrat premešamo in po potrebi dolivamo juho. Ohrovtovi zrezki 400 g ohrovta, 250 g mletega "lesa, 2 žlici riža, 2 jajci, česen, peteršilj, sol, poper, muškatov orešek, drobtine po potrebi, maščoba za pečenje. Ohrovtove liste skuhamo, odcedimo in sesekljamo. Primešamo zmleto meso, napol kuhan riž in vse začimbe. S pomočjo drobtin oblikujemo zrezke, ki jih spečemo v vroči maščobi. Ohrovtovi cmoki 600 g ohrovta, 400 g mletega mesa, 1 zemlja, 50 g čebule, 2 jajci, majaron, sol, poper, 20 g maščobe, drobtine. Ohrovtove liste ločimo od glave, izrežemo srednjo žilo in liste 10 minut kuhamo v slanem kropu. Nato ohrovt odcedimo, preplaknemo z mrzlo vodo in damo na krpo, da voda odteče. Medtem pripravimo nadev iz mletega mesa, dodamo v vodi namočeno, ožeto in zdrobljeno zemljo, prepraže-no čebulo, jajce ter začimbe. Odcejene ohrovtove liste razvrstimo na prtič, solimo in popramo, napolnimo z dobro premešanim nadevom, zvi-jem v cmoke, naložimo v Sladico za danes Jabolka s snegom 5 dag masla, 10 dag sladkorja, 10 srednje velikih jabolk, 5 dag sesekljanih mandljev, orehov ali lešnikov, 3 beljaki, 3 ilice sladkorja, marelična marmelada. Margarino raztopimo, dodamo sladkor, na koščke narezana jabolka in popečemo, da se jabolka zmehčajo. Nato jabolka stresemo v manjši pekač, potresemo z mandlji, Pokrijemo s snegom, v katerega smo vtepli še sladkor m spečemo. PROMOCIJSKA PRODAJA, ELEQANTNI KOMPLETI, MAJICE IN JAKNE ___ OD 16.9. DO 6.10.1996 Tomšičeva 16. KRANJ, tel.:222-774 kožico, prilijemo malo vode ali juhe ter kuhamo. Ko je ohrovt popolnoma mehak, vzamemo cmoke iz vode in jih zabelimo s prepraženimi drobtinami. Ohrovt s krompirjem 600 g ohrovta, 40 g krompirja, 40 g masti ali olja, 40 g prekajene slanine, česen, kumi-na, sol, poper. Liste ohrovta ločimo od glave, srednjo žilo izrežemo, operemo in narežemo na večje kose. Olupljen krompir tudi narežemo na večje kose in ga z ohrovtom kuhamo v slanem kropu do mehkega. Ko sta ohrovt in krompir kuhana, odcedimo vodo, gosti del pa s kuhalni-co razdrobimo. Jed zabelimo z na maščobi precvrto slanino, začinimo s česnom, ku-mino, soljo in poprom. Ohrovtov narastek 800 g ohrovta, 30 g masla aH margarine, 60 g moke, 1/4 l mleka, 4 jajca, 200 g sira. Ohrovt mehko skuhamo v slanem kropu. Maščobo raztopimo, primešamo moko, zalijemo z mlekom, prevre-mo in odmaknemo od ognja. V dobljeni bešamel zamešamo rumenjake in sneg iz beljakov. Nepregorno posodo premažemo z maščobo. Na dno damo del bešamelne mase, nanjo položimo plast kuhanega, odcejenega ohrovta, obložimo s tankimi rezinami sira in tako naprej. Zadnja plast naj bo bešamelna masa. Narastek pečemo 30 do 45 minut pri 200 stopinjah C. Ohrovt po dalmatinsko 350 g ohrovta, sol, 600 g krompirja, 1 strok česna, peteršilj, 4 žlice olivnega olja. Krompir olupimo, skuhamo in pretlačimo. Pire zmešamo s strtim česnom, sesekljanim peteršiljem in olivnim oljem. Solimo in postavimo na toplo. Na rezance ali na krpice narezan ohrovt 5 minut kuhamo v slani vodi, odcedimo in zmešamo s krompirjevim pire-jem. Ponudimo na ogretem krožniku. Moda ZDRAVNIK SVETUJE (30) Pise: dr. Iztok Tomazin, specialist splošno medicine v Zdravstvenem domu Tržič. TELESNA NEAKTIVNOST- DEJAVNIK TVEGANJA ZA NEKATERE BOLEZNI Med najpogostejšimi telesnimi aktivnostmi sodobnega človeka so vrtenje avtomobilskega volana, pritiskanje na tipke televizorja, prinašanje jedilnega pribora in kozarcev k ustom in podobno. Oglejmo si n^kaj posledic "sodobnega" načina življenja, Pri katerem je vse manj zdravju koristnih telesnih aktivnosti. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši jzrofc smrti pri nas in v razvitem svetu. Pripisujemo jim približno polovico vseh smrti! Pri ljudeh, ki se premalo gibljejo, se Pojavijo motnje v presnovi maščob in sladkorja, pogosteje imajo preveliko telesno težo in zvišan krvni pritisk. To pospešuje proces ateroskleroze, ki privede do zožitve J« celo zamašitve žil, kar je lahko usodno. Najpogosteje so prizadete srčne dovodnice, Qovorimo o tako imenovani koronarni bolezni. V blagi obliki se ta navadno kaže kot srčna angina, v težji pa kot srčna kap, ki se pogosto konča s smrtjo zaradi nenadne odpovedi srca. Pri preprečevanju koronarne in drugih srčno-žiinih bolezni je nujno poznati tako imenovane dejavnike tveganja. Med njimi so najpomembnejši kajenje, zvišana raven holesterola v krvi in zvišan krvni tlak. Med \_jelo pomembne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni pa sodi tudi telesna neaktivnost Ugotovili so, da je pri telesno neaktivnih ljudeh v povprečju kar dvakrat večja verjetnost, da bodo zboleli za koronarno boleznijo, kot pri tistih, ki so telesno dejavni. Telesna aktivnost je koristna celo tistim, ki so srčno kap že preboleli (in preživeli). Pri njih zmanjšuje verjetnost, da se bo kap ponovila. Telesna aktivnost poleg številnih drugih ugodnih učinkov sodi med najučinkovitejše preventivne dejavnosti pred boleznimi srca in ožilja. Pomembna je tudi pri preprečevanju drugih bolezni, na primer previsokega krvnega tlaka (hipertenzije), osteoporoze, debelosti. Za konec današnjega prispevka je potrebno ponoviti že znano dejstvo: vedno večji množici ozaveščenih rekreativnih športnikov je šport postal vrednota in način življenja, od katerega imajo velike koristi. Potrebno je le premagati predsodke in lenobo. Številne ugodne učinke telesne aktivnosti sem opisal v prispevku prejšnjega tedna, v prihodnjih prispevkih pa si bomo ogledali nekaj navodil za primerne, zdravju koristne aktivnosti glede na starost, zdravstveno stanje in druge značilnosti ljudi. Ko pregledujemo strani modnih žurnalov, se zdi, kot bi se vračali v konec šestdesetih let. Poleg najbolj opaznega op-arta so tu tudi karirasti kostimi in veliko tweeda. Tale plašč iz sivo-modrega tweeda, ki se dvor-edno zapenja, ima otroški ovratnik in je spodaj krojen malo navzven, se zdi, kot bi ga kreiral slavni Courreges v svojih zgodnjih ustvarjalnih letih. KOZMETIČNI SALON §>oTo & ŠPIKOVA UL 3, DRULOVKA TEL: 332-164 * NEGA OBRAZA * PEDIKURA * ODPRAVA CELULITA * DEPILACIJA * SOLARIJ Pripravimo se na zimo Ajvar 2 Kg paprik, 1 kg jajčevcev, sol in kis, olje, česen. Mesnate paprike dobro operemo in očistimo ter opečemo na štedilnikovi plošči. Nato jih damo v posodo in pokrijemo, da se zmehčajo. Potem jih olupimo in pustimo, da se odteko. Tudi jajčevce operemo, očistimo, opečemo in olupimo in jim odstranimo seme. Papriko in jajčevce zmeljemo na mesoreznici, solimo in okisamo po okusu ter Eražimo na vročem olju, da se zmes zgosti. Nato nadevamo ozarce. Vmes nadevamo zdrobljen česen. Zmes dobro Sotlačimo, da ne ostanejo med njo zračni mehurčki, kozarce zavežemo in shranimo v hladnem prostoru. Paradižnikova mezga Dobro zrele paradižnike operemo in izrežemo vse slabe dele. Narežemo jih in stresemo v kožico ter jih dušimo. Mehke pretlačimo. Vrele vlijemo v dobro oprane, razkužene in ogrete steklenice ter jih zapremo s prevretimi gumijastimi kapicami. Surove paradižnike lahko tudi zmiksamo, prevremo in ravnamo kot zgoraj. Slive v rdečem vinu Zrele, a ne mehke slive večkrat prebodemo z zobotrebcem in jih stresemo v vrelo rdeče vino, ki smo mu dodali sladkor (na 5 kg sliv 3/4 kg sladkorja) in zavremo. Kuhane poberemo v kozarce, zalijemo s sokom in kozarce pokrijemo. Izobraževanje za obrtnike in podjetnike PODJETNIŠKA AKADEMIJA VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA ŠKOFJA LOKA PET MODULOV-90 UR - PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA - MARKETING - PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA - EKONOMIKA IN FINANCE - KADRI PRIČETEK: 9. oktober 1996 USPOSABLJANJE POTEKA OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 18.00 DO 20.30 Program sofinancirajo Ministrstvo za gospodarski dejavnosti • Pospeševalni I center za malo gospodarstvo, V« aodatn« >f™*Xn* " « * lM ™ " ! GEA Coll«g« **« " " podjetnikov Slovenije M t.w- 061 / 168 82 13 \ Obrtna zbornica Slovenije. UKS. U" . §imenc Konuk«. o~b». Ro^ ~ ^Qtm-- Želite varno naložiti svoj denar? Poleg varnosti pa naj vam naložba zagotavlja še donosnost? Z nakupom obveznic SKB banke 3. izdaje vam bo zagotovljeno oboje. Vaša naložba se bo obrestovala s fiksno letno obrestno mero 7,5%, nominalna vrednost obveznic SKB banke pa znaša 1000 DEM tolarske protivrednosti. Hkrati ponovno pozivamo vse imetnike obveznic SKB banke d.d. 2.izdaje, ki obveznic še njso predložili v predčasen odkup, da vnovčijo svojo terjatev iz sodnega depozita. Informacije: SKB banka d.d., Sektor investicijskega bančništva, Ajdovščina 4 (I.nadstropje), Ljubljana, tel. 061/133 21 32; v vseh enotah SKB banke d.d. in na Zelenem telefonu: 080 15 15. 0$ SKI MIKA 1,1. Župan občine Gorenja vas - Poljane na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94) in 11. ter 38. člena Statuta občine Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik Gorenjske št. 5/95) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Gorenja vas - Poljane ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Gorenja vas - Poljane. 3. Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 8. 10. 1996 na naslov: Občina Gorenja vas - Poljane, Pojanska c. 87, Gorenja vas, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA". 5. Občina Gorenja vas - Poljane bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega organizatorja določila enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 10. oktobra do vključno 8. 11. 1996 do 24.00 ure. ŽUPAN Jože Bogataj OBČINA GORENJA VAS POLJANE Poljanska c. 87 4224 GORENJA VAS OBJAVLJA JAVNO ZBIRANJE PONUDB za odpravo posledic poplav na komunalnih objektih Opis lokacij: 1. Most Svisle - Kenda, zamenjava betonskega cevnega propusta z mostom dolžina 6 m, višine 2,5 m, širine 2,5 m. 2. Most na krajevni cesti Sleme - Rotovž, zamenjava betonskega ploščatega propusta z mostom 6 m, višino 2 m, širino 2 m, obnova cestišča. 3. Cesta Žetina - črni kal, sanacija cevnega propusta, nasutje, sanacija plazišča. 4. Cesta Leskovica - Volaka -Hotavlje, obnova brežin, zajed, popravilo skalometov. 5. Lokalne in krajevne ceste KS Lučine, sanacija manjših pla-zišč, nasutje z gramozom. 6. Cesta Podčrtanec - Mohor-jevec nasutje, obnova brežin. 7. Sanacija plazu, Gorenja vas -Hlavče Njive 8. Sanacija plazu Domačejkar -Karlovec - Dolenja Žetina 9. Sanacija plazu Kopačnica -Srednje Brdo, oporni zid, nasutje. 1. Naročnik in investitor je občina Gorenja vas - Poljane 2. Predmet razpisa je obnova in sanacija na komunalnih objektih 3. Razpisano dokumentacijo in druge informacije dobite na občini Gorenja vas - Poljane (pri g. Petrovčiču). 4. Vrednost razpisnih del je 9.000.000 SIT. 5. Naročnik si pridržuje pravico spremeniti količinski in fizični obseg glede na razpoložljiva finančna sredstva. Izvajalec pri tem ni upravičen do nobene odškodnine. 6. Merila za izbor najugodnejšega izvajalca so: - usposobljenost izvajalca za izgradnjo ponudbenih del - reference - rok izvedbe in garancijski rok - cena - najcenejši ponudnik ni nujno najugodnejši - naročnik si pridržuje pravico oddaje del skupaj ali posamezno 7. Ponudniki morajo pismene ponudbe oddati najkasneje do 10. 10. 1996 v zaprti kuverti pod oznako "ZBIRANJE PONUDB - SANACIJA POPLAV" do 10.10.1996 do 12.00 ure na naslov Občina Gorenja vas -Poljane, Poljanska c. 87, 4224 Gorenja vas. 8. Javno odpiranje ponudb bo 10.10.1996 ob 13.00 uri v sejni sobi občine. 9. Naročnik si pridržuje pravico, da takoj po javnem odpiranju ponudb z najbolj ugodnimi ponudniki začne sanacijo na komunalnih objektih. Občina Gorenja vas - Poljane H POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ Trg svobode 27, 4290 Tržič vabi k sodelovanju za določen čas tri mesece z možnostjo kasnejše spremembe delovnega razmerja v nedoločen čas, delavca za opravljanje del VODJE ODDELKA MESNICE v posl. 30 - SP Blagovnica Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: - IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri -mesar sekač, najmanj 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, vozniški izpit "B" kategorije. Vsi interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v osmih dneh po objavi v kadrovski oddelek podjetja. Nakupovalni potep po Trgu Rivoli Kranj - Trg Rivoli, zadnji od kranjskih blokovnih velegradenj, je dobil ime po italijanskem mestu, pobratimu Kranja. In kot Italijani veljajo za dobre trgovce, tudi kranjski Rivolčani nočejo zaostajati. Mlado stanovanjsko naselje, že grajeno v bolj humanem in luksuznem slogu kot starejša Planina, je v pritličjih in kleteh poln trgovskih, gostinskih, servisnih in drugih poslovnih lokalov. Priti do Trga Rivoli ni težko. Dostopen je s C. Staneta Žagarja po odcepu mimo Bolteza, ali pa s C. Jake Platiše, ki vodi proti mestnemu pokopališču, in delno sodi v zunanji obod atrijsko oblikovanega trga. Čeprav nima starinskega nadiha, je Trg Rivoli prav tako zanimiv za potep. Tu se da "privezati" dušo in telo, le nekaj cvenka je treba dati v žep. Za "dušo" svetujemo obisk v računalniš- KLANEC ^ 5 7X2// '/ M KM*, // ^v-.v.r.--' M/ i; \S, M„......................Ji..... / ji 1 // i '/ • ti kem centru Opus ali pa v zlatarni Sara. kjer se da kupiti marsikaj lepega zase ali za svoje najbližje. V optiki Aleš izdelajo očala za vsak obraz, člani Kranjskega sindikata pa imajo tu še poseben popust. V trgovini Lara ponujajo mikavno spodnje perilo in galanterijske izdelke, v Žajfi vseh vrst detergentov in čistil za še tako trdovratne madeže, v servis fotokopirnih strojev Canon greste, ko vam zataji fotokopiranje, v mesarijo Jurij po znane mesne dobrote, v diskontu Ex boste poceni napolnili domaČo shrambo, če pa vas med potepanjem zgrabita lakota in žeja, pa vam svetujemo, da stopite v restavracijo in picerijo Parma. Tu pripravljajo okusne in poceni malice, kosila, tudi za študentske bone. In še nekaj za vašega "konjička" smo našli; v prodajalni rezervnih avtomobilskih delov in dodatne opreme Plestenjak imajo trenutno posebej ugodne cene za prevleke in okrasne pokrove. Za vas smo izbrali le nekaj poslovnežev, ki jih najdete na Trgu Rivoli in pri sosedi na C. Jake Platiše. A jih je Še veliko več. Zakaj jih ne bi odkrili sami? /\ Galanterija ÓÍARA J. PLATIŠE 11 VELIKA IZBIRA SP. PERILA IN NEDRČKOV tBíïfí- zlatarna zIatarna SARA uqodNA poNudbA v mesecu okrobRu uIíca JanU PucIJA 7, 4000 Kranj TflFfov064/525 127 RESTAVRACIJA IN PIZZERIJA PARMA tel.: 325-970 optika aleš aleš urbančič kranj, janka puclja 9 tel.: 064/324-471 SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV CANON FOTOKOPIRANJE 8. RAZMNOŽEVANJE BIRO OPREMA 8. PAPIRNICA Bilban, d.o.o., Trg Prešernove brigade 10,4000 Kranj, tel./fax:064/326491,326 492 0 BILBAN Ciril Bilban, direktor TRGOVINA "ZAJFA" - ČISTILA, PRALNI PRAŠKI - KOZMETIKA - PLASTIČNA POSODA CURVER - V VAŠO EMBALAŽO TOČIMO MEHČALEC, 1 DETERGENT ZA ROČNO POMIVANJE POSODE (100 SIT/I). DESTILIRANO VODO... TRG PREŠERNOVE BRIGADE 10 ODPRTO: 9. - 12., 15. - 19., SOBOTA 8. - 12. DISKONT TRGOVINA "EX" <2Tx JE POPESTRIL SVOJO BOGATO PONUDBO • NAJCENEJŠA PONUDBA PIVA IN BUTELJČNIH VIN S ŠTEVILNIMI GOSPODINJSKIMI ŽIVILI ODPRTO: OD 7. DO 21. URE A MOKA 1 SOB., NED. IN PRAZNIKI OD 7. DO 15. URE PRODAJA REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV IN DODATNE OPREME SIMONA PLESTENJAK 40ookraNJ Jaka Platiše 13 Tel.: 064/326-238 ^ u i'.i)c ve HAesiie i!oI).ro1 c SVEŽE MESO standardni program: junetina, svinjina in teletina, dopolnilni program: kunčje, konjsko in perutninsko meso ter eskotlčne popestritve: nojevo, kengurujeuo in pšenično meso delniška družbo - Šentjur jur/tl VMS ZA OSNOVNOŠOLCE V TEČAJI RAČUNALNIŠTVA Is TA KMN OPUS Zavod za računalniško izobraževanje -sodobna oprema, konkurenčne cene, tel.:(064) 331 441 —— ■■ m — .. i 1 ■ ------- — ..... - Torek, 1. oktobra 1996 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak_ 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Bosanski veleposlanik UGUEŠA UZELAC v klubu Dvor Slovenija nima gospodarske strategije do Bosne £1 WSÜS^S^S^ S""*™. - M ' i"""- »»Pl.il. Preddvor, 26. sept. - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so P? poletni prekinitvi gostili veleposlanika Bosne in Hercégo-^Ule Ljubljani Uglješo Uzelaca. Spregovoril je o aktualnih m političnih razmerah v BiH, ki po volitvah stopa v novo obdobje. Tudi slovenska podjetja navezujejo prve stike, bolj «> manj sama, saj Slovenija nima izdelane gospodarske strategije do Bosne, meddržavni odnosi pa so se po uvedbi Murnov ohladili. V Bosni vse bolj spoznavajo, da bodo morali od nečesa živeti, katastrofalno gospodarsko sliko zdaj prikriva mednarodna pomoč, ki doteka prek vlade predvsem za obnovo. V teh projektih bi lahko sodelovala tudi slovenska podjetja, če bi sodelovala na javnih razpisih. Volitve so bile nujne, čeprav ni bil izpoljen noben resen Pogoj za demokratične volitve, saj bi se sicer država sesula, izginila. Po pričakovanju so zmagale nacionalne stranke, saj po vsem, kar se je zgodilo v Bosni, ljudje potrebujejo dežnik, pod katerega se lahko skrijejo m zdi se, da ga najlažje najdejo v nacionalni Pripadnosti, je uvodoma dejal Uglješa Uzelac. Začenja se mukotrpno in dolgotrajno dogovarjanje Država Bosna in Hercegovina lahko obstane le, če bo zaživel daytonski sporazum. Pogoj je seveda volja ljudi oziroma političnih strank po državi treh enakopravnih narodov. Formula je zapletena: ena država, dve entiteti in trije narodi, potrebno bo torej dvojno soglasje. Pod nadzorom mednarodne skupnosti se v BiH začenja mukotrpno in dolgotrajno dogovarjanje, ki naj bi do leta 1998 vzpostavilo razmere za demokratične volitve. Sami tega ne bomo naredili, mednarodna skupnost sama tudi ne, le skupaj lahko, je dejal Uzelac. Parlament je izvoljen, v njem je 42 poslancev, od tega !4 iz Republike srbske. Parlament naj bi oktobra potrdil vlado, o mandatarju se mora dogovoriti predsedstvo. Pri yseh ključnih funkcijah morajo po daytonskem sporazumu spoštovati pariteto treh enakopravnih narodov. Mednarodna skupnost bo kontrolirala delo predsedstva in vlade, v njeni domeni bo zunanja polica, zunanja trgovina, mednarodne komunikacije, del nnanc, centralna banka, kar Pomeni, da gre za obliko Protektorata. Guverner centralne banke bo denimo tu-JÇc, imel pa bo tri viceguvernerje. Ustavno sodišče bo imelo devet članov, °d tega štiri iz federacije, dva lz Republike srbske in tri tnjce, tudi predsednik bo tujec Ker bodo glasovi tujcev "neli odločilno veljavo, bo s tem preprečeno preglasovanje oziroma blokada. Mednarodna skupnost bo v BiH verjetno še dolgo prisotna, saj bodo le tako zaživele medsebojne komunikacije in možnost, da se država entitet Prelevi v državo regij oziroma kantonov. Prve komunikacije so že stekle, v Doboju so se Pfed kratkim sestali predstavniki 48 komercialnih bank, od tega enajstih iz srbske entitete, Pogovarjali so se o zakonu o centralni banki in o zakonu o bančnem poslovanju. Nemška marka bo verjetno se dolgo kraljevala V BiH imajo zdaj več vrst denarja, v obtoku so kune, srbski dinar, bosanski dinar in seveda nemška marka, medtem ko ameriški dolar nima veljave in ga je težko zamen- jati, kar je nenavadno. Ljudje kupujejo in prodajajo z različnim denarjem, posli tečejo, ljudje se ne pritožujejo, vse se nekako izravna. Verjetno bo nemška marka še dolgo kraljevala, saj pot do novega denarja ne bo lahka. Tako kot zastava, grb in himna, bo moralo biti soglasje tudi pri denarju, parlament bo odločil, kako se bo imenoval, kako bo izgledal, kakšni bodo apoeni, kje ga bodo stiskali, veljal pa bo na celotnem območju države. Tako kot bo zelo mukotrpno dogovarjanje o skupnih simbolih, bo verjetno tudi o denarju. Gost kluba Dvor je bil tokrat Uglješa Uzelac, veleposlanik države Bosne in Hercegovine v Ljubljni, pogovor z njim je vodil Emil Milan Pintar. Foto: Una Doki Proizvodnja upadla na desetino Od nečesa bo treba živeti, Sostaja ključno vprašanje v osni, ljudje se po končani vojni to vse pogosteje sprašujejo. Veleposlanik Uzelac je nanizal nekaj podatkov, ki pa veljajo le federalni del, brez skrbskega, saj celovitih podatkov za vso državo še ni. Ohranjene je le desetina industrijske proizvodnje z leta 1991, ostala pa je četrtina zaposlenih, kar pomeni, da je produktivnost 2,5-krat padala. V delovnem odnosu je namreč mnogo ljudi, ki ne delajo, saj so nazaj na delo sprejeli borce. Delovno je zdaj angažiranih 250 tisoč ljudi. Uvoz je v treh mesecih in pol znašal 173 milijone dolarjev, izvoz 12 milijonov dolarjev, razmerje je torej ena proti sedem. V negospodarstvu pa je zaposlenost dosegla že 42 odstotkov predvojnega števila, javna poraba torej raste, pokriva jo mednarodna pomoč, seveda na skromni ravni. Julija je povprečna plača v industriji in rudarstvu znašala 141 mark, v negospodarstvu 262 mark, v političnih organizacijah 294 mark. Nezaposlenih je 651 tisoč ljudi, v kar niso všteti tisti na čakanju. Invalidov je 25 tisoč, družin s padlimi borci 38 tisoč. Nacionalni dohodek na prebivalca znaša borih 200 dolarjev. Sarajevo daje napačno sliko Sarajevo daje napačno sliko, saj dobite vtis normalnega življenja, odprtih je namreč toliko kavarn kot še nikoli. V mednarodnih organizacijah je namreč delo dobilo 7 do 8 tisoč ljudi, na prvi donatorski konferenci se je pojavilo kar 55 mednarodnih organizacij, vse imajo zaposlene tudi domačine, ki so sorazmerno dobro plačani, še bolje seveda tujci. Zato gredo v Sarajevu v prodajo tudi dragi luksuzni predmeti, za visoko najemnino je moč oddati stanovanje itd. Denar priteka iz tujine, pošiljajo ga tudi begunci, ki v Nemčiji dobijo 500 mark pomoči, od tega 200 mark pošl- jejo družini v Sarajevo. Mednarodna skupnost je poskrbela za izplačilo pokojnin, invalidnin, da je razpoloženje boljše. Skratka, vse to ni rezultat proizvodnje in dela. Mednarodna pomoč je namenjena predvsem obnovi BiH naj bi letos dobila 1,8 milijarde dolarjev mednarodne pomoči, obljube najbolj korektno izpolnjuje Svetovna banka za obnovo in razvoj. Doslej je prišlo že približno 900 milijonov dolarjev pomoči. Razporejena je na 150 do 200 programov, ki so namenjeni predvsem obnovi, zlasti infrastrukture: popravila šol, rehabilitacija žrtev vojne, ogrevanje Sarajeva, odstranjevanje min, obnova plinovoda, električnega omrežja, bolnišnic, farm itd. Za oživljanje gospodarstva sta trenutno na voljo le dve kreditni liniji in sicer svetovne banke in ameriške vlade v višini 32 milijonov dolarjev. Prva je namenjena financiranju malih, zasebnih podjetij, posojilo znaša največ 300 tisoč mark, posojilo ameriške vlade pa je namenjeno vsem podjetjem, posojilo znaša največ milijon mark. Na ravni države pa nameravajo ustanoviti poseben sklad za oživljanje proizvodnje. Slovenska podjetja so lani v BiH izvozila za 120 milijonov mark, nekaj tudi prek hrvaških podjetij in Iforja. Podatkov, v kolikšni meri so slovenska podjetja prisotna v obnovi ni. Za posamezne projekte so ministrstva ustanovila agencije, ki objavljajo razpise, koliko vaša podjetja sodelujejo na njih, mi ni znano, slišal sem le, da je Iskraemeco uspela dobili posel za 5 do 6 tisoč električnih števcev. Vašo gospodarsko zbornico prepričujemo, da bi bilo koristno, če bi nekoga poslala v Sarajevo, da bi zastopal interese slovenskega gospodarstva, če drugega ne, da bi brskal po javnih razpisih in tako iskal posle za slovenska podjetja, je dejal Uglješa Uzelac. Zanimiva je tudi informacija, da namerava svetovna banka skupaj z vlado BiH ustanoviti agencijo za zavarovanje poslov. dogajanja v bivši Jugoslaviji, Slovenija je imela pošteno in korektno stališče vse do današnjih dni. Čez Slovenijo je šlo veliko beguncev, dosti jih je ostalo, zdaj jih je še približno 11 tisoč, Slovenija je imela stroške, bila pa je kar najbolj korektna, čeprav so bili z begunci tudi problemi, saj so se otroci vpisali v šolo, na univerzo dvesto študentov, v Sloveniji so bili natisnjeni časopisi, knjige itd. V Bosni je prevladoval vtis popolnega prijateljstva. Nato pa so čez noč prišle nesrečne vize, po mojem brez razloga, saj kot veleposlanik še do danes nisem dobil kvalitetnega pojasnila. V Bosni so jih doživeli zelo čustveno, povsem iracionalno, kar je izzvalo povračilne ukrepe. Sprejeta je bila prepoved o uvozu mesa, mesnih izdelkov, mleka in perutnine, čeprav parkljevka in slinavka ni bila zabeležena. To je velik udarec za ptujsko Perutnino, ki je lani v Bosni izvozila za 30 milijonov mark. Nekdo bi moral stvari umiriti, je dejal veleposlanik Uzelac, toda tudi pri vas se bližajo volitve. Predsednik vlade ima vabilo, naj pride v Sarajevo, čeprav tam še ni bil, bili pa so predsednik države, parlamenta, ministri itd, je vprašanje če bo za obisk odločil, saj se vse poteze pred volitvami drugače ocenjujejo. Razrešiti pa bi morali številna vprašanja, bosanska stran se želi pogovarjati o vseh hkrati, slovenska o vsaki posebej. Problem niso samo vize, velike težave imajo bosanski prevozniki s prometnimi dovolilnicami, medsebojne odnose obremenjujejo tudi materialna vprašanja, sklenili naj bi sporazum o prosti trgovini itd. • M. Volčjak Brez prijav za nakup tovarne Kranj, 1. oktobra • Razpis za zbiranje ponudb interesentov, ki bi bili pripravljeni kupiti tržiško tovarno Lepenka, ni uspel. Do 27. septembra 1996 okrožno sodišče v Kranju namreč ni dobilo nobene ponudbe. Premoženje podjetja, ki ga je doletel stečaj aprila lani, so skušali prodati Že na javnih dražbah novembra lani in junija letos. Takrat je bila izklicna cena za Lepenko milijarda tolarjev, v javnem razpisu pa so premoženje ponujali za okrog 120 milijonov tolarjev manj. Kot izgleda, je bila tudi taka cena previsoke za morebitne kupce. Eden od njih bi lahko bila tudi družba Kora C iz Ljubljane, ki je lani obnovila proizvodnjo v tovarni in je zaradi uspešnega poslovanja po šestih mesecih že podaljšala najemno pogodbo. Glede nadaljnje usode Lepenke pa se bo stečajni senat ponovno odločal sredi tega meseca. • S. Saje Uvedba viz spodbudila povračilne ukrepe V Sloveniji smo imeli vedno dobrega sogovornika, še danes mislimo, da je najboljša priča ILIRIKA KRKA, EMONA OBALA KOPER, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO, BTO^CETO.PETROURUCTAL RADENSKA.LUKA KOPER^AVAv 1 JESENICE "Trti h« 7, Sil UIHttJANABrt£22.0M/1252010 INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE SEJEM UNSKO-SANSKEGA KANTONA Bihač 15., 16. in 17.11.1996 in POSLOVNA KONFERENCA V BIHAČU, dne 16.11.1996 Dne 15., 16. in 17. novembra bo predstavitev gospodarstva unsko-sanskega na sejmu IPUSK '96. To bo prva javna promocija gospodarskega potenciala kantona in mesto srečanja poslovnih ljudi iz Bosne in tujine. Tudi slovenska podjetja bodo imela možnost predstavitve na tem sejmu (prostor je omejen). Vse informacije v zvezi z udeležbo na sejmu lahko dobite na Območni zbornici za Gorenjsko. Vzporedno s sejmom bo Območna zbornica za Gorenjsko v sodelovanju z zbornico unsko-sanskega kantona v Bihaču organizirala poslovno srečanje s poslovno konferenco, predvidoma 16. 11. 1996. V uradnem delu poslovne konference bo zbornica iz Bihača podala informacije v zvezi s carinsko regulati-vo, možnosti vlaganj, investicijsko politiko.... Prosimo, vsa podjetja, ki se nameravajo udeležiti te poslovne konference, da nas kontaktirajo na Območno gospodarsko zbornico Kranj tel. 222-584, kjer boste dobili prijavnico in vse informacije, hkrati pa bomo upoštevali vaše sugestije za uradni del poslovne konference. Prijave do 12. 10.1996. ISKRAEMECO +_ ISKRAEMECO, Merjenje in upravljanje energije, d.d., Kranj, Savska loka 4 Družba Iskraemeco je eden največjih evropskih in svetovnih proizvajalcev opreme za merjenje in upravljanje energije. Zavedamo se, kako so za razvoj naše družbe pomembni dobri kadri. Iščemo nove sodelavce v Poslovnem področju Razvoj in raziskave Če ste dip. inž. elektrotehnike, računalništva ali avtomatike in vas zanima delo na področju razvoja elektronskih industrijskih števcev, razvoja komunikacij in razvoja programske opreme, se lahko zaposlite kot STROKOVNI SODELAVEC Iščemo več kandidatov, prednost bodo imeli kandidati, ki dobro poznajo mikroprocesorske sisteme, programske jezike in komunikacije. Znanje angleškega in nemškega jezika naj bo vsaj pasivno, zaželene pa so delovne izkušnje. Iščemo tudi VODJO ODSEKA ZA RAZVOJ SISTEMOV ki naj bo dipl. inž. elektrotehnike, energetike ali avtomatike. Kandidat mora poznati elektroenergetske sisteme za merjenje in vodenje, imeti pet let delovnih izkušenj ter aktivno obvladati nemški jezik. Kandidatom nudimo zanimivo delo v prijetnem okolju, strokovno napredovanje ter stimulativen osebni dohodek. Prošnje z dokazili pošljite 8 dni po objavi na naslov: Iskraemeco, d.d., (Kadrovska služba), Savska Loka 4, 4000 Kranj. POSLI IN FINANCÍ _UREJA; Marija Volčjak Nft ŠTIRIH KOLESIH TEST: MAZDA 323F1.5Í Ob prihodu prvega Mazdinega modela 323F, zdaj že pred dobrimi šestimi leti, je marsikdo videl kar malce preveč futuristično obliko športnega avtomobila, ki je po drugi strani razkrival, da ima tudi resnejše ambicije. Pred dvema letoma je štafetno palico uspešno prevzel novi model, ki nakazano smer samo še potrjuje. Črka F v imenu lahko pomeni dvoje, prvič, da ima avtomobil športni zadek, tako imenovani fastback in drugič, da je namenjen tudi družinskim prevozom, pri čemer naj bi dodana črka pomenila family. Ne glede na to je mazda 323 F precej izzivalno oblikovan avto, čeprav so snovalci pri novi generaciji opustili dvigljive žaromete, ki so bili zaščitni znak prejšnjega modela. Skladne in harmonično zaobljene karoserijske linije so opazne predvsem na stranicah, kazijo jih le premajhna kolesa, ki so jim v pločevini sicer odmerili več kot dovolj prostora. Sprednji del z agresivnimi režami za dovod zraka v motorni Erostor in zajetnim odbijačem, i je prirezan šele v sredini žarometov nakazuje največ športnosti, medtem ko je visok zadek s prav tako zajetnim odbijačem kompromis med športnostjo in uporabnostjo petvratnega avtomobila. Prtljažni prostor je kljub športni zasnovi odmerjen na 346 prostorninskih litrov, kar je seveda nekje v povprečju tega avtomobilskega razreda, žal pa oviro pri natovarjanju predstavlja zelo visok rob, spet seveda kot posledica oblike. Mazda 323 F, športno zasnovan avtomobil za družinske namene armaturni plošči, ki je zelo blizu tistim v pravih športnih avtomobilih, če odštejemo volanski obroč, ki je za ta avtomobil grevelik in pretanek. Že serijsko je mazda 323 F opremljena z elektriko za odpiranje stekel, osrednjo ključavnico in volanskim ser-voojačevalnikom, za doplačilo pa še s klimatsko napravo, radiokaseto-fonom in varnostnim _ paketom. Ker pa pri Atraktiven zadek, toda visok prtljažni rob Mazdi varnost pišejo z veliko začetnico, sta v Prijetna notranjost in dober položaj za voznika + + + oblika ++motorne zmogljivosti +lega na cesti I—rob prtljažnika -nekatera stikala -preglednost nazaj ne kaže pritoževati, ker so notranje mere izkoriščene kar najbolj optimalno, sedeži pa čvrsti in udobni. Višji potniki lahko sedijo tudi zadaj, kjer je z rahlim zavihom navzgor prilago- serijski opremi tudi obe zračni varnostni vreči. Mazda 323 F z dna motorne ponudbe je opremljena z 1,5-litrskim štirivaljnikom s po štirimi ventili na valj. Kljub soraz- Nad potniškim prostorom se barvno barvno kombinacijo na jena tudi višina strehe. Voznikov merno skromni gibni prostornini delovni prostor je odet v dvo- in nič pretresljivo veliki konjuš avtotehna d.o.o. NOVO! OPEL NA JESENICAH! Danes, 1. oktobra 1996 od 14. uri odpiramo na Jesenicah, Cesta Borisa Kidriča 6, nov pooblaščen prodajno servisni center. Pri nas boste lahko kupili vse modele proizvajalca vozil OPEL (Coiso, Astro, Vectro, Ugro, Omego, Frontero, Combo), originalne nadomestne dele OHïL, prav tako pa vam bomo nudili tudi servisne storitve. Vabljeni! Podružnica Jesenice Cesta Borisa Kidriča 6 4270 Jesenice Tel./fax: 064/861-240 niči, ki skupai zmorejo 65 kilovatov ali 88 konjskih moči, pa jeto živahen agregat, ki zadostuje tudi nekoliko nadpovprečnim vozniškim željam po pospeševanju in končni hitrosti. K dobrim voznim lastnostim odločilno pripomore tudi dolga medosna razdalja, zato mazda 323 F v ovinkih dolgo ohranja nevtralno lego. Podvozje je hkrati prilagojeno športni vožnji, saj mora zdržati tudi zmogljivost dveh močnejših motorjev. Vožnja je zato lahkotna, natančen petstopenjski menjalnik, je v dobrem sozvočju z motorjem, dobro pa je tudi delovanje zavornega sistema. CENA do registracije: 28.990 DEM (MMS, Ljubljana) Gre torej za dovolj atraktiven in zelo dovršen avtomobil, ki s svojo športno podobo, sodobno tehniko in v zadnjem Času tudi s EravŠnio vceno prepriča marsi-oga, ki želi nekoliko odstopati od povprečja. TEHNIČNI PODATKI: kombi-limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, 1489 ccm, 65 KW/88 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4245 mm, š. 1695 mm, v. 1350 mm, medosna razdalja 2605 mm, prostornina prtljažnika 346 I. Najvišja hitrost: 173 km/h (tovarna), 179 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,8 s. Poraba goriva po ECE: 5,7/ 7,618,4 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 krn. Poraba na testu: 8,91. M. Gregorič MESETAR Na ogled sadja in krompirja Na posestvu kranjske srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju bo od jutri (srede) do petka razstava različnih starejsin in novejših sort jabolk in hrušk ter nekaterih sort krompir)3. Razstava bo vse dni odprta do 16. ure, ogled pa bo brezplačen. V Komendi bo spet kmetijski sejem Na hipodromu v Komendi bodo v petek (ob 13. uri) odprjj drugi jesenski kmetijski sejem. Na 4.000 kvadratnih metrih razstavne površine se bo predstavilo več kot trideset izdelovalcev in trgovcev s kmetijsko mehanizacijo, poleg tega pa še dva znana trgovca z osebnimi in gospodarskimi vozili. Na sejmu bo kar šestnajst različnih znamk traktorjev (Zetor, Massey Ferguson original, John Deere, Steyr, Lindner, Lamborghini, Same, Fiat, Deutz Fahr Agrotron, Universal, Huerlimann, Valment, Ferguson IMT, Fendt, Landini in Valpadana), poleg traktorjev pa tudi SIP-ove nakladalke, trosilniki, rotacijske kosilnice, obračalniki 1°. zgrabljalniki, Tehnostrojevi trosilniki in prikolice, Marinovi puhalniki, Kobalova hlevska oprema, Tajfunovi vitli, Creinine in Kirchnerjeve cisterne za gnojevko, traktorski nakladalni*1 Riko Kor, kosilnice BCS, plugi, stiskalnice za valjaste bale in ovijalci različnih znamk, naprave za dosuševanje sena, ventilatorji in še marsikaj drugega. Predstavili bodo nove tipe traktorjev Deutz, možna pa bo tudi prodaja rabljene kmetijske mehanizacije. Sejem (organizira ga Konjeniški klub Komenda) bo odprt do 7. oktobra, vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnine ne b°, brezplačno bo tudi parkiranje. Pioneerjevo preizkušanje koruznih hibridov Selekcijska hiša Pioneer tudi letos organizira Dneve p?JJ8 Pioneerjevih hibridov koruze. Na teh dnevih predstavlja hibride» posajene na poskusnih poljih, hibride, ki bodo v prodaji, in tudi tiste, ki so v tretjem letniku uradnega preizkušanja. Na Gorenjskem sta bili doslej že dve takšni predstavitvi, tretja bo danes, v torek, ob 10. uri na kmetiji Miha Bohinca v Zalogu p11 Cerkljah, četrta pa bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 10. uri na kmetiji Janeza Sodnika v Hotemažah. Na treh kmetijah s° ugotavljali pridelke koruze za siliranje, na Sodnikovi, kjer $e ukvarjajo s prašičerejo, pa bo poudarek na zrnju. Med trinajstimi največjimi ni gorenjskih podjetij Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je bila lani med kmetijskimi podjetji v Sloveniji po višini skupnih prihodkov na prvem mestu Perutnina Ptuj (10,5 milijarde tolarjev), na drugem mestu Kmetijski kombinat Ptuj, na tretjem Semenarna Ljubljana, na črtrtem Pivka - Perutninarski kombinat Neverke in na petem Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Na lestvi01 trinajstih največjih po prihodku ni gorenjskih kmetijskih detij, iz bližnje soseščine je na devetem mestu le farma i, ki je lani s 110 zaposlenimi dosegla nekaj manj kot dve milijardi tolarjev prihodkov. PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOPLAŠČEV VSEH VRST IN DIMENZIJ D-164 145 R 12 4.778,00 145 R13 155 R13 145/70 R13 155/70 R13 165/70 R 13 5.256,00 5.854.00 5,269,00 6.155,00 6.646,00 in ostale dimenzije EXACT jk 145 R12 ^fc 5.457,00 145 R13 ^^6.628,00 .007.00 606,00 7.572,00 5 7.990,00 R14 " 9.072,00 R14 9.482,00 RAPIDEX R2 185/70 R1411.792,00 in ostale dimenzije CLASIC 135 R 13 145R13 155 R 13 145/70 R13 155/70 R13 165/70 R13 7.855,00 6381,00 9.215,00 9.533,00 9.533,00 11.201,00 MXT80 185/70 R14 15.014,00 175/70 R14 17.994,00 in ostale dimenzije PRI NAS KUPLJENE AVTOPLAŠČE BREZPLAČNO ZAMENJAMO! Cesta Staneta Žagarja 30, 4000 Kranj telefon in fax: 064/331 656 servis: 064/324 491 prodaja in menjava gum: 064/324 818 KIA SEPHIA, CENEJŠA KOT KDAJK0U DOSLEJ 1000 DEM -1000 DEM CENEJE Sephia Sedan GTX-ABS: prej 24.790 DEM, cena s popustom: 22.990 DEM Sephia M/B SLX: prej 20.690 DEM, cena s popustom: 19.690 DEM Garancija: 3 leta ali 100 000 km i) HOTEL JELOVICA BLED ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 22. URE notranji bazen savna, parna kopel whirtpool, masažne kopeli Kneipove zeliščne in slane Kope" ročne terapevtske masaže solarij VPISUJEMO V VODENE PROGRAME: aerobike, joge avtogeni trening hydra fitness, tai chi chuan TEČAJ REFLEKSNE MASAŽE STOPAL 5. IN 6. OKTOBER ZDRAVSTVENI PROGRAMI akupunktura, kiropraktika, homeopatsko svetovanje KOZMETIČNI TRETMANI Rezervacije po telefonu 7960. Pooblaščeni serviserji in prodajalci na Gorenjskem: AVI (MEHANIKA M. mfMDŽiC Bled, f)M 741 /H4 • MSNlKd o o.; Medvode. 061 612 250 » NASMEH d o o., Kranj, 064 '223 857' KitO KIA MOTORS Torek, 1. oktobra 1996 VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo sprva še delno jasno, čez dan pa se bo oblačilo in zvečer so že možne manjše padavine. Jutri bo oblačno in deževno, ohladilo se bo. Tudi v četrtek bo še oblačno in deževno. LUNINE SPREMEMBE V petek je polna luna nastopila ob 4.51, bo po Herschlovem vremenskem ključu deževalo. Zadnji krajec bo nastopil v petek ob 13.04. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja ANDREJ ŽA.LA.R Ansambel Sava z Jelko Dvakrat Zlati (Mej Sebenje pri Bledu, 30. septembra - Lani in letos je ansambel Sava z Jelko na ptujskem festivalu osvojil Zlatega Orfeja. Sicer pa so člani ansambla v sedanji sestavi in pod sedanjim imenom skupaj že četrto leto. Njihov vodja je Marjan Rekar, doma iz Sebenj pri Bledu. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE . Prejšnji torek smo tule objavili staro razglednico, na kateri le bila slika Krope, kraja, ob katerem se zvečine takoj spomnimo na umetno kovaštvo, ki je znano po vsem svetu. Kraj se nahaja pod Jelovico, s katere so nekoč vozili rudo, ki so jo nato v Kropi topili in izdelovali žeblje. Prejeli smo kar zajeten kup vaših dopisnic s pretežno pravilnimi odgovori, žreb pa je nagrade razdelil takole: 1. Julka Pintar, Sp. gesnica 113, Zg. Besnica; 2. Marija Bogataj, Partizanska 41, Škofja Loka; 3. Olga Guzej, Sr. Dobrava 6, Kropa; 4. Alenka Djukanovič, Gradnikova 4, Kranj in 5. Stojan Bertoncelj, Kropa 56, Kropa. Čestitamo! Tokrat pa imamo na vrsti razglednico iz časa Avstro-Ogrske, saj je na znamki še rajnki cesar Franc Jožef, na sliki Pa je neki most, ki ima danes neko drugo ime kot v tistih °asih, na njem pa na več mestih stojijo kipi, v katerih je upodobljen simbol mesta. Le katero je to mesto in kateri rnost? To morate ugotoviti Vi in nam odgovore poslati do Petka, 4. oktobra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, fOOO Kranj. Pet izžrebanih bo prejelo nagrade v vrednosti po 1 000 tolarjev. Ena od posebnosti ansambla je prav gotovo tudi, da mu ni težko ali odveč nastopiti kjerkoli ali kadarkoli; tudi če gre za tekmovanje. Spominjam se, da bi bil Marjan Rekar brez pomislekov pripravljen nastopiti na letošnji prireditvi Naj živi vesela družba na Andreju nad Škofjo Loko, čeprav je bilo v nekem trenutku na začetku govora o tem, da bi pri Ivanu Ruparju obiskovalci izbirali tudi Ansambel Vesele družbe. in saksofon; Slavko Osterman je prav tako z Luž in igra kitaro ter poje; Bojan Batič s Kokrice pri Kranju igra bas-kitaro in bariton; pevka Jelka Potočnik je doma iz Tržiča; Marjan Rekar, vodja ansambla in tudi pevec, pa je doma s Sebenj pri Bledu, igra pa harmoniko in orgle. Precejšnjo pozornost je ansambel Sava z Jelko vzbudil tudi na nedavnem Mihaelovem sejmu v Mengšu. Sicer pa se fantov in pevke Jelke bralci Za začetek poglejmo sestav ansambla: Slavko Pogačnik je doma iz Spodnjih Gorij, igra pa trobento in bobne; Milan Osterman z Luž igra klarinet morda spominjate, če ste bili pred dvema letoma na prireditvi z Gorenjci meseca in Gorenjskim glasom na Jezerskem. Takrat so bili z nami. Pod slovensko lipo *r __ _ _ _ Kranj, 30. septembra - Narodnozabavna prireditev Pod slovensko lipo, za katero velja, da je v tem trenutku največja v tem delu Slovenije, bo v soboto, 5. oktobra, ob 20. uri v Športni korani Poden v Škofji Loki. Nastopilo bo trinajst domačih ansamblov oziroma glasbenih skupin, dve iz Italije in ena iz Avstrije, Pihalni orkester Škofja Loka in Modra kronika z prajdomirom. Vstopnice so v predprodaji v Turističnem društvu Škofja Loka. GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENIKI MESECA - ftM*0\ Moje vprašanje za ANSAMBEL SAVA Z JELKO: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. ARION VAM ODGOVARJA . Veliko bralk in bralcev nam Je v telefonskih anketah zaupalo, da v Gorenjskem glasu pogrešajo rubriko astrologije lI* prerokovanja. V uredništvu Se dobro zavedamo, da je Časopis namenjen izključno vam, dragi bralci. Vedno smo veseli vaših predlogov in smo Jih pripravljeni upoštevati, saj se zavedamo, da bomo le z našim obojestranskim sodelovanjem delali časopis, ki vam °o bolj všeč. V mesecu oktobru uvajamo novo rubriko ARION VAM ODGOVARJA. Priznani as-trologinji in prerokovalki GORDANA in DOLORES vam bosta na razpolago, da vaše probleme in vprašanja ovrednotita v luči astrologije. S tem se vam ponuja odlična priložnost, da spoznate sebe, se soočite z blokadami, ki vas ovirajo, da bi napredovali in si lažje utirali pot skozi življenje. Gordana in Dolores razpolagata z mnogimi izkušnjami, njuno znanje astrologije je plod trdega dela, prerokujeta {irihodnost, izhajata iz pretek-osti in sedanjosti. Zavedati se moramo zelo pomembnega dejstva, da je naša prihodnost KUPON "ARION VAM ODGOVARJA" Rojstni datum:................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:......................................................................................... ,,T1e, priimek in naslov (če ne želite, teh podatkov ni treba sporočiti): Kupon pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ, Zoisova ulica 1. v veliki odvisnosti ravno od tega trenutka, ki ga preživljamo sedaj. Mnogi izmed nas blokiramo sami sebe z raznimi strahovi, z bojaznijo pred jutri, s tem se pa programiramo na neupsen. Vsak posameznik se mora truditi iti svoji sreči naproti, naučiti se jo moramo prepoznati, jo sprejeti in ljubiti. Torej, naša misel v sedanjosti kreira našo prihodnost, zato se je potrebno na vso moč truditi, da aktiviramo vse naše možne potenciale, da se usmerimo pozitivno, najti je potrebno nove vire notranje moči. Morebiti se nam bo zgodilo, da v trenutku največje krize ali razočaranja spregledamo tisto pravo resnico o sebi. Tisto resnico, od katere neprestano bežimo in si s tem povzroča mo velike težave. Veliko bi vam radi še napi sali, vedite pa, da je moč samo v vsakem posamezniku, da se bori skozi življenje, čeravno takrat, ko nas življenje položi v ulico, kjer ni izhoda, nehote pomislimo na najhujše in najslabše. Pričakujemo vaša pisma, v katerih nam nujno napišite datum, točno uro rojstva in kraj rojstva. Na pismu ne smete pozabiti napisati šifre, pod katero bo objavljen odgovor. Pisem brez kupona s podatki, ki so predpogoj za odgovore, na vaša vprašanja Gordana in Dolores ne bosta mogli odgovoriti. radio triglay_ 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS ZANIMIV JE TASVBT pripravlja Ošjan Betih PRAPROTI CVETIJO DRUGAČE V Sloveniji raste 52 vrst pravih praproti in še 19 vrst presličevk, lisičjakovk in drežičavk, ki štejejo k praprotnicam v širšem smislu. Praproti loči od cvetnic več kot samo to, da nimajo cvetov in semen. Za njih je značilna t.i. izmena generacij. To, kar je pri cvetnicah cvet (del rastline, ki nosi spolne organe, iz katerih zraste seme), je pri praprotih posebna rastlinica. Na spodnji strani listov so temni kupčki, ki v jeseni sproščajo rjav prah. Drobcena zrnca, iz katerih sestoji prah, imenujemo spore. To so, kot pri glivah in mahovih, razmnoževalni organi, ki ustrezajo plodovom in semenom pri cvetnicah. Ker so zelo lahki, jih razširja veter daleč naokrog. Na ugodni podlagi ter spore kalijo in zrastejo v majhen list. Na njegovi spodnji strani se razvijejo ženske in moške spolne celice, ki se s pomočjo vode spojijo. Tako zraste nova praprot. ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Kranj, 7. 9. 1996 - SLAVKO JERŠE in MARIJA KOKALJ, Spodnje Duplje 78; ANDREJ BOHINC in BERNARDA ŽNIDAR, Zalog pri Cerkljah 39; BRANKO ŽIBERT in MARJANA NAGLIC, Suha pri Predosljah 24; ROBERT URBIHA in MATEJA DEBELAK, Kranj, Oprešnikova ul. 33 Preddvor, 7. 9. 1996 - ROK PIVK in VESNA PAVLIC, Kranj, Dražgoška ul. 3; ANDREJ GRILC in MELITA PODBEVŠEK, Ljubljana, Ul. Konrada Babnika 34; EDO ORAŽEM in NATAŠA LUKAN, Domžale, Rova 34; ROBERT GRM in BARBARA GREGORC, Šmarje Sap, Ljubljanska c. 80; TADEJ HERGA in PETRA MARINŠEK, Preserje pri Radomljah, Tovarniška ul. 57; ROMAN KAMŠEK in DARJA DEBEVEC, Domžale, Ljubljanska c. 84; BOŠTJAN PUSTAVRH in VESNA SOKALIČ, Žabnica 25 Kranj, 21. 9. 1996 - ŠTEFAN ARZENŠEK in TADEJA JANEZIČ, Tupaliče 73; BORIS KOVAČEVIČ in MIRA DOBNIKAR, Šenčur, Beleharjeva c. 9 Preddvor - 21. 9. 1996 - ANDREJ CIGLIČ in MAJA MARKUTA, Kranj, Bleiweisova c. 59; KAREL KLEMENČIČ in IRENA GOSAR, Ljubljana, Slapnikova ul. 8; SILVO RAZPOTNIK in NATAŠA UDOVČ, Šemnik, Krače 8; GORAZD POGAČNIK in KARMEN LAMPE, Otoče 32; SIMON SEDALŠAK in JOŽICA MEGUŠAR, Ravne na Koroškem, Cečovje 4; MARKO KLIČEK in MARJETKA M1KUŠ, Kranj. Nazorjeva ul. 10; TILEN DRMOTA in MATEJA PREŠA, Doslovče 25; ALEKSANDER TRAVEN in TATJANA BOŽIČ, Šenčur, Sveteljeva ul. 20. Podatke pripravljamo ob pomoči Matičnega urada Upravne enote Kranj s krajem in datumom. Meritve zakonskih zvez so navedeni le zakonski pari, ki so dali soglasje za objavo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita m jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. Uspešni gorenjski harmonikarji Kranj, 30. septembra - Kljub različnim takšnim in drugačnim tekmovanjem harmonikarjev na diatonični harmoniki po raznih krajih Slovenije je tisto s finalom v Ljubečni in predtekmo-vanjem na Gorenjskem v Besnici tisto uradno, ki pomeni uvrstitev za tekoče leto. Tako se je letos na desetih izbirnih tekmovanjih za Ljubečno, med katerimi je bilo tudi Gorenjsko prvenstvo v Besnici, potegovalo kar 473 harmonikarjev iz vse Slovenije. Le 32 godcem pa se je prek pollina In ih tekmovanj uspelo uvrstiti v finale. V starostni skupini nad 65 let se je za naslov ljudskega godca na predvečer uradnega tekmovanja potegovalo 22 godcev. Ljudski godec za leto 1996 je postal Jože Šrlj iz Sežane, drugi je bil Janez Ermenc iz Gornjega Grada, tretji pa Franc Fabijan iz Besnice. Na finalnem tekmovanju v štirih starostnih skupinah pa so Gorenjsko zastopali trije harmonikarji. Gorenjski prvak in Gorenjec meseca junija Dejan Raj iz Kranja si je priigral zlato Elaketo v kategoriji od 15 do 25 let, Klemen Leben iz Mengša je il zlat v kategoriji do 14 let, osemletni Matjaž Kokalj iz Ovsiš pri Podnartu pa le dobil srebrno plaketo in posebno nagrado občinstva Majoliko, ki sta jo podelila Novi tednik in Radio Cehe. Gorenjskim harmonikarjem: Matjažu, Dejanu, Klemenu in Francu za letošnje uspehe v Ljubečni veljajo naše čestitke in čestitke Turističnega društva Besnica. • A. Žalar TEl "T V GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TELE—TV Kranj NIKOLE TESLE 2, p.p. 181, 4001 Kranj KONTAKTNI TELEFON STUDIO 33-11-56 TELEFON UREDNIŠTVO 33-11-56 POROČILA DESK 33-12 31 TVS 1 8.30 vldeostrani 8.50 Videoring 9.20 Karaoke, ponovitev 10.20 Alis napisano z -is, švedska nadaljevanka 10.45 Roka ročka, ponovitev 11.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 12.25 Naša pesem 95: Mešani PZ De Profundis Kranj, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Omizje, ponovitev 16.20 Ljudje In zemlja 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.00 V žarišču 20.30 Film tedna: Nevredni ljubezni, norveški barvni film 22.30 Dnevnik 3 23.00 Sova Red in zakonitost, ameriška nanizanka Skrajnosti, ponovitev angleške nanizanke 0.20 TV jutri, Vldeostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.15 Poslovna borza, ponovitev 11.25 Okrogla miza: O potresih, ponovitev 11.55 V žarišču, ponovitev 12.20 Obiski, ponovitev 13.20 Somrak stoletja; Bukarešta -pozabljeni spomini, ponovitev 14.20 Stanovanjska stiska, ponovitev nemškega barvnega filma 15.40 Turistična oddaja 16.10 Skrivnostna znamenja, angleška nadaljevanka 17.00 Sova, ponovitev 18.30 Japonska, japonska dokumentarna serija 19.00 Skrajnosti, angleška nanizanka 19.30 V območju somraka, ponovitev ameriške nanizanke 20.00 Evropska liga v košarki: Smelt Olim-pija - Barcelona, prenos 21.30 Festival znanosti 21.40 Made in Slovenia, gospodarska oddaja 22.30 Slavnostni koncert ob petletnici samostojnosti republike Slovenije, posnetek iz Ženeve 23.50 Videoring 0.20 Euroring TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.00 Ciklon - motor smrti, ameriški barvni film 22.30 Živeti danes: Korak sodobnosti 23.00 Bolezni belih kitov, dokumentarna oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 Vldeostrani POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Sedma siia P.I., ponovitev avstralske nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 ITC magazin 13.30 Newyorska policija, ameriška nanizanka 14.30 Chicago Hope, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Biti ali ne biti, ameriški barvni film; Mel Brooks 22.00 MAS.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Sedma sila, kanadska nanizanka 0.00 Mož pravice, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Vídeo kolaž 16.00 TV noč: Vera in čas, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 Poročila 17.35 Super knjiga 18.00 Fènix, nanizanka 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja 20.00 Kino TV3: Spontani vžig, ameriški barvni film 22.45 Poročila 22.50 Pot v Avonleo, nadaljevanka 23.50 TV prodaja 0.30 Video kolaž HTV1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Dvigni sidro, ameriški barvni film 14.10 Risanka 14.50 Izobraževalni program 16.30 Poročila 16.40 Nevarne igre, ameriška nadaljevanka 17.30 Kolo sreče 18.05 So to neki drugi ljudje? 18.35 Danes v saboru 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.40 Ekran brez okvirja 21.45 Sein-feld, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Velika dela v svetovnih muzejih 22.30 Dnevnik 22.50 Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 23.40Poročila HTV2 15.20 TV koledar 15.30 Enooki Jack, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.55 Svet narave, ameriška dokumentarna serija 18.25 Organsko biološko pridelovanje hrane, Izobraževalna oddaja 18.55 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Beg in kina Svoboda, poljski barvni film 21.50 Walker - teksaški ranger, ameriška serija 22.40 Jazz 23.10 Video strani AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.25 Bela palača, ponovitev ameriškega filrna 12.00 Otroški program 14.55 Hišica v preriji 15.40 vesoljska ladja Enterprise, ameriška zf serija 16.30 Knight Rider 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša, ameriška humoristična serija 18.30 Korak za korakom, ameriška humoristična serija 18.55 Roseanne, ameriška humoristična serija19.20 Posebna oddaja - volitve za evropski parlament 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zelja po maščevanju, nemška TV melodrama; Anja Krause 21.45 Pogledi od strani -Fashion 22.00 Nogomet, 11. krog nogometne lige 23.00 Policijski klic: Rdeči kaviar, nempka TV kriminalka 0.30 čas v sliki 0.35 Stephen King: V malem mestu, ponovitev ameriške frozljivke 2.30 Čas v sliki 3.05 chiejok, ponovitev 4.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 vldeostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok 10.05 Vreme 10.15 Bogat! in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Santa Barbara, serija 14.25 Bavarec na otoku Rugen 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.20 Posebna odda)a - volitve za evropski parlament 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.15 Soočenje voditeljic In voditeljev strank - volitve za evropski parlament 22.00 Čas v sliki 22.30 Biokme-tovalci, dokumentarni zapis o biološko neoporečnik hmetijah v Avstriji 23.15 Rumena zemlja, doku- Sentarni film o kitajskih kmetih 0.05 udežne pustolovščine gospoda Topperja, ameriška komedija 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 Čas kulturi 3.05 Videonoč TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek na Radiu Tržič avtor Janja Budič vsak torek v Gorenjskem galsu Tokrat smo se oglasili v Cerknici, ki je mestno naselje na severnem robu Cerkniškega polja. Cerknica je manjši industrijski kraj, kjer se je razvila predvsem tovarna pohištva. Značilno je po cerknškem karnevalu. Deloma ohranjeno staro jedro naselja stoji vrh nizke vzpetine Tabor. Značilno predvsem cerkev Marijinega rojstva na Taboru. Izleti: Slivnica 1114 m, dostop z avtom do Cerknice ali tudi peš. Slivnica je po ljudski pripovedi domovanje čarovnic, sicer pa odlično razgledišče na Cerkniško polje oz. jezero in okoliške kraške planote. Junija cveti tod kranjska lilija. Mednarodni sloves daje Cerknici okoliški kraški svet zlasti Cerkniško polje. V Cerknici je značilno tudi Cerkniško jezero. Tokrat za danes, kaj več pa naslednjič. Lep pozdrav Janja Budič TELE-TV KRANJ ... Vldeostrani 18.45 Test slika 19.66 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila 322. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP - blok 2 20.07 Top spot 20.10 Predstavitev salona Skoda: Servisno prodajni center štern 20.20 Ekominute 20.30 Zupan z vami: Mestna občina Kranj - Vitomir Gros, dipl. ing., voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po teieofnu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 322 21.25 EPP blok - 3 21.30 Jedrska elektrarna 22.00 Iskanja: Alenka Pinterič 22.40 TV prodaja 22.45 Poročila Gorenjske 322. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Vldeostrani LOKA TV Program je objavljen na videostraneh. TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaia 20.50 Brez komentaria ATM TV KR. GORA ... Vldeostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.50 Snoopy 19.15 Vldeostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Vldeostrani TV ŠIŠKA ... Vldeostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Teiemarket 21.00 Telemar-ket 0.39 Teiemarket 0.30 Napoved sporeda za četrtek 0.40 Vldeostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Stepng out, Plesna oddaja z Urošem in Matejo 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi: Glavarjeva knjižnica 21.15 Naš gost: Spomenka Hribar 21.40 Torkova vroča linija, ponovitev; gostja Metka Volčič 22.40 Kronika, ponovitev 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani , RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasvti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Parnas z Markom črtalicem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa R TRŽIČ Dobro glasbo vam prinašamo ob sredah, številne zanimivosti in informacije pa so prav tako stalnica programa. Najprej bomo govorili o zadevah, ki zadevajo delovanje bank. Tudi v nadaljevanju bomo polni informacij, vendar tokrat drugačnih. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Malce kasneje se bo verjetno nabralo tudi nekaj drugih obvestil. Zunanje političnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo z mini kino kvizom. Ob 17:30 z novostmi, najsi bo na knjižnem trgu, ali pa kar v čitalnici dr. Toneta Pretnarja Radijski Juke box se bo zavrtel ob 18:01, po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Domače novice 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Do- Sodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, «utsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Eianov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL 6.00 Jutranji program z Majdo Juvan 8.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro Rtudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 ovice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj - naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše Coslušaice 20.35 Klic dobrote oz. uč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ na frekvenci 88,9 in 95,0 MHz vsako soboto ob pol treh Dnevi in tedni minevajo, kot bi mignil, prvo listje že odpada z dreves, dnevno opazimo kaj novega in ko si boste dobro ogledali tokratno lestvico Ta dobr'h 10, boste opazili, da je tudi v njej nekaj sprememb oz. ie veí novosti, kot ste vajeni. Na ta nafin bi se radi oddolži vsem prijateljem za pošlo in predloge v njej; skratka radi bi še bolj ustregli vasimjaasbenim željam. Kupone Ta dobr'h 10 tokrat pošljite do S. oktobri na naiiov: Ridio Tríií, BiIm 4,4290 Trií i. Sobotni pokrovitelj oddaje je bila Kmctijika udroga Krut in je razveselila Marjani Meglic h Dopelj, drugi nagrajenec pa je Drago Roieabcrgv ii Kranja. Ceititramo! Rok, Mojca, Doiaa h Tomu Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. OLIVER ANTAUER - Ona pravi "ne" (3) 2. WERNER - Pesem ljubezni (4) 3. KINGSTON - Ko bo padal dež (3) 4. JAN PLESTENJAK - Misli na mene (2) 5. RAF - Poglej me v oči (5) 6. ADI SMOLAR - Se treba bo oženit (novost) 7. 4 FUN - Ob tebi zaspim (novost) 8. JANEZ BONČINA - BENČ - Maja z biseri (novost) 9. POWER DANCERS - Všeč si mi (novost) 10. MAGNIFICO - Enkrat bom umrl (novost) KUPON Ta dobr'h 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. "odbita" gorzlj. OD MRAKA DO ZORE ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. voh. thrill. MISIJA: NEMOGOČE ob 18. in 20.15 uri ČETRTEK, 3. OKTOBRA 1996 TVS 1 9.30 Videostrani 9.55 Videoring 10.25 S kazino do novih plesnih korakov 10.45 Zlati dež, danska nadaljevanka 11.10 Pustolovščine in odkritja, ponovitev italijanske dokumentarne serije 11.40 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 video strani 15.15 Made in Slovenia, ponovitev 16.05 Dežela viharjev ali zemlja, ki jo je Evropa postavila na glavo, ponovitev dokumentarnega filma 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Delti in prijatelji, španska risana nanizanka 17.35 Operacija strogo zaupno, ko- produkcijska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka . 18.50 Kolo sreče, igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Tednik 21.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke, 16. oddaja: Nostalgija z Beti Jurkovič 22.20 Nikar, oddaja o prometu 22.30 Dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova Red in zakonitost, ameriška nanizanka Ljubezen nI igra, španska nanizanka 0.30 Vldeostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.00 Japonska, dokumentarna serija 12.00 Japonska, dokumentarna serija 12.30 V žarišču, ponovitev 12.55 Košarka, posnetek 14.25 Blišč in beda Hollv-wooda, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.50 Don Kihot, ponovitev španske nadaljevanke 17.40 Sova, ponovitev 18.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.00 Ljubezen ni igra, 3. del španske nanizanke 19.30 V območju somraka, ponovitev ameriške nanizanke 20.00 Dr. Quin nova, ameriška nanizanka 20.45 Portret Iva Svetine 21.30 Festival znanosti 21.40 Parada plesa, plesna oddaja 22.30 Umetniški večer: Portret Edwarda Aibeeja, an- ?leska dokumentarna oddaja 23.20 godovinska kitajska mesta, ameriška dokumentarna serija 0.15 Videoring KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Bolezni belih kitov, ponovitev dokumentarne oddaje 17.30 Živeti danes, ponovitev 18.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 Svet športa 20.30 Prosim, ne jejte marjetic, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Novčiči z nebes, angleška nadaljevanka 22.30 Ciklon - motor smrti, ponovitev ameriškega barvnega filma 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Sedma sila, ponovitev avstralske nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Biti ali ne biti, ponovitev ameriškega filma 15.30 POP 30 16.00 Mulci, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Sedma sila, avstralska nanizanka 0.00 Mož pravice, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 16.00 TV razglednica - Ptuj, ponovitev 17.00 Tv prodaja 17.00 TV prodaja 18.00 V Bri poru, 1. del nadaljevanke 19.00 nevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV Erodaja 20.00 Tribuna: Maribor na olenih, v živo 21.30 TV noč: SLO 15 22.30 TV dnevnik 22.45 Pot v Avonleo, nanizanka 23.45 TV prodaja 0.15 Video kolaž radio triglav 96 MHz HTV1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.0° Poročila 10.05 Izobraževalni P'£: gram; Umetnost v svetu teme iJJR Hrvaška kulturna dediščina 11«'9 Gostje v studiu 11.10 Hrvaška kulturna dediščina 11.30 Duhec Kaspe/. otroška nanizanka 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Dekliška leta neke kraljica ponovitev avstrijskega barvnega H'" ma 14.50 Izobraževalni prograrn, ponovitev 16.30 Poročila 16.40 Nevarne igre, ameriška nadaljevanka 17.35 Kolo sreče 18.10 Moč denarja 18.25 Klub D.D. 18.40 Danes v saboru 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.05 DrarnsW program 21.20 Modre čelade, dokumentarna serija 22.15 Dnevnik 22.39 Triler 23.35 Poročila HTV 2 16.25 TV koledar 16.25 Za p«s| dolarjev, ponovitev 16.55 Ekran brez okvirja, ponovitev 17.55 Svet narave, dokumentarna serija 18.25 Organsko biološka pridelava hrane, dokumentarna serija 18.55 Hugo, igrica 19-20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Pustolovščine v naravi, dokumentarna serija 21.50 Mož pravice, ameriška nanizanka 22.50 Nežna vojna, k8' nadski barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.40 KhtflW Rider 10.30 V mreži strasti, ponovitev francosko-ameriške kriminalne 12.00 Otroški program 14.45 Hišica v preriji 15.30 vesoljska ladja Enter-prlse 16.20 Knight Rider 17.00 V* pod isto streho17.30 Kdo je šef' 18.00 Polna hiša, ameriška humons-tična serija 18.20 Korak za korakora ameriška humoristična serija IS-*9 Kuharski mojstri 18.55 Absoluteiy Fabulous, angleška humoristična serija 19.20 Posebna oddaja - volitve za evropski parlament 19.30 čas v slik' 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Alarrn za kobro 11 - policija na avtocesti 21.05 Walker, teksaški graničar 22.30 Predator, ameriški akcijski film; Ar* nold Scwarzenegger 23.35 Čas v si*' 23.40 Deli telesa, ameriška srhljiva 1.00 čas v sliki 1.35 Schiejok 2.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.20 Deli telesa, ponovitev filma AVSTRIJA 2 6.00 Vldeostrani 7.00 Vreme 9.001& v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev UMS Vreme 10.15 Bogati in lepi 11-09 Zvezna dežela danes 12.00 čas * sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v W 13.10 Ozri se po deželi 13.40 Santa Barbara, ameriška serija 14.30 pa" vareč na otoku Rugen 15.15 Bogati W slavni 18.00 Vsak dan s Schiejokon 17.00 Čas v sliki 17.05 DobrodšM Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 1*g Zvezna dežela danes 19.20 Posebna oddaja - voljtve za evropski pan?" ment 19.30 Čas v sliki/Kultura Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.19 Vrtiljak popevk, zabavna oddaja t1.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22% iling, gospodarski magazin 23.0" Nightwatch: Človek v morju - po*0' vanje po svetu ameriških moski»1' dokumentarni film 23.50 HabsburZ3' ni, dokumentarna serija 0.30 Ten* vrhunci 0.50 Pogled od strani Jffl Santa Barbara - Kalifornijski klan 1-4" Modern Times, ponovitev znanstv^ nega magazina 2.10 Čas kulture2™ Videonoč TVS 1 0.00 LJUBEZEN NI IGRA Sobotni ropar Hugo, ki med tednom dela kot nočni čuvaj v banki, ob sobotah ponoči ropa bogataše. Neke noči ga v svoji hiši zalotJ Ana Luisa Guzman. Ker ji grozi s pištolo, ga uboga; upa, da bo vsega čimprej konec, in da se bo ropar pobral. Toda Hugo začne v svojem položaju uživati. Bi mu morda Kaj skuhala? I" ob večerji bi si lahko privoščila vino in glasbo. Velikega Benyja Moreja. Ana, ki sprva čaka na priložnost, kako pretentati tatu, postaja ob njegovih sproščenih opazkah čedalje bolj zgovorna. Oba sa nočni ptici - ona vodi nočno radijsko oddajo - in oba obožujeta plesno glasbo... KINO CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16., 18.15 In 20.30 url STORŽIČ prem. «£g kom. ŠTIRJE MOŠKI, ENA ŽENSKA ob 17., 19. In 21. url ŽELEZAR amer. voh. Jf*S MISUA: NEMOGOČE ob 18. In 20.15 uri BLED amer. trill. TRENUTKI ODLOČITVE ob uri PETEK, 4. OKTOBRA 1996 TELE-TV KRANJ "•Vldeostrani 18.45 Test slika 18.55 •v napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top »Pot 19.10 Poročila 323. 19.25 Miha nivliht (otroška oddaja, v živo, Pokličite po telefonu: 33 11 56) cSrTT Danes na videostraneh 20.00 tPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV ^«'pot 20.10 Center kulturnih dejavnosti: Prireditve 20.30 Znani in neznani obrazi: S. Nikolina Rop 21.10 poročila Gorenjske 233. 21.25 EPP - 3 21.30 Izvedba ogrevanja s R TRŽIČ oorazi: s. Nikolina Rop 21.10 poročila Gorenjske 233. 21.25 EPP 225-7 3 21.30 Izvedba ogrevanja s PJ'nifikacijo ELTEC, d.o.o., Elektro lerrnocenter Mulej Bled 21.40 Hare 3»nai 21.40 TV prodaja 22.45 Por-"r'a Gorenjske 323. 23.00 Z vami ^0,bili... nasvidenje 23.01 Odpo-12**"» ?pot programa TELE-TV Kranj «•02 Vldeostrani nï?E:UJTE v KONTAKTNIH OD-9AJAH TELE-TV KRANJ - POKLI-BtH PO TELEFONU: 33 11 56t LOKA TV neh9"^8"1 'e obiav|ien na v'deostra- TV ŽELEZNIKI (V?52STRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob BbJSSS Podlagi Radia Žiri. VI-S!0STRANI TV Železniki preko in c«ob 18-» in 21. uri. Utrip občine Železniki 19.00 mrliški film 20.00 Glasbeni gostje ATM TV KR. GORA •••Vldeostrani 18.08 Test 18.15 ^apovednik 18.17 Otvoritev prizidka osnovne Šole Prežihov Voranc na JeseniCah (ponovitev) 17.18 Risanke '»•15 Videostrani 21.00 Satelitski PTOgram Deutsche Welle 22.00 Vldeostrani TV ŠIŠKA "•vldeostrani 19.50 Napoved sporna 20.00 Teiemarket ... Teiemarket zapoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 19 n? Video strani 19-°° ~™ Prodaja ».05 Otroški program, ponovitev, tI?P'.n9 out, Plesna oddaja z Uro-SJfin Matejo 19.25 Top spot 19.30 lo cika- Ponovitev 19.50 TV prodaja Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Za začetek smo vam pripravili eno izmed zanimivih tem. Tudi drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14:40. Tržiške in širše gorenjske dogodke bomo Spremljali in komentirali ob 15:30, ob 15:35 Pa bo na sporedu oddaja Naša priložnost, ki jo posvečamo informacijam v podjetniške namene. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16:30. Potem pa bo že čas za ljubitelje narodnozabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje in poskrbela, da bo tudi pri vas doma veselo. Program bomo zaključili radovedno. Ob 18:45 bomo namreč pokukali v uredništvo časopisa, ki ga pravkar berete, in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC novice, Osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - Občina Radovljica 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila TVS 1 9.35 Otroški program; Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.50 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.10 Tedenski izbor 10.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke, 17. oddaja: Nostalgija z ljubljanskim jazz ansamblom 11.10 Priča, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.30 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio 17.00 TV dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Hugo, TV igrica 19.20 Včeraj, danes, jutri 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.05 Forum 20.30 Paul Henry se predstavlja 22.00 Lojze se je zbudil, tako kot ponavadi, kratki igrani film 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Sova 23.00 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.50 So leta minila, ponovitev angleške nanizanke 0.20 Maček Fritz, ameriški film 1.35 TV iutri. Vid« HTV2 16.25 Triler 17.25 Besede, besede, besede 17.56 Naravni svet, dokumentarna oddaja 18.55 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, serija 20.45 Filmski večer: časovni bandit, britanska komedija 22.40 Terry Gilliam, britanski dokumentarni film 23.40 Obsedenost, ameriški film AVSTRIJA 1 10.30 Skrivnostna graščina 12.00 Moj leksikon živali 12.05 Viki in močni ljudje 12.40 Mila Superstar 13.05 Ici, bici, pajek 13.30 Otroci za otroke 13.55 Tom in Jerry 14.20 Artefix 14.30 Pink Panter 14.50 Mini ZIB 14.55 Naša mala kmetija 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Kdo je tukaj gospodar 18.10 Polna hiša 18.30 Močna družina 18.55 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Urgenca 21.05 Nepristranski pogledi 21.15 Get-away 23.05 Junak na begu 0.35 Čas v sliki 0.40 Gàngster v operacijski dvorani___ RŽIRl 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Medobčinske delavske športne igre 18.00 Od svečke do volana 18.30 Vandranje s harmoniko 19.30 Odpoved programa R RGL 19 ti ' Ponovitev ís.oo iv prouaja 20 v! SPorad 20.10 Glasbeni mix «.30 Zakulisje, živo; Glasbena od-«ia z Aljošo 21.30 Naš gost, pono- *Z1 Spomenka Hribar 21.55 Top RA KRANJ na-RS DoSL?3.06*61* programa, uvodna dn*? ?·50 Epp 6.50 EPP 7.00 l_ D,^a Igranja kronika 7.20 Čestitka tj^nečenja 7.40 Pregled dnevnega Ho? 50 EPP 820 Oziramo se 8.30 tiska i- znam domov 8.40 Pregled darl?-50 Epp 9-00 Gorenjska včeraj, «2? J* Tema dneva 9.50 EPP Doku Zdravstveni nasveti 10.40 Za-k^'ov.anie 10.50 EPP 11.20 Kdo bo Nov; 30 Osmrtnice, zahvale 12.40 p »inarski prispevek 12.50 EPP 13.00 veui« tedna 13.20 Novinarski prispe-B*P AAm Novinarski prispevek 13.50 Pta«; 7,0° Gorenjska danes 14.30 ikftrw? športni kotiček 14.50 EPP D0*n^,Novinarski prispevek 15.30 17 jrw, ,n odmevi RŠ 16.00 EPP Epp « N°vinarski prispevek 17.50 daiL ,5° Epp 18.00 Gorenjska l8v?'eJ!itri 18-2° MlJ9ic machine Ql^rr EpP 19.30 Večerni program -fjja po izboru Mateje Zveršen zaključek programa Radia Kranj KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA 105,1 MHz 6.00 Jutranji program z Darkom Korenom 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne v živo 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello agaln 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.00 črna kronika 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 18.15 Aktualni intervju 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Magic eye 24.00 Zlato Kreč in camera 2.00 Satelit TVS 2 9.00 Euronews 10.25 Poslovna borza 10.35 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 11.05 Žarišče 11.30 Nisem in ne bom, nimam in ne bom imei, portret Iva Svetine 12.15 Parada plesa 13.05 Portret Edwarda Albeeja, angleška dokumentarna oddaja 13.55 Nevredni ljubezni, norveški film 15.45 Svet dinozavrov, ameriška poljudnoznanstvena serija 16.15 Gradovi 16.40 Sova, ponovitev; Red in zakonitost, ameriška nanizanka 17.30 So leta minila, angleška nanizanka 16.00 Slovenski magazin 18.30 Koncert za mlade, 1. oddaja 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, amenška nanizanka 20.00 Skrivnostna znamenja, angleška nadaljevanka 20.50 Okrog polnoči, ameriški film 23.00 Videošpon 23.30 Videoring 0.00 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz Življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Živeti danes, ponovitev 18.30 Prosim, ne jejte marjetic, ponovitev 6. dela 19.00 Glasbeni spoti 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih, nanizanka 21.00 Palček, ameriški film 22.35 D.J. Bobo, koncert 23.35 Spot tedna 23.40 TV prodaja 0.00 Videostrani POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Sedma sila, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Roseanne, ameriška nanizanka 14.30 Ženske na begu, mini serija 15.30 POP 30 18.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nemška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Andromedin sij, film 0.30 Highlander, nanizanka 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.15 Bogat in lep 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Cas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.15 Dežela in ljudje 13.40 Kalifornijski klan 14.25 Bavarec na Rugnu 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Naš svet 22.05 čas v sliki 2 22.30 Moderni časi 23.00 Idioti na oblasti 23.55 Ognjeni pas, dokumentarna nanizanka 0.45 Dan, ko so prišle ribe, ameriško-britanski film 2.30 Nepristranski pogledi 2.35 Kalifornijski klan TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -119.07 Top spot 19.10 Poročilo Gorenjske 324. 19.25 iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (Kontaktna oddaja, voditelj): Jure Šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56 20.20 Kamera presenečenja: Jadranje s padalom 20.30 Moje telo - lepo in zdravo; tema: Nega nečiste kože; sodeluje: ga. Mojca Zaplotnik -Studio MA; voditeljica: Mateja Pra protnik Nadižar (ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 324. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Večer z dr. Susmanom 22.30 Elena z vami: Alex bass 23.15 Svetovni rekord 24-urnega lokostrelskega maratona 96 23.23 Z modne piste 23.45 Poročila Gorenjske 324 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vi-d oostr&n i SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I RADIO GLASBENE STOPNIČKE ^ VAŠA PESEM JL hI. isi ii ii h> IW-H-M Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem bosta lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.o. 4, 1210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 7. 10. 1996 Popevke: 1. KOT PTICA - VIU RESNIK 2. DALEČ SI - ČUKI 3. MESTO ROŽ - GIMME 5 Nz - viže: 1. TO JE MOJA DOMOVINA ans. BRATOV POUANŠEK 2. HEJ MUZIKANT- SLOVENSKI MUZIKANTJE 3. USPAVANKA - ans. TONIJA ISKRE Zmagovalne pesmi prejšnjega tedna: 1. PALOMA B LANKA - GENERACIJA 69 2. DOMOVINA - ans. VIHARNIK VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Akcija sveta za preventivo v cestnem prometu 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.00 Neposreden prenos z zaključka 7. festivala radijskih postaj v Atomskih Toplicah 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Večno mladi in Stojan Lavtar 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ macije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 18.30 Od svečke do volana 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program z Alenko Sivko 6.15 Novice 7.00 Servisen informacije 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Ankleta 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. program 15.15 RGL komentira In obvešča 15.45 Spoznajmo se... 16.00 črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Coca-cola koncerti 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rock-oteka 24.00 Satelit KOLOVRAT DOMAČIH [*J*o nedeljo ob 14.30 na Redu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu h*P iesenski pozdrav. Kako je z d? ko let'no gob žal ne vem. Vem Ï^GSS&TlMtó kX£ " tel- 063/829-109 (nasproti O^Pasa "Atomske toplice")- „ , u , A iqn 2Jrtp vsak dan, petek In soboto živa glasba. Prenovljen lokal A 130 EgJ*.in teraso 8 120 sedeži. »w dan menu kosila in velik izbor jedi po naročilu, gorske ribe, sladkovodne ribe, jedi iz vseh vrst mesa, vegetanjanska ^ana, otroški menu. solatni bife, sladice... domača vina.. jjT*vnostna kosila in večerje po Vašem okusu. VW Si " tedenski in vikend paketi! «»eii|o se vašega obiska. nagradno vprašanje: Koliko let deluje gostišče CIRIL? KUPON TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 14.30 TV I tribuna, ponovitev oddaje; Fojbe -zgodovinska resnica ali politična manipulacija 16.00 TV noč: Slo 15, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 TV poročila 17.35 Super knjiga 18.00 V priporu 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodajaMdeostrani 20.00 Lahka kolesa, film 21.35 TV noč 22.35 TV dnevnik 22.50 Pot v Avonleo 23.55 TV prodaja/vldeostra-ni 0.20 Video kolaž LOKATV Spored je objavljen na videostraneh. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant (duo Glorija ponovitev) 18.48 Čebelica Maja 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani__ Spet je tu petek in spet se bomo trudili za vašo naklonjenost. Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo še ene izmed številnih lekcij tečaja nemščine Deutsch-warum nicht ob 13:40. Študentske informacije bodo na sporedu ob 14.00 in študentski kviz ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti tržiška informativna oddaja Kratko in jedrnato, ob 15:50 pa boste lahko sodelovali pri izboru Gorenjke /Gorenjca meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche Welle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon bo 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. R OGNJIŠČE R TRIGLAV TV ŠIŠKA Odgo Nask vor: Kalre PosPe na naslov: Radio Tržič. Balos 4, "j SrerC nagrade? 3 x VIKEND PAKETI!!! *»«no in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko "za Koiovrat domačih" HTV 1 , 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 18.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Dama s kame-lijami, ameriški film 14.35 Za otroke in mladino 16.30 Poročila 16.40 Dr. Finley, serija 17.35 Kolo sreče 18.10 Razkrižja federacije, dokumentarna oddaja 18.40 Saborska kronika 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Zabavni program 21.55 Usode: Klement Lukin, dokumentarna oddaja 22.40 Dnevnik 23.00 Živi planet, dokumentarna serija 23.55 Poročila ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Kitaro na ramo; Coun-try Joy 21.45 Zakulisje, ponovitev; Glasbena oddaja z Aljošo 22.45 Kor-nika, ponovitev 23.05 Film, Krepost v črnih nogavicah 00.35 Top spot 00.40 TV prodaja 00.45 Video strani 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Blejski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRl 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne Infor- KINO 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje pot 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program POP TV 22.00 Andromedin sij, ameriški znanst-veno-fantastični film V odmaknjeni vasici iz vesolja prileti neznani satelit, kjer tuj mikrob razen dojenčkov in ostarelih ljudi pobila vse Kred seboj. Skupina strokovnjakov iz /ildfira, kjer je tudi najsodobnejši laboratorij, hoče preprečiti najhujšo katastrofo. Testi pokažejo, da so neznani organizmi kristalne strukture, ki se simultano razdvajajo in spreminjajo, zato jim zemeljska ravnotežja ne morejo preprečiti razmnoževanja. Poskusi pokažejo, da neznani organizem raste le v okviru omejenih količin pH faktorja, zato Žojenčkl in ostareli ljudje preživijo, e kri vsebuje preveč kisline ali alkalija, tuji organizem, poimenovan Andromeda, ne preživi. RA KRANJ CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16 18.15 in1 20.30 ur. STORŽIČ amer. kom. ŠTIRJE MOŽJE. ENA ŽENA^ ŽELEZAR amer kom. ZGAGA ob 18. in 20. uriBLED erot. trill. V OBJEMU S TUJCEM ob 20. uri Alpcolor v sodelovanju z Belinko Nagrade Trgovina Alpcolor v Frankovem naselju 137 (na Trati) v Škofji Loki je stara sedem let, zato jo mnogi že dobro poznajo. Avgusta letos so trgovino v celoti obnovili in prostor je zdaj še lepši, prodajne police preglednejše, izbira bogatejša. Magda in Jože Dolinar skrbita, da je trgovina vedno dobro založena, tam dobite vse za ureditev svojega doma: lesne premaze priznanih izdelovalcev, zidne premaze in materiale za izdelavo hišnih fasad itd. Zelo dobro sodelujejo z Belinko, ki izdeluje izredno kvalitetne lesne premaze, kupci so z njimi zadovoljni, saj z lahkoto vzdržujejo les v svojih domovih. V Alpcolorju vam bodo tudi svetovali, Jože Dolinar je trgovino odprl po dolgoletni praksi. Zato so nasveti strokovni in zelo prav vam bodo prišli, naj se vam zdi pleskanje in barvanje na prvi pogled še tako preprosto. Če se boste dela lotili sami, boste veliko prihranili, saj je danes drago delo, ne material. Zelo dobro pa je vedeti, kakšen premaz je najprimernejši, kolikokrat je treba premazati les, koliko materiala boste porabili itd. Izbira najrazličnejših premazov je v Alpcolorju zelo velika, tam boste našli najboljše, kar je moč dobiti pri nas. Seveda tudi vse pripomočke, ki jih potrebujete pri delu. ALPCOLOR, d.o.o., Trgovina in storitve, 4220 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje 137, tel: 064/631-676 1. nagrada - belton 10 1 2. nagrada - beltop 4 1 3. nagrada - belton 4 I 4. nagrada - belles 4 1 5. 6. in 7. nagrada - vrednostni boni po 1.000 tolarjev. Vaše rešitve nagradne križanke pošljite na dopisnici najkasnej{ do 9. oktobra na GORENJSKI GLAS, 4001 Kranj, p.p. 124 aH oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerkje, DovJe Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Lok3; Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agen^J Tik - Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v GIasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1 v Kranju. Torek, 1. oktobra 1996 POSLI IN FINANC! UREJA: Marija Volčjak___ 19. STRAN • GORENJSKI GLAS BORZNI GRAFIKONI Septembra inflacija 0,5-odstotna Končno je tudi za vse vlagatelje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev posijalo sonce. O velikih padcih tečajev delic v preteklih dnevih in tednih ni nikjer več sledu. Slovenski borzni indeks je samo od ponedeljka, ko je bila njegova vrednost 9l$,81 indeksnih točk, do petka, ko je pristal pri vrednosti 1007,25 indeksnih točk, pridobil 91,44 indeksnih točk, torej se je okrepil za 9,98 odstotka. Večina borznih analitikov je prepriča-nh da je do preobrata prišlo zaradi dejanskega ali napovedanega Priliva kapitala tujih vlagateljev. Tako se razprave vrtijo le okoli tega, katere bodo tiste delnice, ki bodo privabile največ Pozornosti tujih vlagateljev. V razmerju s temi pričakovanji ali dejanskimi nakupi pa poteka tudi rast tečajev vrednostnih Papirjev. Nakupi privatizacijskih delnic niso izgubili svoje Privlačnosti, le lastnikov delnic, ki bi jih bili pripravljeni še Prodati, je vse manj. Tudi med lastniki teh "brezvrednih"papirjev se krepi spoznanje, da velja z načrtovano prodajo še malo Počakati in iztrtiti dober zaslužek. Zgodb o tem, da so delnice in Vi» ostali vrednostni papirji le navadna sleparija je vse manj. V borznih grafikonih tokrat podrobneje predstavljamo Rajanje z dvema delnicama, ki sta uvrščeni v povsem različna segmenta borznega trgovanja na Ljubljanski borzi vrednostnih Papirjev. Redne delnice SKB banke so uvrščene v borzno kotacijo A. Na našem prvem grafikonu vidimo, da je dosegel enotni tečaj te delnice, v četrtek, 19. septembra, vrednost 23.372 tolarjev, ob prometu 1.496.000 tolarjev. Ze v petek, 27. s*Ptembra, pa je znašal enotni tečaj 29.359 tolarjev, z njimi je b"o sklenjenih za 68.406.000 tolarjev poslov. Na drugem grafikonu predstavljamo delnice Gorenjskega tiska iz Kranja, ki so bile uvrščene v kotacijo na izvenborzni trg C v preteklem tednu. Tečaj rednih delnic se je sicer okrepil, toda lastnika je v te™ kratkem času zamenjalo le 1641 delnic, oziroma je bil z "»mi opravljen promet v višini 1.424.000 tolarjev. • R. S. gibanje tečaja in promet z rednimi delnicami skb banke 30000 70,000 60,000 b 50,000 S 40,000 jS 30,000 > 20,000 i lo.ooo g t »■■■.....' I 19.9.9« 20.9.9« 133.96 24.9,96 25.9.9« 26.9.9« 27.9.9« Kranj, 30. sept. • Zavod za statistiko je sporočil, da so cene na drobno septembra porasle za 0,5 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom za 6,7 odstotka in v primerjavi z lanskim septembrom za 9,4 odstotka. Septembrska inflacija je bila 0,5-odstotna, k temu pa so največ prispevale storitve, ki so se podražile za 1,1 odstotka, blago pa za 0,3 odstotka. Med blagom so se pijače podražile za 1 odstotek, cene industrijskih živilskih izdelkov so se povečale za 0,6 odstotka, cene industrijskih neživilskih izdelkov za 0,2 odstotka. Septembra pa so se spet nekoliko pocenili kmetijski pridelki, ki so bili cenejši za 2,5 odstotka. Med storitvami so se najbolj podražile prometne in sicer za 2,9 odstotka, obrtne za 2,8 odstotka, kulturne za 0,9 odstotka, ostale od 0,2 do 0,4 odstotka, nespremenjene so ostale cene finančnih in PTT storitev. Cene življenjskih stroškov so se septembra povečale za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 6,6 odstotka. Portorož ima tudi terme Portorož, septembra - Pred poltretjim letom, spomladi 1994, so se v Portorožu odloČili, da bi se s ponudbo najbolj obiskanega turističnega kraja vključili tudi med slovenska naravna zdravilišča. Pri češkem podjetju Artezia so naročili vrtino in že na 705 metrih globine so češki strokovnjaki našli zadosten vir visoko kakovostne termalne vode. Resda ima le 23 stopnij Celzija, vendar pa je kemična analiza pokazala, da ima voda iz nove portoroške vrtine izjemno bogastvo mineralnih snovi - kar 9 gramov na liter. Pred desetimi dnevi so v Hotelih Palače v Portorožu odprli nov termalno rekreacijski center, ki sodi med večje v Sloveniji. Naravno termalno vodo za novi kompleks doogrevajo tako, da ima od 28 do 36 stopinj Celzija, prečiščevanje in razkuževanje vode je urejeno z ultravijolično svetlobo, zato ima portoroški termalni kompleks kar 70 odstotkov manj klora v vodi od običajnih bazenov. Hoteli Palače Portorož so za raziskovalno vrtino do globine 705 metrov in za zgraditev novega termalno rekreacijskega kompleksa investirali 550 milijonov tolarjev. Nova ponudba, ki Portorož uvršča med slovenska naravna zdravilišča, naj bi turistični obisk slovenske obale bistveno povečala preko celega leta, ne le v sezoni. Če bo zastavljeni projekt zdraviliškega turizma v Kranjski Gori, ki temelji na kakovostnem viru termalne vode iz nove vrtin, potekal tudi vnaprej uspešno, pa se Portorožu (in že prej Mariboru) v seznam novih slovenskih naravnih zdravilišč utegne morda že prihodnje leto utegne vključiti tudi Kranjska Gora. • M. Va. KOLIKO JE VREDEN TOLAR ! MENJALNICA" ÍDEM 1 1ATS ioo ul A BANKA (Triu, Jesenice) 89,00 91J0 12,51 13,07 8,70 9J4 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora 881-039 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 90.00 92,50 12,70 13,20 8,90 9,40 EROS(Stari Mayf), Kranj 90,60 81J0 12,80 12,95 9,00 9,15 GEOSS Medvode 90,60 91JO 12,80 12,95 9,00 9,15 GORENJSKA BANKA (vse enote) 90,00 92,50 1154 13,15 8,83 9,63 HRANILNICA LON, d.d Kranj 90,80 91,50 12,75 13,05 8,90 9,25 HKSViflfwi Med ode 90,70 91,70 12,60 13,10 8,S5 9,35 HIDMrinica ljubljana 90,80 91JO 12,83 12,91 9,09 9,19 MRAM ROŽICE Mengeš 90,70 91,30 12,80 12,95 9,05 9,17 IURIKA Jesenice 90,70 91,40 12,84 12,95 9,05 9J5 INVEST Škofja Loka 91,00 91 JO 12,80 13,90 9,00 9J0 LEMA Kranj 91,00 91,50 12,88 1198 9,10 9,25 MlKELSiraSSce 90,80 91,65 12,86 12,98 8,95 9,25 NEPOS (Sk. Loka, Trata) 90,80 91JO 12,87 12,90 9,05 9,15 NOVA LB Kara*. Medvode, Šk. Loka 90,75 91,85 12,77 13,19 9,00 9,43 PBS d.d. (na vseh Doètah) 89,00 92,00 11,00 13,05 8,20 9JO ftóBSON Mengeš 00,80 91 JO 12,64 12,94 9, W 9,25 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 90,50 91,60 12,80 13,00 9,00 9JO SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 89,90 92,15 12,71 13,09 8,94 9J3 SLOVENIJATURIST Boh Bistrica 90,00 - 12,54 - 8,83 ■ aOVENIJATURISTJeseroce 90,60 9%30 12,84 12,94 9,05 9J5 S2KB Blag. mesto Žiri 90,50 92,30 12,55 13,13 890 9,62 SUM Kranj 211-339 TALON^^«^Tfia,Ški^ZQ.afci> 90,70 91J0 12,85 12,93 9,00 9J3 TENTOURS Domžale 90,50 91J0 12,80 13,00 9,00 9J0 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 90,50 91 J5 12,85 12,94 9,10 9J4 UKBSkLoka 9OJO 92,30 12,75 13,12 8J6 9,42 WILFAN JESEMCEtupannarkalUNION 867 696 VVtLFAN Kranj 360-266 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-011 VVILFAN Tržič 53-81* POVPREČNI TEČAJ #45 9164 i2,66 13,05 8,94 9J8 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite rxxirobnejse informacije o menjalniških tečajih. Dan kakovosti GIBANJE TEČAJA IN PROMET Z DELNICAMI GORENJSKEGA TISKA S 1200 3 UOO S 1000 * 900 700 600 GTKG — \ \ *...........* i \l 900 800 £ 700 * 600 V 500 g 400 > 300 g 200 S 100 č 0 19.9.9« 20.9.9« 23.9.9« 24.9.9« 25.9.9« 26.9.9« 27.9.9« Kranj, okt. - BVQI bo konec tedna pripravila seminar, ki bo hkrati srečanje podjetij, ki prejela certifikat ISO 9000. Bureau Veritas Quality International je prisoten tudi v Sloveniji, mnoga naša podjetja so s pomočjo Biroja Veritas (kakor mu pri nas skrajšano pravimo) pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9000. Zanje bodo v četrtek, 4. oktobra, pripravili srečanje, semanar pa bo od 9. do 17. ure potekal v 15. nadstropju WTC Ljubljana, direktorjem bo namenjen skrajšan, triurni seminar, ki bo v petek, 4. oktobra, ob 10. uri. Seminar bo vodil dr. Jack Small iz korporacije IBM, ki je znotraj korporacije po vsem svetu odgovoren za uvedbo teh standardov. Spregovoril bo tudi mag. Zoran Lekič, direktor BYQI Slovenija in mednarodno registrirana presojevalca mag. Anton Klasinc in Danilo Brun. Predstavili bodo izkušnje in novosti na tem področju. "BYQI Slovenija - Dan kakovosti" bodo poslej prirejali vsako leto, na prvi oktobrski četrtek. PREROK 090/41-29 090/42-38 PUNTO 55,75 že od 16.450 DEM dalje VSAK KUPEC PREJME DARILO PANCUR BlEjskA DobaAVA 1, 4275 BUjskA Doòrava SERVIS: TeL, fAX:064 874 IOO PRODAJA: TeI.:064 874 OOO KOMENDA VABI NA II. JESENSKI KMETIJSKI SEJEM NA HIPODROMU od 4. do 7. oktobra 1996 Odprtje sejma bo v petek, 4. oktobra, ob 13. uri RAZSTAVLJALCI: KMETIJSKI CENTER LAH Klanec Komenda, Kmetijska mehanizacija ROGELJ Trboje, EUROGLOBTRADE Voklo ï'obocnik, ZUPAN TRADE Ločica Polzela, AGROMETAL faalL» 1 60RENC izdelava kmetijske mehanizacije Sp. Brnik, f^ABRlEL Zg. Pirniče, AGROPROGRES Ljubljana, COSMOS Mubjana, MARIN JOŽE ANDREJ Ključavničarstvo Komenda, JQROAVTO Kranj, Kmetijsko-gozdarska zadruga HMEZAD a5£SLOVČE. INTEREXPORT Ljubljana, M-KZ KRKA -JGROSERV1S Novo mesto, AGROS Ribnica, ROTOMETAL Jjomžale Dob, SIMEX Žalex, KOZINA Kranj, THERMO "TNAMIC Kranj, Kovaštvo MUŠIČ ANDREJ Mengeš, RO-Jg* Kranj, Kmetijska mehanizacija SELČAN PETER, MOTO £f trgovina, H.O.B. KOBAL, KIMET d.o.o. Maribor, KLAS S32S*? K°ble, MAVEK d.o.o. Kranj SI-JA Ljubljana, R.M. REMA AT,0NAL dd" Ribnica' GORENJE VELENJE RENAULT) PRE^*A' d-0,0-« Cerklje (osebni in tovorni program ^AUDI)DEBEV^' GorenJska Cm Men9eš (osebni program VW SEJEMSKE UGODNOSTI! Po sejemskih cenah vam bodo na voljo: • Traktorji: ZETOR, MASSEY FERGUSON ORIGINAL, JOHN DEERE, STEYER, LINDNER, LAMBORGHINI, SAME, FIAT, DEUTZ-FAHR, AGROTRON, UNIVERSAL, HURLIMANN, VALMENT, FERGUSON IMT, FENDT, LANDINI, VALPADANA • Program: SIP ŠEMPETER - nakladalke, trosilniki, rotacijske kosilnice, obračalniki in zgrabljalniki TEHNOSTROJ - trosilniki in prikolice CREINA - cisterne za gnojevko KIRCHNER - cisterne za gnojevko M LAZ BOGDANCI - traktorske prikolice RIKO KOR - traktorski nakladalniki RNI AGROS - sprednji traktorski nakladalniki, prejemala za bale MARIN - puhalniki NORDSTEN, ACCORD - sejalnice za koruzo, peso, korenje in žito BCS - kompletni program kosilnic - motokultivatorjev, motornih in traktorskih POTTINGER - obračalniki, zgrabljalniki in kosilnice DEUTZ - FAHR - obračalniki, zgrabljalniki in kosilnice KOBAL - hlevska oprema MACHIO - vrtavkaste brane TAJFUN - vitla BORI SEŽANA - trosilniki, mlini Naprave za dosuševanje sena, puhalniki, toplotna črpalka, ventilator Plugi: KVERNELAND, LANDSBERG, VOOGEL NOT, EBEHART Stiskalnice za valjaste bale za silažo: DEUTZ-FAHR, GREENLAND, KLAS, VVOLVO, JOHN DEERE, BEVILACQUA in ovijalci ZAMBELLI, NORSE, TANCO, KVERNELAND Predstavitev novih tipov TRAKTORJEV DEUTZ! Y SOBOTO DO 22. URE IN NEDELJO DO 19. URE VAS BO ZABAVAL ANSAMBEL "DUO SONJA IN JOŽE" Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure Vstopnine ni! Organizirano brezplačno parkiranje! GOSTINSKA PONUDBA! Razstavni prostor je na 4.000 m2 Na sejmu je možna menjava STARO ZA NOVO! Na sejem lahko pripeljete tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo! VLJUDNO VABLJENI V KOMENDO! (Organizator sejma: KONJENIŠKI KLUB KOMENDA) KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnlk Na gostinsko turističnem zboru Kmetice bodo tekmovale Bled - V okviru 43. gostinsko turističnega zbora, ki bo v začetku novembra na Bledu, bo tudi tekmovanje kmetic, članic aktivov oz. društev kmetic v pripravi nekaterih jedi. Iz vsake regije bosta nastopili po dve tekmovalki, vsaka pa bo nastopila v dveh disciplinah: v pripravi rezančevega testa in izdelavi jušnih in širokih rezancev ter krpic ter v pripravi narezka iz domačih mesnin in izdelkov, mize in pogrinjka. Strokovna komisija bo ocenjevala pripravo delovnega mesta, racionalno izrabo sestavin in časa, čistočo pri delu, izgled, izbor in okus jedi, pri pripravi pogrinjka pa bo upoštevala tudi splošni videz mize, izvirnost in domiselnost ter strokovno sestavo. Najboljše tekmovalke bodo prejele bronasto, srebrno ali zlato medaljo. Prijave sprejema republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, zadnji rok za prijave pa je 12. oktober. • CZ. V kranjskem veterinarskem zavodu Začetek dela z novo opremo Kranj - V prostorih Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske bo danes slovesnost, s katero bodo v kranjski enoti Veterinarskega zavoda Slovenije zaznamovali začetek dela z novo laboratorijsko opremo za analiziranje vzorcev mleka (combifoss). Gre za napravi milkoscan in fossomatic, ki sta skupno vredni več kot 33 milijonov tolarjev. Napravi nista last zavoda, ampak vseh, ki so prispevali denar. Lastniki so za upravljanje z napravama imenovali upravni odbor Combifoss, ki ga vodi Marjan Roblek, sicer direktor kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj. Upravni odbor in Gorenjska mlekarna sta na današnjo slovesnost povabila tudi gorenjske župane, direktorje oz. predsednike zadrug, direktorje mlekarn in predstavnike kmetijskega in veterinarskega zavoda. • CZ. Priporočilo kmetijske svetovalne službe Zdaj je čas za jemanje vzorcev Naklo - Nakelska enota gorenjske kmetijske svetovalne službe obvešča kmetovalce, da je najprimernejši čas za analize vzorcev zemlje po spravilu pridelkov in Še pred jesenskim gnojenjem. Prijave sprejema do 15. oktobra na telefonski številki 47- 401. Cena osnovne analize je 2.750 tolarjev. • CZ. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINE JESENICE na podlagi 15. člena Odloka o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja JEKO-IN (Uradni list Republike Slovenije, štev. 73/95) ter v skladu s 26. členom Statuta občine Jesenice (Uradni list RS štev. 38/95, 19/96 in 37/96) razpisuje dela in naloge DIREKTORJA JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA JEKO-IN, d.o.o., Jesenice (za mandatno dobo štirih let) Pogoji: Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat, ki se javlja na razpis, izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visokošolsko izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne smeri, - vsaj 5 let izkušenj na področju poslovodenja in - organizacijske in vodstvene sposobnosti Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Občina Jesenice, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. Na podlagi sklepa 4. seje Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem svetu Občine Jesenice z dne 17. 6. 1996 objavlja Občina Jesenice RAZPIS za dodelitev sredstev za subvencioniranje obrestne mere od kreditov za nove investicije in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v občini Jesenice 1. Občina Jesenice razpisuje sredstva občinskega proračuna za subvencioniranje obrestne mere od kreditov za nove investicije in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v občini Jesenice do višine razpoložljivih sredstev v občinskem prorčaunu (1.000.000,00 SIT). 2. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere od kreditov se dodeljujejo za naslednje namene: - za nove investicije, - za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. 3. Občina subveniconira do 50 % obrestne mere za najeta posojila. 4. Nova investicija ali dopolnilna dejavnost na kmetiji mora biti na območju občine Jesenice. 5. Prošnja za subvencioniranje obrestne mere od kreditov mora vsebovati: - ime, priimek in naslov prosilca, - opis investicije ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - kopijo posojilne pogodbe 6. Javni razpis za dodelitev sredstev za subvencioniranje obrestne mere od kreditov za nove investicije in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v občini velja do 25. 10. 1996. 7. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo bo sklep o odobritvi sredstev za subvencioniranje obrestne mere od kreditov sprejel najkasneje v roku 30 dni po poteku razpisnega roka. Prosilcu bo sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje obrestne mere od kreditov posredovan v roku 8 dni od sprejema. 8. Prošnje za dodelitev sredstev za subvencioniranje obrestne mere od kreditov za nove investicije in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji sprejema Občina Jesenice, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, C. M. Tita 78, 4270 Jesenice. Informacije dobijo interesenti na Občini Jesenice, tel. 81 -040 int. 309 (ga. Asna Stošič) ali na Kmetijsko svetovalni službi. Datum: 26/09-1996 Številka: 321-040/96 dr. Božidar Brudar, dipl. ing. ŽUPAN Pri Kmečkem glasu sklenili akcijo Živimo s podeželjem Priznanje za Želinčevo, Turkovo in Psnakovo domačijo Želinčeva kmetija s Straže pri Cerknem je prejela lipov list za vzorno urejeno kmetija domačija Pri Turku iz Rovt pri Podnartu in Psnakova domačija iz Zgornje Radovne pa priznanje za urejene kmetije. Ljubljana - Tednik Kmečki glas je v nedeljo s podelitvijo priznanj sklenil ze deveto akcijo Živimo s podeželjem, v kateri strokovnjaki z različnih področij vsako leto izbir-ejo najlepše in najbolj urejene kmetije, ki se s svojimi arhitekturnimi značilnostmi, zasaditvijo zelenja in z urejeno okolico najbolj včlenjujejo v okolje. Na razpis v tedniku Kmečki glas se je s sodelovanjem kmetijske svetovalne službe prijavilo 42 kmetij, komisija, v kateri sta bili arhitektki Nuša Boh Pečnik in Živa Deu ter krajinski arhitektki Mojca Kopač in Metka Mar-inček, pa se je odločila, da podeli štiri Lipove liste za vzorno urejene kmetije, tri priznanja za urejene kmetije, štiri za arhitekuro, tri za zunanjo ureditev in eno za cvetje. Ker je bila akcija Živimo s podeželjem tudi del širše turistične akcije Moja dežela - lepa, urejena in cista, so najbolj urejene kmetije prejele tudi priznanja Turistične zveze Slovenije. V njenem imenu jih je podelil mag. Milan Krišelj, ki pri zvezi vodi komisijo za razvoj turizma na podeželju. Ivanka in Rudi Potočnik iz Rovt pri Podnartu. in gospodarskimi poslopji v celoti ohranja staro podoW gručaste domačije. Malo rnanj posrečena je na novo urejen« gostinska hiša, ki pa vseeno ne izstopa iz skupnega enotneg« okvira domačije. Posebno dobro je urejen zunanji prostor, v katerem se prepletajo vse dejavnosti kmečkega življenja. Prevladujoč prostor Vxt starim ohranjenim portalo"1 hiše krasi lepo raščena Češnja, pod katero ob prostefO času radi posedajo družina 1° obiskovalci. Urejenost |°, cvetje vzbujata na krneti)1 Turk prijetno domačnost," J.e v obrazložitev priznanja zapi' sala strokovna komisija. Z Gorenjske oz. iz njene soseščine je Lipov list prejela Želinčeva kmetija s Straže pri Cerknem (o njej smo pred časom pisali tudi v našem časopisu), priznanje za urejeno kmetijo pa še Turkova domačija z Rovt pri Podnartu in Psnakova iz Zgornje Radovne. Ohranili stare značilnosti Kot piše v obrazložitvi, je družina Brus, ki gospodari na Želinčevi kmetiji na Straži, pri obnovi stanovanjske hiše oh- Jarm v hiši in gnoj v skrinji Dobitniki priznanj in vsi ostali, ki so se udeleiili podelitve, so poslušali tudi predavanje arhitektke Žive Deu o vtisih pri ocenjevanju kmetij in predavanje dr. Janeza Bogataja, dobrega poznavalca nase dediščine, ki je poskušal s slikovitimi primeri odgovoriti na vprašanje, kako v sedanjosti livetl z dediščino preteklosti. V preteklosti so ljudje ravnali logično, danes je drugače, je dejal dr. Bogataj in poudaril, da več hiš stoji na ravnem, na najboljši zemlji, kot pod hribom, na Krasu je namesto kamna videti več lesa, ki je bolj značilen za Gorenjsko - In tako dalje. Ljudje krasijo notranje, stanovanjske prostore z volovskimi jarmi, komati in drugimi starimi predmeti, ki postavljajo na glavo pravilo, da takšne reii sodijo v primarno kulturno okolje (stari "piskri" v kuhinjo, komat v hlev ali pred hlev i ta.). Da Slovenci še vedno nimamo pravega odnosa do naše dediščine, dokazujejo tudi kmečke ohceti v mestnih okoljih, razvaianje gnoja v poslikani kmečki skrinji (primer Iz Bohinja), jarm, obešen na pročelje hiše, počitniško domovanje v sodu, ptujski kurenti v vojaških čevljih... ranila prav vse arhitekturne in likovne značilnosti - od velikosti stavbe s strmim strešnim naklonom, okenskih odprtin, vhoda s čudovitim portalom in masivnimi vrati do ometov, ustrezno izbrane barve fasadnih ometov, okenskih obrob in podnožja. Vse te značilnosti so ohranili tudi pri novi hiši, ki so jo zgradili na temeljih starega gospodarskega poslopja in v kateri so predvsem apartmaji za goste. Hiša se po velikosti in obliki vklaplja v stavbno gmoto, oprema notranjih prostorov je skrbno izbrana. Za tlakovanje so največkrat uporabili opečni tlakovec, v "hiši" širok ladijski pod, zunaj pa domač kamen. Stene so večinoma beljene, brez lesenih oblog, na oknih pa so preproste lanene zavese z značilno idrijsko čipko. Pod mogočnimi lipami pred vhodom je v kamnitem tlaku urejeno počivališče na prostem. Mize in klopi so iz masivnega, naravnega lesa. Cvetja je veliko, a le v loncih med obema hišama in na okenskih policah. Urejenost in cvetje vzbujata domačnost Družina Potočnik s Torkove domačije iz vasice Rovte pri Podnartu je prejela priznanje za urejeno kmetijo. "Obnovljena stara hiša s hlevi Ivanka Lipovec iz Zgornje Rado0 Mogočne lipe, kozolci in "gartelc" Domačija pri Psnaku Zgornji Radovni, kjer gospo' dari družina Lipovec, je °D' novljena stara gostiln3' Zunanjost domačije krasil mogočen drevored lip, koz01' ci m "gartelc", čar toxtM tem prelepem okolju neko'1' ko "zmanjšuje le makadarnsK cesta, ki vodi čez dvori?c domačije. Okoli domačij6* razen na okenskih policaj ni nobenih grmovnic in cve' ja, povsod naokoli so ' negovane trate in travnu^ ki po mnenju strokovne misije dajejo največjo kak0' vost prostoru. • C. Zaplotn111 Odkup mleka Na Gorenjskem odkup še narašča Gorenjske mlekarne so med vsemi v Sloveniji najbolj povečale odkup, prav vse mlekarne iz vzhodne Slovenije pa so ga zmanjšale. odkupa na drugem mestu v Slove^ Lani ga je od začetka januarja do K° avgusta odkupila 22,6 milijona Utrp^j enakem letošnjem obdobju pa skoraj K milijona litrov ali 5,2 odstotka *j Avgustovski odkup je bil v primerj3 lanskim večji za 2,8 odstotka. Kranj - Po podatkih Poslovnega združenja prehrane Slovenije je petnajst slovenskih mlekarn v letošnjih prvih osmih mesecih odkupilo od kmetov in posestev nekaj več kot 264 milijonov litrov mleka ali skoraj en milijon litrov manj kot v enakem lanskem obdobju. Le šest mlekarn, med njimi so tudi Ljubljanske mlekarne in vse tri gorenjske (Kranj, Bohinj in Škofja Loka), je odkup povečalo, vse ostale so ga zmanjšale. Zanimivo je, da se je odkup mleka v prvih dveh tretjinah leta zmanjšal prav v vseh mlekarnah v vzhodni Sloveniji: v mariborski za pol odstotka, v pomurski skoraj za sedem odstotkov, v ljutomerski za dobrih sedem in v ptujski za nekaj več kot pet odstotkov. Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da je to že posledica preusmerjanja kmetij iz govedoreje k doH donosnemu poljedelstvu. Čeprav podatki Poslovnega združenja prehrane Slovenije kažejo, da je mlekarna škofjeloške kmetijsko gozdarske za- druge v prvih letošnjih osmih mesecih med vsemi najbolj zmanjšala odkup, ga je v resnici najbolj povečala. Odkupila ga je 5,7 milijona litrov, kar je dobrih 400 tisoč ali sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Do razlik v prikazovanju podatkov prihaja predvsem zato, ker mlekarna vsega odkupljenega mleka ne predela sama, ampak ga precej proda tudi Ljubljanskim mlekarnam. Gorenjska mlekarna iz Kranja je po povečanju narašča tudi v bohinjski Ogledni s^ac)i> kjer so v lanskih osmih mesecih 1,39 milijona litrov mleka, v letošnpjj 1,45 milijona litrov ali dobre štiri stotke več. Avgusta so med slovenskimi mlekarnami dosegli V merjavi z lanskim avgustom .na^ec porast. In kako hitro se "mlečni nend.skih konjenikov Janka Juhanta. V ostrem spopadu jedrnih konj je zmagala šestletna kobila Somcbody Lied, last j^ubljančana Marjana Žana na vajetih domačina Ivana j*°sca. Tudi 2a slednjega je bila zmaga nekaj posebnega. osegel je svojo 50. zmago kot voznik in poln hipodrom mu v namenil spontan aplavz. Kobila je dosegla kilometrski čas .•JO'3, kar pa ni rekord komendskega hipodroma, ki znaša 2* '»8, dosežen pa je bil lani. Kobila Que B z Brda na vajetih ..voneta Vidica je bila druga, tretji pa je bil Duras iz Mornerske reje, na vajetih pa ga je usmerjal 16-letni Janko teipj. ^nimive so bile tudi ostale dirke. V prvi, v kateri so lj moyali najmlajši konji, je zmagala brdska kobila Jovanka ,' ki jo je vodil Jure Šubic. Gorenjski uspeh je dopolnil *nez Oblak mlajši z žrebcem Dream of Victory. V drugi , rki je bila tekma izenačena. Čez ciljno črto je bila prva Ikea a |.f.DtJerneja na vajetih Jerneja Narata, drugo mesta pa sta pe,,li kobili Amica z voznico Mojco Tušak (Komenda) in j-0^?10 Hill (Brdo) z voznikom Unetom Jagodicem. V tretji 2 J** Je bilo za Gorenjce manj uspeha. Bonn v Brisk in Slak B j, ^ na vajetih Zvoneta Vidica in Franca Skofica sta tekla Í2&p' čeprav sta bila med favoriti, zato pa je zmagala Ahaja j Ljutomera z mladim voznikom Jankom Sagajem. Tudi v rti dirkj za Gorenjce manj uspeha. Najboljši, četrti je bil j.11*0 Gregorc z Lui B (Brdo), zmago pa je odnesel Lafit iz ^ubljane z voznikom Janezom MUdicem. Marko Slavič z °ns MS je bil drugi. V peti dirki nova zmaga za Komendo zaslugi žrebca Smokija B na vajetih Romana Jerovška. jim • *e kazalo, da DO zmagal Kosec z Asteriksom, vendar pj3 Je uspeh preprečil galop. V šesti dirki gorenjska zmaga. ">a sta bila Akri in voznik Janez Štrernfelj z Visokega. K-^gi je bil Marko Slavič z Iro MS, tretji pa Ajd B z Ivanom *°scem. • JJCošnjek zentantje v zadnjem času dosegajo zadovoljive ali celo vrhunske rezultate. Ekipa je zelo homogena, dobro razpoložena in odlično pripravljena. Res pa je, da bo konkurenca zelo močna in da bo težko braniti ekipno drugo mesto iz zadnjega Evropskega prvenstva v Zagrebu. Ker smo tudi nosilci skupine, bo tekmovanje za nas zanimivo že od začetka," je pred odhodom reprezentance v Francijo povedal predsednik Balinarske zveze Jože Rebec. Tudi vsi štirje reprezentantje Aleš Škoberne, Grega Sever (Polje, Ljubljana), Jure Rija-vec (Skala Evroservis Sežana) in Uroš Vehar (Trata), skupaj s selektorjem Darkom Guštmom pred odhodom niso skrivali optimizma. "V pravem trenutku sem v vrhunski formi in mislim, da se mi kolajna, če bo le sreča, ne more izmuzniti. V zadnjem tednu sem imel težave z ahilovo tetivo, vendar sem poškodbo s pomočjo zdravni- Izvršni odbor Balinarske zveze Slovenije je pred kratkim sklenil, da bo letos pripravil DP tudi za lenske. To bo prvič v zgodovini slovenskega balinanja. V Novi Gorici bo tekmovanje parov, v Ljubljani pa posamično prvenstvo. kov hitro odpravil in sedaj sem stoodstotno pripravljen na prvenstvo. Upam, da se bomo znali pravi trenutek zbrati tudi za moštveno tekmo, in da bomo razveselili ljubitelje balinanja in naše navijače, "je povedal Uroš Vehar iz Zirov, viceprvak sveta v natančnem izbijanju. Balinarji na EP bodo s tekmovanji začeli že danes, ko bodo kvalifikacije in predtek-movanja, četrtfinala bodo v petek, polfinala in finale v zbijanju v soboto, finale in tekma za tretje mesto pa v nedeljo. • V.Stanovnik Končan je redni del državnega prvenstva v balinarskih ligah TRAČANI ZASLUŽENO PRVI Kranj, 1. oktobra - Balinarji v super in prvi ligi so konec tedna odigrali 18., zadnji krog, rednega dela prvenstva. Ekipa Trate, ki si je že prej priborila vodstvo na superligaški lestvici, tudi tokrat ni pustila presenečenja in je proti Šiški zmagala z najvišjim možnim rezultatom 22:0. Zlasti sta se izkazala Uroš Vehar, ki je v igri v krog dosegel 34 točk in Bojan Berčič, ki je v natančnem izbijanju zadel 45 krat. Končnica prvenstva se začne 9. oktobra, Trata pa bo imela za prve nasprotnike četrtouvrščeno ekipo prvenstva Skalo Euroservis. Po zadnjem krogu rednega dela prvenstva v prvi liçi sta znani tudi ekipi, ki bosta drugo leto nastopali v super ligi. To sta Sitograf Sloga in Planine Topole, medtem ko sta iz lige izpadli ekipi Radovljice Alpetour in Svobode. Jeseničani so osvojili tretje mesto, Huje peto, Vitrus pa osmo mesto. Predzadnji krog pa so odigrali tudi balinarji v 2. ligi - vzhod. Ekipa Trata mladi je doma z rezultatom 10:6 premagala Bistrico, Bičevje in Primskovo pa sta se razšla neodločeno 8:8. V soboto bo v Tržiču dvoboj med Bistrico in Tržičem, Primskovo gosti Zarjo, Trata mladi pa gostujejo pri RLV. • V.S. ODBOJKA ŠPECERIJAV ODBOJKI Bled, 1. oktobra - Član uprave in igralec prvega moštva Bleda Aleš Jerala je povedal, da je žensko moštvo Bleda dobilo novega pokrovitelja - Špecerijo Bled. Po napornem iskanju m dolgotrajnih pogovorih je bila podpisana pogodba za dve leti. Žensko moštvo je slabše kot lani. Gajdarenkova ie odšla, trenersko vlogo pa je prevzela igralka in kapetanka Nada Domitrovič. Cilj moštva je osvojitev 4. mesta. V moštvo so vključili tudi dve mladinki, sicer pa za vzgojo najmlajših odbojkarjev, pri čemer sodelujejo z osnovnimi Šolami Radovljica, Lesce, Bled in Žirovnica, skrbi Štefan Udrih. Minolta je že peto leto pokrovitelj moškega moštva z Bleda. Stane Ferjan in igralci imajo cilj osvojiti peto ali šesto mesto, kar zagotavlja obstanek v prvi državni ligi. Bistven problem blejske odbojke je tudi neustrezna dvorana. Kaj lahko se zgodi, da v njej ne bodo smeli več igrati niti državnega prvenstva, z mednarodnimi tekmami pa so že doslej morali gostovati. Rešitev je načrtovana gradnja športne dvorane na Bledu. * J.Košnjek f JLONA KALAN PRVA «be8uJl,ci so vzorno pripravili letošnje državno prvenstvo v itt to$f?m Jahanju 2« mladince. V treh odprtih nalogah (A5, L6 Kosti* '.^nastopilo 33 jahačev iz šestih slovenskih klubov in kot vJe lu«b jahači iz Avstrije. Prven«v°8Í·L6, ki Je letos enako zahtevna kot na evropskem n°m VVik^ zmagala Kranjčanka Polona Kalan z D'Artagna-Riladin-u .tOČkami in tako že druSic zapored osvojila naslov '^t^^^^T^^1^ KRIŽANE SPREMLJA SMOLA • N. Antonič NAMIZNI TENIS Trmasti na kališču Orp_reddyor» 1. oktobra - Klub trmastih je v soboto ga ieniícral 5- gorski tek in Pohod na Kali&e. Udeležilo se naJhit .v.tekaiev m pohodnikov, med moškimi pa je bil Zuoa xl 'ansk' zmagovalec in rekorder proge Marjan dovnr Tekel Je 44 minut in 26 sekund, kar pa ni bilo Boš? Zn rekord- Drugi ie bil Tomaž Kastelic, tretji pa Haih t* očnik- Med ženskami je bila s 58,33 ponovno V kn iJ-3 0]&a Grm Pred Nado Kozjek in Sonjo Bernard. 2map , "aciJi s spomladanskim tekom na 21 kilometrov je Man BoštJan Potočnik pred Janezom Umekom in Grrjj "^^rčičem, pri dekletih pa je bila naboljša Olga Kranj, 1. oktobra - Začele so se državna namiznoteniške lige. Križani imajo vligah največ predstavnikov - kar tri moštva, od katerih igrajo fantje prvič v prvi ligi. V soboto so gostili NTK Radlje in po izenačenem dvoboju ter pomanjkanju sreče zgubili s 5 : 2. Za Križe so igrali Darko Arapovic, Matej Polanšek, Klemen Snedic in Aleš Jazbec. Druga ekipa Križev, za katero igrajo Anže Žepič, Žiga Jazbec, Luka Peternel in Gašper Srečnik, so v gosteh premagali Gorico in Izolo, oba s 4:3. Ženske, Andreja Mežek, Mateja Muzik, Maja Rozman, Anja Grum in Maja Teran so v Semedeli zmagale s 6 : 1, z Arigono Izola pa zgubile s 7 : 0. »M. Snedic V ženski ligi je Ilirija Meditrade premagala Merkur s 6 : 1 (za Kranjčanke je zmagala Fojkarjeva), igrali pa sta še Vidiceva in Petričeva. V drugi moški državni namiznoteniški ligi je NTK Škofja Loka doma najprej zgubila s Petovio s Ptuja s 5 : 2, nato pa še s Fužinarjem z Raven z 6 : 1. Za Ločane so igrali Prelovšek, Rant, Bokal, Simonič in Bukovec. Ženske pa so v drugi ligi najprej premagale Vesno iz Zaloga s 5 : 2, nato pa zgubile z Rakekom s 7 : 0. Za Ločanke so igrale Nada in Saša Petrovčič, Ajda Radinja in Jana Jocif. • J. Simonič Borut ERJAVEC, naš najboljši padalec na svetovnem prvenstvu CENTIMETER DO KOLAJNE Borut je doma z Zasipa pri Bledu, s padalstvom se ukvarja 13 let, opravil je približno 4300 skokov, padalstva pa ne bi zamenjal za noben drug šport. Ali je bil oče res zelo hud, ko je zvedel, da se nameravate ukvarjati s padalstvom? "Oče je bil zelo hud. Najbolj je nasprotoval, da bi začel skakati s padalom. Sčasoma je na svojo jezo pozabil, jaz pa sem delal svoje naprej in dosegel to, kar sem." Zaposleni ste v Slovenski vojski. Imate sedaj boljše pogoje za športno udejstvo-vanje? "Z zaposlitvijo v Slovenski vojski smo rešili marsikatero zadevo. Predvsem lahko v miru treniramo in dosegamo rezultate." Čeprav ste bili v reprezentanci novinec in je bilo prvenstvo na Madžarskem prvo svetovno prvenstvo, ste bili najboljši od naših. Je to presenetilo tudi vas? "To je bilo moje prvo svetovno civilno prvenstvo, udeležil pa sem se že dveh vojaških svetovnih prvenstev. Nad četrtim mestom v skokih na cilj niti nisem bil presenečen, saj sem na treningu dobro skakal in je že čas, da naredim tudi kakšen dober rezultat." Centimeter vas je ločil do kolajne. Kje mislite, da vam je ušla kolajna? Kje je bila storjena napaka? "Tekme prav veliko še nisem analiziral. Odkar se skače v tricentimersko ničlo je vse bolj napeto. Prav hitro se nabere kakšen centimeter več. Napaka? Mislim, da jo je storil organizator, ki ni speljal tekme do konca. Moram pa reči, da sem tudi s četrtim mestom na svetu zelo zadovoljen." Kaj pa moštveni uspeh? Kazenskih centrimetrov niti nI bilo veliko, uvrstitev pa je bila nekoliko slabša od pričakovanj. Bili ste deveti. "Cilje, da bi pri vsaki seriji nabrali največ dva do tri centimetre, smo izpolnili. Vendar so bile ostale ekipe izredno dobro pripravljene, nekatere bolje od nas, veliko pa je odvisno tudi od športne sreče. Med pripravami, posebej zadnjih deset dni, nam je nagajalo vreme. Vendar časi dobrih rezultatov prihajajo." • J. Košnjek, slika G. Sinik Irena Avbelj s hčerko in srebrni olimpijec Andraž Vehovar s sestro in psičko Zalo v petek na leškem letališču. Foto: G. Sinik Padalci končali uspešno sezono SREČA JE OBRAČALA HRBET Padalci in njihovo vodstvo ter predstavniki ustanov in podjetij, ki jim pomagajo, ter časnikarji so se v petek zbrali v Lescah na srečanju ob zaključku sezone. Lesce, 1. oktobra - Prihodnje leto nam mora biti naklonjena tudi sreča, so dejali slovenski padalci na srečnju v leškem letališču. Letos je ni bilo na pretek, za doseganje vrhunskih rezultatov pa brez nje ne gre. Kar nekajkrat so naši padalci na velikih tekmovanjih obstali tik pod kolajnami (svetovno vojaško prvenstvo Cerklje, svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah na Madžarskem). Čeprav so Mirt, Pogačar in Intihar nehali tekmovati in so jih nadomestili mladi, je slovensko padalstvo obdržalo stik s svetovnim vrhom. Petkovega srečanja ob zaključku uspešne sezone so se razen padalcev in njihovega vodstva udeležili tudi sponzorji ter predstavniki državnih organov, predvsem Slovenske vojske in ministrstva za obrambo, ter Časnikarji. Med udeleženci je bil najstarejši slovenski padalec, 92-letni Stanko Dežman - Čbelca iz Gonj. Reprezentanca ima po zaslugi vojske nova sodobna padala, za trening so na voljo letala, napredek pa je bil dosežen tudi v likovnih skokih, so povedali Tone Polenec, Drago Bunčič in Janez Horvat. Največja tekmovanja prihodnje leto bodo svetovno prvenstvo v paraskiju aprila v Livignu ter Blejski in Alpski pokal, ki bo obsegal štiri tekme. • J.Košnjek KEGLJANJE ZMAGA V DVEH POTEZAH Medvode, 1. oktobra • S tekmami 1. kroga so v novo sezono štatali tudi kegljavci v 1. državni kegljaški ligi. Aktualni državni prvaki so v Medvodah proti domačemu Hidru zaigrali sproščeno in tako, kot znajo. Končni rezultat 2:6 in v kegljih 5373:5532 za Kranjčane. Že v prvem paru sta reprezentanta Vane OMAN in Boris URBANC kar v prvih petdesetih lučajih matirala nasprotnika in priigrala neverjetnih 80 kegljev prednosti. Boris je postavil najboljšo znamko srečanja z 970 podrtimi keglji. Tekma je tako zašla v mirnejše vode, vse niti zmage so držali Kranjčani, vprašanje je bilo samo še, ali bo uspelo domačim osvojiti kakšno točko v medsebojnih dvobojih. To je uspelo najboljšemu od domačih Tonetu Vengustu z 944 podrtimi keglji in Tonetu Giacomeliju z 884 keglji. Zmaga in odličen skupni rezultat ISKRAEMECO torej kaže na dobro delo v pripravljalnem obdobju. Trener Franc Belcijan je bil zadovoljen z odlično igro celega moštva v "čiščenju", saj so kegljavci podrli kar 2005 kegljev, kar je v povprečju 83 kegljev na stezo. Nekaj rezerve ie torej še v igri na "polno". Drugo kolo 1. SKL se nadaljuje že naslednji konec tedna. Kranjčani bodo spet igrlali na tujem in sicer proti novincu v ligi - ekipi Hrastnika iz Hrastnika. • V. O. NOVINCA USPEŠNA Kranj, L oktobra - V drugi državni ligi v tej sezoni zastopajo gorenjske barve kar trije kljubi. Poleg že dolgoletnega drugoligaša Ljubelja iz Tržiča nastopata v tej konkurenci še novinca v ligi EP Commerce Jesenice in Log Steinel iz Stražišča. Log Steinel: Adria Ankaran 5:3 Šele Tone Šemerl z 935 in trener Tone Česen sta z odličnim finišem zagotovila Log Steinelu prvo zmago. Odlikovala sta se še Karel Boštar z 896 in Bojan Hafnar z 874 podrtimi keglji. EP Commerce : Kočevje 8 : 0 Jeseničani so z odličnim kegljanjem in najvišjo možno zmago napovedali uspešno sezono. Najboljši domači igralec je bil Bogdan Landus z 910 podrtimi keglji. Gorica - Tekst i na : Ljubelj 6:2 Goričani so na domačem kegljišču še enkrat dokazali svojo nepremagljivost. Najboljši pri Tržičanih je bil Klofutar z 866 podrtimi keglji. Prihodnjo soboto ob 16.00 uri je v Kranju na sporedu gorenjski derbi EP Commerce : Log Steinel, Iržicani pa gostujejo v Ankaranu pri moštvu Adrie. * M. Šilar TRIGLAVANKE ODLIČNO Kegljavke Triglava so uspešno začele prvenstvo. Odšle so na zahtevno gostovanje v Slovenj Gradcu in zmagale s 3 : 5. Odlična je bila Jožica Jerala, ki je podrla 429 kegljev. HOKEJ Konec tedna so hokejisti odigrali 7. in 8. krog v Alpski ligi PRVA ZMAGA ZA SPORTINO, ŠESTA ZA ACRONI Jeseničani so se v petek vrnili z novo zmago iz Kapfenberga, Blejci pa so v derbiju z dna lestvice slavili prvič - V nedeljo nov poraz Sportine in Olimpije Hertz, Jeseničani pa so bili prosti Bled, Jesenice, 1. oktobra - Hokejisti v Alpski ligi so imeli konec tedna natrpan program, vendar pa so ljubitelji hokeja na Gorenjskem lahko videli eno samo srečanje. V petek se je namreč ekipa Sportine pred domačimi gledalci (v dvorani na Bledu se jih je zbralo komaj 300) pomerila z avstrijskim Gradcem, ekipo, ki je bila tako kot oni, do 7. kroga še brez točke. Tekma na Bledu sicer ni bila posebno kvalitetna in zanimiva, vendar pa so Blejci dosegli prvi cilj : zmago. Moštvo je vodil novi (nekdanji) trener Rudi Hiti, Blejci pa so povedli z golom Tišlerja v 2. minuti in povišali na 2:0 z golom Laylina v 8. minuti. Na 2:1 je znižal Makikokkila, končani rezultat prvega dela srečanja pa je postavil Matjaž Kopitar v 15. minuti. V drugi tretjini so za Sportino zadeli Marko Smolej, Toni Tišler, in dvakrat Marjan Gorenc, v zadnjem delu igre pa sta bila še po enkrat uspešna Marko Smolej in Toni Tišler. Končni rezultat je bil 9:4 (3:1, 4:2, 2:1). Jeseničani, ki so v petek gostovali v Kapfenbergu, pa so si griborili že šesto zmago. Povedli so z golom Rahamtuljina, na :2 je zvišal Jure Smolej, na 0:3 Aleš Sodia, na pa 0:4 Šamolin. Ob koncu druge tretjine so nato prejeli dva gola, zmago pa so povišali v zadnjem delu srečanja, ko sta zadela še Murajica Pajič in Šamolin. Rezultat je bil 2:6 (0:1, 2:3, 0:2). Ekipa Olimpije Hertz je v petek gostovala v Bolzanu in izgubila 5:4 (2:0, 2:2,1:2). V nedeljo so bili Jeseničani prosti, ekipa Sportine pa je gostovala pri KAC - ju. Blejci so igrali neučinkovito in izgubili 6:1 (1:1, 1:0, 4:0). Edini gol za Sportino je dosegel Marjan Gorenc. Tudi Olimpija Hertz je bila v nedeljo slabša od Eetkovih nasprotnikov Jeseničanov, ekipe Kapfenberga. V jubljani so izgubili 1:2 (0:1, 0:1, 1:2). Tako po 8. krogih na lestvici Alpske lige vodi ekipa Feldkircha, ki je še brez poraza, Acroni Jesenice so druge z 12 točkami, tretja pa je ekipa Beljaka z 11 točkami. Olimpija Hertz je z 9 točkami četrta, Sportina pa z dvema točkama (spet) zadnja, saj je EC Grazu v nedeljo uspelo premagati CE Dunaj. * V.Stanovnik V petek derbi na Jesenicah Ljubitelji hokeja na Gorenjskem Že nestrpno pričakujejo petkov 9, krog Alpske lige, ko se bosta v Podmežakli ob 19. uri srečali ekipi Acroni Jesenic in Olimpije Hertz. Sportina bo v petek prosta. KOŠARKA *:::-:'(;;'r ROKOMET L0ČANI PREMAGALI KRANJČANE ODSLEJ CHIO BESNICA LOKA KAVA : TRIGLAV 78:57 (34:33) LoČani so še drugič v tej sezoni premagali nekdaj velikega brata iz Kranja. Gostje, ki še niso pozabili poraza v pokalnem tekmovanju, so tokrat ostreje začeli in imeli več ali manj ves prvi polčas prednost. Ob tem pa so si pridno nabirali tudi osebne napake, toda domači so imeli v 16. minuti pri prostih metih 8:15 (53 %) ob tem pa je visoki Benič kraljeval pod obema košema. Po drugi minuti odmora domačega trenerja Dolenca v 18. minuti in vodstvu gostov s šestimi točkami pa so se stvari začele menjati. Najprej je domača obramba zgostila prostor pod svojim košem, Benič ni več prišel do pravega meta (v prvem delu 11 točk). Ob tem pa so domači z nekaj hitrimi protinapadi in trojko Savica celo povedli. V nadaljevanju pa pravi domači brzi vlak. Kranjčani niso uspeli napraviti prav nič. Le statirali so in še to slabo. Domači pa so se povsem razigrali. Delovala je bivša Triglavova naveza Mitič -Šubic, Vuksanič je zavladal v svojem prostoru, novo odlično igro Ea je prikazal domači play Brane Savič. Ob dveh trojkah »umenciča pa je bila visoka zmaga ob koncu zaslužena. Franci Podličnik, trener Triglava: "Loka Kava je v tem trenutku boljša od nas in to bistveno. V prvem polčasu smo še uspevali, v drugem delu pa nam je padla koncentracija in domači so nas dobesedno povozili." Igor Dolenc, domači trenen "Ključ do zmage je bil brez dvoma skok, ki smo ga dobivali v drugem delu srečanja in deloma že ob koncu prvega. Ko smo dobili prevlado pod košema, smo se popolnoma razigrali in ob koncu slavili z morda celo previsoko razliko." • Dare Rupar MARIBORČANKE ZMAGALE V LOKI ODEJA MARMOR : ŽKD MARIBOR 65:71 (26:30) Dve ekipi, ki sta v zadnjih dveh letih vedno igrali med zaključno četverico ženskega pokalnega tekmovanja, sta v izrednem zanimivi in izenačeni tekmi odločali o enem prostem mestu na letošnjem finalu. Ločenke so bolje začele in imele minimalno prednost do 9. minute, ko sta obe ekipi napravili tudi veliko napak. Toda v nadaljevanju je bilo srečanje res kakovostno, Mariborčanke pa so prišle v vodstvo. Tik pred odmorom so imele že 10 točk prednosti (18:28). Toda domače so z dvema trojkama neuničljive kraljice ženske slovenske košarke Zore Malacko in s prostimi meti Frakljeve ob zvoku sirene znižale na štiri točke zaostanka. Takoj v nadaljevanju so bile gostje boljše, toda v 25. minuti prvo vodstvo domačih po seriji 9:2. Ko je bilo v 31. minuti 10 točk prednosti za Odejo Marmor, je kazalo, da je zmagovalec odločne. Toda osebne napake so pokopale velike želje. Brez Čankovičeve in Oblakove in s "prekratko" klopjo s samimi neizkušenimi igralkami se ni dalo presenetiti. Gostej so znova povedle v 39. minuti, domačim pa v zadnjih štirih minutah ni uspelo doseči več kot ene točke. Žal se je pri Odeji Marmorju eoznalo, da niso uspeli angažirati visoke repiezentantke Suzane Hagus. Morda je bilo to tudi v interesu nekaterih ženskih klubov. Ločanke bi bile z njo nedvomno zelo nevarne. * D. Rupar PORAZ DIDAKTE Ilirija iz Ljubljane je na Jesenicah 7 70 : 71 premagala Didakto iz Radovljice. Radovljičani so začeli dobro. Imeli so že 17 točk prednosti. Le malokdo je dvomil o zmagi, vendar se je Didakti povsem ustavilo. Vodili so še dve minuti pred koncem, vendar vodstva niso uspeli zadržati. Koše za Didakto so dosegli Radovič 22, Stojnšek 21 (vse v prvem polčasu), Tadič 11, Omahen 11, Šmid 4 in Gorenec 1. • G. Lovrenčak ODBOJKA ZMAGE OSTALE NA BLEDU Bled, 1. oktobra - Odbojkarji Minolte Bled so po izvrstni predstavi v soboto dobili pomemben dvoboj proti neposrednemu tekmecu za 6. mesto po prvem delu, ki v nadaljevanju zagotavlja obstanek v 1A. DOL in hkrati omogoča boj za prvaka. Z zvrstno igro v polju, dobro organizacijo igre Jerale ter dobrim blokom so s 3:1 (12, -13, 7, 6) ugnali odbojkarje Krke Novo mesto, v kateri sta se še posebej odlikovala oba nova igralca iz tujine. Odbojkarj Minolte Bled so po 2 krogih na 4. mestu z dvema točkama zaostanka za vodilnima Salonit Anhovo in Fužinarjem. Tokratna tekma odboj karic Bleda pa niti ni bila podobna lažejmu treningu, kaj šele tekmi v 1A. DOL. Ekipo Zg. Savinjske bi verjetno premagala tudi mlada ekipa Bleda, tako da so blejske odhojkance potrebovale za zmago s 3:0 (2, 0, 5) le 45 minut igre. Odbojkarice Bleda so s to zmago prevzele vodilno mesto na razpredelnici z enakim številom točk kot TPV Novo mesto. Obe gorenjski ekipi v moški konkurenci 1B.DOL sta tokrat gostovali Odbojkarji Žirovnice so "presenetili" v Črnučah in gladko zmagali z 0:3 (14, 9, 9), odbojkarji Termo Lubnika pa so v Ljutomeru doživeli že svoj drugi poraz s 3:2 (-12, -12, 13, 7, 9). Tako so Žirovničani z dvema točkama na 4. mestu, Škofjeločani pa so še brez točk na 6. mestu. Odbojkarice Jesenice v ženski konkurenci 1B. DOL zopet niso odigrale tekme (niso javile termina tekme nasprotni ekipi), zato jih verjetno čaka izključitev iz lige in visoka denarna kazen. B. Maček Besnica, 1. oktobra - Rokometaši Besnice, sicer 1. B ligaŠ, W| novega sponzorja. Ob imenu kraja se bo v letošnji sez pojavljalo še ime ljubljanskega podjetja CHIO, ki prodala m m podobne izdelke po vsej Sloveniji. Enoletno pogodbo , Eodpisala direktorica podjetja Chio, Breda Kurzwel in Pre£Ke^ LK Besnica Vladimir Lacko. Ta je najprej na kratko Pre delo in aktivnost kluba, ki je v zadnji treh letih iz druge lige p? i v novoustanovljeno prvo B ligo. Sicer pa se v Besnici rokomet i| že kar 35 let. Letos je želja vseh v klubu, da svoje dosedanje o' še nadgradijo in postanejo standardni prvo B ligaši, to pa P0?^ uvrstitev v zgornio polovico prvenstvene lestvice. Seveda želij0^ višji nivo dvigniti tudi organiziranost kluba. Podpis P°8 hJ1 pomeni tudi odgovornost vseh do sponzorja. Še nekaj ie potre j omeniti. Besnica je v preteklosti dobro sodelovala s Seširieni. ima tudi zasluge za dvig rokometa v Besnici. Dobrega sodelov* si želijo tudi v prihodnje. M. Dolanc PRESENEČENJE V LITIJI Kranj, 1. oktobra - Tokrat sta oba gorenjska prvo B V osvojila točke. Presenečenje je vsekakor zmaga Chio Besni«* , gostovanju v Litiji. Ločani so za spremembo tokrat igral nedeljo, kar klobucnikom ne ustreza, saj so zamudili pritožno* še višjo zmago. V prvem delu so veliko grešili in dovolila sjaDi gostom, da so ostajali v igri. V nadaljevanju pa je bila d° j učinkovita igra Jakca in odlične obrambe Gregorja Kešeta zanesljivo zmago. Prvi je bil najbolši strelec, G. Keše je ubran' pet 7-metrovk. S to zmago ostajajo klobučniki na drugem meS medtem ko je Chio Besnica šesta. i V drugi B ligi so tokrat naši ligaši igrali dobro. Tretji krog P81 bil zelo izenačen. .j V drugi ženski ligi so prvič zmagale Ločanke, novinke v Wl so v Zagorju doživele pravo katastrofo. Podobni rezultati, z ^eU ( razliko, so bili doseženi tudi v ligi starejših deklic, medtem kadetih ni bilo presenečenj. Rezultati: 1. B. liga * n*0 v Inženiring Šarbek - Chio Besnica 23-24, Torenja "B" - Vji neodigrano, Šešir-Pomurka 22-16, Škofljica - Inles 23-20, AR0, Čina - Radeče papir 19-19, Dol TKI Hrastnik - Grosuplje 3H.Í 2 B. liga - moški: Chio Besnica "B" - Slovan "B" 19-29, g$ Žabnica - Andor Jadran "B" 25-24, Jezersko-Radovljica 2*'i Delmar "B"-Šešir "B" 21-22, Duplje Gostišče Grmač-MP Pohištvo 14-13, Kiodeljevo "B"-Hrvatini 26-15. , Kadeti: DOM Žabnica - Sava 15-22, Alples Pohištvo - l4' Šešir - Radovljica 29-7. . 2. liga - ženske: Šešir - Krim Elekta "B" 25-16, Sava-Mlin0" "B" 14-22, Zagorje-Ilirska Bistrica 38-2. . f St. deklice: Robit Olimpija-Šešir 20-10, Mokerc-Polje J* Planina-Kočevje-Ribnica 16-21, Sava-Krim Elektra 2-27. M.v' NOGOMET NAKLU TOČKA V MARIBORU t Kranj, 1. oktobra - Nogometaši Nakla so na tujem °^!( točko. Tokrat v Mariboru, kjer so igrali z Železničarjem 0.| Naklancem je lahko žal za doma zapravljenimi točkami, ki Hm popeljale pod vrh, tako pa so z 8 točkami na 10. mestu. V neo igrajo Naklanci doma z enim od favoritom, Goriškimi opeka*L mi, ki so po polovici prvega dela lige druge. V tretji ligi z?n(^ji bil v Kranju derbi med Triglavom Creino in Lescami. Kranjč8^ ga z zadetki Verbiča, Denisa Marklja, Bajroviča in Božiča d°t> ; 5 : 0. Zmagali so tudi mladinci in kadeti, oboji z Dravo: prvi s ^ in drugi z 2 : 0. V državni ligi v malem nogometu sta gorenj predstavnika zmagala: Domel je v Tolminu z 1 : 0 prefllè Puntarja, Marmor pa doma Poetovio s Ptuja s 6 : 0. V %$x L ligi so bili doseženi naslednji izidi: Ločan : Bitnje 4 : 0, Senf j Velesovo 5 :2, Železniki: Trboje 1: 5, Bohinj: Zarica 0: 0, BJ. ): 2, Sava : Polet 0 : 3, Bled : Podbrezje 3 : 0, Pre*Tj> Podbrezje 3 Podgorje 0:0, Kokrica: Kondor 2:0 in Alpina: Hrastje 1 V OKTOBRU VAM NUDIMO 70% POPUST ZA ZIMSKE AVTOPLAŠČE MICHELIN BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, St. Žagarja 58 c tel.:331-639, 331-662 SMUČARSKI SKOKI ATLETIKA DVE KOLAJNI GORENJCEM ČETRTI V EVROPI Mostec, 28. septembra - SSK Ilirija Center je v skakalnem centru organizirala poletno državno prvenstvo v skokih za dečke sk í i ■ • astoPil° Je 69 skakalcev, ki so se pomerili na 68-metrski Kakalnici. Največ uspeha so imeli Gorenjci, ki so osvojili drugo in jretje mesto po zaslugi Miha Albrehta iz Alpine in Grega "er mga iz Stola Žirovnica. Odsotni pa so bih trije najboljši nglavani, ki so nastopili na alpskem pokalu v Švici. Rezultati: 1. °'až Bilban (Dolomiti), 2. Miha Albreht (Alpina Žiri), 3. Grega uerlmg (Stol Žirovnica), 4. Primož Gostič (Ilirija Center), 5. urban Zupan (Trifix Tržič), 6. Primož Zupan Urh, 7. Matic Zelnik (°Ja Triglav). Glenca, 28. septembra - SSK Stol iz Žirovnice je organiziral S0renjsko prvenstvo za dečke do 9 let na 12-metrski skakalnici v Žirovnici z udeležbo 36 skakalcev iz šestih gorenjskih klubov. * Kezultati: 1. Žiga Pelko (Triglav), 2. Iztok Justin (Stol f r°vnica), 3. Jan Beguš (Triglav), 4. Dario Saboljev (Planica), Miha Jošt (Triglav), 6. Matic Šmid (Stol Žirovnica'), ud i S^k' 29. septembra - Skakalci Triglava in Alpine sta se oeležila prvega tekmovanja za pokal "Oetker" v skakalnem ^n'm v Beljaku, Tekmovanja seje udeležilo 92 mladih skakalcev j* Avstrije, Italije in Slovenije. Zelo lepe uvrstitve kažejo, da se »ni v prihodnje ni bati za dobre uvrstitve v višjih starostnih ka|egonjah. c Rezultati: dečki 9 let: 1. Žiga Pelko, 3. Dejan Jerič, 4. Miha Jošt, /■Matej Jaki, 6. Jan Beguš (vsi Triglav); dečki do 11 let: 1. Kublich V9elJak) 4. Jaka Oblak, 7. Sašo Pečelin (oba Alpina Žiri), 8. ^atevž Sparovec, 9. Peter Žibert (oba Triglav); dečki do 13 let: 1. Ji>nach (Beljak), 2. Jure Kumer, 3. Robi Klemenčič (oba Alpina Jlr0; dečki do 15 let: 1. Koch (Beljak), 9. Grega Bernik (Triglav). •»• Bešter KOLESARSTVO BLAŽEK ZMAGAL NA ULOVKI Kranj, 1, oktobra - Mladinci so dirkali na Ulovki pri Vrhniki na §S?j? tekmi za memorial Robija Trampuža. Med mlajšimi ^'adinci ie zmagal Domen Blažek (Sava). Jure Kavčič je bil Jerše soba Sava) sedmi> TadeJ Blatnik z Bleda pa je bil .j- Med starejšimi mladinci je zmagal Uroš Plankar (Krka), Blejca i/°2etj£ m Terseglav sta bila četrti in peti, Boncelj (Sava) pa šesti. Kranjčani zmagovali . " Sevnici je bila zadnja letošnja dirka za lavoriko Kriterij oyenskih mest. Dirka je bila posebej pomembna za Tadeja nžnarja in Mateja Stareta za visoko uvrstitev. Obema je to JjPelo. Tadej Križnar je v skupini elite zmagal in s tem osvojil TTA FIÏ T\í PITIJ A li P IV A IH fil IČ A "Jugo mesto v kriteriju za Rogovcem Igorjem Kranjcem, Tadej M.Í\iJL· 111 rJEiO/\l\^ ll^JOV/JL/JkJ/V j are.pa je med starejšimi mladinci zmagal in dobil tudi skupno ovonko. Uroš Šilar je bil tretji, Sava pa ekipno prva. • M. Kavaš Radovljica, 1. oktobra • Konec julija je Milan Kotnik nastopil na veteranskem evropskem prvenstvu v atletiki v Malmoju na Švedskem in v teku na 3000 metrov z zaprekami zasedel odlično 4. mesto. V začetku septembra pa je v Kranju z d.o.o. BAKRA sklenil dolgoročno sponzorsko pogodbo, kar je dokaj nenavadno za športnika veterana. Zadnja leta vse več nastopate v tujini. Ali je bil to povod za podpis pogodbe? "Več let že iščem podjetja in zasebnike, da mi omogočijo nastope na mednarodnih veteranskih tekmovanjih. Za udeležbo na takih tekmovanjih potrebujem kar precej sredstev. Po teh letih pomoči se je po moji vrnitvi z EP na Švedskem direktor BAKRA, d.o.o. - podjetja za notranjo in zunanjo trgovino iz Kranja Milutin Božič odločil za večletno sponzorstvo." Kako nameravate porabiti sredstva? "Poleg vozovnice za SP veteranov, ki bo prihodnje leto v Južnoafriški republiki, bom precej vložil tudi v priprave. Skupno načrtujem okrog 700 ur priprav, v glavnem na stadionu v Radovljici in sicer po službi." Nastopili boste v teku na 5000 metrov in "stiplu". Kaj bo torej temelj vaših priprav? "V prvem - jesenskem delu pripravljalnega obdobja dom največ delal na pridobivanju hitrostne moči in vzdržljivosti. Veliko pozornosti bom moral posvetiti tudi razteznim vajam, s katerimi bi rad preprečil poškodbe mišic in vezi, saj je bil to glavni vzrok, da nisem lani in letos dosegel načrtovanih rezultatov na najvažnejših tekmovanjih. V drugem delu bom, glede na lanskoletne izkušnje, začel z intervalnimi teki na 100, 200 in 400 metrov in s tem pridobil tudi na hitrostni vzdržljivosti. Ker je že 8 let, odkar sem zadnjič tekmoval za AK Olimpijo v teku čez ovire, bom moral tudi malo ponoviti tehniko prehoda čez nizke ovire." In kakšni so vaši cilji na SP v Durbanu? "Načrtujem prvo medaljo v disciplini tek čez ovire na 3000 metrov, seveda če se bomo optimalno pripravljal in ne bo poškodb." • Boris Kozinc OSNOVNOŠOLSKO PRVENSTVO Kolesarski klub Sava organizira jutri, 2. oktobra, ob 16. uri na Slr.kališču v Stražišču odprto prvenstvo Kranja za osnovne šole. Pri, Nesarskega kluba. Obvezna jé čelada. Priji *Portni pedagogi na šolah. Jjavijo se lahko učenci višjih razredov, ki niso člani sprejemajo pedagogi ALPINIZEM ODPRAVA TREH VRHOV 0(j^'n»alajsko pogorje Api-Nampe je odpotovala 12-članska J^mk, 1. oktobra • Včeraj so z brniškega letališča poleteli proti s*PaJu slovenski alpinisti, ki načrtujejo poleg dveh prvenstvenih p etl tudi vzpon na še deviški šest tisočak Bobave. Odpravo so ^svetih* spominu na njenega idejnega vodjo Staneta Belaka-hi a.m ^asno Bratanič, ki sta bila na lanski izvidnici v tem Malajskem pogorju, tragično pa sta preminila v naših gorah. p?lovensko alpinistično odpravo treh vrhov vodi Ljubljančan .man Robas, njegov pomočnik je edini udeleženec lanske Sr?nice Boštjan Slatenšek iz Maribora, zdravnik paje dr. France J2 j**: Člani odprave so Andrej Štremfelj iz Kranja, Janko Meglic behi a' Marko Prezelj in Tomaž Humar iz Kamnika, Dušan Sta u' Tomaž Žerovnik, Matic Jošt in Jernej Grudnik s Hai'Cu ga ter Peter Mežnar s Tolminskega. Gre za kombinacijo tovMU-šeneJših himalajcev in najperspektivnejših mladih alpinis-razn v Je Preplezati ve^ prvenstvenih smeri; po južnem vjj}1,na 7132 m visoki Api, po nepreplezani južni steni na 6755 m Pop • goro NamPa in prvi vzpon na 6808 m visoki vrh Bobave. 0(j°°[je V skrajnem zahodnem delu nepalske Himalaje je zelo Haš • *n zato tuc** alpinistično malo obdelano. Predhodni ogled 0(j e tričlanske izvidniške odprave in močna sestava sedanje 2a ,ave dajeta ob ugodnih vremenskih razmerah veliko možnosti "spešno izpolnitev ciljev. na ašl alpinisti se bodo skušali povzpeti v navezah v alpskem stilu za£gfse,tn vrhove. To naj bi se zgodilo konec oktobra oziroma 1996 č\ novemhra. Vrnitev domov pa je v načrtu 18. novembra 2ve ■' Odpravo, ki jo organizira komisija za alpinizem pri Planinski Kran" Slovenije, so med številnimi sponzorji podprli tudi PD trjgjl' mestna občina Kranj, Gorenjski sejem in Zavarovalnica Tržič, 1. oktobra - Komisija za športno rekreacijo pri ŠZ Tržič, atletska sekcija pri SŠD Tržič, SŠD Polet z OŠ Bistrica in PZVUTS Tržič so uspešno izvedli letošnje odprto prvenstvo Tržiča v atletiki, ki je bilo na atletskih terenih ob OŠ v Bistrici pri Tržiču. Udeležilo se ga je nekaj več kot 40 atletov iz Tržiča in okolice. Tekmovanje je potekalo v petih atletskih disciplinah, udeleženci Delavskih športnih igr 1996 iz tržiške opčine pa so lahko tekmovali tudi v tako imenovanem troboju - treh poljubno izbranih disciplinah. Največ uspeha sta imela Marko Tadl in Igor Peharc. Rezultati: tek na 100 m - do 35 let: 1. Marko Tadl (Peko SS) 11,84; 2. Anže Rener (Pristava) 11,90; 3. Iztok Seliškar (OOZ Tržič) 12,12; nad 35 let: L Igor Peharc (Kompas) 12,73; 2. Lado Sedej 13,40; 3. Srečko Kos (oba Peko SS) 13,78; tek na 1500 m: 1. Jože Bohinc (Peko TEPOVE) 4:39,49; 2. Matjaž Rovtar (Diskont Center) 4:44,42; 3. Anže Rener (Pristava) 5:07,53; skok v daljino -do 35 let: 1. Marko Tadl (Peko SS) 608; 2. Matej Ahačič (Podljubelj) 583; 3. Iztok Seliškar (OOZ Tržič) 575; nad 35 let: 1. Igor Peharc (Kompas) 518; 2 Rečko Kos 482; 3. Lado Sedej (oba Peko SS) 468; skok v višino: 1. Igor Peharc (Kompas) 175; 2. Marko Tadl (Peko SS) 170; 3. Matija Koren (Bistrica) 170; suvanje krogle: 1. Bojan Klančnik (Power fit Prebačevo) 12,47; 2. Igor Mrak (Fitness Popev Kranj) 11,78; 3. Milan Gregorc (Bistrica) 10,03; troboj - do 35 let: 1. Marko Tadl (Peko SS) 2113 točk, 2. Iztok Seliškar (OOZ Tržič) 1941; 3. Anže Rener (Pristava) 1498; nad 35 let: 1. Igor Peharc (Kompas) 1766 točk, 2. Jože Bohinc (Peko TEP-OVE) 1421; 3. Lado Sedej (Peko SS) 974. • J. Kikel SMUČARJI -VETERANI Bliža se oktober in z njim tradicionalno srečanje. Sobota in nedelja, 12. in 13. oktobra, sta naša. Kot vedno se ob 10. uri zberemo pred Prisankom v Kranjski Gori! V soboto bo na sporedu lep izlet, primeren za vsakogar. Večerja in spanje sta v hotelu Alpina, v nedeljo pa teniški turnir dvojic na igriščih pri hotelu LEK. VATERPOLO TRISTAR TURNIR V KRANJU Krani, L oktobra • Članska reprezentanca bo prihodnje leto nastopila na mednarodnem turnirju TRISTAR (24. do 27. april) v Kranju, na katerem bodo nastopile reprezentance Belgije, Bolgarije, Slovaške, Švice, Turčije in Slovenije, zatem bodo nastopili na mednarodnem turnirju SIX NATIONS (8. do 11. maja) v Belgiji, kjer bodo sodelovale reprezentance Izraela, Danske, Malte, Češke, Belgije in Slovenije in pa še na mednarodnem turnirju ISPOLO v Carigradu (21. do 25. maj), na katerem bodo nastopile reprezentance Kazahstana, švedske, Romunije, Izraela, Slovaške, Malte, Turčije in Slovenije. Seveda ima članska reprezentanca v mislih tudi nastop na Sredozemskih igrah, ki bodo v Bariju od 13. do 25. junija. Mladinsko reprezentanco bo naslednje leto čakal nastop na mednarodnem turnirju ISPOLO (6. do 9. marec) v Carigradu, kjer se bodo pomerili z reprezentancami Nemčije, Belorusije, Belgije, Poljske in Turčije, od 4. 'do 6. julija bodo nastopili na mednarodnem turnirju KOMARNO v Komarnem, kjer bodo igrali z reprezentancami Španije, Francije in Slovaške. Nato jih čaka najvažnejše tekmovanje v letu 1997, svetovno mladinsko prvenstvo v Havani na Kubi (15. do 24. julij). Kadetska reprezentanca bo imela največ tekem, saj je Slovenija naslednje leto organizator evropskega kadetskega prvenstva (1. do 10. avgust - Maribor). Domači publiki se bo predstavila na turnirju TRISTAR v Kranju (27. februar do 2. marec), kjer bodo nastopile še reprezentance Italije, Nemčije, Madžarske, Izraela in Turčije. Nato bo še pet tekmovanj. Kadetska reprezentanca bo od vseh treh reprezentanc odigrala največ tekem, kar je razumljivo, saj smo organizatorji EP prav za to kategorijo. Domača prvenstva pa se bodo začela s pokalnim tekmovanjem v članski konkurenci, za katerega se je prijavilo devet moštev. Pokal se bo začel z igranjem v dveh skupinah in iz vsake skupine se po dve najboljši uvrstita v finale. Pred tekmovanje bo na bazenu Kolezija 19. in 20. oktobra. Tekmovanje pa bo potekalo tudi v drugi ligi, v kateri bo nastopilo kar deset moštev. To so: Tivoli, Gorica, Posejdon, P.L. Maribor, Koper mladi, Kamnik, Portorož, Žusterna, Kranj 90 in Vodovodni stolp. Dogovorjeno je bilo tudi to, da lahko za moštva, ki sicer nastopajo tudi v prvi lgii, igrajo le igralci, ki niso starejši od 19 let. • J. Marinček VADBA NA ČEŠKEM Kranjskim vaterpolistom je izredno prav prišlo povabilo iz Češke. Tja jih vabi češki državni prvak Spolcnemie iz Usti nad Labema. Vaterpolisti Triglava bodo odšli na Češko v četrtek, 3. oktobra, teden dni pred evropskim pokalom in na Češkem sodelovali na močnem mednarodnem turnirju, na katerem bodo sodelovale ekipe iz Poljske, Belorusije, Moldavije, Češke. Trenerju Igorju Štirnu in njegovemu pomočniku Tomu Baldermanu so za letošnjo sezono navoljo naslednji igralci: Igro Belofastov, Matjaž Homovec (vratarja), Krištof Stromajer, Primož Troppan, Tadej Peranovič, Branko Hajdinjak, Žiga Balderman, Erik Bukovac, Matej Nastran, Teo Galic, Klemen Stromajer, Branko Klančar, Gašper Štružnik in Matej Ramovš. Mladi Jure Kern, Boštjan Košir in Sanel Puškar, ki trenirajo s {>rvo ekipo, pa bodo imeli dvojno licenco in bodo igrali v prvi igi za drugega kranjskega ligasa Kokro. • J. Marinček ŠAH ŠAHOVSKO PRVENSTVO Kranj, 1. oktobra - Športna zveza Kranj razpisuje že VIL ekipno občinsko prvenstvo v šahu. Z ligo bomo začeli v drugi polovici meseca oktobra, predvidoma pa se bo liga končala v mesecu marcu. Prijave sprejemamo do 10. oktobra 1996 na naslov: Športna zveza Kranj, Partizanska 37, Kranj - fax. 211-235. Vse informacije dobite po telefonu vsak delavnik od 7. do 10. ure po tel. 211-176 (Čadež). • M. Čadež ŠPORT REKAR GIavní TRq 15, Kranj* SOLA KRANJSKIH ALPINISTOV jr^r>IIJ» L oktobra - Alpinistični odsek pri Planinskem mi ivu Kranj, ki ima okrog 40 članov, želi svoj krog razširiti z tadirni kandidati za pripravnike. V ta namen tudi letos 5W> alpinistično šolo, ki se bo začela v četrtek, 3. Kjobra 1996, ob 18. uri v kletnih prostorih društva v Kranju. : °?.'eženci šole se bodo srečevali vsak četrtek do konca temja. Prihodnje leto. V načrtu imajo razna predavanja o p °reticnih osnovah gibanja v gorah, opremi, nevarnostih, iet1 P0m°čixn drugem, skupne ture na vrhove v zimskih in tel razmerah, posebej pa tudi kondicijske treninge v NIKE, REEBOK, AS ICS USITEGRAL obvestilo Študentom in upokojencem! če vam vozni redi naSih avtobusov ustrezajo, vas vabimo, da kupite blok vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah z ugodnimi komercialnimi popusti. Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka, vendar morata biti čeka vnovčljiva v enem mesecu. Polletno vozovnico lahko kupite na tri čeke, celoletno vozovnico pa lahko kupite na štiri čeke. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Študentje z veljavno mesečno, polletno ali celoletno vozovnico našega podjetja bodo deležni 5 % popusta v: 1. TIBO, računalniški servis, Predilniška 16, Tržič, tel.: 064/53-777 pri nabavi in popravilu računalniške strojne in programske opreme; 2. PAPIRNICA LARA, T.C. Deteljica, Tržič, tel.: 064/50-707 pri nabavi šolskih potrebščin; 3. RESTAVRACIJA RAJ v Tržiču, Predilniška 1, tel.: 064/50-691 pri naročilu pizze. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! Vsem upokojencem ob predložitvi zadnjega pokojninskega odrezka bomo od 1. 9. 1996 dalje priznavali ob nakupu bloka kuponskih vozovnic za katerokoli relacijo na naših avtobusnih linijah 50 % popusta. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 4290 Tržič - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 1000 Ljubljana - v Bistrici pri Tržiču v Pandi So ivJiki & so majhni - mi smo soddnil PREJELI SMO 4. oktober -svetovni dan varstva živali "NE LE ČLOVEK TUDI ŽIVAL IMA SVOJE PRAVICE," je geslo, ki bi ga morali vrednotiti vsi, od posameznega driavljana do driave same oz. njenih vodilnih struktur. Marsikdo se ob tem nehote vpraša, kaj lahko stori posameznik in kaj drla-va, da Hvali ne bi trpele. Prvenstveno in kot osnovo bi morali spremeniti našo miselnost. Ta pa je, da moramo livaT vrednotiti kot ŽIVO BITJE, ne pa kot predmet ali kot "hitro pokvarljivo blago" (predpisi leleznice!) in zanje skrbeti, da se bodo dobro počutile. Po statistiki Svetovne zveze za varstvo Hvali (WSPA) London, gre za najhujše primere mučenja Hvali pri vivi-sekciji ter pri večini drugih medicinskih in laboratorijskih znanstveno-raziskovalnih poizkusih na livih livalih, ki dostikrat trajajo tudi o več tednov. Nadalje za grozljivo košer klanje v islamskih drla-vah ter vzporedno s tem mučeniške transporte livine v te driave. Prave mučilnice za Hvali pa so t. i. boks farme za belo meso in intenzivne farme (govedo, svinje), baterijske farme za perutnino, farme za Hvali za krzno ter ne nazadnje najnovejši genetski inleniring. Trpljenje Hvali bi preprečili oz- vsaj omejili, če bi znanstveniki prešli na nadomestne metode (alternativne), če bi se začeli odpovedovati mesni hrani, nošenju krzna in če bi kupovali zgolj kozmetiko, ki NI preizkušena na livalih. 103 Kupovati in ulivati bi morali zgolj jajca kur nesnic iz naravnih gnezdišč, ne pa jajc iz mučilnic-baterijskih farm (v Sloveniji jih imamo več!) kjer je perutnina večji del bolha, izmučena in organsko pohabljena. Mnogo trpljenja bi prihranili Hvalim, če ne bi kupovali eksotičnih Hvali (kače v ter-arijih, okrasne ptice iz tropskih krajev, primatov itd.); da Hvali ne bi zastrupljali, pretepali, utapljali, preganjali, obmetavali s kamenjem ali s petardami, iih plašili ali ustrahovali (dresure). Da Hvalim ne bi nastavljali zank, pasti ali limanic, da bolnih, poškodovanih in starih Hvali nebi obremenjevali s fizičnim delom, ne prekomerno izkoriščali samic za razplod (sla po denarju, komercializacija)... Primerov mučenja ni ne konca ne kraja... Da reševanju problema mučenja Hvali v Sloveniji doslej ni nihče posvečal niti časa, truda, še manj pa denarja, je dokazano le s tem, da se morajo naša društva proti mučenju Hvali neneho-ma ubadati z reševanjem zavrlenih psov in mačk. Kam dlje komaj selejo, saj imamo vsak dan nove skrbi kako pomagati najdenim, ranjenim, zavrlenim Hvalim ali pa na terenu opozarjati brezsrčne lastnike, naj z li-valmi ravnajo humano. Po desetletjih, odkar varst-veniki Hvali opozarjamo drlavne organe, naj vendar le storijo nekaj v prid Hvalim, se stanje ne premakne. Gre za golo dejstvo, da drlavne vodstvene strukture zelo dobro vedo, da je poteza na njih, vendar so do problematike indolentne in tiščijo glave v pesek kot noji. Pa naj gre tu za sprejem Zakona proti mučenju Hvali, ali za izgradnjo zavetišč za zavr-lene Hvali, za vzgajanje mladine, za human transport (zlasti kamionski Dolga vas), za humano omejitev števila mestnih golobov (golobnjaki, sterilizacija). Tako tudi ni podpore (moralne, finančne) slovenskim društvom proti mučenju Hvali, da bi volon-terji teh karitativnih organizacij uspešno opravljali svoje poslanstvo. Če le ne vsak dna, potem naj odgovori v drlavi vsaj 4. oktobra - to je na dna svetovnega varstva Hvali naredijo svojo (doslej klavrno) bilanco. Spoznajo naj, da je skrajni čas pomagati varstvenikom Hvali pri naporu za dobrobit trpečih soprebivalcev Zemlje - Hvali. Kakor koli, vedno pridemo do enakega zaključka: na potezi je drlava. Lea Eva Muller, Ljubljana, Slovenska c 51 Nova volilna prevara Čez slaba dva meseca bomo slovenski volivci dajali svoje glasove tistim, ki jim zaupamo, da nas bodo znali pošteno voditi naslednja štiri leta. Ni še dolgo tega, ko je Zdrulena lista stopila pred Slovence in novo Slovence s svojo vladno garnituro. Ker so to naredili v predvolilnem času, je bilo potrebno samo počakati, da spoznamo zakulisne namene te njihove igre. Pred štirimi leti so predstavili Slovencem v volilno gnezdo kukavičje jajce, iz katerega se je izvalila Jelinčičeva volilna prevara. Ker letos on nič več ne igra, ker bodo volivci skeptični do Biziljeve in se slabo piše tudi stranki upokojencev, ker volivci vedo, da so to samo nabiralci glasov v korist komunistov, si je bilo treba izmisliti nekaj novega. Res je, izmišljena je neverjetno predrzna in zvita prevara. V igro so vpletli Gospodarsko zbornico, kjer vedrijo in oblačijo pristaši Zdrulene liste, v igro so pritegnjeni Svobodni sindikati, ki so pod nadzorom Zdrulene liste in v igro so vpleteni slovenski delavci, ki so na milost in nemilost Irtvovani Zdruleni listi skozi Svobodne sindikate in menedlersko kli-ko, ki je v rokah Zdrulene liste. Pri sedanjih volitvah gre po moji oceni za takle scenarij: Gospodarska zbornica bo odpovedala kolektivno pogodbo s sindikati, Svobodni sindikati bodo šli v "boj" za delavske pravice, podpiral jih bo tudi predsednik vlade in tik pred volitvami bodo "boj" končali z zmago sindikata v korist delavcev. Pri tem bodo svoje lončke pristavili gospod Drnovšek, njegova stranka LDS, ki bo sindikate podpirala, Zdrulena lista, ki je lastnik Svobodnih sindikda-tov in tudi komunistični me-nedlerji, ki si lastijo večino slovenskega premolenja. Gospodarska zbornica pa bo tiho, saj pri tej igri igra le vlogo komunističnega piona. Slovenski delavec bo na volitvah dal svoj glas "borcem" za njihove pravice in nova volilna prevara bo elegantno zaokrolena. Ali bo slovenski delavec sposoben spregledati to igro, ali bo ostal slep in gluh in zapeljan v leporečju svobodnih sindikatov in predsednika vlade? Ali bo slovenski delavec znal "nagraditi" lalne borce za njihovo pravico in debelo prekrilati njihova imena na volilnih lističih? V sredo je ponosno korakal na čelu sindikalnih somišljenikov predsednik SSS, ki je za svoje umazano delo poplačan s kandidaturo za slovenski parlament. Kakor nekoč komunistične "levinje" parlament, so v sredo tudi sindikalni zaupniki pod rdečo zastavo sredi Ljubljane obmetavali GZS z jajci. Pri vsem tem moramo priznati, da imajo komunisti idej (in denarja) na pretek, imajo pa tudi zvrhano mero predrznosti, da si upajo slovenskega delavca tako nesramno voditi za nos in ga izkoriščati za svoje načrte. Kakšni so načrti, bodo pa kmalu spoznali litostrojski delavci, ko bodo ostali brez dela in zaposlitve. • Matevž Šuštar Okna spalnic skoraj zazidana) v o preselitvi pa niï Gorenjski glas, 6. septembre - V vašem časopisu ste dne» septembra 1996 objavili Qt nek z naslovom "Okna sp& nic skoraj zazidana, 0 preselitvi pa nič", v katera opisujete stanovanjski Pr°' blem druline, ki Hvi v Osnovni šoli Naklo. Želimo, * objavite naslednji odgovor: Z uvedbo lokalne samo* prave in z ustanovitvijo nof» občin, je prišlo do razdelil bivše občine Kranj na pf novih občin. Občina Naklo je v letu 1995 začela z aktivnostmi za izgradnjo prizia» k obstoječi podrulnični Sol, s katerim bi le-ta postala samostojna popolna osnovtf šola. Po podatkih, s katerih razpolaga Mestna občino Kranj, pri pripravi projekt niso upoštevali molnosti tfi ohranitev stanovanjske enoti kipa v obstoječem objektu k O problemih druline smo bil} opozorjeni s strani sedanji centralne šole OŠ Frand Prešeren. Žal mora vsaka občna v skladu z obstoječ Nadaljevanje na 25. strani' Upravna enota Radovljica, Oddelek za upravne notranje zadeve obvešča vse občane občin: Radovljica, Bled in Bohinj, da so volilni imeniki za izvedbo splošnih volitev v državni zbor razgrnjeni od ponedeljka, 30. 9. 1996, do ponedeljka, 28.10. 1996, na KRAJEVNIH URADIH BLED IN BOHINJSKA BISTRICA TER PRI UPRAVNI ENOTI RADOVLJICA, V ODDELKU ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE RADOVLJICA Gorenjska c. 18, v delovnem času. Prav tako Upravna enota Radovljica, Oddelek za upravne notranje zadeve obvešča vse občane občin Radovljcia in Bled, da so volilni imeniki za izvedbo volitev članov svetov Krajevnih skupnosti v občinah Radovljica in Bled razgrnjeni v istem času in na istih mestih, kot za splošne volitve v državni zbor. Katera pot je prava?! Gospa Martina si svojih sivih las ne bo nikoli pobarvala. To mi je sama rekla. Kajti vsak las posebej jo spominja na prehojeno pot, ki ni bila lahka. Zato se v taki, naravni obliki, počuti močnejša in bolj samozavestna. "Kdaj so mi začeli lasje siveti, se niti ne spomnim več," je začela takoj po dnevniku. S prsti si je nehote popravila frizuro in se potem za trenutek zazrla nekam v prazno, kot bi razmišljala. "Ah, ta moja teta! Kako sva si bili stalno v laseh! Enkrat zaradi študija, drugič zaradi mojih domačih, tretjič ji ni bila všeč moja drulba, zmeraj je kaj našla, da je godrnjala in se spotikala. Saj je imela zlato srce, nič ne rečem. Toda tisti njeni samogovori mi še danes polenejo kri po 1 lilah, če se le spomnim nanje!" se je od srca \ zasmejala moja sogovornica in mi pokazala ' sliko dostojanstvene gospe, ki se je resno, brez nasmeška na obrazu, postavila pred . fotografa. "Toliko stvari sem hotela početi, če me ne bi kar naprej nekdo drlal nazaj in oviral! Seveda je bil glavni problem medicina. Vsi so 1 planili name, ko so izvedeli, da mislim študirati jezike. Joj, kakšen cirkus so zganjali! Ata in mama sta enkrat prišla celo v Ljubljano na "pranje molganov". Teta mi je le tako najmanj stokrat zagrozila, da me bo »stavila pred vrata, toda vse je bilo zastonj. Ni ga bilo, ki bi me pregovoril, da bi morala '•do livljenje preliveti med bolniki! Še huje! Bolj sem se bala, da bi postala brezčutna... Ja, tisoč izgovorov sem imela, samo da bi se [ izvlekla." Končno so se tudi njeni domači vdali. Sicer neradi, pa vendarle. Martinino zmagoslavje je bilo kratkotrajno. Teta, ki je na neki način lelela, da bi Martina dosanjala njene l sanje, se je umaknila vase in še komaj kaj I govorila. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi doma. Kakor hitro je šlo kaj narobe, je morala prestrezati poglede, ki so govorili: I no, ti nismo rekli... USODE Piše: Milena Miklavčič "Študij mi ni delal nobenih telav. Zdi se mi, da sem se na neki način med novimi kolegi razlivela. Že prej sem rada prebirala knjige, študij pa mi je odprl povsem nove zakladnice. Koliko večerov sem prelivela v knjilnici, nisem nikoli štela! Ali pa sem se udelelevala debatnih krolkov, kjer smo premlevali nekatera sodobna vprašanja. Študij me je vsak dan sproti razveseljeval in dobro opravljeni izpiti so mi potrjevali, da sem na pravi poti." V zasebnem Hvljenju pa Martini ni bilo postlano z rolicami. "Najprej sem dobila neko kolno bolezen, podobno ekcemu. Nenavadne lise so se mi pojavile le na obrazu in po vratu. Kolikokrat sem zjutraj, ko sem vstala, na tihem pomislila, da bi se nekam zaprla, dokler vse skupaj ne bi minilo. Prijatelji so me mirili, naj ne bom panična, da bo še vse v redu. Saj sem jim verjela... Toda kljub temu sem opazila, kako se nehote izogibajo vsakršnemu mojemu dotiku. To me je bolelo. In kjer ima hudič mlade, jih ima obilo. Zdravniki so ugotovili, da se je mojim hormonom očitno malo zmešalo, kajti nenadoma sem začela pridobivati tudi na teli. Česa hujšega skoraj nisem mogla doliveti! Debeli ljudje so mi šli le od nekdaj na livce in sedaj se je to pripetilo meni! Bolj ko sem pazila na prehrano, slabše je bilo. Ni minilo leto, zdi se mi, da je bilo to sredi tretjega letnika, sem bila le taka kot loga. Zamenjati sem morala vso garderobo in ko sem šla po stopnicah, sem sopihala kot lokomotiva. Počakaj, da ti pokalem nekaj slik..." Martina je stopila do omare in pololila na mizo album. Obračala je liste, da sem lahko na hitro preletela fotografije. Res moram priznati, da je takrat ni bilo malo skupaj. In tisti tragični izraz na obrazu... "Sploh se nisem znala več smejati, pa tako sem zmeraj ulivala v drulbi. Teta je videla mojo stisko in je polrla zamero, ter me odpeljala k nekemu znanemu specialistu, s katerim se je osebno poznala. Ta se je zavzel zame. Vendar mi je povedal, da bo zdravljenje trajalo dolgo, in da bom rabila veliko dobre volje in potrpljenja. Na vse sem pristala, verjemi mi." Medtem je diplomirala in se zaposlila. Leta, ko bi si lahko dobila fanta, pa so šla neopazno mimo. Kar zdrknila so! "Moški so se me bali ali pa so se mi po tihem posmehovati zaradi tistih izpuščajev po obrazu in zaradi debelosti. Niti pomisliti nisem mogla, da bi bila komu všeč! Bog, kako sem se sekirala!" Toda zaradi svojih problemov Martina ni postala zoprna in zagrenjena profesorica. Nasprotno. Svoje dijake je znala veliko bolje razumeti. (Veš, Martina, to pa so mi povedali oni!) Imela je poseben občutek, da je takoj zaznala, če je v razredu kaj narobe. Tistih dijakov, ki so imeli telave, ni nikoli še sama "spravljala ob livce". V svojem razredu je odločno poskrbela, da so si priskočili na pomoč. Če ni šlo drugače, je pomagala kar sama. Bila je "javna tajna", da je mimogrede poiskala sobo, šla pa je tudi do staršev in na svoji mili, toda odločni način pomagala Zgladiti spore. Dijaki so jo zato imeli radi in jo spoštovali. "Toliko neumnosti ti je nekdo naklatil?" se je med solzami nasmejala, ko me je poslušala. "Kdo neki bi to bil?!" je Še kar naprej razglabljala in brskala po molganih. Bila sem prepričana, da je v mislih preletela vse, ki jih je kdajkoli učila. Toda očitno zaman, kajti na koncu je le zmajevala z glavo. "Rada sem jih imela, priznam. Koliko noči nisem spala, ko sem premišljevala, kako bi komu izmed njih pomagala. Spominjam se nekega dekleta, zdi se mi, da je bila doma iz okolice Metlike, ko so jo starši zaradi fanta postavili pred vrata. Slučajno je naneslo tako, da sem ji morala odstopiti eno izmed sob. Nihče ni vedel zato, ker sem jo lepo prosila, naj bo tiho. Bila je pridna, same odlične je imela, le s starši se ni najbolje razumela. Danes je profesorica na neki ameriški univerzi. Redno mi piše, in če ti ■ :'ï;:::' : ■ ! .¥ lahko povem, tudi jaz jo včasih obiščem. Kot j bi bila moja hči, se mi zdi... Učila sem tudi; fanta, ki mu ni in ni šla v glavo matematika-Kakšne telave je imel! Drugače pa bister fant, posebno za jezik. Šla sem do profesorji} in mu rekla, naj mu ne uniči livljenja. J oh kako debelo me je gledal! Na koncu sva se le sporazumela, da mu je nekatere bistvene stvari razlolil po pouku in danes je ta fant eden zelo pomembnih ljudi v naši drlavi.' Martina je bila svojim dijakom druga mama. Poznala je njihove skrivnosti, sprejemala jih je v svojem kabinetu ali doma-Nikoli si ni dovolila, da bi stala ob strani, *? bi njeni otroci imeli telave. Včasih jim ]e pomagala tudi finančno. Rekla je, da bodo le potem vrnili, ko bodo imeli več kot ona-In so ji res. "Eden izmed njih, falot, kakršen je bil, mi je nekoč pozneje, prinesel toliko vrtnic kolikor denarja sem mu posodila. Celo stanovanje je bilo napolnjeno z rolami, on pa se mi je samo smejal in me trepljal p° ramenu, ko sem z odprtimi usti obsedela na stolu. Tako bi ga zlasala, če ne bi bil skoraj enkrat večji od mene!" Z leti se je Martina pozdravila, kilogram* so izginili, kola se ji je obnovila, le livljenjske prilolnosti za ureditev druline so ji spolzele iz rok. "Teta mi je zapustila stanovanje, tako da se mi ni bilo potrebno ubadati še s tem. Bilo Je dovoj veliko, da bi imela številno drulino-. Toda ni mi bila namenjena. Kaj jaz vem, ka) je moške odbijalo na meni!?" Nisem ji znala odgovoriti. Ker je livljenje včasih kruto in vem, da nam ne nudi tistega po čemer hrepenimo. Zatot pa je imela Martina zlato srce. Tako, ki se ne pozabi. Verjame, da se je takrat odločla prav, ko je sledila svojim leljam in postala učiteljica-Številnim generacijam je ostala zapisana v spominu, ker je znala imeti rada, ker je znala prisluhniti in tudi pomagati. Na koncu lahko povem še to, da se tisti, ki me je poslal k njej, ni mogel ubraniti solz, ko mi je pripovedoval o njej. . Pa je bil moški. Zanje se pa ve, da zel° redko jokajo. Torek, 1. oktobra 1996 PISMA, ZANIMIVOSTI 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Nadaljevanje s 24. strani! zakonodajo reševati probleme na svojem področju sama. Rešitev stanovanjskega problema druline, ki livi v šoli, bi tako v Občini Naklo morali Predvideti le pri pripravi Projektov, ali vsaj pred začetkom gradnje. Mestna občina Kranj je problemu Občine Naklo sicer prisluhnila, nima Pa molnosti rešitve. Navedba v članku, "da je v premolenju nekdanje kranjske občine več kot 500 stanovanj, ki bodo Predmet delitve med novo nastale občine", je nepopolna. Nikjer ni navedeno, da so ta stanovanja zasedena. Ver-letno nihče ne pričakuie. da hi Mestna občina Kranj iz stanovanj selila svoje občane ZMo, da bi reševala probleme druge občine. Ustreznega Praznega nadomestnega stanovanja, ki bi se lahko dodelilo drulini, pa v omenjenem fondu stanovanj ni. Stanovanjskih problemov pa je tudi v Mestni občini Kranj Več kot dovolj. Pri opisu Problema in obsodbah Mestne občine Kranj tudi ni navedeno, da je Občina Naklo v letu 1995 prejela na podlagi delitve sredstev po zaključim računu za leto 1994 za 0'v-io občino Kranj del stano-VQnjskih sredstev. Z omenjenimi sredstvi bi stanovanjski Poblem občanke brez telav rešili. Poudarili bi, da je Mestna °bčina Kranj vedno pripravlja pomagati novonastalim °bčinarn pri reševanju proble-m°v, s katerimi se srečujejo, seveda pa v okviru svojih polnosti in veljavne zakonodaje. S spoštovanjem Cestna občina Kranj 4»pan Vitomir Gros, dipl. inž. uohinšč gruntanje O, od znakov n grbov, Zastav n podobnih rči b se marskej povedate. Posebno v zadnjemo cajto, k il°k več na ve, a se kakšn Praznek tkuj dog proslavlja, Pa pranje ššejo. Letos okol *§«/e papelovga obiska j bo rajtam da ukazano, da mora z Ç«*e cekle dol zastava viste. Coi ana zvo lepa reč, če tačga I10**, kokr je von, tok obraj-tarno n pozdravmo - le grun-f«m da more uhkej pa le ana mer« bite, se drgače s bomo la(el umišljate, da j vsak dan Pjfznek n ni treba nč devate. °a Pa res zgleda, kokr bi prQnje ššile, pa vohka vsak ^de. koko so bvaga okol patce posukana n koko jh re[er scesra po spodnjem r°°o. Uhkej b jh ble le koj nl Začetku vohka drgače °°esle: recimo tok, kokr je ta Prava crkvena bandera - s ta gornjo palco po počez, bva-J? Pa lepo narazn stoječe dol To me j zbedivo grm-od bohinjščeh znakov, fitava brez grba se m zdi J*««, nekakšno starinska v e« Polovične barve. Edin yetlo plava - na vem, če so 70 steknile. Grb se m vidi majhno sfaljen, ohkej preveč otrošče. Če prov pomislm, s Bohnj na more kar tokole, zgodovinsko gledano, anga skupnega znaka zbrate. Bistršk grb je pač bistršk. Ne b bo prov, da b ga kar čez n čez ajale. Se pa vornk zbar-vujem, če j pa glih cekrov svetga Janeza s po mosta ta le bolj znak. Ta naj bij se m zato zdi čudno, k nej b biv grb znak za vse Bohinjce, tud za tiste, k na moljo. Se rečejo, da j zanje to "kulturni spomenik", ampak, kokr jest zstopm rči, j bla cerkov zmeram za malitve n se t bo vsak tuj člok smejov, če mo š rekov, da j ba zidana za spomenik: kokr b rekov, da j truga narjena za kostnj. Truga j truga, cekrov j pa cerkov. Me j pa letos zvo padva v oči presekana lara na vsač strane ceste pr mosto. Se m je tok u gvale pokazavo, da voče povedate, da so krščanske s sojm redam pred tavlnt lete na po presekale stare Slovane al pa drje Idi, k so pret tlele Ivele - vn se j pa vsuv prah, k je njihove stare korenine pre-dstavliov. Tok se m zdej v mislen kale Janezova cerkov - na pobolno n nepoboln kulturo presekana, prah našh predikov pa vetr po ljuftu raznaša. No, uhkej b ga glih presekana cerkov dobr znak za bohinšč grb. Nej zastope, kodr more. Ta druga reč, k me bega pr tmo grbo n cerkle j pa to, da še napre bega Ljebljančane n druje turiste, k se namorjo naučite, če se Bohinj začne. Nč kuj kret berem, da se j kej zgodivo recimo "nad Bohinjem, na Vogaru", al pa "v okolici Bohinja - na Nomen-ju". Na vem, kok b tm Idem reztolmačov, da j nad Bohin-jam le frišn Ijft n ta le več kret Z deljam pohne oblake. Če j Bohnj do Trgvava, kokr tudi res je, pole od zgora na more bit nČ drujga -no, edin kakšn tč. Se s je vobčina votva le mav pomagate s tablame u Štengah n po gošah (na spodnje ceste z Mrzlega studenca dleven še manjka...), ampak po moje ni dovelj jasno za tuje Idi reče "območje občine Bohinj". Na Jevojce se to dobro pokale, k piše "območje občine Železniki" - je čist jasno, da j to šele Sorska pvanina, Že-leznke so pa spoda. Glih tok s vohka vsak misle pr bohinjske table: to j le območje, Bohinj je pa... se vemo kok trapasto. Bolje b bo, če b pisavo samo "občina Bohinj" al pa le "Bohinj", kokr tud res je. Je prov, da smo Bohinjce ponosne tud na ime soje vobčine, se j so, kokr j mene znano v Slovenije le tri tače, k majo soj ime, k ni ime ta le večga kraja. To j skorej tok, kokr b mel sojo drlavo. Jurij Dobravec KOMU N ALAC3MMLD JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ Mirka Vadnova 1 4000 Kranj OBVESTILO POLITIČNIM STRANKAM o plakatiranju v času volilne kampanje na plakatirnih mestih, s katerimi upravlja Komunala Kranj Pozivamo vse politične stranke, ki so zainteresirane za plakatiranje na plakatirnih mestih v mestu Kranj, s katerimi upravlja naše podjetje, da svoje potrebe sporočijo na naslov: Javno podjetje Komunala Kranj, Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, najkasneje do 7.10. 1996. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali! Največja možna dimenzija plakatov je 100 x 70 cm. Vloga naj vsebuje dimenzijo in želeno število plakatov ter predvideni čas oglašanja. Političnim strankam, ki bodo do roka sporočile svoje potrebe, bomo namenili enako površino, vsem skupaj pa 2/3 razpoložljivih plakatirnih mest. Cena plakatiranja je 880 SIT/m2/teden. Kontaktna oseba je Aleš Vovk, tel. 242-061. Opozarjamo, da sme na plakatirnih mestih v mestu Kranj plakatirati le javno podjetje Komunala Kranj. Plakate, ki ne bodo opremljeni z žigom našega podjetja, bomo odstranili, kršilce pa prijavili pristojnemu organu. Gorski reševalci na gorskem triatlonu Vesela nedelja pod Stolom Gorski reševalci so se pomerili v gorskem kolesarjenju, gorskem teku in družabni igri. Do Valvasorjevega doma jih je večina prišla kar z družinami. Žirovnica, 1. oktobra - Kar sedemindvajset ekip gorskih reševalcev se je v nedeljo dopoldan pomerilo na že četrtem mednarodnem gorskem triatlonu Pokal Karavank 96, ki ga že četrto leto zapored prireja postaja Gorske reševalne službe iz Radovljice. Gorenjskim gorskim reševalcem so se tudi tokrat pridružili kolegi iz Bavarske in Koroške. Kljub temu da je so se ekipe - štele so po dva člana, zares trudile, pa je bil tudi letošnji triatlom bolj kot ne družabnega značaja - organizatorji so določil srednji čas in tisti, ki se mu je najbolj približal, je bil zmagovalec. Letos si je tako naslov najboljšega priborila ekipa GRS Kranj, druga prva ekipa iz Schherseeja in tretja mešana ekipa GRS Radovljica - Schliersee I. "Prireditev postaja vedno bolj množična, Franc Golmajer, vodja organizacijskega odbora temovanja postaje GRS Radovljica. Tudi letos je tekmovanje potekalo brez zapletov. Glede na izkušenost tekmovalcev pravzaprav ni čudno, da so jo vsi odnesli brez najmanjše nesreče. tudi zato, ker predvsem kolegi iz Koroške in Nemčije pripeljejo s seboj tudi svoje družine," je povedal vodja organizacijskega odbora Franci Golmajer. Prav zato so ob tekmovanju pri Valvasorjevem domu pod I Seat Toledo. Ognjevit in varen 4 < 4 4 3eat Toledo, družinski avto, ki s svojo pestro ponudbo motorjev ter opreme zadovolji in očara Se tako zahtevnega kupca. Na voljo Vam Je tudi na Porsche Leaslng ali kredit. Seat Toledo. Avto «a preudarne. URADNI PRODAJALEC IN SERVISER ^SSÜtuUS^1 Cesta Staneta Žagarja 30,4000 Kranj _ telefon in fax: 064/ 331 656 JKIOVNI ČAS: od 8. do 18. Ug sobouod 8. do H. trne Skupina Volkswagen Andreas Leitner, gorski reševalec iz Schlierseeja se je le tretjič udelelil gorskega triatlona po pobočjih v okolici Valvasorjevega doma pod Stolom. Letos je prvič prišel tudi z družino. Stolom tokrat pripravili tudi obilico razvedrila za otroke ter zabave za številne odrasle, ki jih je sončna nedelja privabila k Valvasorjevem domu. "Tukaj sem že tretje leto in tokrat sem Srvič s seboj pripeljal tudi svojo družino. Ladi pridemo sem, zaradi gora in ljudi. Iz Nemčije smo prispeli že v petek, domov pa odhajamo v ponedeljek," je povedal Andreas Leitner. "Tekma je bila dobra, tako proga kot organizacija sta bili odlični in naslednje leto bomo, če bo le mogoče, spet prišli." • M.A. Med tekmovanjem in po njem so se zabavali vsi, otroci tn odrasli. Sončna nedelja je pred Valvasorjev dom privabila veliko število ljudi. Zlata poroka Pogačnikovih iz Podnarta Zlatoporecenec, ki sesije k kostim Podnart - V petek, 27. septembra, je minilo natanko petdeset let, ko sta se poročila Pogačnikova dva: Leopoldina, ki Izhaja iz številne druline v Poljanah, tn Viktor, doma z bližnjih Zalol Čeprav se oba priblilujeta osemdesetim letom, jima zdravje za zdaj še kar dobro sluti. In tudi ob zlati poroki, ki sta Jo praznovala v soboto s civilno poroko v Radovljici, s cerkveno na Ovsišah in z drulinskim slavjem v gostišču Zvon na Brezjah, sta si zaletela predvsem zdravja. Pogačnikova sta se spoznala v Podnartu, kjer je Leopoldina osem lil delala v gostilni. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: hči Marija in sinovi Milan, Jola in Tone. Vsi so fakultetno izobraleni, livijo v blilnji okolici (dva na Posavcu in dva v Radovljici) in se radi vračajo domov, k staršem v Podnart. Ko pride še osem Leopoldininih in Viktorjevih vnukov (Mateja, Primol, Nejc, Rok, Žiga, Matija, Peter in Marko) in pravnuček Jan, je klop ob peči "v hiši" za vse le kar premajhna. "V livljeniu je bilo več trdega dela kot lepih trenutkov," se spominjata zlato-poročenca. Viktor je bil daleč naokrog poznan krojač (stranke so prihajale z vseh koncev Slovenije pa celo iz drugih republik), vedno je imel tudi pomočnike in vajence, Leopoldina je predvsem gospodinjila, skrbela za otroke, pripravljala malico za vse v krojaški delavnici.. No, Viktor še zdaj rad sede za šivalni stroj, vzame v roke šivanko. čeprav bo prihodnje leto dopolnil osemdeset let, sešije še celo kostim. • CZ. Najemniki iz delavskega doma v Stražišču izgubili tožbo Dom je bil pravilno prodan Okrožno sodišče v Kranju je prejšnji teden izdalo pisno sodbo, s katero ugotavlja, da je bil nekdanji Tekstilindusov delavski dom v Stražišču prodan podjetju InfoHip po vseh pravilih. Kranj, 1. oktobra - 96 tožnikov, najemnikov sob v domu na Delavski cesti 19 je torej tožbo proti Tekstilindusu v stečaju in podjetju InfoHip, s katero so skušali spodbiti veljavnost kupoprodajne pogodbe, na okrožnem sodišču v Kranju izgubilo. Hkrati je tudi že navzven povsem očitno, da "normalen" dialog med najemniki in lastnikom ni več mogoč. Namesto sporazumov tožba na tožbo. Včeraj je okrajno sodišče v Kranju obravnavalo kar tri. Ob pol devetih zjutraj je sodnica Sonja Teržan obravnavala prvo motenjsko zadevo. S predlogom za izdajo začasne odredbe naj bi sodišče lastniku delavskega doma, zasebnemu podjetju InfoHip iz Kranja, naložilo, da mora najemnike sob oskrbovati s toplo. Kot je povedal pooblaščenec najemnikov, odvetnik Jože Kristan, tudi po 13. septembru, ko so si najemniki spomagali sami, tople vode ni oziroma priteče občasno, za nekaj ur na dan. Več kot 300 stanovalcev je torej brez tople vode oziroma osnovnih pravic najemnikov. Čeprav stroške poravnavajo, InfoHip računov za porabljeno elektriko ne plačuje že od aprila naprej, je med drugim dejal odvetnik Kristan. Pooblaščenka toženega InfoHipa, odvetnica Darja Roblek, je tožbene nave dbe prerekala, češ da najemniki tople vode na dan, ko so vložili zahtevek za izdajo začasne odredbe, sploh niso imeli v posesti, niti je niso imeli 8. avgusta, ko je Elektro Kranj odklopil dovod elektrike. Direktor InfoHipa Peter Klofutar pa je kot priča povedal, da nikakršen dogovor s stanovalci doslej ni bil mogoč. Stanovalci se novemu lastniku doma (vse do danes) niso prijavili, stroški, ki so jih delno poravnavali, pa niso zadoščali za pokritje vseh računov. 4. junija je InfoHip vsem odpovedal najemne pogodbe in zahteval izselitev v 60 dneh. Tudi do "prelomnega" 8. avgusta prijav stanovalcev ni bilo (razen dveh), tako da lastnik niti po skoraj devetih mesecih od prevzema doma (19. januarja) ne ve, koga natančno pravzaprav sploh una pod lastno streho. Podobno motenjsko tožbo s predlogom za izdajo začasne odredbe je odvetnik Jože Kristan za najemnike vložil tudi v zvezi z moteno oskrbo z električno energijo. . Na tretji včerajšnji obravnavi pa sta bili vlogi tožnikov in toženih zamenjani. InfoHip je namreč tožil odvetnika Jožeta Kristana, podjetnika Franja Radikoviča in 96 najemnikov iz delavskega doma zaradi motenja svoje posesti, ker so 13. septembra nasilno vdrli v kurilnico doma in zamenjali ključav- Ponudba InfoHipa V sredo je lastnik doma, zasebno podjetje InfoHip, na sestanku z zastopniki najemnikov ponudilo dve rešitvi. Po prvem predlogu bi stanovalci ob subvencioniranju stroškov lahko ostali v domu do konca tega leta, po drugem, še sprejemljivejšem, pa do 30. junija 1997 s tem, da mesečno poravnavajo stroške ogrevanja sob, tople vode in elektrike. "Po 30. juniju naj bi najemniki dom Sraznih, ker ga nameravamo obnoviti, bnova naj bi trajala tri do pet mesecev, večji del torej med poletnimi počitnicami In dopusti. Najemniki, ki bi dobili prednostno pravico, bi se po končani obnovi lahko vrnili v stanovanja, najemnine bi bile tržne, a ne višje kot veljajo za Kranj, lahko pa bi si v tem času tudi poiskali stanovanja drugje. To naj bi bila njihova odločitev," je povedal direktor InfoHipa Peter Klofutar in dodal, da bi morebiten tak sporazum notarsko overili, osnovni pogoj pa je, da se stanovalci prijavijo. Ah bodo najemniki ponudbo novega lastnika doma sprejeli ali ne, naj bi povedali včeraj, v odmorih med dopoldanskimi sodnimi obravnavami pa je bilo z njihove strani slišati zavrnitev. Pristali bi mogoče na petletni odlog izselitve... Zadeva "delavski dom v Stražišču" se bo torej Še vlekla, epilog pa zna biti za stanovalce precej boleč, kot jim ga je prejšnji teden ponudil InfoHip. Zakon je namreč na strani lastnika; sociala je stvar državnih in občinskih institucij, ki pa doslej za težave stanovalcev niso imele kaj prida posluha. niče na vhodnih vratih. Sodišče je z odredbo sicer že naložilo najemnikom, da so lastniku dolžni omogočiti uporabo kleti, stopnišč, hodnikov in inštalacijskih naprav, očitno pa to ni pomagalo. Sodišče se bo v včeraj obravnavanih predlogih za izdaje začasnih odredb izreklo fismeno predvidoma naslednji teden, osebnost včerajšnjega dogajanja v kranjski sodni palači je bilo tudi nenavadno veliko število policistov, ki so varovali okolico sodišča in bdeli nad ljudmi, ki so vanj vstopali. Vsak je bil pregledan z detektorjem, kukali so tudi v torbe in torbice. Čeprav orožja ali eksploziva niso našli pri nikomer, so nedavni mariborski dogodki dovolj konkretno svarilo. • H. Jelovčan Vlomi v šoli, hišo, Kranj, 30. septembra - Minule dneve so imeli kriminalisti precej dela z raziskovanjem vlomov, vendar pri tem zaenkrat še niso kaj preveč uspešni. Od srede, 25. septembra, do nedelje, 29. septembra, so namreč osemkrat vlomili, kriminalisti pa so doslej uspeli pojasniti le vlom v OŠ Matije Čopa v Kranju. V OŠ Matija Čop je v soboto med 15.00 in 17.20 vlomila 24-letna U.K. iz Kranja. S Eomočjo kamna je prišla v šolske prostore, jer je iščoč gotovino vlamljala v predale miz in omar. Pn tem -se je sprožila varnostna naprava, ki je povezana z varnostno službo. Delavci varnostne službe so nato skupaj s policisti, ki so jih obvestili, vlomilko, ki je sicer zasvojena z mamili, zasačili na kraju kaznivega dejanja. Škoda je ocenjena na 20 tisoč tolarjev, sledi pa kazenska ovadba. Še vedno neznani storilec je vlomil v OŠ Josipa Plemlja na Bledu in si prisvojil okoli 41 tisoč tolarjev. V petek, 27., v zgodnjih jutranjih urah, je neznani storilec vlomil v samopostrežno trgovino Živila na Golniku, kjer si je nabral zalogo cigaret, za nameček pa se je med obiskom še najedel. Povzročena škoda je ocenjena na 100 tisoč tolarjev. V Goricah je v noči s sobote na nedeljo, 28. in 29. septembra, neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, kjer je iz priročne blagajne pokradel večjo količino denarja in nakita. Lastniki so bili tedaj odsotni, zato škoda še ni ocenjena. S. S. —-if^^-r..... DELOVNI ČAS: Ponedeljek zaprto Torek: 8-13, 14-18 Sreda: 8-13, 14-18 Četrtek: 8-13 Petek: 8-13 KRANJ - SLOVENIJA Sobota: 8-12 Prešernova 8, 4000 Kranj, fi* 22 55 30 • DEŽNIKI Z ENOLETNO GARANCIJO • DEŽNIKI V NARODNI NOŠI • REKLAMNI DEŽNIKI • SPREHAJALNE PALICE • SENČNIKI VSEH VRST • IZPOSOJA SENČNIKOV • POPRAVILA IN OBNOVA DEŽNIKOV IN SENČNIKOV Če dolžnik "pozabi" vrniti denar... Bager pred trgovinico Kriminalisti so po pogovoru z obema stranema ugotovili, da gre za čisto upniško-dolžni^ razmerje, ki se preganja na zasebno tožbo. Upnika so napotili na sodišče. Kranj, L oktobra - Pravica, ki naj bi jo iztožil, je zaradi znano okleščenih sodniških moštev dolga vsaj pet let Tega se zaveda tudi upnik Vili U. iz Tržišča, ki je dolinico zaradi nespoštovanja pogodbe najprej prijavil kriminalistom, ker pa tam ni bilo želenega učinka, se je odloČil za nekoliko nenavadno nepravno potezo. Prejšnji torek je pred dolžničino trgovinico z živili parkiral svoj gradbeni stroj nakladač, nanj pa obesil plakat z naslednjo vsebino: "Stroj bo umaknjen takoj, ko bo vrnjen posojen denar po pogodbi 11. 10. 1994, ki je bila potrjena na Temeljnem sodišču v Kranju št. 5768/94. Rok vračila je potekel 6 mesecev po sklenjeni pogodbi. Vse informacije po tel. (064) 50-476." Trgovka je prek svojega odvetnika pri okrajnem sodišču v Kranju takoj naslednji dan vložila tožbo proti Viliju U. zaradi motenja posesti in predlog za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva takojS^ odstranitev bagerja izpred njene hiše oziroi" trgovine. u Namesto denarja, ki naj bi ga dolžni ca vrnil* pred poldrugim letom, torej upnika toži. "Po*0^ sem 30.000 mark, po nagovoru znanca, češ da p*. njegovo sorodnico, Id opremlja gostinski w*r Pogodbo smo overili, denar bi moral dobiti n**] po šestih mesecih, zdaj pa mineva že drugo je ogorčeno pripovedoval Vili U. Potem *°' trgovki v torek zaparkiral trgovino, naj to ^ obljubila, da bo v petek vrnila prvih 5000 mar» spet ni bilo nič, občutek imam, kot da seij)^ dolžnik. Nemočen sem. Na sodišču se bo yle*> morda bo kaj pomagalo, če boste o tem pisali, ** se bom prisiljen obrniti na izterjevalce," je r ■ zaključil, robantajoč čez naš pravni sistem, ki ščiti barabe kot poštenjake. NESREČE Letos ze 25. smrtna žrtev Škofja Loka, 29. septembra - V Škofji Loki pri železniški postaji je 19-letni Klemen T. iz Škofje Loke z osebnim vozilom Jugo po lokalni cesti Št. Dvor - Lipica z neprilagojeno hitrostjo pripeljal v dvojni nepregledni ovinek. Pri prvem, levem ovinku je želel zaviti na desno, vendar mu je zaradi hitrosti odneslo zadnji del vozila. Ko ga je poskušal obvladati, se je vozilo obrnilo na bok in začelo drseti preko vozišča. Nato se je jugo obrnil na streho in se zadel v železno tračnico, Id je zabita v zemljo. V tem trenutku je v smeri vožnje po betonskem parkirišču hodil 74-letni Pavel F.. Vozilo je silovito trčilo vanj, da ga je odbUo 11 metrov naprej in je obležal tri metre zunaj vozišča. Pavel F. je pri tem utrpel tako hude telesne Nova smrtna žrtev v gorah Kranj, 29. septembra • V nedeljo se je Branko D. s sinom odpravil z Osojnika na Vrtačo. Približno ob pol enih popoldne, ko sta planinca sestopala proti Završnici, je Branku spodrsnilo na eni izmed skal. Na strmem pobočju je ponesrečenec drsel približno 200 metrov, nato se je ustavil. Sin, ki je zdravnik, mu je poskušal nuditi prvo pomoč, vendar je na žalost lahko ugotovil le takojšnjo smrt. • S. S. poškodbe, da je med prevozom v klinični c«11. umrl. Mesto nesreče sta si ogledala javni tožile? preiskovalni sodnik, vozniku Klemenu T., 1?" utrpel le odrgnine, pa je bila odvzeta kn nadaljno preiskavo. Nesreči s hudimi telesnimi poškodbami Dvorje, 27. septembra - V petek ob 13.40 J« 3 vozišču ceste v Dvorjan s kolesom z motorje*, y 15-letni Jaka B. in se pogovarjal s prijatelj1; trenutku, ko je po cesti z neprilagojeno hitro«1) l Jugom 45 Koral pripeljala 31-le t na Katica V., m Jaka nepravilno vključil v promet. Kljub močj1^ zaviranju in umikanju v desno je Katica V. sJKjjj trčila v zadnji del kolesa z motorjem. Jako je z mopedom odbilo 11 metrov naprej in pri utrpel hude telesne poškodbe. Voznici $} kazenska ovadba, Jaka pa se bo moral javiti sodniku za prekrške. .>■ Gosteče, 28. septembra - V prvi sobotni uj' mlaiši mladoletnik D.B. (1. 1982) iz Škofje osebnim vozilom Golf (Unis) vozil po lokalni & j Gosteče - Lipica. Izven Gosteč je iz levega ovfjj nenadoma pripeljal na levi pas, trčil v bankino> je vozilo vrglo na desni bok. Po 17-ih metrih drse J je trčil v zaščitno ograjo in jo izpulil, voz»° obrnilo tako silovito, da je zletelo preko b^jjl Eotoka in tam trčilo v nasprotni breg. Pri nesrej-M il huje poškodovan sopotnik 14-letni Mihajlo y-. Žabnice, z lažjimi telesnimi poškodbami Pa Iv odnesel drugi sopotnik 17-letni Danijel D.. * 1 KAKO PRAVILNO NAPISATI NASLOV? Če pišete prijatelju ali če morate poslati pomembno sporočilo poslovnemu partnerju, napišite naslov tako kot je zapisano v priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. KAJ JE SPLOH NOVEGA PRI NASLAVLJANJU? Predvsem Je pomembno, da naredite 2-kratni presledek med vrstico z imenom ulice oziroma p.p. in vrstico s poštno številko ter uradnim nazivom naslovne pošte ter najmanj 5 mm presledek med poštno številko in nazivom pošte. Primer: Nada Meden Prešernova 16 4000 KRANJ Z veseljem delamo za Vas in H za prihodnost. Vaša pošta. T°rek, 1. oktobra 1996 27. STRAN • GORENJSKI GLAS a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČilo i« obfavo »prejemamo po telefonu Ü6ii223~lll, faksu 064f222-917 ali osebno na 'fuovi 1 v Kranju oz. po poŠti • do 1230. ure dan »rod Ixidom GorenjsL·ga glasa! Cena oglasov tn ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B, Begunjska 10, pokliiite tet.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v PONEDELJEK, 30.9. dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri VOZNIK - vpis v program poklicnega izobraževanja - B&B Pokličite po telefonu 22 5&22 ali se osebno oglasite na Begunjski 10 v Kranju. HAKUPO VALNI Palmanova 4.10., Madžarska Lenti 3.10., 5.10., Trst 22.10., ■ možnost plačila na 2 MLETI - GARDALAND čeka Rozman, tel.: 064/715-249 GARAŽNA VRATA daljinsko upravljanje - motorni pogon - izolirana, kasetni motiv imitacija lesa. LYNX - CANADA Vrata vsen dimenzij po zelo ugodni ceni. tel.: 061/825-272 l AVTOBUSOM NA IZLET 9.10. Trst, 19.10. Lenti Drinovec, tel.: 064/731-050 METEOR d.o.o. 422-781 Lenti 10.10,19.10., Italija - tovarna čokolade, Portoguaro, Ulka tel.: 41-510 Palmanova, Češka - Brno 17.10. knjigovodske storitve Opravljamo knjigovodske, računovodske in administrativne storitve za obrtnike in mala podjetja. Tel.: 323-909 r a '•ASSER Nakupovalni izlet Madžarska - Lenti, odhod 5.10. avtobusni prevozi UGODNE CENE • INFORMACIJE s°rca s na teL 064/697-058 Novost pri Ljudski univerzi Radovljica Začetni tečaj francoskega jezika in obnovitveni tečaji lnfortnacije: 715 265 angleškega jezika Organizira Ljudska univerza Radovljica. Informacije: 715 265 Stopenjske tečaje nemškega, angleškega *n italijanskega jezika GOSTIŠČE METKA - klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA p°dljubelj 140, Tel: 59-086 ' možnost nočitve °dprto vsak dan ~ ugodnosti za zaključene družbe REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI CENTER Radovljica Še nekaj prostih mest v programu prekvalifikacije za poklic! prodajalec in programih dokvalifikacije za poklic trgovskega poslovodja in voznik. Prijave in informacije po tel.: 714-403 gsm mobitel - ericsson - samo: 69.900,00 sit Pingo, d.o.o., Kranj, Oprešnikova 74, tel.: 323-485 No9 OpRVŽJsiDOM pRlMSKOVO Velika akcijska-prodaja poceni kvalitetnih ženskih, otroških in moških jaken Iz micro vlaken za jesen - zimo. Od 1.10. do 5. 10. dobi vsak kupec jakne darilo kvalitetno flanela srajco, zato pohitite, da te prodajne akcije ne zamudite! GLASOV KAŽIPOT It °bvestila aH ^Jovno rekreativno plavanje obvezi ■ Društvo upokojencev Kranj lEHJ* člane Plavalne sekcije, da bodo z fcisii plavanJern v olimpijskem bazenu sicft?' I ponedeljek, 30. septembra, in Kl* enakem času, kot so plavali v P°mladni sezoni. ffod do Češke Kof6ni možen (l T^i ■ Planinsko društvo Kranj obveš-toiro i S 'e 00 potresnem sunku, katerega «M|18 bilo v vaseh pod Storžičem, odlomil Wnn ni blok na območju Ledin v tako 0601 in i« poškodoval zavar-d0 S Plezalno pot skozi Zrelo, zato prehod W«8L ^ k0Če ni m0Zen- D°St°P d° oskrtl6 koce na Ledinah, ki je do preklica Po cuÜana v sobotah in nedeljah, je možen i! P°teh: lovski in slovenski poti. Prav sedla v dobrem stanju pot do Savinjskega g* na Okrešelj. pranje planinskih Po^ojank da ^"'"»ko društvo Jesenice sporoča, ïostni ■ 02irorna so zaprli naslednje *Pik-Tnke: 29- septembra Zavetišče pod %hr' m- septembra Kočo na Golici, 2. Erjají Koco P" izviru SoCe v Trenti-Vs« i8V* koča na Vršiču bo oskrbovana OfcffJJ; Tičarjev dom na Vršiču pa bo pT?Van predvidoma do 20. oktobra, i, J* nsko druStvo Radovljica obvesti p50 ^Prti Roblekov dom na Begunjš- ln Vah/a 9aftnikov dom na KriSkin P°dih bo <*?SorJev dom zaprti. Roblekov dom k°nca Je 46 00 sončnih vikendih do ^ïvL obra· Valvasorjev dom bo imel 5ob3 Prodam KOTEL za žganjekuhoj 0802-083 KOZOLEC topler dvojni, ^ prodam. 0068/84-370 Stari mizarski ponk dobro ohrani1 prodam. 0224-652 PRIDELKI Ugodno prodam velikocvetn« bridne MAČEHE in RIGLČKE. man, Bašelj 40, 45-532 Poceni prodam sadike celoletnih vrtnih jagod. Ctae".,, Bašelj 40, 045-532 Več sort JABOLK. HRUŠK, KJJ PIRJA in ZELJA, katerega tud ibamo, dobite pri MATUOVC-" Podbrezie 192, 073-11-44 KMETOVAL^ Vabimo Vas knakup« OZIMNIH ŽIT po. konkurenčnih cen*" inreSTICIDOVpo znižanih cenah. SEMENARNA Kr*nj Šuceva 23, tel.: :2A+£> Prodam neprebran KROMPIR 12 SIT/kg. 0217-069 __^ Za ozimnico prodam rdeči ft KROMPIR, JABOLKA voščen*« škropljene. 043-507 —"Ti.? Prodam RDEČE PESO. **'/ POP-___S Prodam RDEČO PESO - P$jJ vato ali okroglo. O061-84H^> Prodam ZELJE v glavah nad $ možna dostava. 049-002 J ---rtiC1 Prodam 500 kg drobnega f^J . PIRJA. 043-431_____A Prodam jedilni krompir, dosWj. [ dom. 0312-237 ____Jt \ Prodam Varaždinsko ZEL^j \ Bitnje 23, Q312-296 __J [ KROMPIR za ozimnico In "J 0311-813, Žabnica 45 ___1 Prodam domača JABOLK*, ozimnico. 0631-400 - LASÈRSÍ ItiskalN OKI 4VV 4strani/min, 600 56.900 in ostala računalniška ov t trgovini MEGAt"'^ na MOHORJEVEM K^; - Vodopivčeva 17, telefon * s delovni čas: J p 9.00-13.00,15.00-1J l .12.00 sobota 9.30 POSESTI Na Šenturški gori prodam^ hišo z gospodarskim posloPJV1 s 350 m2 zemljišča za 150.00"^. v AGENT Kranj, 0 223-485 » J C 643-493 S V Kranju ali okolici kupi^y j zazidljivih parcel za znane ^1 j sente. AGENT Kranj, 0 223'" / 0609/643-493 í T°fek, 1. oktobra 1996 r——.- sestavljene konfiguracije 5XRR- P° speci,ikaci)' ^oj,?3 115.990 SIT fENTlN.?? AMD 5*86-133. osnovna ploica %„ ;M75 126.990 SIT 0 prt**sor AMD P-75. osnovna plošča Sfcçij, vsebujete: "«eina i»?'14,18 kartlca 1Mb PCI' "d' d'»k 6pkovnL k 1 ■44Mb· oh'í)e mini ">"•'. «. barvni monitor 14", miška, 'SPALNIKI 'SU, BROTHER. OKI, CANNON »flOM«D!JA.KIT lonerj., čistila, diskete, škatle, podloge 'h^nasonic videorekorderji. televizorji, Mo^vocnP|rSn,e' ,el6,°™' ,el9,ax'' av,ora(*ll· SAMSUNG teletoni. telelaxi °rn2 biva|ne površine, CK, tel.. l7nPÀïce,i 510 m2 + zidano garažo, toffi? DEM' Kran»- D0M ^EPRE" 33 nn E' Koroška c. 16, Kranj, »22- 29080 Ž£?ici Krania kupimo HIŠO, lahko lanrf'j0 ali novogradnjo še neizde-'0 do 200 000 DEM. AGENT Kranj ^^f®? ali 0609-643-493 29801 bS? v ok°lici Kranja cca. 400 m2 vanilTt6 Površine, lahko dvo stano-1a S ali poslovno stanovanjska, üEu30? m2 prodamo za 550 000 i «AGENT Kranj »223-485 ali -643-493 29803 stari?kolici Kranju kupimo manjšo. obv«l° H|šO, potrebno adaptacije, umiril? ob cesti, na vsaj 500 m2 Posi a ali starejše gospodarsko Agpm-P'6- Cena po dogovoru. 8431 da Krani O 223-485 ali 0609- "«v^93 29810 Pta?a0lini Završnice, k.o. Doslovče, v6ein 0 5,2 na mešanega gozda, 33 nrSTT? 'glavci. ETAT 160 m2, za <85 ncPEM- AGENT Kranj, »223-^2!09/643-493 29815 Posu'ižini centra Kranja prodamo 6Wak stanovanjsko hišo, v treh v0 dn- na 604 m2 zemljišča, vselji-^oorv Ureieno okolico, cena po AGENT Kranj, 0 223-a al> 0609/643-493 29818 s?anS*ob Savi pri Drulovki prodamo Parcel ° nišo s CK- na 770 m2 ob r' :.2 9ospodarskim poslopjem, Krani |lza 170.000 DEM. AGENT •- dodatno izobraževalni Pr??|Ll nudi redno zaposlitev vsem twjj jim delo ni odveč. Delo P°*jU: dopoldanskem času 00609' . 492, 064/634-064, 56-105 __5 Redno zaposlimo potnika dročje Gorenjske. 00609/618-'' \ 30374____^ r ŠTUDENTKA RAČUNALNIŠTVA^ r honorarno zaposlitev v P°P°„j| Mm 1 Ni smrt tisto, kar nas loči, 1 in življenje ni, kar druži nas, 1 so vezi močnejše, 1 brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) 1 29. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, sin, oči in dedi ANTON PELKO 1 Likozarjeva ul. 15, Kranj Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem preranem grobu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZADNJA STRAN í\ Planinsko društvo Kranj protestira » MERKUR OD OKTOBRA SAMO ŠE V MERKURJEVO PRODAJALNO Union ft orooa^na « 1 vas odL 30- pr.èaKUVe v€on SODOBN€JŠn *>*ovn° Z BOGATEJŠO PONUDBO =>bcla tehnika =>mali gospodinjski aparati posoda in jedilni pribor => izdelki iz kristala, porcelana, keramike in stekla akustika => vijaki, žičniki in žični izdelki '=> stavbno in pohištveno okovje električno ročno orodje => ročno orodje: mizarsko, zidarsko in pleskarsko orodje => rezilno orodje in brusni materiali zeleni program: vrtno orodje, samokolnice gozdarski program: orodje in motorne žage svetila elektroinštalacijski material vodoinštalacijski material material za centralno ogrevanje sanitarna oprema in keramične ploščice talne obloge ure, fotoaparati, telefonski aparati Obiščite nas v prenovljeni prodajalni Union na Titovi 22 na Jesenicah, med tednom od 8. do 18. ure in ob sobotah ob 8. do 12. ure. G.G. Zaupen ministrov obisk V tržiškem Poslovnem klubu Vila Bistrica imajo danes (v torek, 1. oktobra) uglednega gosta in sogovornika, ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo. Člani kluba, ki so vabljeni na okroglo mizo o trliškem gospodarstvu, so na vabilu lahko prebrali tudi to, da je razgovor zaprtega tipa in je vstop mogoč le z vabili. Kar pomeni, da na okroglo mizo novinarji Gorenjskega glasa nismo bili povabljeni, čeprav naj bi z ministrom besedoval tudi naš direktor. Zato vsekakor v petek preverite, ali nam je uspelo zabeleži ti pogovor z ministrom, čeprav brez vabila. Zaradi izjemno težkih gospodarskih razmer, v katere se vse bolj in bolj pogreza triiška občina, bo okrogla miza s pristojnim ministrom nadvse aktualna, morda tudi prelomna. x|x;.-xk<<.y;:<«W«^::. (gj Računalnlflci engineering d.0.0. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Hatiia 13,4000 Kranj, SUOVENUA TeL-064/331 441, ISDN:064/35O 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.POMOCAEUNET.SI DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO cu r^i l_i : - podjetje, vredno zaupanja O0&V SEJEM X*$trt*% uwT>, tiMb* ftw JAjo PRoT, vípM'íccm' Podržavljena Bežkova vila Znamenito Bežkovo vilo, delo arhitekta Plečnika, na Koroški cesti J£ država vzela lastniku, planinskemu društvu Kranj. Znamenito Bežkovo vilo je 1977. leta kupilo kranjsko planinsko društvo. Po avgusto* Kranjski noči je del Plečnikove ograje spet podrt... Kranj, 1. oktobra - V planinskem društvu Kranj se s podr-ža vije njem svoje hiše ne strinjajo, zato so prosili vlado, naj stvar ponovno pretehta, z očitno "napako" pa so seznanili tudi državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče RS, Zavod za spomeniško varstvo Kranj in Planinsko zvezo Slovenije. Na spisku objektov, ki so kulturni spomeniki, na dan uveljavitve zakona o lastnin- jenju spomenikov in znamenitosti pa so bili v družbeni lasti in so z avgustovskim sklepom vlade postali državna last, je tudi znamenita Bežkova vila na Koroški cesti v Kranju, delo arhitekta Jožeta Plečnika. "Da je vila družbena last, smo prebrali šele v Uradnem listu," pravi predsednik planinskega društva Kranj Franci Ekar. "To seveda ne drži. Vilo je planinsko društvo Kranj 1977. leta kupilo od prej«0 lastnikov Bežkov, in ,0. društvenim denarjem, p° ^ ceni, ki jo je po velja i sklenjeni civilno pravni p°S J bi tudi v celoti poravn^ stof PREDDVOR Uporabnike cest v občini Preddvor obveščamo, da je od 30. 9. do predvidoma 13. 10. izvedena popolna zapora lokalne ceste L 3815 Bašelj - Zgornja Bela - Preddvor na odseku Zgornja Bela - križišče cest za Zgornjo Belo, Srednjo Belo in Preddvor. Obvoz v času zapore (tudi za redne avtobusne linije) poteka po lokalni cesti L 3821 Preddvor - Srednja Bela in L 3822 Srednja Bela - Zgornja Bela in je označen z ustrezno prometno signalizacijo. Občanom se za morebitne zastoje in zamude na rednih linijah opravičujemo, vse uporabnike pa pozivamo k strpnosti in upoštevanju prometne signalizacije ter navodil izvajacev del. OBČINA PREDDVOR ŽUPAN Miroslav ZADNIKAR Objekt, v katerem so pro»J* planinskega društva in enjske turistične zveze, i nikdar prej ne državna u> ^ družbena last, niti vanj { nikoli ni vlagala. Deniuv katerim ga je društvo kup1, bi lahko porabili za katero** planinsko rekreativno, a'P'rJ, tično ali ekspedicijsko dej' nost ali za gradnjo planin** postojank, potov in podobi1' Franci Ekar tudi pravi, »t društvena lastnina v evrop5* alpskih državah povsem fiK opredeljena. Ni primera, d* jo država ali občina vzeli. . ^ "Vilo vsa leta skrbno m žujemo, čeprav za to n*"18^ nikakršnih strokovnih nflV°^ niti ne dobimo nobenega ( na rja za vzdrževanje. Tu* F. popravilih ostajamo s,9 , Ograja pred vilo, na gJJ pada, kadarkoli je v kakšna večja veselica. Tu*L letošnji Kranjski noči del stebričkov. Škode *\ nihče ne poravna, popf* ^ bomo spet z društveni«1 „< narjem in brezplačnim <>e ^ članov. Zaradi vsega teg'' iskreno čudimo, kako j4■ ^ gla naša hiša kar nen>u°^ postati državna last. PreP^ j« sem, da gre za napako, ■j' bo vlada popravila," PÜ Franci Ekar. • H. Jelo*^ foto: T. Doki AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLA^ Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:.................................................... Naslov:.......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:....................................................................... Kupone posilite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoi«^' 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. , 3ADiO 91.3 FD STEREO OD PONEDELJKA DO PETKA OB 10.20 -KRATKI ZDRAVSTVENI NASVETI MLf