ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8 »98,2 •10473
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 27. februarja 2003 / letnik LVI / št. 8 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 250 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Maske groze
^ 'Tekaj dni bo del našega življenja skrit za maskami. Ana-
/\ / litiki človeške duse si že od nekdaj prizadevajo odkriti, Á. \ kaj človeka žene v to, da svoj obraz in telo spremeni v podobo nekoga drugega in da se potem tudi povsem drugače vede. Mirni in uglajeni ljudje se pod masko kaj hitro spremene v zveri, agresivni in hudobni si nadenejo nežne, prijazne obraze in za nakaj dni pozabijo na svojo aroganco. Morda so pustni dnevi priložnost, ko naveličanost samega sebe spremenimo v nekaj, kar bi želeli biti ali v svoji duši v resnici smo. Morda prav zato prevladujejo hudobne in agresivne maske moči in groze.
Pustovanje je posebna vrsta izživetja, in če si bomo v naslednji petih dneh do konca sprostili dušo, za naše soljudi ne bo velike škode. Ko bodo maske romale v omare in na podstrešja, bomo znova stari, dobri, prijazni, neprijazni ali zoprni družinski člani, sodelavci in sodržavljani.
Nevarnejše so maske v vsakodnevnem življenju. Ljudje si radi nadenemo prijazne maske, ko imamo v mislih hudobijo, če nas je strah, kažemo zobe in se skrivamo za masko moči. Podobne maske nastopajo ta čas v svetovni politiki. Na eni strani je maska, ki ji ne trene nobena mišica na obrazu, ko se hvali s pri-pavljenostjo na vojno in napoveduje svojo zmago. V resnici pa se bo zavlekla v globoko, z žametom in zlatom obdano luknjo in trepetala za svoje življenje. Na drugi strani je maska prijaznega, malce ciničnega nasmeha, ki govori o svojem poslanstvu miru, sočasno pa rožlja z najsodobnejšim orožjem in je na pot umiranja že poslala stotisoče ljudi. Vmes so manjše, zbegane in preplašene maske, med njimi tudi kaka slovenska. Enkrat se ponižno nasmeje gosposki maski zahoda, nato odločno, pod ščitom velikega brata, stisne pest in požuga proti jugovzhodu. Tragedija človeštva je v tem, da teh mask v noči na pepelnično sredo ne bodo sneli. Prej si bodo nadeli nove: maske krvavih, vampirskih zob in maske ranjenih zveri. Take pa nedolžnih, miroljubnih, trpečih in	il
umirajočih mask niti ne oDaziio.
POZOR, ODJUGA!
Odmrznjene cene vozil letnika 20021
Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT
Velja lenuk 2D02. iteiilo vozUmmodelDvjeoniejenD.
il
Deminiio d.o.o., Zadruini h« 8, 2251 i>liii TEL: 02/788-11-50
V tej številki nagradna igra -
SESTAVLJANKA
Navodila na strani 30.
Vsi upamo, da bodo kurenti letos pošteno opravili svoje poslanstvo, kajti zime imamo res že dovolj!	Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / NA OBISKU PREDSEDNIK PANEVROPSKEGA GIBANJA OTTO VON HABSBURG
^^Ptui naju je oiaralF^
Na poti v hrvaška mesta Vukovar, Vinkovce in Đakovo se je v torek, 25. februarja, zvečer v Ptuju ustavil zadnji prestolonaslednik avstro-ogrske monarhije Otto von Habsburg, od leta 1973 predsednik pane-vropskega gibanja, bil pa je tudi prvi predsednik Evropskega parlamenta. To je po letu 1992 njegov drugi obisk v Sloveniji.
S soprogo Regino sta se odločila, da bosta prenočila v hotelu Mitra, kjer ju je pri~akal direktor Franc Mlakar in se z njima zadržal v prijetnem pogovoru. V krajšem večernem sprehodu so visoka gosta ulice starega Ptuja zelo očarale. Večerjala sta v restavraciji Amadeus, v sredo zjutraj pa se je gospa Regina von Habsburg udeležila rane maše v cerkvi svetega Jurija na Ptuju. Več o visokem obisku, o vlogi Slovenije v panevropskem gibanju ter o vtisih iz Ptuja pa v prihodnjem Tedniku.
-*%MM
Njegova visokost Otto von Habsburg s soprogo Regino med pogovorom z direktorjem hotela Mitra Francem Mlakarjem v hotelski kavarni. Foto: M. Ozmec
ZAVRČ / OKROGLA MIZA O OBMEJNEM ŽIVLJENJU
So ljudje ob meji državljani drugega razreda?
STRAN 40
Med vsemi prispelimi glasovnicami bomo izžrebali 30 n^ajencev in iih s tiiristiřnn íiQmrí\n Anka nnriRliali na snndnfivni izlpt nrespnsčpnia.
Konec zgodbe o delitveni
bilanci?
STRAN 5
BREZPLAČNA PRILOGA
GOSPODARSTVO
LOVRENC: Na cesto skoraj sto ljudi?
STRAN 4
KULTURA
PTUJ: Gledališka kadrovska kuhinja
STRAN 13
PO NAŠIH OBČINAH
ORMOŽ: Občina dobila tožbo
STRAN 7
FINANCE
DOHODNINA 2002: Zadnji dan je 31. marec
STRAN 2
ŠPORT
MATJAŽ MAJCEN: Nogomet v genih
STRAN 33
9770040197053
PO SLOVENIJI
PRICETEK FEBRUARSKEGA ZASEDANJA PARLAMENTA
LJUBLJANA - Premier Anton Rop je prvi dan rednega februarskega zasedanja v DZ odgovarjal na tri opozicijska vpra{anja: Miha Brejc (SDS) ga je povpra{al o koalicijskem predlogu za spremembo 90. (referendumskega) ~lena ustave, Igor [temberger (SMS) o tem, ali namerava zaradi pristopa k vilniu{ki izjavi zamenjati zunanjega ministra Dimitrija Rupla, vodjo poslanske skupine NSi Andreja Bajuka pa so zanimale podrobnosti v zvezi z odmevno afero SIB banke. Premier Rop je med drugim zagotovil, da vlada in koalicija s spremembami ustave nikakor ne nameravata zmanj{e-vati doseženega standarda neposredne demokracije, da ne bo predlagal zamenjave zunanjega ministra ter da podpira politiko ljubljanske županje Danice Sim{i~, ki se zavzema za razkritje dogajanja v SIB banki in tudi vseh odgovornih.
KATASTROFALNA SLOVENSKA DIPLOMACIJA
LJUBLJANA - Predsednik Mladega foruma ZLSD Luka Juri je na novinarski konferenci dejal, da je slovenska zunanja politika brez strate{ke vizije, kar so pokazale zadnje odlo~itve, predvsem v trenutku nara{~ajo~-ega prepada med ZDA in Evropo. Kot dokaz za pomanjkanje strate{ke vizije je navedel nedavno podporo zunanjega ministra Dimitrija Rupla izjavi vilniu{ke skupine, ki jo je ocenil za veliko napako celotne slovenske vlade, ter vladno omahovanje pri pro{nji ZDA za prevoz orožja ~ez slovensko ozemlje. Glede možnosti interpelacije zoper zunanjega ministra Rupla pa je dejal, da Rupel sicer "katastrofalno vodi slovensko diplomacijo", vendar bi bila interpelacija napaka in nesmiselna, saj Rupel predstavlja le vrh ledene gore napak slovenske zunanje politike.
DELITEV SKUPNEGA PREMO@ENJA
ZAGREB - V Zagrebu se je v sredo že sedmi~ se{el odbor držav naslednic SFRJ za delitev diplomatsko-konzularnega premoženja (DKP) nekdanje skupne države. Gre za skupaj ve~ kot 100 poslopij, Sloveniji pa v skladu z okvirnim nasledstvenim sporazumom pripada 14 odstotkov tega premoženja. Pogajalci so tokrat med drugim podpisali zapisnike o kon~ni razdelitvi umetni{kih del iz petih DKP, ki so jih posamezne naslednice že prevzele (Slovenija je dobila veleposlani{tvo v Washingtonu) ter se sku-{ali dogovoriti o na~inu njihovega prevzema. V Zagrebu so govorili tudi o razdelitvi objektov v državah ~lanicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), za katere sta interes izrazili dve naslednici ali ve~. Pogajalci podatkov o tem, koliko je tak{nih objektov, niso razkrili. Na dnevnem redu je poleg tega pogovor o problemih v zvezi z objekti v Moskvi, New Delhiju in Braziliji, je {e sporo~ilo hrva{ko zunanje ministrstvo.
100. OBLETNICA ROJSTVA V. BARTOLA
LJUBLJANA - Te dni obeležujemo 100. obletnico rojstva pisatelja Vla-dimirja Bartola, ki je v zadnjih letih s svojim prero{kim romanom Alamut ponovno navdu{il doma~o javnost. S 15 prevodi v tuje jezike je Alamut postal eden najbolj{ih slovenskih "izvoznih artiklov".
PO SVETU
BRITANCI SE SE NISO ODLOČILI
LONDON - Britanska vlada {e ni sprejela odlo~itve o voja{ki akciji proti Iraku, vendar pa te možnosti, ~e ne bo izglasovana nova resolucija ZN o Iraku, ne izklju~uje, je izjavil vodja britanske diplomacije Jack Straw. Na vpra{anje, ali bi London sodeloval v voja{ki akciji, ki je ne bi odobrili Združeni narodi, je Straw dejal, da je Velika Britanija "neodvisna in suverena država, ki lahko sprejema odlo~itve".
IRAČANOM PREOSTANE SAMO SE OBRAMBA
BAGDAD - Ira{ki tisk ocenjuje, da Bagdad nima druge izbire, kot da prime za orožje in se brani pred morebitnim ameri{kim napadom. "Vztrajanje malega Busha, da bo zaob{el voljo mednarodne skupnosti, Ira~anom ne pu{~a druge izbire, kot je obramba svoje države," je zapisal ~asnik As Saura, ki je v rokah stranke Baas ira{kega predsednika Sadama Huseina. Časnik Babel, ki ga vodi Huseinov sin Udaj, pa ZDA obtožuje "obsedenosti s hegemonijo in zatekanjem k orožju".
NAROČEN UMOR PREMIERA DJINDJIĆA
BEOGRAD - Prometna nesre~a, ki se ji je v petek za las izognil srbski premier Zoran Djindji~, naj bi bila naro~en umor. Srbskega premiera naj bi ukazal umoriti Miroslav Ulemek - Legija, nekdanji {ef specialne policije sbrskega notranjega ministrstva, znane pod imenom Rde~e baretke, pi{e zagreb{ki Jutarnji list, sklicujo~ se na neimenovani vir blizu beograjskih diplomatskih krogov. Voznik tovornjaka Dejan Milenkovi~ je brez o~itne-ga razloga zapeljal na nasprotni vozni pas in tr~il v kolono vozil, v kateri je srbski premier Zoran Djindji~ potoval na beograjsko letali{~e. 33-letni Milenkovi~, imenovan Bagzi, z obsežno policijsko kartoteko, je pobegnil s kraja dogodka, vendar ga je policija nekaj ur kasneje izsledila. Do ne-sre~e ni pri{lo zaradi prisebnosti Djindji~evega voznika.
KLJUB SPORU POMOČ
SEUL - ZDA so sporo~ile, da bodo Severni Koreji kljub sporu okoli severnokorejskega jedrskega programa {e naprej dobavljale hrano. Ame-ri{ki državni sekretar Colin Powell je v Seulu, kjer se je udeležil slovesne prisege novega južnokorejskega predsednika Roh Moo Hyuna, napovedal, da bodo ZDA v Severno Korejo letos poslale 40.000 ton kmetijskih pridelkov. ZDA so dobavo pomo~i v hrani Pjongjangu prekinile lani decembra, zdaj, ko je sprejet ameri{ki državni prora~un, pa jo bodo obnovile.
PODVOJEN DOBIČEK MICHELINA
PARIZ - Najve~ji evropski proizvajalec pnevmatik Michelin je v minulem letu dobi~ek skoraj podvojil, k ~emur je prispevala predvsem prodaja ne-premi~nin. Dobi~ek se je v primerjavi z letom prej pove~al za 96 odstotkov in je zna{al 614 milijonov evrov, kar je najbolj{i rezultat zadnjih desetih let. Prihodki so se znižali za 0,8 odstotka na 15,64 milijarde evrov, dolgovi podjetja pa za približno milijardo evrov in zna{ajo 3,8 milijarde evrov.
OBRAČUNAVANJE Z BOMBAMI
PEKING - Na dveh znanih kitajskih univerzah na severozahodu Pekinga sta v razmiku ure in pol odjeknili eksploziji, v katerih je bilo ranjenih devet ljudi. Eksploziji sta odjeknili v jedilnicah v ~asu kosila, kaj je bil njun vzrok, pa zaenkrat ni znano. Na Kitajskem so bombni napadi sicer precej pogost na~in obra~unavanja v medsebojnih osebnih in poslovnih sporih, poro~a ameri{ka tiskovna agencija AP ki dodaja, da je posedovanje eksploziva sicer prepovedano, vendar ga je zelo lahko dobiti.
EVROPSKA UNIJA IN MI
Trg nepremiinin
Slovenija je v skladu z določili Evropskega sporazuma v začetku februarja letos odprla trg nepremičnin za vse državljane Evropske unije, ne glede na to, ali v Sloveniji bivajo ali ne. Po podatkih slovenske vlade je bilo od leta 1999 do lani največ zanimanja za nakupe nepremičnin med Nemci, Avstrijci in Italijani, skupaj 85 vlog.
Slovenija se je s podpisom pridružitvenega evropskega sporazuma, podpisanega junija 1996, zatem pa v parlamentu leto kasneje ratificiranega, zavezala, da bo trg z nepremi~-ninami odprla tudi za tujce. [e pred sprejetjem sporazuma je bilo potrebno spremeniti 68. ~len ustave, ki med drugim pravi, da tujci v Sloveniji lahko kupujejo nepremi~nine, a le pod pogojem vzajemnosti, ki zagotavlja, da lahko Slovenci pod enakimi ali podobnimi pogoji, kot veljajo za tujce v Sloveniji, kupujejo nepremi~nine v državah EU. Kot še narekuje sporazum - oziroma njegova priloga XIII. -, se bo morala Slovenija ob vstopu v EU temu dolo~ilu ~lena ustave odpovedati, kar sicer lahko pomeni,
da bodo tujci pri nas masovno kupovali zemljiš~a, stanovanjske hiše, stanovanja in industrijske obrate.
Po prepričanju vlade večjega zanimanja za nakup slovenskih nepremičnin ni pri~akova-ti, vsaj sodeč po povpra{evanju v zadnjih letih ne. Od začetkov odprtja nepremičninskega trga leta 1999 do maja lani je bilo na pravosodno ministrstvo zaradi presoje vzajemnosti poslanih 85 vlog s strani državljanov iz EU, ki so morali v Sloveniji doslej bivati vsaj tri leta.
Zanimivo je, da je Slovenija edina kandidatka za članstvo, ki se je na vztrajanje članic pet-najsterice morala zavezati k odprtju nepremičninskega trga še pred vstopom v unijo. Največ
pritiskov je bilo s strani sosednje Italije, saj je ta že v času pogajanj o Evropskem sporazumu odprla vprašanje vračanja premoženja optantom oziroma Italijanom, ki so morali po II. svetovni vojni zapustiti današnje slovensko ozemlje. Zaradi bojazni in zapletov pri sprostitvi trgovanja z nepremičninami so slovenski pogajalci do konca pogajanj za vstop Slovenije v EU vztrajali pri posebni zaščitni klavzuli. Decembra 2002 si je Slovenija v sklepnem delu pogajanj na vrhu Evropske unije v Koebenhavnu uspela izboriti pravico do posebne zaščitne klavzule, ki še sedem let po vstopu v EU omogoča, da se v primeru težav na nepremičninskem trgu uvedejo posebni zaščitni ukrepi. Dejstvo je, da bodo morale svoje trge nepremičnin ob vstopu v EU odpreti tudi ostale kandidatke, ki se s prehodnim obdobjem nakupom tujcev sicer ne bodo izognile, pač pa jih bodo samo odložile za nekaj časa.
O posledicah "španskega kompromisa" je še preuranjeno pisati, bodo pa te nedvomno že kmalu znane, ko bomo lahko preverili, ali so bila predvidevanja vlade pravilna. Ali bodo
med interesenti za nakup slovenskih nepremičnin znova v ospredju Nemci ali jih bo prehitel kdo drugi? Kakšne bodo poslej cen nepremičnin in kako se ubraniti pred nakupi (prodajo) nepremičnin "nacionalnega pomena", pa so lahko že izhodišča za katero naslednjih tem naše rubrike.
Pripravila: Anemari Kekec
[HD
Ali se boste udeležili referenduma o vstopu Slovenije v zvezo NATO in EU?
ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si
Odgovori na zadnje vprašanje: Kje boste preživeli zimske počitnice?
15%
Na \ smučanju 22% /
DOHODNINA 2002
Zadnji dan je ponedeljek, 31. marec
Letošnji dan D za oddajo dohodninske napovedi za leto 2002 je ponedeljek, 31. marec. Letos bomo oddali napovedi že dvanajstič, zato postaja izpolnjevanje obrazcev vse bolj rutinsko opravilo. Kljub temu pa je potrebno biti pazljiv in obrazec izpolniti pravilno, modro pa je uveljaviti vse dovoljene olajšave. Zakaj bi državi plačali več, kot je potrebno, oziroma zakaj nam ne bi vrnila, če smo med letom z akontacijami v državno blagajno vplačali že več dohodnine, kot bo pokazal končni obračun?
Mnogi med letom ne uveljavljajo olajšave za družinske člane, dodatna je lahko 3-ods-totna olajšava, če smo med letom porabili sredstva za namene, ki predstavljajo dohodninsko olajšavo. Tako se kaj lahko zgodi, da nam bo morala država nekaj akontacije dohodnine vrniti. Ce tega ne bomo uveljavili, tudi če se bomo pri napovedi zmotili v svojo škodo, nas na to nihče ne bo prijazno opozoril, povsem drugače - tudi s kaznijo - pa se bo država odzvala, če bomo pozabili na kakršenkoli znesek, ki pripada njej.
Vsekakor je izpolnjevanje dohodninske napovedi resno in razmeroma zahtevno opravilo. Izplačevalci dohodkov so nam verjetno že - ali pa bodo to storili v naslednjih dneh - izročili natančne podatke o tem, koliko smo v letu 2002 zaslužili, za kakšen dohodek je šlo in koliko prispevkov za socialno varnost ter koliko akontacije dohodnine so nam obračunali in odvedli. O tem so izplačevalci morali že do 31. januarja obvestiti tudi Davčno upravo, zato ima ta že vse podatke in čaka na primerjavo z našimi. Nikakor
torej ne smemo pozabiti na kakršenkoli vir dohodnine. Med njimi so tudi katastrski dohodek, o čemer smo pred dnevi prejeli izpiske Davčne uprave. Lahko je dobiček od prodaje vrednostnih papirjev, dohodek od najemnine, dohodek iz dejavnosti in tako naprej.
OLAJŠAVE ZA LETO 2002
Ko je Statistični urad Republike Slovenije objavil povprečno bruto plačo za leto 2002, ki je znašala 2.825.232 tolarjev, je bilo mogoče na osnovi tega podatka izračunati letošnjo dohodninsko lestvico in olajšave, ki so izražene v odstotkih.
Splošna, za vse enaka olajšava v višini 11 odstotkov znaša 310.776 tolarjev. Te v napovedi posebej ne navajamo. Invalidom s 100-odstotno telesno okvaro je priznanan oljšava v višini povprečne republiške bruto plače. Učenci in študentje lahko za prejemke, ki so jih prejeli prek študentskih servisov, uveljavljajo olajšavo v znesku 1.130.093 tolarjev, starejšim od 65 let pa bo priznana olajšava v višini 226.019 tolarja. Tudi te olajšave ni potrebno navajati
posebej, saj je razvidna že iz datuma rojstva na naslovni strani napovedi. Za vzdrževane družinske člane, ki niso otroci, se prizna 10-odstotna olajšava, ki znaša 282.523 tolarjev. Ce je vzdrževanih članov več, se zneski olajšav seštejejo (za vsa-kekga člana po 10 odstotkov). Drugače je pri otrocih, kjer velja za prvega 10-odstotna olajšava, za vsakega nadaljnega pa je olajšava za pet odstotkov večja ( 10% +15% + 20% + 25% + 30% ...); za pet otrok se tako prizna 100-odstotna olajšava, torej 2.825.232 tolarjev. Ce je v družini otrok, moten v telesnem ali duševnem razvoju, znaša olajšava 1.412.616 tolarjev.
V okvir 3-odstotne olajšave, ki se izračuna iz zneska bruto plače, od katere smo odbili prispevke za socialno varnost in morebitne normirane stroške, sodi široka paleta namensko porabljenih sredstev v obračunskem letu. Najpogosteje gre za nakup, gradnjo ali vzdrževanje stanovanjske hiše ali stanovanja, strokovne literature, uveljavljanje stroškov izobraževanja (tu ne pridejo v poštev stroški izobraževanja otrok), povečanje socialne varnosti (dodatno zdravstveno zavarovanje), članarine sindikatom in podobno. V primeru povprečnih slovenskih plač gre pri 3-odstotni olajšavi za zelo nizke zneske, ki jih v glavnem "pokrijejo" že zneski dodatnega zavarovanja, članarine sindikatom in podobno. Ce boste izračunali višino potrebne olajšave, vpišite v ustrezna polja prav vse
Če znaša letna osnova SIT		Znaša davek
nad	dO	SIT SIT
	1.403.322	17%
1.403.322	2.806.642	238.563 +35% nad 1.403.322
2.806.642	4.209.966	729.725 +37% nad 2.806.642
4.209.966	5.613.285	1.248.956 +40% nad 4.209.966
5.613.285	8.419.927	1.810.286 +45% nad 5.613.285
8.419.927		3.073.274 +50% nad 8.419.927
Lestvica za obračun dohodnine za leto 2002
zneske, ki jih uveljavljate kot olajšavo. Tako bo ob morebitni izločitvi katere od olajšav s strani davčnega organa še vedno ostal dovolj visok znesek za omenjene tri odstotke vaše osnove.
KDO NE VLOŽI NAPOVEDI
Po Zakonu o dohodnini so zavezanci za oddajo napovedi dohodnine fizične osebe s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki so v preteklem letu dosegale dohodke, od katerih se plačuje dohodnina. Obveznost napovedi ima tudi fizična oseba, ki ni državljan RS, je pa živela v preteklem letu v Sloveniji neprekinjeno vsaj šest mesecev in je ustvarjala prihodke. Napovedi niso dolžni vložiti tisti, katerih dohodki v preteklem letu niso presegli 11 odstotkov povprečne plače v RS, prav tako ne upokojenci, katerih edini vir dohodka je pokojnina, od katere je bila obračunana, a ne plačana dohodnina, ter dijaki ali študentje, ki so prek pooblaščenih organizacij zaslužili manj kot 51 odstotkov povprečne letne plače. Če so imeli našteti kakršenkoli drug vir dohodka (npr. katastrski dohodek), so dolžni oddati napoved dohodnine.
Ce ste v dvomih, ali ste napoved dolžni oddati ali ne, vam svetujem, da jo vseeno oddate, saj obrazec in nekaj pisanja stane bistveno manj kot morebitno pisno posredovanje Davčne uprave ali celo ovadba sodniku za prekške. Svetujem vam tudi, da obveznost do države opravite čimprej, takoj ko boste imeli na voljo vse podatke. Napoved lahko oddate osebno v vložišču Davčnega urada ali jo pošljete s priporočeno pošiljko. Ce boste pošiljali več napovedi skupaj, mora biti vsaka v svoji kuverti, dokaz za oddajo napovedi pa je v tem primeru potrdilo o priporočeni pošiljki.
J. Bračič
PTUJ / PUST SE JE ZACEL ...
Zakaj ne znamo zadržati gostov
V soboto so se na Ptuju tudi uradno pričele letošnje pustne prireditve in bodo trajale vse do torka, 4. marca. Veselo bo na Ptuju in okolici. Na {estem sre~anju slovenskih pustnih mask in likov se je predstavilo ve~ kot 800 zna~ilnih slovenskih pustnih mask, najve~ s Ptujskega in Dravskega polja, iz drugih slovenskih krajev pa so pri{le le {tiri: Pust Mozirski, li{ke maske, {o{tanjski ko{i in vrbi{ke šjeme. Kljub napovedi borovega gostuvanja ni bilo in tudi na pustno nedeljo jih bojda ne bo.
Ob trasi povorke se je zbralo okrog devet tisoč gledalcev, med njimi pa skorajda ni bilo znanih obrazov. Tudi na mestnih stopnicah, kjer so se obi~ajno trli vsaj predstavniki slovenskih mest, ki so povezana v Evropsko združenje karnevalskih mest in od lani tudi v Združenje karnevalskih mest Slovenije, so stali drugi. V Mestni hiši so gostili
desetčlansko delegacijo ameriškega veleposlanika Johnnyja Younga, in namestnika nemškega veleposlanika v Sloveniji Lauridsa Holscharja.
Potem ko se je karnevalska povorka odvila, se je ponovila stara zgodba, ki jo Ptujčani nikakor ne znamo obrniti sebi v prid: devettisočglave množice nihče ni znal zadržati, da bi se
V času pusta bo na Ptuju vladal princ karnevala 2003 Plemeniti Moškon Rajh iz Lan~jega dvora; s tem se »strinja« tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
PUST V SLOVENSKI BISTRICI
Letošnji pustni sprevod v Slovenski Bistrici pripravlja Turistično informativni center v sodelovanju z osnovnima šolama Pohorskega odreda in Minke Namenstnik — Sonje ter Zavodom za šport. Sprevod bo na pustni torek, 4. marca, ob 15.30 krenil izpred šole Pohorskega odreda po Partizanski cesti, Trgu svobode, Ozki ulici in nazaj do šole oziroma športne dvorane Bistrica, kjer bo veselo pustno rajanje s Spidijem in Gogijem. Na zaključni prireditvi bodo nekatere najizvirnejše skupinske in posamezne maske nagrajene.
VT
LTO PTUJ Mestni trg 1, 2250 Ptuj Tel. 02 771 01 73, fax: 02 771 01 75, e-mail: info@ptuj-tourism.com
Organizator Kurentovanja 2003 razpisuje:
NAGRADE VVREDNOSTI POL MILIJONA TOLARJEV
za najbolj domiselne skupinske maske na 43. mednarodni povorki 2003
Posebna komisija bo v 43. mednarodni povorki, v nedeljo 2. marca izbrala pet skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pisno prijavit na LTO PTUJ, Mestni trg 1, Ptuj, fax 771-01-75, e-mail:info@ptuj-tourism.com.
Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti seje potrebno do 1. marca 2003 do 12. ure.
Osnovni kriterij za ocenjevanje bodo liki in motivi iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa.
Cigani iz Dornave so v soboto se posebej navdušili. Foto: Črtomir Goznik
še vsaj malo zadržala na mestnih ulicah in trgih. Saj tudi ponudbe ni bilo, da bi kaj zapravili. Pa bi imeli kaj prodati: mini sejem dobrot naših kmetij bi lahko organizirali {e pred uradno prireditvijo "Dobrote slovenskih kmetij", s pustno ponudbo pa skoparijo tudi v gostilnah.
Do 4. marca bo možnosti za pustno izživetost še veliko, zabavne prireditve si na Ptuju in v okolici kar podajajo roke. Vmes posega tudi etnografija, ki kljub temu da ne prinaša novosti, ostaja nedeljiv del narodove identitete. Prihodnost pa je vendarle v bogatitvi karnevalskega dela prireditve, kje si bodo ljudje lahko dali duška -takšnega ali drugačnega.
V nedeljo, 2. marca, bo na Ptuju - tako obljubljajo organizatorji, LTO Ptuj - eden največjih karnevalov v celi 43-letni zgodovini ptujskega kurentova-nja: svoje sodelovanje je napovedalo več kot dva tisoč mask.
MG
LANCOVA VAS, VIDEM / BOGATO PUSTNO DOGAJANJE
Veselje od petka do srede
Osrednje pustno dogajanje v občini Videm se bo tudi letos dogajalo v Lancovi vasi, kjer je sredi vasi velika prireditvena dvorana, letos {e ve~ja kot v minulih letih. Kljub temu organizatorji na osnovi {estletnih izku{enj verjamejo, da bo vse dni, od petka do vključno torka, "pokala po {ivih". Na tisoče obiskovalcev bo v teh dneh obiskalo tradicionalno vesele prireditve pod platneno streho, kajti že sedmič zapored "Dober glas vabi v Lancovo vas".
Lancova vas ni naključno središče pustnega dogajanja tega dela Dravskega polja, saj je tam tudi bogata tradicija pustnih likov in skupin. Že dolga dese-
tletja je znana skupina oračev, pred 20 leti je začelo obujanje etnografske tradicije Folklorno društvo Lancova vas, ki je v tem času s plesom in pesmijo pones-
Priprave na petdnevni "Fašenk 2003" v Lancovi vasi
lo sloves vasi, občine in Slovenije daleč po Evropi in svetu. Iz Lancove vasi prihajajo značilni rogati koranti, znana pustna skupina pa so tudi lucije.
Letošnji, sedmi fašenk v Lan-covi vasi se bo začel jutri ob 19. uri in bo trajal do sredinega jutra. Vsak večer se bo prireditev začela z nastopom etnografskih skupin, v zabavnem delu pa bodo nastopili znani posamezniki in skupine s slovenske in hrvatske zabavno glasbene scene, med njimi Werner, Gamsi, Gašperji, YO-ZO, Vesna Pisa-rovič, Kingston, Natalija Kolšek in Petovio.
Organizacija petdnevnega pu-stovanja je velik delovni zalogaj za domačine, ki vso delo opravljajo prostovoljno. Organizatorja prireditve sta Folklorno društvo in Krajevna skupnost Lancova vas, v ožjem orgaiza-cijskem odboru sodeluje okoli 10 ljudi, sicer pa je vsak večer v skrbi za dobro počutje obiskovalcev zaposlenih najmanj 60 vaščanov, drugih 30 do 40 pa se jih pridruži v dopoldnevih, ko je potrebno prireditveni prostor pospraviti in pripraviti za naslednji večer. Tako vse od leta
Pustovanje na Ormoškem
1997 tako rekoč cela vas živi s prireditvijo, ki je zaslovela daleč naokoli. Zagotovo bo tako tudi letos, saj priprave na petdnevni "finale" v Lancovi vasi tečejo že nekaj tednov.
V VIDMU OSMO PUSTOVANJE
Tradicionalno je postalo tudi pustovanje v središču občine Videm, ki ga organizira občinski odbor za družbene dejavnosti. Na sprevodu, ki bo tudi letos potekal od parkirišča pri pokopališču do občinske stavbe, se predstavijo številne skupine z območja občine z bogato etnografsko in folklorno tradicijo ter vsebino, v goste pa pridejo tudi številne skupine iz sosednjih občin, celo iz sosednje države Hrvatske. Doslej se je za nastop prijavilo 22 skupin z okoli tisoč udeleženci, zagotovo pa se bo do prireditve prijavila še kakšna. Najlepše ali najbolj domiselne skupine bodo tudi letos nagrajene. Množična prireditev je prijetna paša za oči in si jo velja ogledati tudi letos. Začetek prireditve bo ob 15. uri, v času povorke pa bo skozi Videm polovična zapora ceste.
J. Bračič
Pustovanje se bo začelo s pustnim rajanjem za otroke. Otro{ke pustne maske bodo rajale na ormo{ki gimnaziji v soboto, 1. marca, med 13.00 in 18.00. Organizator je Pokrajinski muzej Ptuj, enota Ormož, zabava pa poteka v sklopu priljubljenih muzejskih vikendov. Otrokom so pripravili tudi zabavne igre.
Za odrasle pa NK Središče ob Dravi v soboto ob 20.00 v Sokolani pripravlja pustno veselico. Igral bo ansambel Kompromis, najboljše maske bodo bogato nagrajene.
V nedeljo, 2. marca, bosta na ormoškem kar dva karnevala. V Središču ob Dravi prirejajo pustno nedeljo, ki se bo pričela ob 14.00 pred trgovino Merca-tor, zaključek pa bo v Sokolani, kjer bo tudi objava rezultatov in podelitev nagrad. Zaželena je
predhodna prijava sodelujočih skupin v pisarni KS, na dan prireditve pa bodo prijave zbirali med 13.30 in 14.00. Sodelujoče naprošajo, da vsaka skupina pripravi kratek opis svoje predstavitve in določi predstavnika skupine, ki jo bo poleg napovedovalca prireditve predstavil. Skupino mora sestavljati vsaj pet članov, od katerih mora biti vsaj eden polnoleten. Komisija bo ocenjevala originalnost maske, izvedbo in nastop.
Ob 14.00 bodo vaščani Cvet-kovcev in okoliških vasi uprizorili že tretji vaški pust. Gre za spontano druženje ob pustu, brez nagrad in tekmovanja. Kljub temu pa nobena maska ne ostane ne lačna ne žejna.
Pustno rajanje bo zaključil fa-šenski karneval, ki bo potekal torek ob 14.15 po ormoških ulicah. Skupine lahko svoje sodelovanje najavijo pri TD Ormož. Komisija, ki bo odločala o podelitvi nagrad, bo tokrat upoštevala predvsem etnološki vidik, ljudsko izročilo, vložen trud in estetski videz skupin. Med 13.00 in 16.00 bo igrala skupina Kompromis, najavljajo pa tudi gostinsko ponudbo.
vki
i i
ercator
[pQDqO
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITEV V FEBRUAIUU 2003
ffetek. 28. februar oh 18.00 uri
DOBAVITEU SE PREDSTAVI -DARLING
Za vse, ki imate radi hišne ljubljenčke in za tiste, ki boste to šele postali. Za zabavo bomo poskrbeli z nagradnimi igrami In plesom. Glasbena gosta IVIAJA & BOâTJAN, zmagovalca ORION-a 2002. Bodite z nami tudi vi.
S ytet^Omnajàoljn sosetž
LOVRENC / ALBIN BRENCL UKINIL PODJETJE AP PRO
Na cesto skoraj sto ljudi?
Podjetje AP PRO iz Lovrenca na dravskem Polju, v katerem je med 175 zaposlenimi kar 90 delovnih invalidov, je po besedah direktorja Albina Brencla od petka, 21. februarja, zaradi plačilne nesposobnosti ukinjeno. Kljub težavam pa naj bi obdržal 79 delavcev, v glavnem za prizvodnjo v Kidričevem, nekaj pa tudi v Lovrencu in Marofu. Brez dela naj bi ostalo 98 delavcev.
Kot je na tiskovni konferenci povedal Albin Brencl, tudi direktor podjetja Albin Promotion, se je za ta skrajni ukrep v podjetju AP PRO bil prisiljen odlo~iti iz {tirih razlogov. Prvi~, ker nekateri delovni invalidi že dalj ~asa niso hoteli sodelovati v procesu proizvodnje in jim kljub vsem pogojem dela ter odlo~bam ni mogel ni~. Kot razlog za tako vedenje navaja preveliko zakonsko za{~ito, kar nekaterim dovoljuje, da se iz dela nor~ujejo in tako uni~ujejo podjetje. Kot primer je navedel 33-letnega delavca D.C., prvega sindikalista in prvega tožnika, ki naj bi imel 20 bolezni, podjetju naj bi namerno povzro~al {kodo, v suspenzu naj bi bil že leto in pol, postopka pa nikakor ne morejo kon~-ati. Tak{ni primeri so povzro~ili izredno velik stro{ek bolni{ke-ga staleža, v letu 2001 naj bi ta zna{al 12,9 milijona, lani pa 14.3 milijona tolarjev. Čeprav niso dosegali delovnih rezulta-
tov (zgoraj omenjeni delavec naj bi dosegal le 39 % norme, devet delavcev pa manj kot polovico) pa naj bi poleg pla~, ki jim jih zagotavlja kolektivna pogodba, dobivali {e za vsak mesec od 40.000 do 80.000 tolarjev nadomestila. Vse to naj bi podjetje fi-nan~no iz~rpalo.
Drugi vzrok za ukinitev podjetja AP PRO naj bi bil v ovadbah, ki naj bi jih sprožil Sindikat delovnih invalidov Slovenije (SDIS). Prav sindikat in njegov predsednik, trdi Brencl, naj bi prek svojega predstavnika pošiljala grozilna pisma. To naj bi povzročilo velik izpad proizvodnje, saj po njihovi krivdi 9 delovnih invalidov ni prišlo na delo. Nastal naj bi tudi precejšen pritisk kupcev, ki so izrazili strah za nadaljnje dobave. Za umiritev razmer naj bi Brencl porabil 12 delovnih dni, saj zaradi vseh certifikatov kakovosti, ki jih je podjetje pridobilo, ni želel ničesar skriti, kljub temu
Sedež podjetij AP PRO in Albin Promotion, ki so ga uredili v stavbi neko~ propadajo~e stare osnovne {ole v Lovrencu na Dravskem polju.
pa naj bi izbubili eno pogodbo za 19 delovnih mest. Kriminalistom so podali pisne izjave, ki naj bi dokazovale, kako je predsednik sindikata pripravljal zaroto proti njim.
Tretji vzrok naj bi bile velike težave, ki so nastale zaradi zavlačevanja pri pridobivanju dovoljenj za proizvodnjo v obratih Marof in Lendava. V prizadeva-
Posebej ogorčen je bil Brecl, ker kljub velikim naporom, predhodni pridobitvi ekoloških standardov ter številnim študijam in kljub nakupu proizvodne opreme v Lendavi še vedno ne smejo proizvajati kritine in drugih izdelkov iz trgane in mlete odpadne gume. Za to naj bi bila kriva načrtna kampanja proti podjetjema AP PRP ter Albin Promotion. V dokaz je Brencl pokazal list s podpisi, na katerem je zapisano: "Peticija proti izgradnji sežigalnice gum in odpadnih olj na lokaciji Industrijske sone v Lendavi, katere investitor je podjetje Albin Pro-
Albin Brencl z ekolo{ko neopore~nimi izdelki iz Lendave - stre-{no kritino iz trgane odpadne gume. Foto: M. Ozmec
njih za izgradnjo procesa predelave lesa v pakirne elemente in zaboje za strelivo za NATO naj bi zamudili 16 mesecev. Gradnjo naj bi onemogo~ila prijava soseda, ki je od njih kupil zemljo in je {e do danes naj ne bi pla~al. S tem naj bi izgubili pogodbo ter z njo dodatnih 17 delovnih mest.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v zvezi z dogodki v podjetju AP PRO v sporočilu za javnost med drugim zapisalo, da je bilo glede na dosedanje uspešno poslovanje podjetja presenečeno, da se je direktor odločil za tak ukrep in da navedeni razlogi ne morejo biti razlog za zapiranje proizvodnje. Ker gre za invalidsko podjetje, ki je pridobilo soglasje vlade RS in ki ima priznane olajšave, podjetje ne more v stečaj brez soglasja vlade RS.
LJUTOMER / KAKO IZBOLJŠATI POLOŽAJ MALEGA GOSPODARSTVA V PRLEKIJI
Spremeniti zakon o regionalnem razvoju
Razpravljalci na nedavnem posvetu o položaju malega gospodarstva na območju Prlekije in Prekmurja so kritično ocenili domala že nevzdržne razmere, saj skorajda ni najti poslovno uspešnih in v razvoj usmerjenih podjetjih. Še več: podatki kažejo o množičnem zapiranju obratovalnic in s tem izgubo številnih delovnih mest.
Pri svojem poslovanju se obrtniki in podjetniki sre~ujejo s stalnimi težavami, ki se izkazujejo zlasti v finan~ni nedisciplini, z neugodnimi kreditnimi pogoji, strogimi kriteriji pri pridobitvi potrdila o poravnanih obveznostih, neusklajenimi in neustreznim delovanjem in{pekcijskih služb ter domala nobenimi olaj{ami ali stimulacijami pri novih naložbah. Ko se ocenjujejo možnosti prilagajanja podjetnikov razmeram v EU, opazimo njihovo veliko negotovost ob vklju~itvi v skupni evropski trg predvsem zaradi slab{e tehnologije in drage de-
lovne sile. Bojijo se, da večina zasebnikov ne bo kos zahtevnemu prilagajanju nastajajočim gospodarskim razmeram in tokovom. Najbolj ogrožene panoge bodo zlasti tehnološko slabše razvite proizvodne dejavnosti ter manjši gospodarski subjekti storitvenih dejavnosti zaradi prestroge in izjemno zahtevne zakonodaje.
Zasebniki predlagajo nekatere ukrepe, s katerimi bi lahko položaj malih podjetij, obrtnikov in podjetnikov izboljšali. Mednje sodi v prvi vrsti zagotovitev ugodnejših kreditnih pogojev, zmanjšanje in poeno-
stavitev birokratskih postopkov, nižje obrestne mere in daljši odplačilni roki. Nadalje bi zakonska določila morala razlikovati gospodarske subjekte glede velikosti in naložiti ugodnejšo davčno, delovno, kazensko in drugo zakonodajo podjetnikom, ki zaposluje do 10 delavcev. Seveda brez dosledne finančne discipline ne bo napredka, pri tem pa se izpostavlja izpolnjevanje obveznosti države, njenih institucij in velikih podjetij. Še največji učinek pri hitrejšem gospodarskem razvoju bi utegnil prinesti spremenjen zakon o regionalnem razvoju, za katerega se zavzemajo prleško-prekmurski mali podjetniki, saj bi ta gospodarsko najbolj nerazviti slovenski regiji pripomogel k napredku z raznimi subvencijami, sovlaga-nji in davčnimi olajšavami.
Niko Soštarič
motion". Enak tekst je zatem zapisan v madžarskem jeziku, pod tem pa: "Spodaj podpisani sem prebral peticijo in se s svojim podpisom opredeljujem PROTI izgradnji sežigalnice."
To je po Brenclovih besedah očitno zavajanje javnosti, saj ni nikoli nameraval graditi sežigalnice, meritve v času poskusnega obratovanja izdelkov iz trgane gume pa naj bi pokazale, da je projekt popolnoma neškodljiv okolju. Gre za absurd, saj bi s predelavo odpadnih gum, ki jih je v Sloveniji vsako leto okoli 15.000 ton, lahko rešili dve muhi na en mah: rešili bi se problema kam z njimi, saj je sežig ekološka obremenitev, na drugi strani pa bi lahko dobili nov, precej donosen izdelek. Zaradi tega se se Brecl čudi, da še vedno niso uspeli pridobiti dovoljenj za proizvodnjo, in meni da za vsem stoji celo, nekdo iz državnih organov.
Kot četrti vzrok pa naj bi podjetje AP PRO dokončno uničila še davčna kontrola, ki v resnici
Na vprašanje, koliko sredstev je prejel od države za zaposlitev vseh delovnih invalidov in kje so ta sredstva končala, je Albin Brencl odgovoril, da je v letu 2001 od države prejel v ta namen 98,7 milijona tolarjev in da so bila vsa sredstva vložena v nabavo proizvodne opreme, v glavnem za proizvodnjo v Lendavi. Konec leta 2001 je imelo podjetje AP PRO celo 1,1 milijona dobička, pa tudi v letu 2002 je bil načrtovan pozitiven finančni rezultat.
izgleda kot preiskava na zelo grdem in nizkem nivoju; trajala naj bi 8 tednov in je po Brenclovih besedah zaradi prevelikih kazni namerno ohromila ter uničila podjetje in njega. Inšpektorja g. Zakelšek in ga. Jakolič naj bi se odločila, da ne akceptirata obstoječih pogodbenih določil obračunov podjetja in naj bi po svoje ocenila najemnine ter delovne ure. S tem naj bi ustvarila nov DDV; tega bi v normalnih pogojih lahko refundirali, za nazaj pa tega naj ne bi dovolila. Čeprav naj bi jima Brencl predložil revizijsko poročilo Ministrstva za delo, ki na bi ugotovilo, da poslujejo dobro, inšpektorja naj ne bi reagirala. "Odgovor na to, zakaj smo namerno uničeni, bo morala dati direktorica Davčne uprave Ptuj Stanka Premuš, ki je odločbo podpisala," meni Brencl in nadaljuje: "Ne bom se tožil, ker denarja nimam, bom pa sprožil preiskavo proti vsem omenjenim krivcem, da si odgovorim na vprašanje ZAKAJ."
V	petek, 21. februarja, se torej 175 delavcev podjetja AP PRO razdolžilo in zapustilo svoja delovna mesta, od ponedeljka pa naj bi po Brenclovih besedah delali le tisti, ki jih je obdržal. Kljub vsem omenjenim težavam in plačilni nezmožnosti je na tiskovni konferenci povedal, da bo obdržal 79 delavcev, v glavnem za proizvodnjo v Kidričevem, ter nekaj tudi v Lovrencu in Marofu.
V	Lendavi pa naj bi vztrajal še naprej, saj je prepričan, da ima dobro ekipo, ekološko neoporečno in zelo obetajočo proizvodnjo ter da bo končno dočakal dovoljenje ministrstva za okolje in prostor, ki naj bi 31. decembra 2002 do nadaljnega prepovedalo proizvodnjo.
M. Ozmec
ODŠKODNINA DEDIČEM ŽRTEV VOJNEGA NASILJA
DrŽava zahteva nove dokumente
Dedičem umrlih nekdanjih mobilizirancev v nemško vojsko, ki so že imeli priznan status žrtve vojnega nasilja, bo Slovenska odškodninska družba v letošnjem letu začela izplačevati pripadajoči letni delež odškodnine. Podrobnejša navodila je družba objavila šele minuli teden v dnevnem časopisju.
Območni odbor Ptuj - Ormož je že v začetku letošnjega leta svojim članom pomagal pisati vloge, niso pa še bile priložene fotokopije listin, ki jih danes zahtevajo, t.j. fotokopija listine, s katero se izkazuje sorodstvena vez s pokojnim upravičencem (za vdove poročni list, če je kontaktna oseba kateri od otrok, pa rojstni list) ter fotokopijo osebne izkaznice (z obeh strani). Zahtevajo tudi, da se jim to pošlje v pismu - priporočeno. Dediči tistih upravičencev, ki so umrli v lanskem letu, potem ko so že prejeli odločbo o priznanju odškodnine in tudi izplačan prvi obrok, pa morajo predložiti še fotokopijo sodnega sklepa o dedovanju, štev. žiro računa ali fotokopijo hranilne knjižice ter dokumente, ki smo jih navedli že v prejšnjem odstavku. Skrajni rok za prijavo je 20. maj 2003!
Podrobnejše informacije in administrativno pomoč lahko dobite v naši pisarni, Rimska pl. 24, Ptuj, vsako sredo med 8. in 10. uro.
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Celje Območni odbor Ptuj - Ormož
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Na borzi
manj{a likvidnost
V tem tednu je trgovanje na Ljubljanski borzi spremljala manjša likvidnost, kot smo je vajeni. Slovenski borzni indeks SBI20 se v primerjavi ponedeljkom ni bistveno spremenil. Njegova vrednost se giblje okrog 3.325 indeksnih točk. Tudi vrednost indeksa pooblaščenih investicijskih družbe se ne spreminja. Njegova vrednost ostaja nekje v okviru 2734 indeksnih točk.
Na borznem trgu so investitorje najbolj zanimale delnice novomeške Krke in Mercatorja.
Trgovanje Krke se je postopoma premikalo proti tečaju 42 tisoč tolarjev. V petek pa je tečaj končno presegel vrednost 42 tisoč tolarjev. Bomo videli, ali ustvarjen promet z delnico in povpraševanje zagotavljata tudi ohranitev tega nivoja. Tudi ljubljanski Mercator je trenutno v ospredju pri trgovanju. Tečaji družbe se gibljejo okrog 24 tisoč tolarjev. Očitno kar veliko zanimanje za to delnico vzpodbujajo tudi dobri rezultati na tujih trgih, kjer je prisoten Mercator. Družba je v lanskem letu v Sloveniji presegla načrtovan dobiček za dobrih 45 odstotkov. Novi računovodski standardi so sicer nekoliko znižali lanski dobiček družbe, toda to vlagateljev ni presenetilo oziroma motilo. Mercator je kupil tudi nova zemljišča v Osijeku, na Reki in v Zagrebu, kjer namerava zgraditi svoje trgovske centre.
Na prostem trgu je bilo v ospredju trgovanje z obveznicami. Obveznica Slovenskega odškodninskega sklada je bila zopet najbolj zanimiva za vlagatelje. Z njo je bilo ustvarjenega 8,4 milijarde tolarjev prometa. Cena se je v zadnjih dnevih trgovanja dvignila vse do 100 odstotkov nominalne vrednosti. Poleg nje pa sta se izkazali tudi republiški obveznici 33. izdaje, ki se ji je tečaj povečal za slabih 6 odstotkov, in obveznica 29. izdaje, pri kateri beležimo porast tečaja za dobre 1,5 odstotka.
Med pidovskimi delnicami pa sta tako kot že nekaj časa v ospredju delnici Triglav steber 1 in Zvon 1.
Luka Koper je v ponedeljek od Soda kupila 273.993 delnic oziroma 9,49-odstotni delež Autocom-mercea.
Nadzorni svet Merkurja je potrdil predlog uprav o povečanju osnovnega kapitala družbe. Že konec aprila naj bi se osnovni kapital povečal za 3,5 milijarde tolarjev in bo tako znašal 12,5 milijarde tolarjev. Cena delnic v dokapitalizaciji bo podobna tržni ceni.
Jaka Binter Ilirika borznoposredniška hiša, d.d.
TRZEC / PRI BIVŠEM ZUPANU FRANCU KIRBISU
Župan potrebuje trdno voljo in trdo roko
Doslej sem bil prepričan, da je tisto o upokojencih in pomanjkanju časa iz trte zvito. Pa bo kar držalo, če sodim po nekdanjem županu občine Videm inž. Francu Kirbišu. Kar nekaj časa sem ga vztrajno klical, pa ni bilo odziva. Ko se je končno oglasil, sva se dogovorila za zgodnejši, jutranji termin. "Pozneje nimam časa!"
Kaže, da se v življenju, v času beganja med eno in drugo obveznostjo, nabere toliko stvari, ki jih je potrebno opraviti potem, ko se upokojimo in ko naj bi imeli več časa zase.
"Sedaj, v ~asu zime, zjutraj malo poležim, potem pa se najde to in ono opravilo, prav toliko, da za vse skupaj še vedno zmanjkuje časa."
Načrtov in idej in zamisli ima Franc Kirbič polno glavo. Verjetno jih je pretežni del vezanih na gradnjo nove hiše, ki jo je začel v jeseni, sedaj pa komaj čaka, da znova zapiči lopato ali vzame v roko katerega od zidarskih pripomočkov. Da je lahko poleg svojega osnovnega, kovaškega poklica tudi zidar, tesar in še vse kaj drugega, je dokazal že nič kolikokrat. Tudi kot župana
smo ga imeli priložnost videti s "kelo" v roki. Lotil se je torej gradnje tretje hiše. Kot uči ljudska modrost: šele pri tretji gradnji odpravimo vse napake, ki smo jih delali pri prvih dveh.
Franc Kirbiš je nehal župa-novati konec leta 2002 in od 3. januarja je med upokojenci. Po natanko 47 letih, 6 mesecih in nekaj dneh delovne dobe. Trenutno še vedno brez penzije se sprašuje, kako ta čas preživijo tisti, ki so tudi v delovnem času težko spojili začetek in konec meseca. Država ima pač probleme s preračunavanji faktorjev, ki vplivajo na višino penzije, državljan z opravljeno delovno obveznostjo pa naj čaka ...
Osem zadnjih let dela in življenja je Franc Kirbiš povezal z občino Videm. Mandat je v zač-
etku leta 1995 začel pod lipami, kot se je rad slikovito izrazil in s tem povedal, da je bila ob~ina v za~etku brez prostorov. "Takrat, pa tudi na za~etku drugega mandata je bilo precej težko," se spominja, "vendar sta se oba mandata potem iztekla dokaj dobro, lahko rečem v zadovoljstvo nas na občini in naših občanov."
V začetku je bila lokalna samouprava v današnji obliki pač nekaj novega in postaviti jo je bilo potrebno na prave temelje. "Če bi začel županovanje danes, bi verjetno na osnovi izkušenj poprijel nekoliko drugače in lažje, vendar sem zadovoljen tudi s tem, kar smo skupaj dosegli. Kaj več se skorajda ni dalo narediti!"
Je ostalo kaj pomembnih načrtov neuresničenih?
"Bolj ali manj smo uspeli v vsem, kar je pisalo v naših načrtih. Je pa ostalo nekaj velikih nerealiziranih idej in danes si ne upam z gotovostjo trditi, da jih bo možno realizirati kdaj pozneje. Recimo dom ostarelih v
ORMOZ / 2. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Kratko in jedrnato
Potem ko so svetniki ugotovili, da je sklic izredne seje utemeljen in ni bilo nobenih predlogov za razširitev dnevnega reda (tako svetniki kot novinarji smo neutemeljeno pričakovali, da bodo svetniki razširili dnevni red z usklajenim predlogom kandidatov za nadzorni odbor in delovna telesa sveta), se je vse zgodilo zelo hitro. Lotili so se seznanitve s pritožbo predstavnika kandidatnih list SDS za volitve v občinski svet in odgovorom na pritožbo.
Predstavnik kandidatnih list SDS Marjan Sok je namreč na upravno sodišče v Mariboru
Kot smo že v sliki in besedi poročali, ormoški svetniki v časovni stiski zelo radi parkirajo na zelenici aleje ormoških kulturnikov. Tokrat je bil le eden mnenja, da se bo na kraj večnosti lahko odpeljal kar z avtom. Pred kratkim so imeli svetniki priložnost ob predstavitvi knjige o Rudi Jurčecu spoznati, kako težka je lahko pešpot, ki vodi v to alejo. Pa so jo očitno zamudili, če še vedno vztrajno rinejo tja z avtom.
podal pritožbo zoper odločitev Občinskega sveta občine Ormož v zvezi s potrditvijo mandatov Nestrankarske enotne liste v primeru volitev v občinski svet. Glede na to je sodišče naložilo občinskemu svetu, "da odgovorite na pritožbo in nam pošljete tudi vse volilne spise v navedeni zadevi in da odgovorite na navedbe v pritožbi".
Občinski svet je sprejel sklep, v katerem potrjuje svoje že znano stališče, da je so kandidature NEL bile vložene v skladu z zakonom o volitvah, prav tako pa tudi razdelitev mandatov v obč-
inskem svetu. K razpravi o tej točki se je prijavil edino Alojz Sok ter pozval tajnico občinske uprave Zinko Hartman, naj mu obrazloži, kako si razlaga 68. člen omenjenega zakona. Župan Vili Trofenik, ki je vodil sejo, se na to ni oziral, saj je bila podana obširna obrazložitev. Zato je Sok svojemu svetniškemu kolegu prišepnil, da je v Ormožu "kot v Miloševičevem sistemu", kjer se ne sme nič vprašati. Nato mu je Trofenik vehementno vzel besedo in izrekel opomin ter zagrozil, da bo pri naslednji taki provokaciji storilca odstranil iz dvorane. Sicer pa so sklep sprejeli s 15 glasovi za in 6 proti.
Svetniki so potrdili še soglasje k dopolnitvi cenika za notranji bazen. Individualna uporaba savne stane 1000 SIT, uporaba savne z bazenom pa 1400 SIT. S predlagano ceno se pokrivajo zgolj stroški električne energije, eteričnih olj, čiščenja savne, poraba mrzle in tople vode in podobno, brez stroškov amortizacije.
vki
Spominska, ta čas aktualna fotografija: Franc Kirbiša z lanskoletnega tradicionalnega pustovanja v Vidmu
Tržcu, zimski rekreacijski center v Vareji, rekreacijska ureditev jame, bivše gramoznice v Tržcu in tako naprej."
Na kaj v zadnjih osmih letih ste najbolj ponosni?
"Pravzaprav na vseh osem let svojega županovanja. Težko bi naštel posamezne cestne, vodovodne in druge pridobitve. Vsako leto, vsak mesec in tako rekoč vsak dan se je dogodilo nekaj pomembnega."
Kako ocenjujete odnos države do lokalne samouprave?
"Izkušnje osmih let so znova in znova potrjevale mačehovski odnos države do občin, ki so nekak privesek centralizirani državi. Vse, kar smo dobili od države, je rezultat prosjačenja ter vztrajnega ponavljanja naših potreb na eni in dolžnosti države na drugi strani. Ni bilo pravih poslovnih odnosov, kot bi jih morala imeti država do svojih občin, občanov in davkoplačevalcev. Vladajoča politika v tem času nikoli ni bila
naklonjena občinam!"
V kakšno smer se bo po vašem prepričanju razvijala nadgradnja sedanje lokalne samouprave, regionalizem?
"Moje in naše skupno mnenje (županov z območja Ptuja) je, da bi moral biti Ptuj središče regije Spodnje Podravje. Menim pa, da je za to kaj malo možnosti in da bo naš bodoči regijski center Maribor. Ta pa se že tako duši v svojih problemih, da naših še opazil ne bo."
Kako ste sodelovali s sosednjimi župani?
"Po moji oceni je bilo sodelovanje med župani in občinami dobro, celo vzorno. S sosednjima občinama Podlehnik in Ma-jšperk smo uredili vsa odprta premoženjska vprašanja. Tudi razšli smo se kot prijatelji, po velikem poslovilnem srečanju v Vidmu, ki so se ga poleg županov udeležili številni drugi sodelavci občin, države in politike z našega širšega območja."
Kljub dobremu sodelovanju občin in županov pa vsi skupaj le niste zmogli dovolj energije za sprejem delitvene bilance!
"Žal res. Ptuj je premalo ponudil, zato se mnoge občine s tem niso strinjale. Ker je naše vsakdanje dogajanje tesno vezano na Ptuj, smo skoraj vsi popustili in bilanco podpisali, nekateri pa so se odločili drugače in iz vsega skupaj ni bilo nič. Upam, da bo sedaj drugače, čeprav menim, da kaže precej slabo."
Se boste še vključevali v politiko?
"V politiko nikakor! Nasploh sem zelo razočaran nad nenehnim politiziranjem. Morda je nekaj politike potrebne v času volitev, sicer pa bi morali biti v ospredju skupni razvojni projekti. Politika samo slabša naše
medsebojne odnose in mnogokrat sploh ne vidi, kaj ljudje od nje in svoje občine pričakujejo."
Bi si upali napovedati prihodnost slovenskih občin?
"Če bo šlo vse skupaj v sedaj začrtano smer, potem bodo občine izgubljale na pomenu, predvsem na področju sprejemanja odločitev in v finančnem smislu. Država je svojo organiziranost tako zapletla, da so občine v celoti odvisne od služb, centraliziranih na vrhu države. V takem centralizmu se bo vse težje slišal glas malih, nerazvitih občin in te bodo bitko z državo vselej izgubljale. To pomeni tudi vse večji razkorak med razvitimi in nerazvitimi območji Slovenije."
Menite, da ste si v osemletnem županovanju pridobili več prijateljev ali več nasprotnikov?
"Prepričan sem, da je večina mojih soobčanov z mojim delom zadovoljnih. Gotovo se najdejo tudi razočarani, to so predvsem tisti, ki so preveč pričakovali. Zagotovo je ostalo še nekaj neopravljenega dela, vse, kar smo naredili, pa je dober temelj in priložnost za nove generacije županov in svetnikov. Sam sem zelo ponosen na svoje in naše skupno delo. Vse skupaj bo mogoče realno oceniti čez kaki dve leti, ko se bo tudi videlo, v katero smer bo krenil nadaljnji razvoj občine. Želim, da gre v pravo smer! Zagotovilo za to je uspešna občinska uprava. Delo župana je glede na naloge in odgovornosti, ki mu jih nalagajo država in občani, slabo ovrednoteno. Kljub vsemu želim nasledniku dovolj vztrajnosti, vzdržljivosti, predvsem pa trdne volje in trde roke. Le tako je mogoče kaj doseči."
J. Bračič
PTUJ / KONEC ZGODBE O DELITVENI BILANCI?
Podpisi so - žig še iakajo
V ptujski Mestni hiši so se 17. februarja sestali župani občin na Ptujskem. O najpomembnejši točki dnevnega reda - podpisu sporazuma o razdelitvi premoženja nekdanje občine Ptuj - so razpravljali župani štirinajstih občin, manjkal je župan občine Gorišnica.
Kriterije za razdelitev premoženja so občinski sveti devetih občin (Mestne občine Ptuj, Des-trnika, Dornave, Gorišnice, Ju-ršinc, Kidričevega, Majšperka, Vidma in Zavrča), ki so nastale
RADENCI / KONČNO ODLOČITEV O IZIDU VOLITEV
Obiinski svet zavrnil pritožbo Liste
četrta redna seja občinskega sveta Radenci je potekala v podobnem vzdušju kot vse dosedanje — polna ostrih besed in očitkov. Že pred sejo je župan Jožef Toplak na svetnike naslovil izjavo, v kateri je izrazil svoje mnenje glede tiskovne konference, ki so jo teden poprej sklicali predstavniki Območnih odborov Združene liste socialnih demokratov, Desusa, Liberalne demokracije Slovenije in Liste za občino Radenci in na kateri so opozorili na trenutno stanje v občini. Dejal je, da ne dovoli, da se mu pripisuje krivda za dejstvo, da se v treh mesecih od volitev v občini ni še nič naredilo, ter svetnike pozval, naj svoje pripombe posredujejo njemu in ne medijem.
Tako kot na prejšnji seji (ki so jo prekinili že ob obravnavi dnevnega reda) so tudi tokrat svetniki veliko časa namenili dnevnemu redu. Tako je bil podan predlog, naj se z dnevnega reda umaknejo nekatere točke, tako da bi obravnavali samo pritožbo Liste za turistični izgled
kraja — šport in zdrav način življenja in podali vprašanja in pobude ter odgovore nanje. Po dolgotrajni razpravi in očitkih, da preveč zavlačujejo z delom ter da so predlogi o določitvi cen dovolj strokovno pripravljeni, da bi jih lahko obravnavali, so svetniki vendarle predlog
podprli in tako dnevni red skrajšali za 10 točk. To je pomenilo, da sta predstavnika podjetja Sa-ubermacher že drugič zapustila sejo, ne da bi lahko svetnikom pojasnila novi cenik odvoza komunalnih odpadkov, saj je bila ta točka z dnevnega reda umaknjena že na prejšnji seji.
Ob obravnavi pritožbe Liste za turistični izgled kraja — šport in zdrav način življenja je predsednik občinske volilne komisije Marjan Neuvirt pojasnil, da je sodišče dalo navodilo, naj se ugotovi, ali je predlagatelj tisti, ki je v kraju znan kot predstavnik gibanja. Glede na to, da je lista za Radence, pri kateri je na volilnih lističih prišlo do enake napake (na glasovnici ni bilo zapisano ime liste, ampak le ime predlagatelja), dobila svo-
jega predstavnika v občinskem svetu, pa je bil podan predlog, naj se pritožbi ne ugodi. Tako so svetniki kasneje z desetimi glasovi proti šestim odločili, med drugim pa je bil podan predlog, da se predstavnike liste vključi v delovna telesa, da bodo lahko s svojimi idejami sodelovali pri razvoju občine.
Na koncu so svetniki razpravljali tudi o sejnini, ki so jo prejeli za tretjo redno sejo. To so prekinili že ob obravnavi dnevnega reda in glede na to, da je pred sejo eden izmed svetnikov izjavil, da na tako lahek način še nikoli ni zaslužil 22.000 tolarjev, so svetniki soglasno sklenili, da ta denar namenijo v dobrodelne namene.
Natalija Škrlec
po prvi delitvi nekdaj velike občine, sprejeli že leta 1995, ko je bilo tudi že vse pripravljeno za podpis sporazuma, saj je kazalo, da ga bo podpisal tudi ma-jšperski župan, a se to ni zgodilo vse do letos; nekaj časa so s podpisom sporazuma odlašali tudi v občini Kidričevo.
V nadaljevanju je prišlo še do druge delitve občin, v kateri je nastalo še šest občin (Sv. Andraž, Trnovska vas, Podlehnik, Žetale, Hajdina in Markovci), za katere pa prav tako veljajo omenjeni kriteriji delitve premoženja. Ker sporazuma o delitvi premoženja nikakor nista želela podpisati župana občin Majšperk Franc Bezjak in Sv. Andraža Franc Krepša, se je trinajst občin v letu 2001 odločilo za tožbo na upravnem sodišču v Mariboru, kjer pa se v dveh letih ni zgodilo nič, ker se postopek še ni prav začel, kljub temu da ga je država s predpisom omogočila - bojda zato, ker še ni pravne prakse na tem področju.
Zdaj, ko je sporazum o delitvi premoženja nekdanje občine Ptuj podpisala tudi nova županja občine Majšperk Darinka Fakin in ko je svoj podpis, ne pa še tudi žiga, dal tudi župan občine Sv. Andraž, naj bi se
zgodba o delitveni bilanci med občinami na Ptujskem po skoraj osmih letih le dokončala. Po prvi razlagi naj bi sporazum pričel veljati prejšnji konec tedna, ker naj bi župan Franc Kre-pša do tega dne odtisnil tudi žig, vendar se to še ni zgodilo. Po informacijah, ki smo jih dobili od ptujskega župana dr. Štefana Celana, bo žig odtisnjen, ko bodo izpolnjeni nekateri dodatni pogoji. Predvsem je želja An-draševčanov, da bi jim pomagali reševati problematiko osnovnega šolstva - ne sicer z direktnim financiranjem, temveč s posredovanjem pri ministrstvu za šolstvo glede investicij v osnovnošolski prostor v občini, da bi se pogoji, ki so jih dogovorili z ministrstvom za šolstvo, omilili, in v tem trenutku tudi glede šolskega okoliša, da bi se njihovi otroci še naprej lahko šolali v OŠ Mladika.
Sicer pa ptujski župan dr. Štefan Celan poudarja, da doseženi dogovor o delitveni bilanci napoveduje dobro sodelovanje med občinami na Ptujskem v bodoče, prav tako pri vzpostavljanju regije Spodnje Podravje. Pozitivno pa se bo umik tožbe na upravnem sodišču v Mariboru odrazil tudi pri proračunu Mestne občine Ptuj za letos, ker bo omogočil zadolževanje in izpeljavo nujno potrebnih investicij, v nasprotnem primeru bo prišlo do debalansa proračuna.
MG
PTUJ / ZGODBA, KAKRŠNIH BI LAHKO BILO VEC TISOČ
Sanje se lahko uresniSjo
Tekstilna hiša podjetja Emona - Merkur Ptuj je bila leta 1954 prva trgovska hi{a na Ptuju in zibelka razvoja podjetja, ki je lansko leto po 48 letih dela prenehalo poslovati. Ob ste~aju je delo izgubilo tudi 12 delavcev Tekstilne hiše, ki so zadnje štiri mesece delali že na na novi lokaciji, v prodajalni Volan na Novem trgu. Med tistimi, ki so delo izgubili, je bila tudi Nežka Bra~i~, ki je v Merkurju delala ve~ kot polnih 31 let. A ni se vdala v usodo.
Vajenka je Nežka postala leta 1968, po končanem šolanju pa se je leta 1971 v Tekstilni hi{i redno zaposlila. Delala je v vseh njenih oddelkih, ve~ina stalnih kupcev jo je poznalo kot "kno-fovo" Nežko, vedno nasmejano in prijazno trgovko, ki je znala vsakemu kupcu tudi nekaj prodati, če drugo ne, pa gumbe in igle, ki jih v gospodinjstvih ni nikoli dovolj.
"Prodajalka sem z dušo in srcem, izbrala sem si pravi poklic,
in kljub temu da ni bilo vselej rožnato, sem z nasmehom odganjala probleme in skrbi. Takšna sem bila tudi v odnosu do kupcev. Marsikdaj mi je kdo potarnal, da je slabe volje, potrudila sem se in ga spravila v dobro voljo. Včasih je bilo potrebno zelo malo," je o svojem prvem obdobju dela trgovke, dolgem 31 let, povedala Nežka Bračič.
Vse do konca je v njej tlelo upanje, da se bo podjetje le iz-
Nežka Bračič po izgubi zaposlitve ni obupala, na zavodu je bila le dobre tri mesece, zavedala se je, da ~e je želja mo~na, se ji bo uresničila. Foto: MG
Po zadnjih podatkih je na območju mestne občine Ptuj okrog dva tisoč nezaposlenih, na območju upravne enote Ptuj pa čez pet tisoč.
vilo iz težav, in da bodo delali naprej. Pa ni bilo tako. Prišel je "črni maj leta 2002": izgubili so delo in čakali do uvedbe stečaja 20. septembra. Od maja do 15. novembra, ko je prišlo prvo nadomestilo z borze, Nežka in druge delavke niso imele prihodkov, položnice pa so prihajale ... Agonijo je skušala vsaka preživeti po svoje, a brez podpore domačih ne bi šlo.
Tudi pri Nežki ni bilo drugače. A upanje, da se bo ponovno zaposlila, je ni nikoli zapustilo. Uporabila je vse možne načine, da je prišla do podatkov o možnostih za zaposlitev. 13. decembra lani je v Večeru zasledila oglas, da firma Elegant iz Maribora išče prodajalko za prodajalno Klobuk v Ptuju. "Na pogovor sem šla brez napotnice zavoda, upala sem, da bom uspela. Prišlo nas je devet, na vrsto sem prišla kot sedma. Upanje je bilo toliko večje, ker leta niso bila pogoj, bolj so bile poudarjene druge kvalitete, kot so izkušenost, sposobnost, samostojnost. Izpolnjevala sem tudi pogoj, da sem Ptujčanka, da bom delala v deljenem delovnem času, sem tudi vedela. Veselje ob tem, da sem bila izbrana, je bilo neizmerno. Začela sem delati 3. januarja, potem ko sem se 14 dni 'izobraževala' v prodaji klobukov. Zavedala sem
se, da ne bo lahko, saj tradicije prodaje klobukov na Ptuju ni, čeprav mi je lastnica povedala, da se je za odprtje trgovine na Ptuju odločila na željo kupcev iz Ptuja.
Ce delaš z dušo in srcem, hitro spoznaš vse bistvo prodaje novega izdelka, s katerim prej nisi imel nikoli opravka. Zdaj že vem, kakšna številka in oblika sodi na neko glavo oziroma kakšen model pristaja obliki obraza. Vsa umetnost pa je v tem, da se klobuk mora prilagajati glavi in da se mora stranka v njem dobro počutiti. Ptujčani se počasi navajajo na novo trgovino in na to, da je klobuk sestavni del sodobnega oblačenja.
Zelo sem zadovoljna, da imam ponovno delo, ki ga imam rada. Sicer pa sem bila pripravljena sprejeti vsako delo, tudi v Perutnino bi šla delati. Dobro bi se znašla tudi pri delu z otroki, s starejšimi, ker znam delati z ljudmi. Sanjala sem o klobukih, da jih bom nekoč prodajala - sedaj jih prodajam," je še povedala Nežka Bračič, ki je na zavodu za zaposlovanje bila prijavljena le dobre tri mesece. Ce se ne bi tudi sama trudila in iskala, zaposlitve ne bi tako hitro dobila, je prepričana.
Nekdanja trgovska hiša v Murkovi ulici po dobrem letu dni znova odpira vrata, morda bo zaposlitev dobila tudi katera od še preostalih desetih delavk in delavcev, ki še vedno iščejo zaposlitev, na glas razmišlja Nežka. Kdor je že izkusil čakanje in vse probleme, ki spremljajo iskanje zaposlitve, ve, da je hudo, pravi Nežka. Da je potrebno marsikdaj preseči samega sebe, predvsem pa ne obupati, ker rešitev nekje je, le poiskati jo je treba.
MG
PTUJ / S PREVENTIVO DO VEČJE VARNOSTI V PROMETU
Bosta obiina in država prisluhnili?
V ponedeljek, 10. februarja, so se sestali ~lani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne ob~ine Ptuj in se dogovorili o letošnjem programu dela ter fi-nan~nem na~rtu, obravnavali pa so tudi nekaj zahtev o ureditvi prometnega reda in plo~nikov, predvsem v okolici šol, na Zagrebški in Rogaški cesti, se seznanili o razgovorih s predstavniki mestne ~etrti Breg o ureditvi prometnega reda v Mlinski ulici ter se dogovorili o razpisu za podelitev ~astne listine Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Kot je poudaril Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj, bodo letos dajali poudarek predvsem pro-
metni vzgoji predšolskih otrok in mladine. Potem ko smo končno dobili nacionalni program prometne varnosti, se bodo lotili priprave programa promet-
MESTNA ČETRT JEZERO / KONSTITUTIVNA SEJA SE JE KONČALA
E. Strelec konino predsednik
Peto sejo sveta mestne četrti Jezero, ki je bila 24. februarja, je sklical Edvard Strelec, ki ga je svet "nevede" že na prvi seji izvolil za predsednika. Preteči pa so morale še štiri seje, da je na osnovi mnenj pravne službe Mestne občine Ptuj in Urada za lokalno samoupravo pri ministrstvu za notranje zadeve četrtni svet z ugotovitvenim sklepom ugotovil, da je Strelec pa vendarle predsednik.
Za podpredsednika je bil izvoljen Aleš Kolarič. Potem ko so vsaj za nekaj časa pometli s kadrovskimi vprašanji, se bodo v mestni četrti Jezero lahko zavzeto in odgovorno lotili vsebinskih vprašanj. Na ponedeljkovi seji so sprejeli še poročilo inventurne komisije, za člana varnostnega sosveta mestne občine so imenovali Ljuba Juriča in upravnega odbora KTV Ptuj Janka Čuša.
MG
ne varnosti na lokalni ravni, saj mora biti sprejet do konca leta.
Glede na zahtevo osnovne šole Mladika po ureditvi prometa okrog te šole so se zavzeli za dodatno zavarovanje prehoda za pešce na Osojnikovi cesti. Sedanji prehod je sicer že dodatno osvetljen, ker pa je zadnje časa na tem območju spet več prometnih nesreč, bodo uredili še nekaj dodatnega zavarovanja. Zahtevali bodo tudi omejitev hitrosti vožnje na cesti v Čučkovi ulici in na Žnidarič-evem nabrežju. Ker gre za šolsko pot, bodo predlagali, da uvedejo cono umirjenega prometa z omejitvijo hitrosti 30 km na uro.
Prisluhnili so tudi zahtevi krajanov po gradnji pločnikov ob Ormoški cesti na obeh straneh in kolesarske poti do vse do Budine, pri sedanji lekarni pa naj bi uredili prehod za pešce.
Obravnavali so tudi pobudo sveta staršev osnovne šole Breg o nujnosti ureditve prometa na Mariborski cesti oziroma o ureditvi precej nevarnega prehoda čez državno cesto. Starši otrok iz Brega so predlagali tudi čimprejšnjo izgradnjo pločnikov ob Zagrebški cesti do Suhe veje; na pobudo članov sveta za preventivo in vzgojo naj bi to nujno potrebno investicijo opravili v letih 2004 in 2005. Podprli so tudi zahtevo po izgradnji ploč-
nikov v ulici Na postajo in ob Poljski cesti, saj gre za večjo varnost pešcev in kolesarjev. Zavzeli so se tudi za omejitev hitrosti prometa na Rogaški cesti, saj ob njej teče šolska pot, podrobneje pa bodo preučili tudi predlog, ali bi pred vhodom v vrtec na Bregu bilo potrebno zgraditi prometni otok, saj gre za obsežen in tudi finančno zahteven projekt.
Zanimiv je tudi predlog, da bi čez Studenčnico v bližini Petlje zgradili peš most in zagotovili varno povezavo za pešce in kolesarje do mostu v obe smeri. Tudi v tem primeru gre za zahtevnejši poseg, ki mu mora prisluhniti širša skupnost.
Lotili so se tudi pereče problematike vse bolj nevarnega in prometno obremenjenega odseka regionalne ceste Ptuj - Grajena ter sklenili, da si s predstavniki direkcije za ceste in republiškega inšpektorata celotno traso čimprej ogledajo in skupaj ugotovijo, kaj in kako lahko ukrepajo, predvsem pa, kaj od tega je dolžna financirati država in kaj lokalna skupnost.
Glede na prometno obremenjenost so člani sveta ob koncu predlagali tudi, da ob glasbeni šoli Karola Pahorja v Dravski ulici do 20.februarja postavijo cestne hitrostne ovire.
M.Ozmec
PTUJ / MESTNI ČETRTI CENTER IN LJUDSKI VRT
Četrtim vei pristojnosti
Novi predsednik sveta mestne četrti Center je magister Metod Grah. Na drugi seji, ki je bila 23. januarja, so se člani sveta pogovarjali o tem, kako se bodo povezali s predstavnikom Liste krajevnih skupnosti mesta Ptuja v mestnem svetu Srečkom Šnebergerjem, saj trenutno nastopa brez stališč okolja, ki ga je kandidiralo, in programa, ki naj bi ga zastopal. Prevetrili bodo finančni načrt za letos in ga po potrebi dopolnili. V okviru razvojnega programa, ki je že sedem let enak, ker je v mestni občini premalo denarja za četrtne načrte, bodo določili nekatere prioritete in skušali narediti več kot prejšnji svet.
Pri pospeševanju športa in Že leta in leta ugotavljajo, da kulture ne vem kako uspešni pišejo spiske želja, ki jih mestni ne bodo mogli biti, ker s 53 svetniki pri sprejemanju pro-tolarji po občanu, kolikor jih računa ne upoštevajo ali pa v za te namene zagotavlja mestni minimalni obliki. Kako si sicer proračun, ni mogoče veliko na- razlagati podatek, da bo četrt rediti. Februarja so pričeli ob- Ljudski vrt, ki z nadomestili za iske občanov, ki so stari nad 90 uporabo stavbnih zemljišč prispeva daleč največ sredstev v vsakoletni proračun, letos prejela le dva milijona tolarjev za vzdrževanje cest?!. Pri tem pa del njenih prebivalcev na območju Rabelčja vas - zahod že deset let čaka na preplastitev ceste. Na računu mestne četrti je trenutno 3,8 milijona tolarjev, a jih že nekaj let namensko zbirajo za ureditev kotalkališča. Projekta pa ne morejo realizirati, ker še niso urejena lastniška razmerja med občino in državo.
Mag. Metod Grah, novi predsednik sveta MČ Center
let. Teh je na območju četrti 16. Ob obiskih jih bodo obdarili.
Glede KTV Ptuj pa so se člani sveta četrti Center zavzeli za to, da se umakne pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj. V upravni odbor so kot svojega predstavnika imenovali mag. Metoda Graha.
MESTNA ČETRT LJUDSKI VRT
Tudi v mestni četrti Ljudski vrt, največji v mestni občini Ptuj, ki po številu prebivalcev presega vse novo nastale občine na Ptujskem (ima jih šest tisoč), so nezadovoljni s pristojnostmi, določenimi s statutom. Zahtevajo jih več, zato bodo v prvi fazi poskušali spremeniti statut, pri tem pa računajo na to, da jih bodo v teh prizadevanjih podprle tudi ostale četrti, so poudarili na seji 30. januarja.
Stojan Žižek, novi predsednik sveta MČ Ljudski vrt. Foto: Črtomir Goznik
Da je potrebno v četrt Ljudski vrt v bodoče vložiti več sredstev, saj gre za območje z največjimi problemi na infra-strukturnem področju v mestni občini Ptuj, bodo poskušali prepričati mestno oblast že na tretji seji mestnega sveta, je med drugim povedal novi predsednik sveta četrti Ljudski vrt Stojan Žižek.
MG
PTUJ / PRED ZAČETKOM GRADNJE V GAJKAH
Razpis za izvajalca del
Konec marca naj bi se začela težko pričakovana gradnja novega centra za ravnanje z odpadki za potrebe petnajstih občin na Ptujskem. Celotna gradnja, ki bo potekala v več fazah, bo stala tri milijarde 97 milijonov tolarjev.
Izvajalca del naj bi izbrali predvidoma do 17. marca. V Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izšel 14. februarja, je mestna občina razpisala oddajo del v dveh sklopih: za gradnjo dovozne ceste s tehtnico in zbirnim centrom ter gradnjo I/c odlagalnega polja s pripadajočo komunalno infrastrukturo. Izvedbo del je mogoče ponuditi
za celotno javno naročilo. Vrednost razpisanih del je 300 milijonov tolarjev. Ponudbe bodo sprejemali do 13. marca.
Predvideni začetek gradnje je 31. marec, rok za dokončanje del pa 16. maj letos. Zatem naj bi se pričela selitev bal na novo lokacijo, končali naj bi jo predvidoma do začetka julija letos.
MG
MAJSPERK / TRETJA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Podžupan je Cvetko Pepelnik
Tretja seja sveta občine Majšperk je lahko vzor odlične predpriprave, saj so s predhodnim usklajevanjem na vseh potrebnih odborih in komisijah dosegli posnemanja vreden ter brezhiben potek. Županja mag. Darinka Fakin in svetniki se očitno zavedajo dejstva, da je čas denar, kajti čeprav so enajstim rednim in dokaj tehtnim točkam dodali še dve in je šlo tudi za imenovanje podžupana ter prvo obravnavo občinskega proračuna, je seja potekala zelo tekoče, tako da so jo brez zapletov končali v dobrih dveh urah.
Zanimivo je, da se je majšper-ška županja mag. Darinka Fakin tudi tokrat držala svojega opozorila svetnikom in sejo pri-~ela to~no ob sklicanem ~asu, ob 18. uri. V uvodnem delu so po potrditvi zapisnika prve redne ter koresponden~ne seje sveta na predlog županje z veliko ve~ino
-	za predlog je bilo 10 svetnikov
-	za podžupana brez pripomb imenovali Cvetka Pepelnika iz Slovenske ljudske stranke.
Po krajši dodatni obrazložitvi so potrdili pravilnik o vrednotenju športnih programov v ob~ini, ki podrobneje dolo~a pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev,
namenjenih za sofinanciranje programov športa na obmo~je celotne ob~ine. Brez pripomb so soglašali s poslovniki o delu svetov krajevnih skupnosti Ptujska Gora, Majšperk in Stoperce, ki dolo~ajo na~in dela vseh treh svetov krajevnih skupnosti, pa tudi uresni~evanje pravic in dolžnosti posameznih ~lanov sveta krajevne skupnosti.
V nadaljevanju so na predlog odbora za družbene dejavnosti kljub rahli zamudi in nekaterim pomislekom svetnikov soglašali s sofinanciranjem nakupa potu-jo~e knjižnice - bibliobusa. Po zakonu je vsaka ob~ina svojim ob~anom dolžna zagotoviti tudi
knjižnico, ker pa v Majšperku svoje nimajo, je to zanje edina in dokaj ugodna rešitev. Samo sofinanciranje nakupa bibliobusa naj bi majšperško ob~ino veljalo dobrih 1,5 milijona, sredstva pa naj bi že zagotovili v predlogu ob~inskega prora~una za letošnje leto. Strinjali so se, da je sofinanciranje nakupa bibliobu-sa sorazmerno številu prebivalcev v posamezni ob~ini, pa tudi s tem, da bodo pla~ila za uporabo sorazmerna številu in dolžini postajanj potujo~e knjižnice v posamezni ob~ini.
Na predlog županje mag. Darinke Fakin so se kljub dvema drugačnima predlogoma svetniki strinjali s povi{anjem cen najemnin za poslovne prostore na 516 tolarjev za kvadratni meter. Zaradi 7,7-odstotne rasti življenjskih stro{kov so se strinjali s sorazmernim povi{anjem grob-nin in taks za pokolapi{ča v Maj-{perku, Ptujski Gori, Stopercah, Bolfenku in Jan{kem Vrhu. Po novem je najemnina za družinski grob 20.909 sit, za enojni
ORMOŽ / KAKŠNA BO USODA LTO V ORMOŽU
Obiina dobila tožbo
Pred skoraj tremi leti so v občini Ormož sprejeli odlok in akt o ustanovitvi lokalne turistične organizacije (LTO). Podpisana je bila tudi pogodba med ustanovitelji - Občino Ormož, Jeruzalemom VVS, Jeruzalemom SAT, Jeruzalemom TGT, Turistično zvezo, Gostilno Janez Prosnik, s.p., in Vinotočem Milan Hlebec.
Po ustanovitvi je ob~ina takratno ministrstvo za malo gospodarstvo zaprosila za podelitev statusa turisti~nega obmo~ja. Potem ko so pet mesecev zaman ~akali na odgovor in so dvakrat posredovali dodatno zahtevano dokumentacijo oziroma dopolnili vlogo, jim je 17. septembra 2001 sedaj že ministrstvo za gospodarstvo zahtevek zavrnilo.
V utemeljitvi je bilo navedeno, da ob~ina ne izpolnjuje pogojev iz 2. odstavka 6. ~lena zakona o pospeševanju turizma, ker da zagotavlja le minimalne osnovne storitve. Zakon v tem ~lenu navaja merila, ki bi
jih kandidati morali izpolnjevati - med drugim 500 ležiš~ v gostinskih obratih pridobitne narave, 40.000 no~itev v predhodnem koledarskem letu in 30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev. Obmo~je ob-~ine Ormož tudi ni ustrezalo merilom 1., 2., ali 3. alinee 2. odstavka 6. ~lena, saj beleži premajhno število obiskovalcev. Zanimivo je, da so pa status priznali ob~inam, ki so povsem primerljivo turisti~no razvite kot ormoška.
"Pritožba ni bila možna, zato smo sprožili upravni spor na Upravnem sodiš~u, oddelek Ma-
VITOMARCI / LETNA KONFERENCA LDS SV. ANDRAŽ
Ustanovili bodo ljudsko iniciativo
V nedeljo, 23. februarja, so se člani OO LDS Sv. Andraž zbrali na letni konferenci, na njej pregledali enoletno politično delo v občini in ugotovili, da je prisotnost stranke prinesla v kraj živahnost, saj so bili zelo aktivni v letu lokalnih volitev, kjer so nastopili s svojimi kandidati za občinski svet v okviru koalicije strank SLS, SDS in LDS, predvsem pa so občanom predstavili predvolilnim programom, s katerim želijo doseči hitrejši razvoj na vseh področjih dela in življenja.
Po besedah predsednika OO LDS Sv. Andraž Milana Kurija bo ta program tudi izhodi{če za delovanje v leto{njem letu, saj so se že sedaj aktivno vključili v razre{evanje problematike {ole oziroma nadaljnje vključevanje otrok v {olo Mladika Ptuj. Z OO LDS Ptuj in županom mestne občine Ptuj dr. Čelanom so se dogovorili, da lahko otroci iz občine Sv. Andraž {e dve leti nadaljujejo osnovno{olsko izob-
raževanje na Ptuju, če bo župan občine Sv. Andraž Franci Kre-p{a k podpisu na delitveno bilanco dodal žig občine, drugače bodo otroci morali že letos v {olo v Cerkvenjak.
Člani OO LDS bodo predlagali koaliciji strank, da se v občini ustanovi ljudska iniciativa "Klub 300", ki bo organizirala občane v prizadevanjih za obstoj občine Sveti Andraž, kjer bodo s svojimi političnimi aktivnostmi
ribor," pojasnjuje Irena Me{ko Kukovec, vodja oddelka za gospodarstvo pri Občini Ormož.
Sredi januarja leto{njega leta so prejeli sodbo, ki je odpravila odločbo ministrstva za gospodarstvo o zavrnitvi statusa in jo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Na občini sedaj čakajo, saj ima ministrstvo dva meseca čas, da jim zaključi postopek. V vsem tem času se je tudi na področju LTO marsikaj spremenilo. Odpravile so se posamezne določbe, predvsem tiste, ki se nana{ajo na obvezno članstvo v LTO in članarino. V Ormožu bodo zaradi {tevilnih sprememb, ki so se na tem področju zgodile v zadnjih treh letih, najprej razmislili in nato odločili, po kak{ni poti bi kazalo razvijati ormo{ki turizem.
vki
zahtevali od vladajoče stranke NSi in sedanjega župana, predvsem pa svetnikov, da se: zma-nj{ajo stro{ki občinske uprave vsaj za znesek letnega občinskega samoprispevka, to je okrog 10 milijonov tolarjev, oziroma na stro{ke njim primerljivih sosednjih občin (Jur{inci); zahtevali bodo, da se ustanovi gradbeni odbor za gradnjo nove {ole s telovadnico in da se občanom razgrne nov idejni projekt {ole ter nadzira izgradnjo le—te; organizirali bodo problemsko konferenco o problematiki {olstva v občini, na katero bomo povabili ministra za {olstvo dr. Gabra, ki bo občanom razložil nastalo situacijo, in občane bodo seznanjali s pogledi, stali{či in dosežki koalicije strank, predvsem pa se bodo družili.
Zmago Šalamun
Za podžupana občine Majšperk je bil imenovan Cvetko Pepelnik. Foto: M. Ozmec
grob 13.817 sit, za prvi najem žarne ni{e pa 75.000 sit. Takse za vzdrževanje pokopali{č ki jo plačujejo najemniki grobov in žarnih ni{ za leto 2002, pa so na pokopali{čih v Maj{perku, Ptujski Gori in Stopercah 4.025 sit, na Bolfenku in Jan{kem vrhu pa 2.700 sit.
Kljub nasprotovanju svetnikov z območja Stoperc so se strinjali tudi s povi{anjem vodarine za vodovod v Stopercah na 75 sit za kubični meter vode brez DDV, sorazmerno pa so povi{ali tudi vrednost povračila za priključek na vodovodno omrežje na območju celotne občine Maj-{perk.
Po pričakovanjih so nekoliko več razprave namenili prvi obravnavi predloga za leto{nji občinski proračun, ki predvideva
skoraj 900 milijonov tolarjev prihodkov ali za 34 odstotkov več kot so ocenjeni prihodki leta 2002, ter malenkost več odhodkov. Pri tem velja omeniti tudi to, da je 200 milijonov ostalo neporabljenih {e iz lanskega leta in jih bodo prenesli v leto{nji proračun.
Med odhodki naj bi za investicije namenili 606 milijonov, kar je za 280 odstotkov več od pričakovanih v lanskem letu, povečanje pa je posledica dveh osrednjih investicij - planiranega pričetka gradnje osnovne {ole Maj{perk in vodovodnega sistema Maj{perk s pomočjo pridobljenih sredstev Evropsker unije iz programa PHARE.
V dodatni točki so svetnice in svetniki sogla{ali s spremembo imena občinskega glasila, saj naj bi bilo na dosedanje ime Dobre marnje veliko pripomb. Eden od svetnikov je povedal, da so na to opozorili že ob prvem predlogu pred leti, ko so glasilo ustanavljali, kajti marnje so že same po sebi marnje in ne morejo biti dobre. Po kraj{i razpravi so na predlog županje glasilo preimenovali v Majšperčan - glasilo občine Maj{perk ter se dogovorili, da bodo v kratkem imenovali novi uredni{ki odbor.
Čisto na koncu so na pro{njo vodstva Tovarne volnenih izdelkov Maj{perk oziroma direktorice Darje Bratu{ek zaradi likvidnostnih težav tega podjetja, ki zaposluje 143 delavcev, odobrili 10 milijonov kratkoročnega kredita, ki ga bodo nakazali po predložitvi zavarovanja. In kot že rečeno, vseh 11 točk dnevnega reda so sklenili v dobrih dveh urah.
M. Ozmec
ORMOŽ/ ODVOZ KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV
Spomladansko pospravljanje pred vrati
V občini Ormož bodo v prvi polovici marca organizirali odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija se bo pričela z zbiranjem kosovnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat prihodnji ponedeljek, 3.marca, v Središču ob Dravi, v torek bodo na vrsti gospodinjstva z območja Velike Nedelje, v sredo Podgorci in prihodnji četrtek Sv. Tomaž. Stare štedilnike in pralne stroje, kolesa, pohištvo in belo tehniko bodo v KS Ivanjkovci pobirali 10., pri Miklavžu 11., na Kogu 12. in v Ormožu 13. marca. Kosovne odpadke je treba odložiti na mesta, ki so dogovorjena za odvoz komunalnih odpadkov na dan odvoza do 6.00.
Dovolj je še ~asa, da pripravite vso ropotijo, ki se vam je nabrala na podstrešju in v kleti, vendar podjetje Letnik-Saubermaher, ki bo odpad odstranjevalo, opozarja, da med kosovne odpadke ne spadajo avtomobili in deli avtomobilov, stroji in deli strojev za kmetijske dejavnosti, gradbeni odpadki in nevarni odpadki, zato jih tudi ne bodo odvažali. Jih pa seveda odpeljejo proti pla-~ilu.
Lanskoletna akcija je bila kar obsežna, saj so v ormoški ob~ini odstranili za 1.741 kubikov kosovnih odpadkov - najve~ na ob-mo~ju KS Ormož - 306 kubikov in najmanj v Središ~u ob Dravi, skoraj za tretjino manj.
Organizirano zbiranje nevarnih odpadkov pa bodo opravili v soboto, 8.marca. Tovornjak, ki bo pobiral odpadke, bo za uro postal po posameznih KS. Za~e-lo se bo ob 8.00 pri Sv. Tomažu pri avtobusni postaji, ob 9.00 v
Ivanjkovcih pri železniški postaji, ob 10.00 na dvoriš~u pri zadružnem domu v Miklavžu, ob 11.00 bodo že na Vitanu pri gasilskem domu, nato pa ob 12.00 v Središ~u pri vagi, v Ormožu na parkiriš~u pri pokopališ~u od 14.00, pri pokopališ~u Velika Nedelja ob 15.00, zaklju~ili pa bodo ob 16.00 pri zadružni trgovini v Podgorcih.
Lani so zbrali 10.999 kilogramov nevarnih odpadkov. Kar 66% zbranega materiala so predstavljali akumulatorji, za 17%je bilo motornega olja, ostalo pa barve in laki, embalažna olja, pesticidi, embalaža pesticidov in kovinska embalaža.
Akcija ni brezpla~na. Vsa gospodinjstva pla~ujejo vsak mesec 170 SIT k ceni odvoza odpadkov po kanti posebej za ta namen. Ker ste odvoz torej že pla~ali, uslugo tudi izkoristite!
vki
MARKETING
Pospeševanje prodaje
S.del
Do sedaj smo govo^li pre^'vsem o pospeševanju prodaje končnim potrošnikom. Danes
se bomo dotaknili pospeševanja prodaje v trgovini. To pomeni pospeševanje prodaje s strani proizvajalcev oz. ponudnikov do členov v procesu nakupa (trgovci).
Delež sredstev, ki jih podjetja porabijo za pospeševanje prodaje, ima večji pomen pri pospeševanju trgovcem (58%) v primerjavi s pospeševanjem končnim kupcem (42%).
Pri pospeševanju prodaje trgovcem se sledi štirim ciljem:
-	prepričati trgovce, da določene izdelke oz. blagovne znamke držijo v svoji ponudbi. Prostor na policah je namreč omejen (kar sami opazite v dobro založenih slovenskih trgovinah) in na različne načine je trgovca treba prepričati, da izbere naš izdelek. Včasih se vam kljub založenosti zgodi, da ne najdete izdelka določenega proizvajalca, to pa zato, ker le-ta trgovcu ne ponudi dovolj ugodnih prodajnih pogojev;
-	prepričati trgovce, da na policah ponudi več izdelkov, kot je v navadi in v okviru trgovske politike podjetja. Ponuditi je potrebno popuste in ostale ugodnosti, da bi trgovci ponujali večjo količino naših izdelkov oz. da bi ustvarili večjo zalogo;
-	spodbuditi trgovce, da predstavijo posebnosti določene blagovne znamke in jo poudarijo na policah. To pomeni, da je potrebno prepričati trgovca, da bo izdelke razstavil na očeh potencialnih kupcev, da bodo izdelki postavljeni na prehodih, na vidnejših policah, seveda to pomeni tudi nalepko "akcija", "ugodno" ipd.;
-	spodbuditi trgovce, da "potiskajo" določene izdelke. Trgovce je potrebno prepričati, da dajo poseben poudarek prodaji določenih izdelkov. Seveda to pomeni, da dodaten trud in stalno sodelovanje trgovca in ponudnika, dokler se izdelki prodajajo.
Tudi v Sloveniji je (predvsem na področju trgovine končnim potrošnikom) ostalo le nekaj podjetij, zato so ponudniki še toliko bolj odvisni od njih. To pomeni, da morajo trgovcem ponujati ustrezno podporo pospeševanja prodaje, če želijo, da se bodo njihovi izdelki prodajali v njihovih trgovinah. Kot orodje pospeševanja prodaje lahko izpostavimo lastne trgovske znamke (npr. Mer-cator, Tuš). Podjetja morajo, če želijo prodajati določen izdelek, ponudi ustrezno količino enakega proizvoda, ki se prodaja pod trgovsko znamko trgovine in seveda po veliko nižji ceni.
Pišite na e-naslov:
zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorever@yahoo.com.
Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vpra{anje in podajte pripombe. Va{a mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
SV. ANA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Z nekaj zapleti podžupan Feliks Berii
V petek, 21. februarja, so se svetniki občine Sv. Ana sestali na ~etrti redni seji. Govorili so o idejni zasnovi gradnje kanalizacije in čistilnih naprav na območju celotne občine. [tirje svetniki so zaradi nestrinjanja sejo zapustili, kljub temu pa so za podžupana potrdili Feliksa Beriča.
Zataknilo se je že pri sprejemanju dnevnega reda. Svetnik Silvo Sla~ek je predlagal, da z dnevnega reda umaknejo ime-
novanje podžupana z obrazložitvijo, da se župan o predlogu podžupana ni posvetoval z vsemi svetniki, in dodal, da ~e to~-
ka ostane na dnevnem redu, bo pri tej to~ki zapustil sejo. A so svetniki potrdili županov predlog dnevnega reda.
V za~etku seje so se seznanili z idejnim projektom gradnje kanalizacije in ~istilnih naprav na obmo~ju celotne ob~ine, ki ga je predstavil Silvo Rep iz Nigrada.
Stojijo z leve: predsednik NO Boštjan Irgolič, podžupan Feliks Berič, župan Bogomir Ruhitelj, Franc Bruher in tajnik občine Viktor Kapl. Sedijo z leve: Jože Srčič, Ivan Rožman in Janez Bran-celj. Na fotografiji manjkajo svetniki, ki so predčasno zapustili sejo: Silvo Slaček, Marjan Bračko, Drago Ruhitelj in Karl Škrlec
Svetniki so menili, da je projekt prevelik finančni zalogaj za občino in občane, zato so sprejeli sklep, da se projekt dodela z več variantami in ga bodo sprejemali na naslednji seji.
V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o povprečni gradbeni ceni za leto 2003. Seznanili so se tudi s poročilom o stroških volilne kampanije in sprejeli so sklep o financiranju političnih strank.
Kot je neodvisni svetnik Silvo Slaček napovedal, je pri točki o imenovanju podžupana zapustil sejo, sledili so mu še trije svetniki: Drago Ruhitelj in Karl Škr-lec, oba neodvisna svetnika, ter svetnik LDS Marjan Bračko.
Po ugotovitvi, da so še vedno sklepčni, so sejo nadaljevali. Župan občine Bogomir Ruhitelj je za podžupana predlagal Feliksa Beriča (SLS, SDS) in svetniki so ga potrdili. V svet zavoda osnovne šole in vrtca Sv. Ana pa so imenovali Ireno Golob, Cvetko Kraner in Ivanko Zemljič.
Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi odborov kot delovnih teles občinskega sveta. Po omenjenem odloku, ki so ga sprejeli po hitrem postopku, bodo v občini Sv. Ana delovali trije odbori, in sicer: odbor za okolje, prostor in infrastrukturo, odbor za družbene dejavnosti in odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in turizem.
Zmago Šalamun
ORMOŽ / OHRANITI STARI DEL POKOPALIŠČA
Spominski park na delu pokopališia
Minuli september so člani takratnega odbora za domoz-nanstvo na občino Ormož vložili pobudo za ohranitev dela ormoškega pokopališča. Gre za zgornji desni del, ki ga bo počasi izbrisal zob časa, saj se imena vedno slabše vidijo, nekaj spomenikov pa je tudi že polomljenih. Ker gre za delček preteklosti mesta Ormož, njegovih nekdanjih prebivalcev in tudi lepe primerke kamnitih in kovanih spomenikov, so pobudniki mnenja, da bi jih veljalo ohraniti in urediti. Občini so predlagali, da jih sanira in vzdržuje z minimalnimi stroški, morda kot spominski park.
Željka Nardin Milovanovi~ je povedala, da so v tem strnjenem delu evidentirali okrog 50 grobov, nekaj pa jih je še razsejanih po pokopališ~u. To so grobovi nekdanjih Ormožanov, ki so ne-oskrbovani, ker so ostali brez potomcev v Ormožu. Žal se to dobro vidi na severnem zidu: vse slabše so vidna imena pokojnikov in kmalu jih bo zob ~asa izbrisal za vedno. Da se to ne bi zgodilo, so domoznanci naredili poimenski seznam pokopanih s pomo~jo knjig in z zbiranjem podatkov. Gre za Slovence in
ljudi razli~nih narodnosti, ki so neko~ v Ormožu živeli in so tukaj tudi pokopani. Med pokojniki so nekdanji ormoški župan, zdravniki, notarji, ljudje, ki so bili pomembni za takratno dru-
žbeno življenje, kar se po razkošnih spomenikih tudi vidi. Še posebej lep je lik žene z otrokom.
Člani odbora so se za pomo~ obrnili tudi na zavod za varstvo naravne in kulturne dediš~ine, oddelek Maribor. Tam pa so jim pojasnili, da tega, kar predlagajo, ni mogo~e zaš~ititi kot kulturni spomenik. V ureditvi tega zapu-š~enega dela pokopališ~a vidijo ~lani odbora naš odnos do preteklosti in spomin na ljudi, ki so tukaj živeli in delali pred nami.
Prav ta del pokopališ~a opisuje v svoji knjigi Skozi lu~i in
sence 1 tudi Ruda Jur~ec: "Pred zidom nemških grobnic so bili grobovi z visokimi kovinastimi spomeniki; težki bronasti angeli so držali v rokah tablice s slovenskimi imeni. Ve~inoma so bila vsa ponem~ena. Najbolj bogat je bil grob familije Seinko-witsch ... Dolgi zid grobnic se je zaklju~il z veliko marmornato ploš~o, ki je bila skoraj popolnoma nova. Imeni na vrhu sta bili samo dve — najprej je bilo ime gospe Ivane Omulec, moje krstne botre, in pod njim ime njenega soproga odvetnika dr. Ivana Omuleca ... "
vki
Severovzhodni del ormoškega pokopališča je precej zapuščen, a skriva marsikakšen lep spomenik in zanimivo zgodbo
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
POSLOVNA SKUPINA
Hardek34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
%amnoseštvo
DanieCVrbancic s.p.
moškanici ii4b, 2272 coriînica, tel.: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
AVTOSOLA PREDNOST
d.0.0., Bresnica 5a, 2273 Podgorci
Tečaj cestnoprometnih predpisov
3. marca ob 15.30 v Domu društev v Ormožu 10. marca ob 16.00 na Ptuju (ZŠAM), Nova c.1 10. marca ob 17.00 v Moškanjcih (OTTO).
Informacije: 740-82-74, 040 221-640
Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnilc ali mogoče televizor?
OGLASITE SE PRI NAS!
Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ali
na gotovino s popustom.
Franc LOVREC, s.p.. Vinarski trg 3, 2250 Ptuj
PREROKOVANJE ONIKS
§44*73
I^ÔSÊ^,
186,55 SIT/min


DENAR IRAÏJE
Cli
:USTVA
VlNO pi^KOVi
	Rabljena vozila			RENAULT
	TIP	LETNIK	CENA	OBUUBA KUPCU:
AUDI A6 2,6E		1995	1.490.000	- Brezplačen preizkus
AUDI A6 2,8 quattro		1994	1.680.000	-105 točk
CHRYSLER VOY 3,3 LE		1996	2.000.000	kontrole
FIAT PALIC WEEKEND 1,2 2000 FIAT PUNTO 1.2 - 16V ELX 3V20 2000			1.360.000 1.700.000	na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih
KIASPORTAGE 2,0 MRDI		1998	1.850.000	
MERCEDEZ S 350 D		1993	2.620.000	
OPEL VEQRA 1.8 16V		1996	1.280.000	kilometrih
R LAGUNA BREAK 2,ORT		1995	1.280.000	- Pomoč na cesti,
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT SEATINCA1.9D VW GOLF 1,9 SDI/5V		2001 1998 1999	4.800.000 1.190.000 2.300.000	vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična
				garancija
	Testna vozila			(za določena vozila)
ESPACE EXP 2,2 Del		2002	5.700.000	
AVANTIME 3,0 PRIVILEGE		2002	7.200.000	
MEGANE II 1,6 DYNAMIQUE		2002	3.660.000	
MEGANE II 1.9 DYNAMIQUE		2002	4.160.000	
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
diltifiiifam
DORNAVA /V
PONEDELJEK 8. FAŠENK
člani Turistično-etnografskega društva Lukari v Dornavi so skupaj članicami dru{tva kmečkih žena in drugimi občani tudi letos pripravili v posebnih delavnicah veliko rož, duhov in pentelj iz krep papirja, vaščani in člani prostovoljnih gasilskih društev Dornava in Mezgovci pa so v soboto z njimi okrasili Dornavo in Mezgovce, kjer bo v ponedeljek, 3. marca, ob 14.30 potekal že 8. Fašenk po Dornavsko. Z izvirnimi idejami bo sodelovalo več domačih skupin.
MS
CIRKULANE / V
SOBOTO 10. FAŠENK
V Cirkulanah bo v soboto v organizaciji domačega turističnega društva že 10. fašenk. Svoj običajni termin prireditve so obdržali, kljub temu da bo tega dne pustovanje tudi v Markov-cih. Organizatorji menijo, da je tradicija na njihovi strani in tudi letos pričakujejo dobro udeležbo, vsaj 500 nastopajočih in nekaj tisoč gledalcev. Cirkulane in širši del Haloz so znane po številnih značilnih pustnih likih, v povorki pa se jim bodo pridružile skupine iz krajev z območja občine Gorišnica ter iz nekaterih sosednjih občin. Začetek povorke bo ob 14. uri, zato bo od 13.30 zaprta cesta skozi Cirkula-ne. V soboto zvečer, po osrednji pustni prireditvi, bo v tamkajšnji dvorani ples v maskah.
(ib)
SREDIŠČE OB DRAVI /
OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRU[TVA
Po daljšem premoru so se spet na občnem zboru zbrali člani Prosvetnega društva Središče ob Dravi. Dalj časa je delovala le ena sekcija — godba na pihala, lanskega maja pa se jim je pridružila še vokalna skupina Credo. Poročilo dosedanjega predsednika društva Draga Kaniča so prisotni sprejeli in izvolili nov upravni odbor, ta pa bo izmed sebe izberal predsednika. Občnega zbora se je udeležilo 18 od skupno 35 članov društva. Za tekoče leto so predstavili načrte posameznih sekcij, poleg tega pa bi radi obnovili tudi ostrešje bivše Orlane, ki so jo dobili po denacionalizaciji. Prijavili so se na razpise za dodelitev sredstev in sedaj napeto čakajo, kaj bodo dobili. Lanski proračun je znašal okrog 2 milijona, s tem denarjem pa so delno že popravili streho, ki je zamakala.
vki
ZAVRČ / OBČNI ZBOR KULTURNIKOV
KUD Maksa Furjana Zavrč je v petek, 21. februarja, izvedlo občni zbor. V preteklem letu smo pripravili za občane Zavrča proslavo ob materinskem prazniku, Večer pesmi in plesa ob občinskem prazniku, v maju pa je bila predstavitev 4. pesniške zbirke Marjana Brunca na Belskem Vrhu. Otroška folklorna skupina OŠ Zavrč je ob občinskem prazniku dobila nova oblačila. Vokal-no-instrumentalna skupina Trta je posnela kaseto in zgoščenko in jo javno predstavila ob koncu leta. Sekcije velikokrat nastopajo na različnih prireditvah, tudi v sosednji Hrvaški. Prisotnim seveda ni vseeno, da društvo še vedno nima svojih prostorov, čeprav jih občinski možje že dolgo obljubljajo. Tudi kulturni dom, ki ga vsi poznamo pod imenom kinodvo-rana, je potreben takojšnje posodobitve, saj je tak, kot je bil ob otvoritvi okrog 1960. leta.
T. Majcenovič
USPESNO DELO ZDRUZENJA PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE
Dosegli 96 odstotkov evropske cene
Med pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo je bilo velikokrat slišati, da morajo tudi kmetijski pridelovalci strniti svoje vrste, se enotno postaviti proti državi in predelovalni industriji, povečati pridelavo ter s svojim večjim deležem na skupnem trgu ustvariti pogoje za bodoče življenje in delu v družini evropskih narodov.
Tudi iz te potrebe je pred tremi leti nastalo Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. V času nastanka združenja je bila pridelava sladkorne pese v veliki krizi, zaradi neugodnih pogojev pridelave so se površine, namenjene tej kmetijski kulturi, zmanjševale.
V času svojega delovanja je doseglo Združenje pomembne uspehe in rezultat njihovih prizadevanj so nekoliko boljše razmere v pridelavi te pomembne poljščine. Kot je znano, so bili tudi slovenski pogajalci z Evropsko unijo uspešni in so iz-pogajali za sladkorno peso večje površine, kot so ji bile odmerjene v prvi ponudbi. Površine so takšne, da naj bi z doma pridelano sladkorno peso v v celoti zapolnili predelovalne zmogljivosti tovarne sladkorja v Ormožu.
Na drugem, lanskoletnem občnem zboru so se pridelovalci sladkorne pese dogovorili, da bo težišče njihovega dela pogajanje s tovarno sladkorja in državo za sprejem takšnih pogojev pridelave, ki bodo izboljšali ekonomski položaj pridelovalcev in spodbujali pridelavo pese. Na pogajanjih s tovarno so v letu 2002 dosegli dogovor, da bo odkupna cena znana vsako leto 1. septembra. Tovarna bo objavila plan odkupa 10 dni pred začetkom spravila; pozni rok dobave sladkorne pese začne teči 20. novembra in se konča 10. de-
cembra, kar pomeni desetdnevni premik v korist pridelovalcev. Stroške prevoza pridelovalcem v pridelovalnem območju Brežice, ki imajo več kot 5 kilometrov oddaljenosti do deponije, bo tovarna plačala po dogovoru na predhodnem sestanku s predstavniki regijskega odbora Bre-
Franc Juršo, predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije
žice; karbonatno apno bodo pridelovalci, ki bodo podpisali pogodbo za pridelovanje sladkorne pese v letu 2003, prejeli brezpla~no skupaj z nakladanjem, in sicer 10 ton po hektarju sklenjenih pogodb. Dogovorili so se tudi za ceno sladkorne pese standardne kakovosti v letu 2003, ki bo zna{ala 9 tolarjev za kilogram, kar je za 0,7 tolarja več kot v letu 2002. Združenju se zaenkrat {e ni uspelo izpoga-jati glede lastni{tva nad pesni-
mi rezanci. Prav to je {e vedno sporna točka pogajanj s tovarno sladkorja. V nekaterih evropskih državah so namreč pesni rezanci pomemben dodaten vir prihodka pridelovalcev sladkorne pese, saj so njihova last in jih lahko prodajo ali porabijo na svoji kmetiji.
S KVOTO NISO
POVSEM
ZADOVOLJNI
Združenje je v letih 2001 in 2002 vodilo intenzivne pogovore s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se dvigne neposredno plačilo na hektar sladkorne pese. Tržni red za sladkor so uspeli spremeniti v toliko, da se je vi-{ina subvencije dvignila s pre-j{njih 42 na sedanjih 56 tisoč tolarjev po hektarju. S ceno in subvencijo bodo slovenski pridelovalci dosegli približno 96 odstotkov evropske cene sladkorne pese.
Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije je vlagalo velike napore tudi v pogajanja za kvote, ki jih je dobila Slovenij v Evropski uniji. Tako so aktivno delovali v {tevilnih organih, od ministrstva za evropske zadeve, kmetijskega ministrstva, odbora za kmetijstvo pri državnem zboru do Kmetijsko-gozdarske zbornice in sindikata kmetov. Svoje zahteve so postavili tudi na protestnem shodu kmetov v Ljubljani. Čeprav je ministrstvo za kmetijstvo z izpogaja-nimi kvotami zadovoljno, so v Združenju drugačnega mnenja in menijo, da so kvote prenizke. Lani dosežene količine po hektarju pomenijo, da bi lahko
v prihodnje pridelovali peso na 7.600 hektarih, kar je sicer več kot v prej{njih letih, a {e vedno premalo glede na možnosti slovenskega kmetijstva, ki bi lahko zagotovilo za sladkorno peso okoli 10 tisoč hektarjev povr{in. Ob ugodnej{ih pogojih pridelovanja sladkorne pese in večjem zanimanju pri kmetovalcih bo tako moralo združenje aktivno sodelovati v dodeljevanju po-vr{in s strani Tovarne sladkorja Ormož in na tem področju {čiti-ti interese svojih članov.
Načrti Združenja v leto{njem letu so v novih pogajanjih doseči izenačitev cene sladkorne pese slovenskih pridelovalcev s cenami v Evropski uniji. V ta namen želijo doseči že omenjeno lastni{tvo nad pesnimi rezanci, ki nastanejo kot stranski proizvod v proizvodnji sladkorja in so odlična živinska krma. Vse leto bodo aktivno sodelovali s Tovarno sladkorja, tudi pri kontroli prevzema sladkorne pese na tovarni{kem dvori{ču. V sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, Kmetijsko - gozdarsko zbornico ter lokalnimi skupnosti bodo nenehno bdeli nad položajem v pridelavi sladkorne pese.
Pomembna naloga Združenja je sooblikovanje cen strojnih uslug, zahtevna naloga bo izoblikovanje kriterijev za razdelitev kvot med pridelovalce, sodelovanje pri oblikovanju tržnega reda za sladkor ter za enake pogoje pridelovanja na območju celotne države. Svoje izku{nje bodo izmenjavali z avstrijskimi kolegi in se tudi tako pripravljali na lažji vstop v velik kmetijski prostor združene Evrope.
J. Bračič
ZETALE / 50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
Osrednja slovesnost 28. junija
Prostovoljno gasilsko društvo Žetale bo sredi letošnjega leta slavilo petdesetletnico. Osrednja slovesnost bo 28 junija, so sklenili v soboto, 15. februarja, na jubilejnem občnem zboru. Na njem so v gasilske vrste sprejeli nekaj novih članov; sedaj jih je v društvu že nad 60. Za častnega predsednika so imenovali Stanka Vogrinca starejšega, ki je bil v polstoletni zgodovini kar 24 let predsednik.
Med prostovoljnimi gasilskimi društvi se žetalsko zagotovo posebej odlikuje s svojo aktivnostjo. V središču občine in širše tako rekoč ni dogodka, ki ga ne bi s svojo prisotnostjo zaznamovali gasilci. Že leta so nadvse aktivni pri oskrbi s pitno vodo, ki jo letno štejejo v tisoč in več prepeljanih cisternah. Tako zaradi dotrajanosti vozila že razmišljajo o nabavi nove cisterne, to pa bo organizacijski in finančni zalogaj nekaj naslednjih let. Zagotovo pa bodo ob letošnjem jubileju razvili prapor in nanj pripeli številne trakove sponzorjev.
Kot je na sobotnem občnem zboru povedal predsednik PGD Žetale Janez Vogrinc, so priprave na pomembno obletnico že stekle, sicer pa se je v svojem poročilu sprehodil skozi društvene aktivnosti v letu 2002. Poudaril je, da je bilo delo društva uspešno tako na organizacijskem kot operativnem področju in da so vse sprejete naloge s prejšnjega občnega zbora uresničili.
V lanskem marcu je PGD
Žetale prejelo visoko odlikovanje - srebrni znak civilne zaščite Republike Slovenije za prispevek na področju požarnega varstva, za{čite in re{evanja. Sredi leta jim je s pomočjo občine Žetale uspel priklop njihove sirene na Regijski center za ob-ve{čanje. Konec aprila so v soorganizaciji z strojnim krožkom in gozdarji izvedli tradicionalno	gozdarsko tekmovanje. Sledila je temeljita notranja in zunanja obnova gasilskega doma, ki je prinesla bo-lj{e pogoje za delo in prispevala k ugledu dru{tva.
Med letom so se udeleževali {tevilnih gasilskih prireditev in tekmovanj v sosednjih dru{tvih, na tekmovanju gasilske zveze Videm so njihovi člani dosegli 3. mesto. Jeseni so organizirali poučno ekskurzijo na Koro{ko in se med drugim srečali z gasilci iz Libelič.
Skrbeli so tudi za izobraževanje svojih članov. Štirje operativni člani so si z izobraževanjem na Igu pridobili specialnost no-
Predsednik PGD Zetale Janez Vogrinc
silca dihalnih aparatov, dva pa sta napredovala v specialnost bolničarja. Znanje so s pridom izkoristili v oktobru, mesecu požarne varnosti, ko so, tudi v okviru praznika občine Žetale,
organizirali gasilsko vajo v novi osnovni {oli, pri čemer je bila najbolj poučna evakuacija učencev iz {olske stavbe. V tem mesecu so učencem prikazali tudi orodje in tehniko, s katero razpolagajo v PGD Žetale. Tudi v zimskem času dru{tvo ne miruje, saj so za svoje člane organizirali rekreacijo v telovadnici nove {ole.
Tako dru{tvo s svojo dejavnostjo daleč presega svoje osnovno gasilsko poslanstvo. Je pobudnik in soustvarjalev {te-vilnih aktivnosti v občini Žeta-le, svoje prostore nudi v uporabo tudi ostalim dru{tvom in občanom. Tako junijski, petdesetletni jubilej, ne bo samo praznik dru{tva, temveč praznik cele občine in njenih občanov.
JB
Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju
PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO:
-	kmetijsko mehanizacijo (novo in rabljeno) ter vse rezervne dele
-	semenski in sadilni material
-	umetna gnojila in zašiitna sredstva
-	gradbeni material
-	kurjavo za dolge zimske dni
Veselimo se vašega obiska ali klica na tel. 02 791-0-610 in 796-1441
VSE TO EV ŠE VEČ SE V KMETIJSTVU POLANEC V PLETERJAH IN AGROLES V KIDRIČEVEM DOBI.
ZAVRČ / JUTRI 3. SEJA SVETA
Svetniki občine Zavrč se bodo jutri v petek, 28. februarja, ob 17. uri sestali na 3. redni seji in po uvodnem delu v prvem branju razpravljali o predlogu letošnjega občinskega proračuna, lotili naj bi se predloga sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih sestavinah srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana ter osnutkov odloka o pokopališkem redu in odloka o nadomestilu za stavbno zemljišče. Seznanili naj bi se s projektom izvedbe pokopališča, pred pobudami in vprašanji pa še o obratovalnem času gostinskih lokalov.
-OM
JURŠINCI /
SLOVESNOST OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
V	petek, 28. februarja, ob 13. uri bo v kulturnem domu v Ju-ršincih osrednja letošnja slovesnost ob 1. marcu, dnevu civilne zaščite, za območje izpostave Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije Ptuj. V Sloveniji smo 1. marec opredelili kot dan Civilne zaščite v letu 1992, da bi vzpodbudili vse, ki se aktivno vključujejo v izvajanje ukrepov zaščite, reševanja in pomoči, da storijo čimveč za preprečevanje ali zmajnševanje posledic naravnih in drugih nesreč. Najpomembnejši člen izvajanja teh ukrepov so zlasti prostovoljne organizacije, med katerimi izstopa gasilstvo. Na območju ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje deluje 82 prostovoljnih gasilskih društev, ki so povezana v 10 gasilskih zvezah, pomembna pa je tudi vloga drugih prostovoljnih organizacij - Rdečega križa, potapljačev, kinologov in tabornikov.
-OM
MARIBOR / KONEC TEDNA VEČ PUSTOVANJ
Številna pustovanja bodo v prihodnjih dneh tudi v Mariboru. Na Snežnem stadionu pod Pohorjem bodo na pustno soboto izbirali 40. pohorskega carja, snega željne pustne maske pa bodo lahko ta dan tudi brezplačno od-smučale v ciljno areno, kjer jih bo pričakal car. V festivalni dvorani Lent bo na pustno soboto že tradicionalna Karnevalska noč, na kateri bodo izvolili pustnega ministra in ministrico, dogajanje pa bodo popestrili še koranti iz Lancove vasi. Ob številnih pustnih zabavah, ki se bodo konec tedna zgodile v mestu ob Dravi, pa Mariborčani niso pozabili niti na najmlajše. Veselo pustno rajanje za otroke bo v nedeljo, 2. marca, med 11. in 16. uro v Narodnem domu, male pustne šeme pa bosta zabavala Romana Krajnčar in mali leteči cirkus.
ak
MARIBOR / PRIHAJAJO PLESALCI SAMBE
V	mariborskem Europarku bodo pustni čas popestrili z nastopom brazilske skupine Viva Brasil. Deset atraktivnih plesalcev in plesalk prihaja v Maribor to soboto, 1 marca. Obiskovalcem nakupovalnega središča se bodo predstavili v značilnih živo-barvnih kostumih in divjih ritmih sambe, salse, lambade in drugih, z zapeljivo poslikanimi telesi, zaščitnim znakom največjega karnevala na svetu v Riu de Ja-neiru. Karneval, ki je bil nekoč predvsem prireditev za reveže, velja danes za razkošni večdnevni spektakel, ki privabi tudi več tisoč obiskovalce iz vsega sveta.
ak
PTUJ / LETO DNI KLUBA MARINE
Od zabave do kulture
V soboto, 8. februarja, je Club Marine na Ptuju proslavil prvo obletnico delovanja. V ta namen so organizirali pester program, v katerem so se predstavili Mitja Petri~ z japonskim me~evanjem, body painting team v okviru Liquid Dreams, vzporedno pa je potekal {e Elvis Presley show in izdelava tatoojev pod okriljem Frankies Studia. Prijetno vzdušje je k žuranju do poznih ur pripravilo številne ~lane Cluba Marine in goste.
Za vse, ki ste pustolovci po duši, je potrebno omeniti, da Club Marine deluje z namenom druženja ljubiteljev morja in navtike. Ukvarja se tudi z izposojo jadrnice za svoje člane za področje Drave. V okviru tega kluba poteka tudi organizacija tečajev za voditelja čolna, sodelovanja na regatah, pri tem pa se povezujejo in sodelujejo s sorodnimi društvi. Člani lahko pri njih kupujejo navtično opremo, glavni namen pa je seveda medsebojno druženje, zabava in izmenjava izkušenj.
Če vas zanima vsaj delček tega, lahko postanete član kluba z vpisom v klubsko knjigo, ob čemer ste brez obveznosti.
Po rojstnem dnevu Club Marine nadaljuje z zabavnimi prireditvami. Na valentinovo je ob dobri glasbi DJ-ja El Sama in Da-veporta iz Kaoss Teama ponovno
potekal projekt Liquid Dreams. Priredili bodo tudi pustno rajanje, 8. marca Lady's night, v načrtu pa so še Dan pomladi, Dan morskih volkov, Pozejdonov dan in Jesensko rajanje. Med tem pa ne bo manjkalo druženje na morju, Dravi in še kje. Razmišljajo tudi o izpeljavi nekaterih novosti, in sicer o jazz, blues in rock večerih. Da bi zadovoljili okuse čim več članov in obiskovalcev, pa se tudi ideja o uvedbi kulturnih večerov, kjer bi predstavljali poezijo, monodrame, krajša dramska dela, slikarstvo in kiparstvo, ne zdi slaba.
Vanja Stermšek
PTUJ / MONOGRAFIJA O PUSTU
Magiina skrivnost mask
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so v pustnem tednu predstavili monografijo "O pustu, maskah in maskiranju", ki sta jo izdala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani kot izdajatelj in ZRS Bistra Ptuj kot soizdajatelj. Predstavlja nadgradnjo obsežnega knjižnega dela etnologa dr. Nika Kureta Maske slovenskih pokrajin, ki je izšla leta 1984.
Doc. dr. Dušan Gacnik in dr. Jurij Fikfak med predstavitvijo nove monografije O pustu, maskah in maskiranju. Foto: MG
V novi monografiji o pustu so zajeti novi izsledki na tem področju, do katerih so prišli na podlagi večletnih raziskav v slovenskih etnoloških ustanovah in posamezniki. Po besedah enega od urednikov dr. Jurija Fikfaka, ob njem so bili sou-redniki še dr. Aleš Gačnik, dr. Naško Križnar in mag. Helena Ložar Podlogar, je pusto-vanje razumeti tudi kot eno
od učinkovitejših ponudb proti globalizaciji. Pozdrav novi slovenski monografiji o maskiranju je izrekel tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Želja je tudi, da bi prireditve postale mednarodne, in dopolnjene še s sejemsko dejavnostjo. Tudi tako bi v to okolje lahko pritegnili več turistov in dosegli večje ekonomske učinke.
MG
CVEN / NADALJEVANJE TRADICIJE
S skeii polnijo dvorane
Gledališka skupina pri KUD Cven v ljutomerski ob~ini deluje že desetletja. Pred leti so pripravljali zahtevnejša odrska dela, v zadnjem ~asu njihovo posebnost predstavljajo veseloigre s prikazom dogajanj iz preprostega vaškega življenja, obarvanega s satiro.
Skupino sestavlja deseterica igralcev s strokovnim vodjem in mentorjem Olgo Majcen. Organizator in idejni vodja je Peter Žibrat, najstarejši član,
L
J
MOJ DOM
TEHNIČNA TRGOVINA
Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02/790 02 01
-VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE
hkrati tudi avtor domala vseh odigranih skečev. Pravi, da so nastopali že pred pol stoletja. Skrbno hrani vse, kar so odigrali doslej, zato bodo zveneča domača imena Jula, Drašek in Poldek ostala zapisana v analih cvenske gledališke ustvarjalnosti. Že vrsto let premierni nastop odigrajo na štefanovo pred domačim občinstvom, potem pa si vso zimo sledijo številna gostovanja po Prekmurju in Prlekiji.
Sicer pa je z lanskim letom predsedniško funkcijo pri KUD Cven prevzel Andrej Rus. Posamezne sekcije pri društvu štejejo 160 članov, najaktivnejši so pevci, ki so praznovali že 40-letnico ubranega petja, mešani pevski zbor pa je obeležil desetletnico. Razveseljiva je vključitev mlajšega rodu, kar je še zlasti zaznati pri gledališč-nikih, recitatorjih ter folklorni in ritmično-plesni skupini.
Niko Šoštarič
POMLAD d.o.o.
GEREČJA VAS 36, TEL.: 02/ 799 01 00
UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA:
SEMENSKA KORUZA
(PIONEER, AGROSAT, SYNGENTA, KWS...)
SEMENSKI KROMPIR UMETNA GNOJILA
( KAN, NPK)
ZAŠČITNA SREDSTVA
NOVO NOVO NOVO
GIPS PLOŠČE RIGIPS -15% ISOVER -10%
(MINERALNA VOLNA)
S^mtift^
Strgar Majda s.p.,Šlllki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- špoíbii konfskciji za OtrokB in odrasla: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. - šivanja pa mari (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za mačnejše pastava.
svetovanje, strokovne izmere, montaža...
STREŠNA OKNA
OKNA, NOTRANJA VRATA
PVC OKNA IN VRATA
VELUX

SEKCIJSKA GARAŽNA || |,| lllO.111111» VRATA - DAUINSKI POGON ILiJSUiUilll
Po udobni poti v prijetno domovanje.
Klas GM
PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
AKCIJA
PRINESITE VAŠ STARI TELEFON
Ob sklenitvi naročniškega razmerja s telefonom, katerega vrednost presega 4999 sit, vam stari delujoči GSM aparat s hišnim polnilcem odkupimo za 5000 sit.
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
Suliodolčanova ul. 10 2204 IMIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZUE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
RADIOlllTEDNIK
DORNAVA / 99 LET VERONIKE PETEK
Na s^videnje na stotem rojstnem dnevu!
Nedavno je Veronika Petek, ki živi v Dornavi, rojena pa je bila v Slomih, praznovala 99. rojstni dan. Ob tej priložnosti je prejela mnoge čestitke, ob enem takih obiskov pa je nastal tudi tale zapis.
Rodila se je 2. februarja 1904 Ijenjska pot je bila težka. Že kot kot Verona Klajžar. Njena živ- otrok je spoznala grozote vojne.
Slavljenka Verona z vnukinjo Nežko
A bila je živahno, znanja željno in delavno dekle. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskovala na Polenšaku, ni imela možnosti za nadaljnje šolanje. Znanje in življenjske izkušnje je nabirala iz okolja. Rada je pela in se vključevala v razne pevske skupine, bila pa je tudi odlična kuharica. Pekla je gibanice, bos-mane in kuhala na marsikateri gostiji. Za osnovne potrebščine si je zaslužila na dninah. Poročila se je z Jakobom Petkom. Po-prijela sta za vsako delo, mož je šel celo v Francijo na sezonsko delo. Rodila je tri sinove. Najstarejši, Franc, je padel v drugi svetovni vojni. Danes živi še sin Vincenc v hiši, ki sta jo postavila Veronika in Jakob.
Verona danes živi pri vnukinji Neži v Dornavi, kamor se je preselila po moževi smrti. Našla je topel lep dom, kjer jo imajo radi in jo spoštujejo. Ob našem
obisku, ob 99. rojstnem dnevu, nas je pričakala nasmejana in dobre volje. Potožila je sicer, da jo marsikaj boli, da nekoliko slabše vidi in sliši, a kaj bi to! Želi si dočakati stoti rojstni dan, kar smo ji tudi mi iz srca zaželeli.
Marija Slikanja
L
J
SLOVENSKA BISTRICA / PROJEKT »DNEVNI CENTER«
Za boljše življenje starejših
Prebivalstvo v občini Slovenska Bistrica se zelo hitro stara, zato na občinski upravi že nekaj let iščejo rešitve za boljše in prijaznejše življenje starejših ljudi.
V lanskem letu so na občinskem oddelku za družbene dejavnosti izvedli anketo med 947 prebivalci, starejšimi od 65 let, kar pomeni 24 odstotkov celotne starejše populacije na območju občine. Želeli so pridobiti podatke o potrebah starejših po institucionalnem in dnevnem varstvu ter drugih oblikah varstva in pomoči.
Anketa je bila izvedena v poletnih mesecih na območju celotne občine Slovenska Bistrica. Največ anketirancev je bilo starih med 65 in 70 let,od tega 61 odstotkov žensk in 39 odstotkov moških. Zanimivo je to, da je občinska uprava izvedla anketo sama. Sami so pripravili 22 vprašanj, ki so imela še podvprašanja, anketo pa so v dveh mesecih izvedle tri javne delavke, ki jih je občinska
uprava zaposlila ravno za to delo.
"Naš namen je bil dobiti čim širši vpogled v življenje starostnikov, ugotoviti njihov socialni status, želje in potrebe po pomoči in varstvu. Zbrani podatki povedo veliko o življenju in delovnem ritmu starejših. Ugotovili smo, da imajo dokaj dober socialni status, ogromno jih ima svoje stanovanje, več kot petdeset odstotkov najmanj dvosobnega. Veliko jih je zelo aktivnih, najbolj pa pogrešajo druženje. Naš osnovni namen pa je bil, da ugotovimo, kakšne so potrebe po organizirani varstveni pomoči," je povedala Iva Soršak, vodja oddelka za družbene dejavnosti v občini Slovenska Bistrica.
Skoraj polovica starejših je zagotovila, da si želijo druže-
nja, zabave, izletov ter družabnih srečanj. 34 odstotkov starejših si želi ,da bi imeli pomoč pri nujnih obveznosti, 32 odstotkov pa, da bi se lahko posvetovali s strokovnjaki. Kar tri četrine vprašanih je sposobno skrbeti zase in le pet odstotkov je tistih, ki so odvisni od tuje pomoči.
Na Centru za socialno delo že vrsto let izvajajo preko javnih del pomoč na domu, za to dejavnost je zaposlenih osem delavk. Vendar že nekaj let razmišljajo o širitvi dejavnosti.
"Anketa je pokazala, da si jih več kot polovica želi pomoč na domu, saj želijo starejši čim dlje ostati v domačem okolju, kar je najprimernejša in najbolj humana oblika. Nekaj si jih želi iti v dom za ostarele, medtem ko bi dnevni center obiskovalo sorazmerno malo ljudi. Morda je razlog ta, da še ne poznajo te oblike druženja, so pa jo podprli. Tako smo na osnovi an-
kete prišli do zaključka, da bi v mestu bilo potrebno zagotoviti center, v okviru katerega bi izvajali več dejavnosti in kamor bi vključili tudi pomoč na domu. Ta služba bi opravljala tudi dnevno varstvo, tukaj bi bila kuhinja, kjer bi pripravljali obroke za dnevno varstvo in pomoč na domu. Potrebovali pa bi še del institucionalnega varstva," dodaja Iva Soršak.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podpira projekt, ocenili so ga za unikatnega v Sloveniji. Če bo občina ustanovila javni zavod, bo ministrstvo soustanovitelj in s tem tudi sofinancer. Prav tako je občina Slovenska Bistrica projekt za sodelovanje prijavila na razpis nepremičninskega sklada pri PIZ Republike Slovenije v novembru 2002 kot javno zbiranje ponudb za soinvestiranje pri gradnji stanovanj za starejše na območjudržave. Predvidena lokacija za center za starejše je v Leskovarjevi ulici, kjer so skoncentrirana stanovanja za starejše. V sklop tega projekta bi vključili tudi varovalna stanovanja za starejše.
Nataša Pagarevc
LOVRENC / 4. IZBOR ŠAMPIONA VINA Z DOMAČIH BRAJD
Na zdra^/e z vinom z brajd!
Na četrtem izboru šampiona vin z domačih brajd, ki je potekalo v nedeljo, 16. februarja, v organizaciji Turističnega društva občine Kidričevo v gostilni Pri Lipi v Lovrencu na Dravskem polju, ocenili 45 vzorcev kvintona in 13 vzorcev gemaja, strokovna komisija in obiskovalci pa so proglasili štiri zmagovalce.
Tročlanska strokovna komisija ki so jo sestavljali Konrad Janžekovič, Miran Reberc in Edi Hojnik, je vzorce vina z domačih brajd prejela že dan poprej, tako da je lahko svojo nalogo opravila brez naglice. Slišali smo, da je v celoti gledano zaznaven rahel dvig kvalitete, v oceni pa so predvsem presenetili vzorci gemaja, ki so tako po odličnem okusu, cvetici kot po močni temni barvi vse bolj podobni žlahtni vinski kapljici.
Za najboljšega po oceni strokovne komisije so proglasili
kvinton Jožeta Murka iz Lovrenca na Dravskem polju, najboljši gemaj je pridelal Mirko Gredelj iz Tržca, najboljši kvin-ton izven občine Kidričevo je pridelal Oto Velunšek iz Ptuja, po izboru številnih obiskovalcev, ki so lahko tudi pokusili vse vzorce, pa je najboljši kvin-ton pridelal Srečko Lah iz Cir-kovc.
Najbolje uvrščenim sta medalje in priznanja podelila ki-dričevski župan Zvonimir Holc in v imenu organizatorjev predsednik turističnega društva Bo-
Vsakega od prinesenih vzorcev so lahko pokusili in ocenili tudi številni obiskovalci. Foto: M. Ozmec
ris Urbančič, ki je zbranim obljubil, da bodo tovrstno ocenjevanje nadaljevali. Tudi zaradi tega, ker so vina z domačih
brajd ekološko popolnoma neoporečna, saj grozdja ni potrebno škropiti.
M. Ozmec
PTUJ / ALEKSANDER KELNERIC RAZSTAVLJA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE
Namesto papirja - prozorna folija
V Centru interesnih dejavnosti je bilo prejšnjo sredo odprtje fotografske razstave fotografa Aleksandra Kelneriča, ki se je doslej Ptuju že kar nekajkrat predstavil z raznovrstnimi temami in fotografskimi pristopi — tako s klasično fotografijo kakor tudi z modernejšimi prijemi.
O razstavi je spregovorila Tatjana Štefanic, umetnostna zgodovinarka s Pokrajinskega muzeja Ptuj, in med drugim dejala, da smemo Kelneričevo leto{njo fotografsko razstavo šteti za nekaj posebnega in svežega: moderen ter presenetljiv je predvsem fotografski medij, saj si je avtor za predstavitev svojih računalniško obdelanih fotografij namesto klasičnega fotografskega papirja omislil prozorno folijo. Toda čeprav se poslužuje moderne tehnologije, s pomočjo katere lahko dosega
plakatne dimenzije fotografij, je potrebno poudariti, da je v vsem ostalem še vedno zavezan klasičnim pristopom v fotografiji. Pri njegovih slikah ne gre za kakršnokoli potvarjanje ter stopnjevanje barvne lestvice ali dodajanje in lepšanje izvirnih oblik. Naravo nam kaže takšno, kot v resnici je — majhno, čeprav prikazano na velikih formatih, saj je veličastna in edinstvena le v svoji prvobitni obliki in obstoju.
Kot nam je zaupal avtor
PTUJ / KURENTOVANJE IN PRAZNOVANJE OBLETNICE MUZEJA
Fotografske mojstrovine
Jutri bosta Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj v Narodnem domu in v Miheli~-evi galeriji na Ptuju predstavila projekt z naslovom Zven maske - fotografske mojstrovine Bojana Adami~a.
Projekt je sestavljen iz medsebojno povezanih vsebinskih sklopov, ki ga sestavljajo: monografija o Bojanu Adamiču kot človeku in fotografu, zgoščenka z elektronsko glasbo, ki jo je Bojan Adamič skompo-niral za priložnost svojih računalniško vodenih predstavitev diapozitivov na temo Maske, razstava Adamičevih fotografij, dokumentov in fotoaparatov (koncept potujoče razstave, ki bo gostovala v krajih, ki so povezani bodisi z Adamičevim življenjem bodisi z maskami), fotografska mapa, kulturni dogodki ob razstavah (srečanja pihalnih orkestrov, večeri šansona itn.), povezovanje mest, v
katerih je živel in ustvarjal Bojana Adamič, ter povezovanje mest, ki so bogata po pustnih in karnevalskih tradicijah.
Projekt je pomemben, ker gre za pomemben nacionalni kulturni, raziskovalni, publicistični muzejski projekt več partnerjev, za prvo javno odpiranje nove velike zgodbe o mojstru Bojanu Adamiču, ker projekt povezuje mesta, v katerih je živel in ustvarjal Bojan Adamič, povezuje pa tudi okolja bogatih pustnih in karnevalskih tradicij, pomemben pa je tudi z vidika zgodovine slovenske fotografije, zgodovine fotografiranja mask ter zgodovine multuivizij v Sloveniji. Projekt je zasnovan inovativno, posvečen je lanski 90. obletnici rojstva Bojana Adamiča, sodi pa tudi v sklop prireditev ob le-
tošnjem ptujskem kurentova-nju in v sklop prireditev ob 110-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Velikan slovenske kulture Bojan Adamič (1912-1995), skladatelj in dirigent, bi v letu 2002 praznoval 90. obletnico rojstva. Velik jubilej zelo pomembnega vsestranskega slovenskega	kulturnega ustvarjalca in inovatorja je priložnost, da se zazremo v umetnikovo preteklost z namenom, da ponovno ovrednotimo njegovo življenje in delo, kot tudi, da širšo slovensko in mednarodno javnost seznanimo z novimi znanstvenimi odkritji in spoznanji.
Med ta zagotovo sodi do sedaj še neodkrito spoznanje, da mojster Bojan Adamič ni bil le vrhunski glasbeni ustvarjalec, ampak tudi vrhunski fotograf. Kot takšnega ga slovenska javnost sploh še ne pozna, zato so pripravljavci projekta prepričani, da bo tudi zato projekt še toliko odmevnejši. Pri načrtovanju projekta so se zgledovali po neizmerljivi Adamičevi vrhunski ustvarjalni drugačnosti, zato bo tudi ta projekt temeljil na mednarodno primerljivi inventivnosti in inovativnosti, ki se bo kazala tako v konceptu in oblikovanju strokovne monografije z zgoščenko, kot tudi pri sami postavitvi razstave in kulturnih dogodkih ob njej.
Bojan Adamič je desetletja prihajal na ptujski karneval in iskal motive za svoje umetniške fotografije, več kot deset let pa je spremljal kot član strokovne komisije tudi ptujski festival domače glasbe, predstavitve svojih mask pa je imel na Ptuju v Narodnem domu pred mnogimi leti v glasbeno-fotografski predstavitvi ob sodelovanju Komornega moškega zbora Ptuj.
Franc Lačen
Aleksander Kelneric. Foto: Fl
Aleksander Kelnerič, je narava zanj edinstven in neusahljiv vir fotografskih navdihov. Veliko potuje, povsod ga spremlja fotoaparat, svoje fotografije računalniško sam obdela, za tiskanje le-teh pa nima svoje ustrezne opreme, izdelava njegovih pla-
katnih fotografij pa je zelo draga. Po poklicu je strojni tehnik, z umetniško fotografijo pa se ukvarja že vrsto let. Njegova zadnja razstava v Centru interesnih dejavnosti je namenjena petdesetletnici Planinskega društva Ptuj.
Franc Lačen
FOTOZAPIS
Poiitniško kratkoiasje
V počitniških dneh so pri Društvu prijateljev mladine Ormož organizirali tri delavnice, ki so potekale v prostorih OŠ Ormož. Druženja se je udeleževalo okrog 20 otrok razredne stopnje, ki so jim organizatorji poskrbeli tudi za malico. Kot se
vidi, so se otroci dobro zabavali, naredili pa so tudi lepe izdelke. Pod njihovimi prstki so zacvetele spomladanske rože iz krep papirja, ki so jih izdelovali pod vodstvom Angelce Rajh in Aleksandre Bratuša.
vki
CIRKOVCE / PROSVETNO DRUSTVO IMA NOVO VODSTVO
V	dru{tvu deluje enajst sekcij
V	petek so na občnem zboru Prosvetnega društva Cirkovce izvolili novo dru{tveno vodstvo. Za predsednika so ~lani izvolili Davorina Uriha, sicer ~lana ve~ sekcij.
Cirkovško prosvetno društvo sodi med večja ljubiteljska kulturna društva, saj v njem aktivno deluje blizu dvesto članov v enajstih sekcijah: folklora, tamburaši, mešani pevski zbor, dramska sekcija, ljudske pevke, ljudski pevci, muzikantke Vesele Polanke, ansambel Ko pije, mini godba, likovna sekcija in knjižnica. Vse sekcije aktivno delujejo in se redno udeležujejo območnih in medobmoč-nih srečanj.
Na občnem zboru so se člani zahvalili za dosedanje vodenje Janku Čelofigi, zaslužnim aktivnim članom pa so poselili priznanja, ki so jih tokrat prejeli: Bogomir Jurtela, Rok Juršič in Milan Munda. Letos se je društvo preselilo v nove društvene prostore v novi večnamenski dvorani, kjer imajo tudi oder za gledališke predstave in nastope glasbenih skupin. V soboto pa je društvo organiziralo srečanja ljudskih pevcev in godcev.
Fl
LENART / PRIREDITEV GLASBENE
v
ŠOLE
Boljši iasi za glasbenike
V torek, 18. februarja, je v Lenartu v domu kulture potekala prireditev glasbene šole, na kateri so predstavili svoje delo. Učenci so nastopili z vsemi instrumenti, ki se jih učijo, predstavil pa se je tudi razred glasbene pripravnice.
Kot je povedala vodja le-narškega dislociranega oddelka Srednje glasbene in baletne šole Maribor Irena Košmrl — Leš, glasbena šola kot dislocirani oddelek deluje že od leta 1970, prej pa je bila samostojna. Obiskuje jo okrog 170 učencev, ki se učijo klavir, harmoniko, kitaro, pihala in trobila.
Šola deluje v zelo slabih razmerah, nikoli niso imeli svojih prostorov; letos pa so jim jih odgovorni obljubili. Tako naj bi se šola prihodnje leto preselila v bivše prostore teritorialne obrambe, ki jih bosta uredila občina Lenart in ministrstvo za šolstvo. Letos bodo pričeli
adaptacijo prostorov v izmeri 373 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost skupaj z opremo znaša 70 milijonov tolarjev. Računajo, da bodo čimprej dobili sklep o 40-ods-totnem sofinanciranju s strani ministrstva za šolstvo. V novih prostorih glasbene šole bo 8 učilnic in drugi spremljajoči prostori.
Vodja dislocirane enote Irena Košmrl Leš pravi, da bodo v novih prostorih imeli normalne pogoje za delo, želijo pa tudi odpreti oddelek za flavto, mogoče tudi za godala, radi pa bi tudi oddelek za ples.
Zmago Šalamun
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Zgodba o živem mitu
France Mihelič je motiv kurenta postopoma sprejel in ga izbral za svoj sinonim ali življenjski emblem, potem ko se mu je kurent za oboje vsilil kar sam. Postala sta tako nerazdru-žna, da je mojster še v pozni starosti, ko je ob različnih priložnostih, zlasti pa po otvoritvah razstav ali kulturnih večerih, sedel med občudovalci in zanje risal, s pleteničjem svojih črt čaral najraje kurente ali starega pana. Ti kurenti so največkrat ugrabljali bujno mladenko — kadar je bil en sam, si jo je jadrno zavihtel čez rame ali jo dvignil v naročje, da jo je golo ponesel med rogovile v svoj gozdnati brlog. In bilo je očitno, da je ostareli Mihelič v takem kurentu hudomušno gledal iluzorno podobo samega sebe kot kurentovsko popadljivega, strastno po življenju stremečega bitja.
Njega samega je ugrabilo izročilo, iz katerega se prikazuje kot neukrotljivo znamenje živosti narave mogočni kurent.
Pričujoči odlomek o čvrsti, domala demonski povezanosti umetnika in kurenta, je zapisal dr. Milček Komelj, umetnostni zgodovinar in likovni kritik, v imenitni novi knjigi Miheličev kurent: zgodba o živem mitu, ki je konec minulega leta izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Mojstri likovne umetnosti in jo je uredil Aleš Berger.
Knjiga, ki je, kakor se za tovrstne, umetniške monografije spodobi, izjemna po svoji podobi in vsebini, obsega dvesto trideset strani večjega formata in je prepletena s 150 reprodukcijami. Posebno spoštljivost, malone mistično čarnost, dajejo izdaji zamolklo črne platnice z belim naslovom, a umetnikov priimek je zapisan s sivkastim okrom, ki na naslovni podobi Miheličevih kurentov prehaja v značilne barve zemlje, ki ob črnjavi deluje skoraj zlato. Naslovna ilustracija je v nasprotju z ostalim delom platnic, ki so matirane, rahlo bleščava, kakor bi steklo varovalo umetnino. Mi-heličevi šemski liki zrejo v bralca tudi s temačnih veznih listov, ki delujejo kakor ravnokar odtisnjen grafični list, kar obeta pogled v magični svet likovnega ustvarjanja, ki je Miheliča učaral na Ptujskem in Dravskem polju.
Komeljeva knjiga, ki je veliko
Miheličev KURENT
ZGODBA O 2IVEM MITU
več kot slikarjeva likovna in življenjska pot v besedi in sliki, je razdeljena na štirinajst enot, poglavij: Predgovor, Miheličevo poistovetenje s kurentom, Mitični motiv in temeljni obliki kurenta v slovenskem kulturnem izročilu, Mrtvi kurent: avtentična zgodovinska podoba in simbolna slika življenjskega protislovja, Kurent kot mrakobni demon vojne, Pogreb iluzij in fantastika kurentovskih mask v "strašnem in čudovitem svetu", Kurent in Dafne: metamorfoza erosa in smrti, Pohod kurentovskih strahov med življenjskimi ruševinami, strmenje kronista med koncerti baladnih orkestrov, Ku-rentovsko opajanje s poezijo, Smrtna eshatologija (mistični nauk o poslednjih rečeh človeka in človeštva, op.avt.) in samo-niklost kurentovske fantastike, Rastlinski vzorci kurentovskih postav in kurentovo vračanje v skrivnost gozda, Epilog, Opombe, Življenjski podatki. Iz samih naslovov poglavij je čutiti "drugačnost" monografije: Komelj je z izbranim jezikovnim slogom ter z neverjetnim celostnim umetniškim čutenjem, strnil in razgrnil Miheličev likovni izraz, ga povezal z umetnikovim izrazitim nagnjenjem do lepe besede in njegovo vpetostjo v svet malikov in arhaičnih podob.
Miheličev kurent Milčka Kome-lja, ki bo do pepelnice v ptujski knjigarni Mladinske knjige knjiga meseca (ugoden nakup!), je delo, ki bi ga s ponosom in radostjo morali vsi poznati, imeti, brati in pogledovati, saj so taki umetniški pokloni dragotina kraja, žar ptica starodavnih in sodobnih energij dežele, ki le poredkoma izkristalizirajo v veliki umetniški moči.
Liljana Klemencic
PTUJ / TUDI SLIKARJI OB KURENTOVANJU
Prvi mednarodni slikarski ekstempore
Galerija Tenzor v sodelovanju z mestno občino ter številnimi sponzorji letos prvi~ organizira na Ptuju slikarski ekstempore na temo "Maske in prosta tema". Kot nam je dejal ~lan organizacijskega odbora in vodja galerije Tenzor Vlado Forbici, želijo organizatorji, da bi zimski ekstempore na Ptuju postal tradicionalen in sčasoma v slovenskem prostoru dobil takšno mesto, kot ga ima letni v Piranu (že s tradicijo).
Ker je Ptuj najbolj znan po svojem kurentovanju, so se odločili, da to slikarsko prireditev pripravijo prav v času pusta. Pričakujejo, da se bodo slikarji množično odločali za sodelovanje, pričakujejo jih okrog 200 oziroma več (poslanih je bilo 960 vabil), tudi iz sosednjih držav naj bi prišli. Organizatorji so skupno s sponzorji pripravili vabljive nagrade: mestna občina Ptuj bo podelila grand prix v vrednosti 300.000 tolarjev, ob tej bo na voljo še petnajst nagrad od 200.000 do 80.000 tolarjev.
Na vprašanje, ali je ptujski ekstempore nastal kot nadomestilo markovskega s tematiko fašenka, je Forbici dejal, da je to
bila ideja galerije Tenzor, res pa je, da so v organizacijski odbor pritegnili tudi ljudi, ki so sodelovali v podobnih projektih v Markovcih in Žetalah.
Vsak slikar lahko žigosa dve platni, odda pa lahko eno sliko. Za razstavo slik, ki bo odprta 28. februarja, bo strokovna komisija izbrala šestdeset do sedemdeset del. Strokovno komisijo sestavljajo: dr. Marjeta Ciglenečki, Dušan Fišer, Polona Vidmar, Erik Lovko in Vlado Forbici.
Glavno odprtje razstave bo v galeriji Tenzor, slike pa bodo razstavljene še v hotela Mitra, cvetličarni Orožarna in Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju.
GLEDALIŠČE PTUJ
Vsak otrok Je umetnik. Problem Je, kako lahko ostane umetnik, potem ko Je odrasel. Pablo Picasso
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 27.2,13.3.2003	NA GOSTOVANJIH
	27. četrtek	Lutz Hubner MARJETKA, STR. 89 Režiser Samo M. Streiec 19.30 vMGL
	28. petek	Lutz Hubner MARJETKA, STR. 89 Režiser Samo M. Streiec 19.30 vMGL
Tone Pavček - Lutkovno gledališče Ljubljana JURI MURI V AFRIKI Režiserka Barbara Bulatović 10.00 in 11.30 Abonma Lutka in Račka ter izven	1. sobota	
Tiskovna konferenca ob Festivaiu monodrame Ptuj 2003 11.00	5. sreda	
	6. četrtek	A. R. Gumey UUBEZENSKA PISMA Režiser Zvone Šedlbauer 19.30 v Narodnem domu Maribor
	7. petek	A. R. Gumey UUBEZENSKA PISMA Režiser Zvone Šedlbauer 19.30 v Narodnem domu Maribor
Otvoritev Festivala monodrame Ptuj 2003 Uroš Furst JAMSKI ČLOVEK igra Uroš Furst 19.30	9. nedelja	
Lutkovno gledališče Ljubljana Svetiana i\/lakarovič KAKO POSTANEŠ GLAVNI igra Janja Majzeij 10.00 Plesni fórum Celje Nebojša Pop Tasič ZGODBA TAJNEGA AGENTA igra MIha Nemec 19.30	10. ponedeljek	
SNG Drama l^aribor iVIojca SimoniC NOŽ ZA ROMANTIKE igra iVIojca Simonlč 19.30 Giedaiišče Ptuj Conor McPherson RUM VODKA Igra MIha Arh 2^m-vKolnklStl	11. torek	
SSG Trst Siavenka Drakuiič OKUS PO MOŠKEM Igra Maja Biagovič v gledališki kleti SSG Trst Lu Xun NORČEVI ZAPISKI Igra Aieš Koiar 20.30	12. sreda	
SNG Drama Maribor Aiessandro Baricco DEVETSTO Igra Bojan MaroševiC 19.30	13. četrtek	
Vlado Forbici. Foto: Fl
Slikarjem, ki bodo prišli ustvarjat na Ptuj od drugod, bodo organizatorji za delo ponudili prostore v galeriji Tenzor in v hotelu Mitra.
Organizacijski odbor sestavljajo: Miran Senčar, Branko Ga-jšt, Jože Foltin, Vlado Forbici in Darja Gavez.
Sicer v galeriji Tenzor vsako leto pripravijo od osem do deset likovnih razstav. Sodelujejo z okrog štiridesetimi slikarji iz Slovenije in iz tujine, sodelovanje mislijo pa še razširiti.
Franc Lačen
LENART / RAZSTAVA DEL V. SESTA
Slikar iloveških figur
V četrtek, 13. februarja, je bila v avli Jožeta Hudalesa v Lenartu otvoritev razstave slik akademskega slikarja Viktorja Šesta.
"Na tokratni razstavi se Viktor predstavlja z najnovejšimi, posebej za to priložnost izvedenimi koloriranimi grafitnimi risbami na papirju, torej v tehniki, ki jo je v zadnjem ustvarjalnem obdobju začasno opustil, saj večinoma slika v olju na platno ali riše s pastelom na papirju. Tradicionalno se posveča človeški figuri, bodisi samostojni ali v manjših skupinah, med njimi prevladujejo žanrske, neredko portretno zasnovane upodobitve klasično učinkujočih dam in gospodov iz visoke in manj visoke družbe, pivskih
druščin, ljudi iz teatra, vključno z baletkami, rokohitrci in cirkusanti, nadalje glasbenikov, uradnikov, lovcev, takšnih ali drugačnih športnikov, kolesarjev, poštarjev, vojakov, pogosto v spremstvu konjev, ženskih aktov in nenazadnje portretov znanih osebnosti," je o razstavi in o avtorju zapisal Mario Berdič, umetnostni zgodovinar in samostojni likovni kritik.
Otvoritev razstave so z glasbeno točko popestrili Slavica in Maks Kurbus ter Irena Košmrl Leš.
Zmago Šalamun
PTUJ / PTUJSKA KADROVSKA KUHINJA
Bo zmagala politika?
Ptujski mestni svetniki so imeli na dnevnem redu včerajšnje četrte seje sveta Mestne občine Ptuj tudi odločanje o novem direktorju Gledališča Ptuj; z aprilom se namreč izteče vedejevstvo sedanjemu direktorju Reneju Maurinu. Na razpis so se v roku prijavili že "stari znanci", kandidati Branka Bezeljak Glazer, Rok Vilčnik in Rene Maurin, ki so se za direktorsko mesto potegovali že pri prejšnjem razpisu lansko poletje.
Tokratna izbira poteka v nekoliko drugačnih okoliščinah, glede na to da sta si tako svet javnega zavoda Gledališča Ptuj kot strokovni svet enotna v mnenju, da je dosedanji v.d. Rene Maurin pravi kandidat; pri jesenski izbiri takšnega sozvočja namreč ni bilo.
Strokovni svet zavoda, ki ga vodi Darinka Cretnik, člana pa sta Alenka Tetickovic in Matjaž Latin, je po preučitvi vseh treh prijav in po podrobni razpravi o njihovih programih 21. februarja soglasno glasoval za Reneja Maurina, ker se jim je zdel njegov program najbolj natančen, konkreten in vsebinsko ustrezen. Seje sveta zavoda, ki je bila 24. februarja in na kateri so prav tako oblikovali mnenje k prijavljenim kandidatom za direktorja Gledališča, so se udeležili Emil Tomašič, Hilda Sle-kovec, Ana Strelec Bombek in Marjan Pišek, izostanek sta opravičila Lidija Majnik in Borut Fekonja. Vsi na seji navzoči člani so soglasno podprli kandidaturo Reneja Maurina, "ker iz njegove prijavne dokumentacije izhaja največ organizacijskega in strokovnega smisla za
vodenje gledališča". Svet zavoda in strokovni svet pričakujeta, da ju mestna oblast tokrat ne bo obšla, so povedali pred včerajšnjo sejo mestnega sveta.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi mag. Miran Kerin, se je z vsemi tremi kandidati za direktorja ptujskega gledališča soočila v torek, 26. februarja. Seja je potekala pod močnim pritiskom aktualne politike, ki si je za favoritko izbrala Branko Bezeljak Glazer, ženo direktorja Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, s katerim naj bi ptujska mestna oblast "imela določene strateške načrte", je bilo slišati v občinskih kulo-arjih. Po treh urah dela in po končanem glasovanju pa se je pokazalo, da tudi v tem primeru programska koalicija pričakovanega rezultata ni zagotovila. Po rezultatih glasovanja (dva proti ena v korist Maurina) je šel predlog z njegovim imenom naprej. Izjava predsednika komisije po končani seji je bila skopa: "Dvomim, da se bo mestni svet v tem primeru politično opredeljeval."
MG
... PA BREZ ZAMERE
Idejni vakuum
Pustni post
Pust. Fašenk. Ena izmed najbolj norih in divjih fešt. V tem se pravzaprav vsi strinjajo. Celo nekako tako je vsa zadeva tudi formulirana, v smislu: pridite na Ptuj, tukaj se nam v pustnem ~asu totalno odpelje, ~isto ponorimo, to je nori ~as. Ce pogledamo splošno predstavo o pustu in pustnem času, ki jo je zaslediti na tem koncu, potem dobimo približno tako sliko: pust ima v naših krajih že zelooooo dolgo tradicijo. Kar zveni kar malo po-v-zdignjeno nasproti ostalim delom dežele, kjer se jim naj ne bi niti sanjalo, kaj je pust, fašenk (na razne cerkniške in druge prireditve se pri tem kar nekako pripravno pozablja; no, morda pa je kritika namenjena zgolj metropolama, regionalni in državni). Mi na tem koncu pa zadevo obvladamo, poznamo ter temu primerno tudi znamo obeležiti. Razmišlja se nekako takole: mi, mi že vemo, kaj pust pomeni, kaj predstavlja in kaj se v tem času mora dogajati. Imamo, kot rečeno, dolgo tradicijo, bogato folklorno etnološko izročilo, ki ga uspešno nadaljujemo in varujemo, v pustnem času se pri nas vse suče okoli izročila naših prednikov, hkrati pa se tudi odlično zabavamo in norimo okoli, vse v duhu pustnega izročila. Samo mi, na Ptujskem polju, vemo, zakaj se pravzaprav maskiramo, samo mi vemo pravi pomen povork, pustnega rajanja in podobnih reči. Kako lepo in prav. Pri vsem tem kvazi elitizmu pa vendarle pozabljamo na neko malenkost. Vse zgoraj naštete odlike tukajšnjega prebivalstva so v veliki meri zgrešene. V bistvu mi, ki Ptujsko polje tlačimo v sedanjosti, nimamo skoraj nobenega pojma o tem, kaj naj bi pust pravzaprav bil. Pustne zavesti pa prav gotovo ne. Ja, popolnoma res je, da so naši predniki vse to vedeli in čutili, a mi teh stvari več ne čutimo. Dejstvo, da smo njihovi potomci, samo po sebi še zdaleč ne pomeni, da potem že a priori v sebi nosimo njihove navade, folkloro ter razumevanje starih običajev, ja, tudi ali predvsem pusta. Zaradi več razlogov, ki jih na tem mestu nimamo prostora obravnavati, se je pustovanje v teh krajih iz nekega vrhunskega kulturno-etnološko-folklornega dogodka, ja, nekega misterija, sprevrglo v neko izrojeno zabavljaško farso, pri kateri nihče več ne ve, za kaj pri vsem skupaj pravzaprav gre, še zelo malo jih razume, za kaj je sploh kdaj šlo. Stvar je resnejša, kot se zdi. Ptuj tako kot na mnogih drugih področjih tudi na tem področju umira. Pozabite maske in ves ta materialni odsev pusta. Lahko se našemi celotna populacija Ptuja in okolice, pa to ne bo tem pustnemu umiranju prav nič pomagalo. Kajti, kot smo rekli, tukaj ne gre za maske. Tukaj gre predvsem za pustno razpoloženje, za pustnega duha, za štimungo, če že hočete, ki s samimi maskami nima kdove kaj. Ker ta pustni duh daje maskam pomen in ne obratno, maske same po sebi ne ustvarijo tega duha. Dragi moji, tukaj gre za idejo, za koncept, za rdečo nit samega pusto-vanja. To je tisto, česar ni. Na tem področju vlada pri nas vedno večja zmeda. Ni ideje, enotne vizije. Ampak sama zmeda, kaos in stagniranje v brezidejnosti. Primer. Ptujska karnevalska dvorana. Poglejte program. Maja Suput, Goran Karan, Karmen Stavec, Magnifico, Tabu, Bepop, Game Over, Predin, Kreslin, Natalija Verboten in tako dalje. Ni kaj, vsa čast, da nekomu v enem tednu uspe v en prostor pripeljati take kalibre glasbe za mase.
A, prosim, povejte nevednežu, kaj ima vse to opraviti s pustom? Kakšno vezo ima Goran Karan s tradicionalnim ptujskim pustovanjem? Rekli boste: Ja pa saj je dvorana polna, ljudje žurirajo in se imajo fajn. Ja, saj, ampak to še vedno nima prav nobene zveze s pustom. In če smo že pri ljudeh, dajte malo pogledat, koliko mask je med vsemi obiskovalci šotora. Prepričljiva manjšina. Česar pa ne bi mogli reči o vseh tistih, ki so podprti z maligani. Ti zagotovo imajo večino (hja, dvotretjinsko). Rezultat vsega tega je, da karnevalski šotor nehote do potankosti uteleša bistvo problema ter čudovito ponazarja odsotnost vsakršne vizije, ideje ter koncepta kurentovanja. Ob pogledu na/v karnevalski šotor (na nastopajoče, (ne)maskirano publiko, vzdušje, lunapark pred šotorom) se človek ne more odločiti, ali prisostvuje navadni vaški veselici, samostojnemu koncertu kakega estradnika ali pa morda res nekemu tradicionalnemu kurentovanju. In povem vam, da bi se naključni obiskovalec v devetdesetih primerih od stotih odločil za eno od prvih dveh možnosti. Pa ne zato, ker ne bi bil poučen o tem, kakšne NAJ BI zadeve bile, ampak zato, ker preprosto vidi, kakšne zadeve dejansko SO. Konfuzna mešanica nekih nedodelanih ter protislovnih polkonceptov brez vsakršne vizije in enotne ideje. Pa še to. Tu in tam kdo pojamra, češ da ni dovolj denarja za kvalitetno izpeljavo celotne zadeve. Pozabite. Poglejte zgoraj naštete estradnike, od katerih za posamezni nastop vsak pokasira več, kot delavec s povprečno slovensko plačo zasluži v pol leta, pa sami presodite, ali denarja res ni. Ne, problem ni v denarju. Problem je, kot rečeno, v sami vsebini, konceptu, enotni viziji. Oziroma v njihovi popolni odsotnosti. Seveda je denarja premalo za desetdnevno parado pop zvezd in estrade. A ta parada nima s pustom nobene zveze. Tukaj povezave ni. Katera pogumna oseba izmed tistih, ki so za to odgovorne, se bo našla, ki si bo prva upala pogledati resnici v oči in jasno izjaviti, da vse te vaške veselice/koncerti dragih zvezd v šotoru nimajo prav nobene zveze s pustom? Odgovor na to, dragi moji, se glasi, da take osebe še ni na vidiku. Kajti predpogoj, da bi nekdo od odgovornih lahko to storil, je, da bi moral imeti v mislih, na papirju ali pač kjerkoli izoblikovano jasno vizijo in konkretno (ne pa nekega leporečja) zastavitev dela, ki bi v pustni Ptuj vnesla nazaj Pustnega Duha, štimung. V tem primeru ne bi potrebovali nobenih Goranov Karanov, Karmen Stavec, Bepopov in podobnih, ki trenutno služijo zgolj za prozoren alibi odgovornim, ki še sami ne vedo, kaj bi s tem pustom. V tem primeru bi tudi vsi tisti milijoni, ki se zdaj stekajo v žep teh estradnikov, lahko bili porabljeni za bolj "pustne namene". Na primer za to, da bi vsak občan dobil zastonj pustni krof ali dva. Mala gesta, ki pa bi meščanom dala vedeti, da si odgovorni (občina in organizacije, zadolžene za te zadeve) prizadevajo vzpodbuditi pravi Pustni Duh v mestu. A kot rečeno, zdi se, da se pustovanje na Ptuju odvija zgolj še zato, ker se pač mora, nikomur pa ni mar, če vsa stvar izpade kot tretjerazredna veselica.
Pozabite na pokop pusta na pustni torek. Pust na Ptuju je že zdavnaj mrtev - in pokopan.
Gregor Alič
RAZMIŠLJAMO
Telenovele
V rokah držim program za današnji dan, četrtek, 27. februarja 2003. leta gospodovega. Zanimata me le dva, dokaj uspe{no gledana programa komercialne televizije — POP TV in KANAL A. Na POP—u ob 15h 2. del mehi{ke nadaljevanke "Vonj ljubezni". Uro kasneje 25. del kolumbijske nadaljevanke "Grda ra~ka", {e uro kasneje 39. del perujske nadaljevanje "Nezaželena" in ob 18h še 87. del mehiške nadaljevanke "Ko boš moja". Štiri ure nam torej poptevejevci ponujajo "sprostitev" od napornega delovnega dne, da vsaj za hip pozabimo na tegobe naših življenj in se poistovetimo z onimi, za katere ugotovimo, da jim usoda ravno tako ni bila naklonjena. Igranje na struno preizkušenega, bi lahko rekli.
Odkar je Kanal A prišel "pod okrilje" POP—a, je tam manj limonadnih serij, vendarle se niso odpovedali tistim, za katere vedo, da so dobro gledane. To je zlasti ameriška nadaljevanka "Mladi in nemirni", ki jo pri nas predvajajo že drugo sezono in je zelo popularna tudi v domovini, kjer jo snemajo, in pa kac-asto dolga "Obala ljubezni", ki je rekorderka v svojem vecnem nadaljevanju, zapletanju in razpletanju, ki pa mu ni seveda nikoli in nikdar pravega konca. V drugem letu predvajanja je tudi pri nas v Sloveniji zbrala dovolj visoko število gledalcev.
Telenovele, limonadnice, žajf-nice ali kakorkoli že jih poimenujemo, dosegajo visoke ratinge gledanosti. Zakaj? Kot smo že ugotovili, se lahko ljudje prvenstveno z njimi poistovetijo, po-išcejo skupne paralele s svojim življenjem, hkrati pa pozabijo na krut, vsakodnevni svet, ki jih obkroža. Skoraj vsaka telenove-
la, še zlasti južnoameriška, igra na izrazit socialni cut. Glavna junakinja ali glavni junak sta ponavadi revna, nesrečna, usoda jima zadaja zmeraj nove in nove udarce. To v ljudeh nehote vzbudi občutek pomilovanja in glavnemu junaku želijo pomagati, pa čeprav z njim lahko samo sočustvujejo in objokujejo njegovo življenjsko usodo.
Vsaka zgodba, vsaka usoda posameznika je pogosto povezana z neizpolnjeno ljubeznijo in hudim trpljenjem. Ljubezensko razmerje med lepim, a revnim dekletom in ravno tako lepim in bogatim mladeničem, ki mu družina brani revno dekle. In ker ljubezen premaga vse ovire, je na koncu vso njuno trpljenje, vztrajnost in podtikanja s strani nevoščljivcev poplačana z bogato zakonsko srečo do konca njunih dni. Praviloma so vse limonadnice "narejene" v stilu happy enda — češ, da v tem krutem svetu še
zmeraj obstaja pravičnost in da se na koncu poplača vse. Sreča je tukaj, za vse in vsakogar, le priboriti si jo je treba, in ko bo ta priborjena, bo zato toliko večja in bo trajala.
Značilne so tudi tematike: žena, ki sumi, da ji je mož nezvest, revni poštenjak, ki se maščuje bogatemu lastniku vasi, sirota, ki v bogati starki prepozna svojo mater, ki se je je morala pred davnimi leti odreči, razna prisluškovanja, spletke, intrige, podtikanja in šokantna razkritja dolgo tajenih resnic, ki so razjedala posameznika dolga leta. Glavne poteze limonadnic so naslednje: melodramatičen zaplet, ljubezenski trikotnik — dva, ki se ljubita, drug pa jima te ljubezni ne dopušča, ker jo po vsej sili hoče obdržati zase za vsako ceno, dvoumen konec vsakega nadaljevanja, ki te do naslednjega dela ne pusti ravnodušnega in te zmeraj znova povleče v vrtinec igre z velikim vprašajem nad glavo — kaj se bo zgodilo? Bosta končno srečna, se bosta po dolgih letih tavanja po svetu končno našla, bo zlobna mati dala prosto pot njuni ljubezni? Hkrati so ustvarjalci telenovel dovolj "prefrigani", da se z nenehnimi regresijami vračajo nazaj v dogajanje in tako omogočajo tistim, ki niso videli prejšnjih epizod, da se nemoteno vključijo v zgodbo in jo začnejo podoživljati.
Model Pepelke je bil v južnoameriških telenovelah osnova, na kateri so gradili boljši, prijaznejši svet. Bistven je element pravičnosti — tako kot Pepelka tudi telenovele opozarjajo na obstoj pravičnosti. Vera v moralno in božjo pravičnost je med revnimi v državah, kjer
je bogastvo nepravično porazdeljeno, več kot močna, zato je telenovela tudi tako priljubljena, saj v njej res zmeraj zmaga pravičnost; dobro nad zlim. Da tovrstne pravljice ljudje potrebujejo, je precej jasno razvidno iz uspeha, ki ga doživljajo. Veliko povpraševanje je sprožilo pospešeno snemanje modernih pravljic z evforičnimi zapetljaji in pripetljaji, pri čemer je njihova kakovost brezpomenska.
Za razliko od preteklosti se zdi, da so zdaj prestol pri snemanju telenovel prevzeli Mehič-ani. Od legendarne Dinastije in Santa Barbare, ki sta bili naravnani strogo v smislu "metanja polen pod noge", so Mehičani bili bolj prefinjeni in so temu dodali še ščepec človečnosti, plemenitosti in dobrega srca. Spomnimo se samo slavne, zmeraj "zelene" Esmeralde, ki je Slo-venčke dobesedno obnorela s svojo kruto življenjsko usodo in se jim za zmeraj zapisala v njihova srca kot poosebljenje dobrote.
Telenovele so uspešne zato, ker so gledane, ker zmeraj znajo doseči tisto, na čemer gradijo - znati pritegniti gledalca, da v njih poišče sebe, naredi vzporednice s svojim življenjem, hkrati pa pozabi na krut, zunanji svet, ki ga obkroža. So nekakšno "zavetje" za vse osamljene, razočarane, željne ljubezni in novih začetkov. So skratka to, kar tisti ljudje, ki jih gledajo, tudi potrebujejo. Sociološko gledano so popolnoma neškodljive, saj si lahko vsak sam "odredi", ali jih bo gledal ali ne. Ce dajejo upanje, so celo dobrodošle. Zlasti za starejše ljudi in osamljene po srcu.
Bronja Habjanič
PTUJ / SREČANJE DEVETDESETLETNIKOV
^^ala za povabilo
V mestni četrti Ljudski vrt živi 16 občank, starejših od 90 let, od tega pet v domu upokojencev, kjer so zanje letos pripravili prvo skupno sre~anje s kosilom in priložnostnim kulturnim programom. Izročili so jim tudi priložnostna darila. Vse so še dokaj zdrave, na posteljo je priklenjena le ena.
Kot je povedal predsednik sveta četrti Stojan Žižek, so se letos odločili za organizacijo srečanja, za katerega so devet-desetletniki pokazali veliko zanimanje, kar dokazuje njihovo željo po druženju, ki tudi z leti ni zamrla.
Na srečanju, ki je potekalo v salonu ptujskega doma upokojencev, jih je pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zahvalil sem ji je za njihovo delo; gre za generacijo, ki je veliko delala, ustvarjala in žrtvovala, da lahko sadove njihovega
dela uživajo današnje generacije.
Najstarejša udeleženka srečanja Ana Petrovič, doma na Rimski ploščadi, bo 21. maja letos dopolnila častitljivih 95 let, se je srečanja s svojimi sovrstni-cami zelo razveselila. Čeprav ji življenje ni bilo z rožicami postlano, ji je uspelo h kruhu spraviti pet otrok, moža je že zgodaj izgubila. Delala je kot kuharica, zdaj ji kuhajo drugi. Najraje ima štruklje. Veseli se vsakega dneva posebej, še dolgo bi rada živela,
Ana Petrovič je bila s 95 leti najstarejša udeleženka srečanja. Foto: MG
rada je vesela, rada poje, rada je v družbi. Še pri osemdesetih križih je redno obdelovala vrt, zdaj ga ne more več. "Tudi ko sem šla na vrt, sem si pela," je še povedala Ana. Tudi drugo leto bo prišla, če jo bodo povabili.
MG
Takole so na svojem prvem srečanju nazdravili starejši od 90 let iz mestne četrti Ljudski vrt, ki so se 19. februarja srečali v salonu ptujskega doma upokojencev
BREG / OBISKI STAREJŠIH OBČANOV
Bolj delaš,
mmm ^^ • • ^^
dlje ziviš
V četrtih mestne občine Ptuj že po tradiciji v začetku novega leta na domu obiščejo svoje najstarejše občane; nekateri jesen življenja preživljanju tudi v ptujskem domu upokojencev. 25. januarja so obiske svojih občanov, starejših od 90 let, organizirali v mestni četrti Breg. Obiskali so jih predsednik sveta četrti Franc Štrucl, podpredsednik Miran Vrabl in član sveta Janez Rožmarin. Zaželeli so jim vse najboljše v novem letu in jih priložnostno obdarili.
Ana Marin v družbi z Janezom Rožmarinom (levo) in Francem Štruclom (desno). S svojim obiskom sta jo zelo razveselila. Foto: MG
V četrti Breg živi devet starejših od 90 let, najstarejša pa je Ana Marin, Na postajo 38, ki je 14. julija lani praznovala 96. rojstni dan. Rodila se je v Grabah (pri Obrežu) v družini s sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskovala v Središču ob Dravi. Deset let je delala v trgovini, nakar je ostala doma pri otrocih. Je družinska upokojenka po možu Jakobu, s katerim sta imela tri otroke, živi z družino hčerke Ane Vreg.
Kljub letom je še zelo bistrega duha. Ob našem obisku je zapela nekaj izvirnih slovenskih pesmi, nekaj jih je zrecitirala. Da ne bi šle v pozabo, so jih do-
mači ob njeni 90-letnici zapisali - vseh je 25.
Njen recept za dolgo življenje je preprost: bolj delaš, dlje živiš. Spominja se, da so sicer veliko delali, "kot sto hudičev", niso pa bili tako ihtavi, kot so ljudje danes, ko želijo vse narediti na hitro. Zelo rada je tudi kolesarila, najpogosteje se je vozila iz Gorišnice na Ptuj ali pa iz Gorišnice v Sejance pri Sv. Tomažu.
Če je pri volji, včasih še pobriše posodo, sicer pa se dobro počuti v družbi svojih domačih, ki jo imajo zelo radi, razveseli jo vsak obisk sosed, čas pa si krajša tudi s poslušanjem radia.
MG
JURSINCI / ZUPAN ČESTITAL JOŽEFI KORENJAK ZA VISOKI JUBILEJ
Juršiniani so ivrsti ljudje
Prejšnjo soboto je na Gomili praznovala devetdeseti rojstni dan Jožefa Korenjak iz Senčaka.
Jožefa je bila po starosti druga od Korenjakovih otrok, ki so živeli na majhni kmetiji v Senč-aku. Ostala je zvesta domačemu ognjišču, kjer še danes prebiva z nečakinjino družino. Nečakinja je ves čas živela pri teti, ta jo je tudi vzgojila. Jožefa (Zefi-ka) Korenjak je še kar čvrstega zdravja, živi brez zdravil, pogleda televizijo, bere pratiko in prelista časopise.
Ob visokem jubileju je župan občine Juršinci devetdesetletni občanki podaril sliko Juršincev ter ji obljubil, da bo prišel tudi na njeno stoletnico, četudi ne bo več župan.
Alojz Kaučič je povedal tudi, da so v juršinski občini kar kleni ljudje, pri čemer je postregel z majhno statistiko: štirje občani so stari nad devetdeset let,
Jožefa Korenjak je praznovala 90-letnico. Foto: Fl
15 jih je nad 85 let, 132 nad 75 let in 220 nad sedemdeset let.
Jožefi k jubileju čestita tudi uredništvo našega Tednika.
Fl
LJUTOMER / V TD ZELEZNE DVERI - RADOMERJE ZELO DEJAVNI
Tudi letos z obsežnim programom
Turistično društvo Železne Dveri — Radomerje v ljutomerski občini sodi med izjemno aktivne in delovne. V triletnem obdobju novega vodstva se je društvo nenehno razvijalo z uresničevanjem izjemno smelih projektov.
Največji iz lanskega leta je gotovo izdelava turističnega prospekta avtorjev Branka Novaka in predsednika dru{tva Marjana Pihlarja. Po besedah tajnice TD Marije Lipovec pa najve~jo vrednoto predstavlja delovanje strokovnih sekcij. V ospredju je sekcija ročnih spretnosti z več kot 1500 urami vloženega prostovoljnega dela njihovih članov. Vodi jo Jelka Vaupotič, z izvirnim načinom pa promovira dru{tvo na {tevilnih prireditvah (Prle{ki sejem v Ljutomeru, KŽS v G. Radgoni, srečanje turističnih delavcev v Velenju ...). Kulinarična sekcija je organizirala kuharski tečaj pod vodstvom mentorice Ide Mir. Sodelujejo na vseh prireditvah dru{tva. V sekciji za {port izstopajo nogometa{i in igralci namiznega tenisa, vso pohvalo pa za svoje opravljeno delo zaslužita sekciji za kulturo in prireditve ter tambura{ka sekcija.
V lanskem letu je bil izjemno uspe{no izveden tradicionalni, že 15. pohod po poteh kulturne dedi{čine. Vsako leto se ga udeleži vse več pohodnikov tudi iz drugih krajev Slovenije, nekaj celo iz sosednje Hrva{ke in Avstrije. Najbolj jih seveda privlačijo lepote Ljutomersko-Ormo{kih goric in obeležja znanih literatov iz prej{njih obdobij — Franca Miklo{iča in Stanka Vraza, prle{kih rojakov.
Najznačilnej{a in zmeraj od-
Marija Lipovec, tajnica TD
lično uspela jesenska prireditev je v sklopu trgatve s prikazom običajev obiranja grozdja, konjska vprega, stiskanja v klasičnih pre{ah ter vsemi dodatki, ki k tak{nim opravilom spadajo. Zanimivo mesto je zagotovo na{la kmečka tržnica.
V dru{tvu je 170 članov, zajema pa naselja Železne Dveri, Radomerje, Radomer{čak, Cuber, Slamnjak in Ilovci. Sedež je v prostorih KS in GD v Rado-merju.
Za leto{nje leto so v programu dela dru{tva svoje mesto dobile prav vse dejavnosti iz prej{njih let, novost pa je za-bavno-humoristična prireditev s podoknico.
Tekst in posnetek: Niko Šoštarič
TINJE NA POHORJU / PETA OBMOČNA REVIJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
Parada starih melodij in viz
V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti — Obmo~ne izpostave Slovenska Bistrica, ZKD Slovenska Bistrica in KUD Oton @upan~i~ Tinje je minuli petek v domu krajanov in gasilcev na Tinju potekala peta obmo~ja revija ljudskih pevcev in godcev. Predstavilo se je 19 skupin iz ob~in Slovenska Bistrica in Oplotnica, vsaka z dvema pesmima oziroma melodijama.
Revijo so pričeli godbeniki Frajhajmske godbe, za njimi pa so nastopili: ljudske pevke iz Ložnice pri Makolah, članice PD Anice Cernejeve Makole, ljudski pevci KUD Leskovec — Stari Log, "Štirje revni" Društva kmečkih žena Oplotnica, ljudske pevke KUD Kebelj, ljudski pevci Društva kmečkih žena Oplotnica, ljudski pevci
DPD Svoboda Slovenska Bistrica, skupina "Korajža" Poljčane, ljudske pevke KUD Laporje, Vaber{ki fantje KUD Šmartno na Pohorju, ljudske pevke KUD Janko Živko Poljčane, ljudski godci FD Ko{uta Poljčane, Venčeseljske ljudske pevke KUD Alojz Avžner Zgornja Lo-žnica, ljudski pevci FD Ko{uta Poljčane, ljudske pevke Aktiva
kmečkih žena Čre{njevec, ljudska glasbena skupina "Lesko-v{ke frajle" s frajerjem, ljudske pevke KUD Gaj Zgornja Pol-skava, ljudski pevci DPD Svoboda Pragersko in ljudske pevke KUD Oton Župančič Tinje, s skladbo "Stare viže" pa so revijo sklenili člani Frajhajmske godb KUD Šmartno na Pohorju.
Revijo je tokrat prvič strokovno spremljala etnomuzikologi-nja iz Sazu Ma{a Komavc in bila prijetno presenečena tako zaradi obiska, dvorana na Ti-nju je bila namreč nabito polna, kot tudi zaradi velikega {tevila nastopajočih skupin. Pohvalila je tudi brezhibno organizacijo
srečanja in izbor pesmi, {e posebej ker je vsaka skupina zapela po eno nekoliko starej{o in eno novej{o pesem. Posebej je pohvalila Frajhajmsko godbo in instrumentalno skupino FD Ko{uta Poljčane. Drugače pa se je z vsakim mentorjem skupine pogovorila posebej. Koliko in katera skupina bo uvr{čena na medobmočno revijo ljudskih pevcev in godcev, ki je že tradicionalno prvo junijsko nedeljo na Šmartnem na Pohorju, pa bo znano, ko bodo sklenili vse območne revije medobmočja Slovenska Bistrica, Ormož, Ptuj in Lenart.
Vida Topolovec
VITOMARCI / OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Bodeia neža županu in svetnikom
V soboto, 22. februarja, se je na 11. rednem letnem občnem zboru zbralo 71 od 80 članov turističnega društva Vitomar-ci in pregledalo delo društva v minulem letu.
Lani je bila zelo aktivna sekcija ljudskih pevcev, ki je lani nastopila na 23 prireditvah, zato so prejeli tudi priznanje. Lani so organizirali tudi čistilno akcijo, pohod v Zagorce in na Gomilo, sodelovali na dvodnevni prireditvi gasilskega dru{tva, organizirali tudi razna druženja, vzdrževali cvetlične gredice in se trudili za lepo urejenost kraja.
Podelili so tudi priznanja. Tako je za skrbno urejeno kmetijo priznanje prejela družina Do-linar iz Vitomarcev, za vzorno urejen dom Mateja in Simon Fe-konja iz Vitomarcev in za lepo
urejeno kmečko hi{o Ivan in Ivanka Kolar iz Drbetincev.
Leto{nji program dela je predstavila predsednica dru{tva Milena Čuček. Organizirali bodo izlet v Planico, druženja s pohodom, kostanjev piknik, obnovitev in zasaditev cvetličnih gredic, obnovili bodo dve kužni znamenji, novoletno srečanje itd. Ljudski pevci pa bodo tudi letos nastopili na vseh prireditvah, kamor bodo povabljeni.
V razpravi so člani izpostavljali predvsem odnos občine do turističnega dru{tva in turizma. Občina Sv. Andraž je lani delo-
Ljudski pevci TD Vitomarci med nastopom
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Brez komentarja
Pravzaprav bi bilo se najbolje, če bi "diplomatsko" brez komentarja pozabili na najnovejšo izjavo slovenskega premiera Antona Ropa, da je treba (sporno) vilniuško izjavo desetih zunanjih ministrov "vzhodne" Evrope razumeti "v smislu take izjave v celoti kot tudi s stališča vlade glede iraške krize". Ropove besede namreč še naprej odsevajo zmedo, v kakršni se je slovenska vlada znašla ne samo zaradi solidarnosti z vilniuško skupino držav, ampak predvsem zaradi protislovnih izjav, ki so jih v zvezi s to izjavo (in njeno pripravo) na začetku dajali zunanji minister dr. Rupel, predsednik države dr. Drnovšek in predsednik vlade Rop.
Najprej je izgledalo, da je slovensko sodelovanje pri vilniuški izjavi kar posledica nekakšne solistične (in samovoljne) akcije zunanjega ministra, pozneje pa se je - predvsem zaradi Ruplovega vztrajanja - izkazalo, da sta pri njej vendarle "participirala" tudi oba predsednika. Zato gre pri zdajšnjih "pojasnilih" in opozorilih, kako je treba brati vilniuško izjavo, bolj za poskus popravljanja in ohranjanja kredibilnosti posameznih (vodilnih) politikov kot pa za napor, da bi presegli neprijeten položaj, v katerem smo se znašli.
RUPLOVA "REHABILITACIJA"
Predvsem zunanji minister dr. Dimitrij Rupel poskuša v nastalih razmerah od vlade, predvsem pa od njenega (novega) predsednika izsiliti "nedvoumno podporo" in tako tudi delitev odgovornosti za nerazpolože-nje, ki je nastalo v slovenski javnosti.
Temu cilju je očitno služil tudi njegov nedavni nenadni odhod za "dopust" (in njegova neudeležba na pomembnih mednarodnih dogodkih), čeprav so številni komentatorji iz tega sklepali najrazličnejše druge stvari.
Dr. Ruplu zaradi tega nimamo kaj očitati. Vlada bi morala namreč že takoj, ko so se začeli pojavljati negativni odmevi na ministrove zunanjepolitične poteze, sama reagirati -z nedvoumno identifikacijo z njim in podporo ali pa z nedvoumnim distanciranjem od njegovih posameznih stališč in potez. Vsekakor je najslabše sedanje stanje, ko ima vsak nekaj prav, oziroma še slabše, ko lahko vsak (samovoljno) sklepa in razlaga, kaj je kdo s posameznimi dejanji sploh hotel pokazati in doseči.
Seveda pa je veliko vprašanje, ali se s tokratno Ropovo podporo zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu tudi dejansko stabilizira slovenska zunanja politika. Ali povedano drugače: je bilo v dosedanji zunanji politiki naše države vse zares tako harmonično in brezhibno, da premier Rop brez kakršnihkoli rezerv v parlamentu izjavlja, da ministra Rupla ne namerava zamenjati in da v celoti podpira njegovo politiko? Rop je pred poslanci poudaril, da Rupel uspešno opravlja svoje delo in vodi začrtano zunanjo politiko.
Vsekakor je simpotamičen tudi molk obeh z LDS sovladajočih koalicijskih partnerjev - Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in Slovenske ljudske stranke (SLS). Ali nimata svojih pogledov in stališč v zvezi z najnovejšimi dogajanji?
THALERJEVE
PRIPOMBE
Po sedanjem razpletu bi bilo pričakovati, da se bosta morala tako Rop kot Rupel že v kratkem znotraj lastne stranke (LDS) soočiti z nekaterimi kritičnimi pripombami na račun slovenske zunanje politike (in predvsem njenega konkretnega izvajanja). Nekdanji zunanji minister in nekakšen sedanji strankarski "zunanji minister" Zoran Thaler (vodi namreč strankarski odbor za zunanjo politiko in mednarodno sodelovanje) je v sobotnem intervjuju za Delo kar nekaj potez slovenske zunanje politike, za katerimi je brez posebnega napora mogoče odkriti dr. Rupla, ocenil za problematične ali celo zgrešene. Thaler se je v "diplomatski maniri" sicer izognil odgovorom na direktna vprašanja o Ruplovih "napakah", zato pa ni imel nikakršnih predsodkov in zavor, ko je nasploh ocenjeval aktualno slovensko zunanjo politiko. Tako je med drugim potekal ta pogovor:
Delo: Če vas prav razumem, je določena revizija slovenske zunanje politike, skratka, potrebna.
Thaler: Ja...
Delo: Zahteva to tudi kadrovsko revizijo?
Thaler: Brez komentarja.
Delo: Toda problemi se bodo nadaljevali, če ne bo pri{lo do zamenjave?
Thaler: [e enkrat, brez komentarja...
Delo: Ste vedeli, da je Slovenije ža v Pragi pristopila k skupni izjavi vilniu-ske skupine? Očitno kot del povabila v Nato. Tam je bil govor o "mednarodni koaliciji" za razorožitev Iraka.
Thaler:... ob sintagmah, kot je na primer "mednarodna koalicija", je treba zastriči z usesi, vedoč, da gre za evfemizem, za skupino držav, katerih namen je delovanje mimo OZN.
Delo: Bi se vi pridružili vilniuski izjavi, če bi bili zunanji minister?
Thaler: To je seveda hipotetično vprasanje... Glede na to, kako sam v teh tednih, ko neprofesionalno spremljam zadeve, razmisljam in kako čutim, pa močno dvomom, da bi sel v to.
Delo: Koliko je po vasem mnenju sploh bilo manevrskega prostora ... Verjamete v sankcije, če bi Slovenija v izjavi rekla ne?
Thaler: Ni enostavno in zgodba ni črno-bela. Seveda vlada in zunanji minister nikakor nista bila in nista v enostavnem položaju... Vidi se, da amerisko administracijo kaj malo zanima stanje v teh državah, njihovo misljenje, javno mnenje. Glede na nas lastni interes, da izglasujemo referendum o vstopu v NATO, bi se bilo treba temu pravočasno upreti. V tem primeru bi bilo treba tvegati. Če bi bili kaznovani z neratifikacijo v ameri-skem senatu, potem pa mislim, da v tak NATO ni treba hoditi.
Vsekakor bi kazalo, ne samo znotraj LDS, se kako razmišljati o naslednji Thalerjivi ugotovitvi: "Ljudi v veliki meri iritira to, da se ne pove, ne razloži, v čem je racio taksne ali drugačne politike, in se namesto tega zateka v smer, ko se z vsem strinjamo - kar koli se na mednarodni sceni že pojavi. Ljudje tega ne razumejo. Čutijo in vejo, da se ne moremo strinjati z vsem."
Jak Koprivc
vanje dru{tva podprla s 50.000 tolarji, v leto{njem proračunu pa je zanj namenjenih 80.000 SIT. Člani in članice dru{tva so se odločili, da zaradi mačehovskega odnosa občine do dru{tva in turizma podelijo županu Fran-ciju Krep{i in članom prej{njega občinskega sveta bodečo nežo. Člani in članice so sprejeli tudi sklep, da je dru{tvo pripravlje-
no prevzeti v upravljanje staro hi{o - Hrgovo domačijo pod pogojem, da se hi{a do konca uredi in da občina zagotovi sredstva za vzdrževanje ter da se določi njena namembnost.
Ob koncu so podelili priznanja za dolgoletno delo v dru-{tvu; prejeli so jih Alojz Cigula, Lidija Čuček in Milan Gavez.
Zmago [alamun
parkiriščain ofl^^ie
Umbuškac.2,Umbuš(komplebMarles) tel. 02 429 20 00. www.ferina.si
SOLA CUSTVEINE INTELIGENCE
Šola čustvene inteligence vabi na Ptuju in v IVIariboru k vpisu v svoj program.
Program je namenjen obvladovanju stresa, razvijanju čustvenih in sodalnih spretnosti, povečanju samozavesti, izboljšanju komunikacije, medsebojnih odnosov in samopodobe. Usposablja vas za bolj sproščeno in ustvarjalno življenje.
CDK, Ruska 13, Ljubljana, www.cdk.si/sd Tel: 01/ 433 93 03 med 10. in 14. uro
LITERARNO KOLO (11) / META RAINER - 3
Smeh in jok si podajata roke
Kakor je to v navadi, tudi pri Meti Rainer hodita življenjska in ustvarjalna pot druga z drugo, ~eprav je med njima tudi veliko razhajanj. Tisto, kar ju najvidneje lo~i, je svet temnega in nemalokrat težkega življenja, ki je pesnici nastavilo na pot veliko ovir, veliko hudih trenutkov je morala pretrpeti, njena poezija pa je ob tem ostala napolnjena s son~no prešernostjo, s smehom in otroško nagajivostjo. In ker smo že pri otroštvu, se spodobi za~eti prav tu _ na Ptujski Gori, kjer se je pesnica rodila leta 1904.
V teh krajih ni dolgo živela, saj se je njena družina preselila v Kranj, ko je bila stara šele dobrega pol leta. Pot jo je s Kranja vodila v Ljubljano in od tam nazaj na Štajersko, kjer je vrsto let službovala kot učiteljica. Mešanica strogosti in discipline ter pridih zabave in humorja so jo naredili za učiteljico, ki so ji učenci radi prisluhnili in ji zaupali. Tudi Maurerjeva se je o tem pošalila v uvodu k pesniški zbirki Fičfirič: "Predstavljajte si, da je Meta Rainer vaša učiteljica. Od prve do zadnje ure vam pripoveduje same šale in pesmice. Smejite se _ in se mimogrede vsega naučite, kajti Meta Rainer-jeva zna med nagajive, lahkotno zveneče verze vpletati znanje in spoznanje, kaj je v življenju pomembno, kaj je pomembnejše in kaj najpomembnejše."
Do ključnega razhajanja med obema progama _ življenjsko in ustvarjalno - pa pride v času druge svetovne vojne. Prvo napolni svet nasilne vojne, izgon iz domovine in zaporniška izkušnja, druga ostane kljub temu navidezno neomadeževana. Leta 1941 so jo namreč odpeljali v Braslovč, od tam pa naravnost v celjski "Stari pisker". O grozotah tega zloglasnega zapora bralcem najbrž ni potrebno posebej pisati, vendar se Metina pot v negotovo od tu nadaljuje. Po zaporniški izkušnji jo je oku-
pator izgnal v Srbijo, od tam pa se je pesnica spet vrnila v Bra-slovče. Srbska izkušnja je bila po svoje težka, vendar ji je bila pesnica na nek način tudi hvaležna, saj je tam kar šest mesecev preživela s srbskimi otroki in sirotami v Bolgariji. Več kot očitna je njena ljubezen do otrok in naveden primer je le še ena taka potrditev. Tudi pot, ki si jo je na življenjski progi zastavila, kaže na to. Želela je v uciteljstvo, vendar je imela pomanjkljivo izobrazbo, ki jo je zato izpopolnila na Vi{ji peda-go{ki {oli v Ljubljani, kjer je leta 1952 diplomirala iz slovenskega jezika in ru{čine. S tem so se ji odprla vrata prve službe v Polzeli in nato v Žalcu, kjer je poučevala vse do upokojitve.
Pedago{ko delo ji je omogočilo dvoje _ to, da se je s psiho-lo{ko natančnostjo poglabljala v du{e mladih, da je odkrivala njihov svet, vrednote in težave. Na nekem mestu sem odkril, da je zelo odgovorno obravnavala otrokove težave, pa če so se zdele {e tako nepomembne. Znala se je postaviti za oči otroka in skoznje opazovati svet, ki ga je slednjič oblikovala tudi v svoji poeziji. In kakor je zaznala smeh, je odkrila bolečino. Ob vsem tem pa je pridobila tudi potrebno {irino in čut za pisanje tovrstne literature.
Leto 1962 je prav tako izre-
dnega pomena za razumevanje pesničinega življenja, najbolj ustvarjalnega. Tu sta se obe progi, ki sta se prej večkrat in močno raz{li, zdaj močno prepletli in pričeli teči vzporedno. Meta je v pokoju na{la mir zase, za svoje ustvarjanje. Zabavljivost in nagib k humorju, ki ju je nosila tako dolgo v sebi in s katerima je razveseljevala mnoge generacije svojih učencev, sta zdaj planili na dan. Za delo je prijela intenzivneje kot prej in tudi želja po objavah je postala zdaj močna. Tudi o tem je pisala njena dolgoletna prijateljica in ustvarjalna spremljevalka Neža Maurer: "Pa je Meta Rainerjeva _ ki je vsa svoja službena leta preživela z otroki po {olah na Štajerskem, zdaj pa je že več kot petnajst let upokojena _ na{la drugo re{itev: svoje nagajive in zafrkljive verze .." Tako je zapisala v spremni besedi k Fičfiriču, ki je iz{el leta 1978 in ga je _ tako kot zbirko pesmi Mihaha iz leta 1983 _ ilustriral Marjan Manček. Nekoliko tanj{a je bila zbirka otro{kih pesmi z naslovom Zajček ska-kalček, ki je iz{la leta 1987 in jo je ilustrirala Mojca Cerjak. Če zbirki Fičfirič in Mihaha povezuje podobna notranja zasnova in stilne prvine pa {e celo isti ilustrator, potem zbirka o Zajčku skakalčku nekoliko izstopa na tej razvojni črti. Ne le da vsebuje manj pesmi in je že zaradi obsega očitno namenjena {e mlaj{im bralcem kot ostali dve ampak tudi vsebinsko in stilno so pesmi tako zasnovane. Z ilustratorko, s katero je v zbirki sodelovala, sta se dobro ujeli; morda celo za odtenek bolj{e kot z Mančkom. Naslovi pesmi, kot so Mavrica, Igra, Sračje gnezdo in druge, pa kažejo na to, da pesnico skozi fenomen otroka vznemirja oko-
lje v naj{ir{em pomenu besede, skratka vse, kar pride mlademu bralcu pred oči in zbuja v njem veliko radovednost.
Sledila je pesni{ka zbirka Ho-kus pokus, ki jo je vnovič ilustriral Marjan Manček, v njej pa so pogosti motivi raznih muh, mačk, pajkov, žab, zajcev; živali, ki so iz otrokovega neposrednega okolja in ki so del vsakdana. Med vsemi pesmimi izstopa morda po svoji izvirnosti prav prva v zbirki z naslovom Pesnik, kjer Meta opi{e dečka Žigo s pesni{kim talentom in zaključi: "Nekoč, / morda kmalu, / izide knjiga / z naslovom: / POEZIJE / Avtor: pesnik / Žiga Resnik." Tudi pesem Hokus pokus, po kateri nosi celotna pe-sni{ka zbirka ime, je izvirna. V ospredju je otrok, ki opazuje mater pri pletenju kape, in pri tem so se pesnici porodili verzi: "Z dobro voljo, z nekaj truda _ / hokus pokus _ glejte čuda! / Kapica se veča, veča, / žogica se manj{a, manj{a _ / ni je več _ izginila!..." V tej zbirki je pesnica uspela nadgraditi povsem realne dogodke iz vsakdanjega sveta z domi{ljijskimi elementi _ kar je tu in zdaj nemogoče, postane v pesmi povsem običajno.
Ustvarjalna proga pa se pri tem prvem sklopu ni ustavila. Sledili sta {e dve zbirki otro{ke poezije, in sicer Ježkova frizura iz leta 1995 in Ptičji festival iz leta 1996. Zlasti zanimiva je knjiga Ptičji festival, ki je iz{la pri založbi Karantanija in jo je ilustrirala Katra Štrukelj. V njej namreč pesnica naredi več pomembnih premikov. Najprej _ gre za eno samo pesem, ki je da-lj{a, vendar vsebinsko razdrobljena. Pri prej{njih zbirkah je {lo za zbir večjega {tevila pesmi, tu pa za eno, v kateri pesnica
KNJIGA MESECA / ELISEO ALBERTO: CARACOL BEACH
Norost, ljubezen in smrt
Tokrat nam založba Be-letrina predstavlja roman kubanskega pisatelja Alberta Elisea Caracol Beach. Roman je zasnovan kot žanrska pripoved, kriminalka, v kateri poda grozljive dogodke neke no~i, v kateri se zgodijo kar trije umori, hkrati pa pisatelj sestavlja mozaik preteklosti v tej no~i ubitega vojaka.
Roman je prevedla in spremno besedo napisala Veronika Rot, kjer nam poda kar nekaj informacij o pisatelju. Alberto Eliseo prihaja iz Kube in že več kot deset let živi v izsel-jenstvu v Mehiki. Na Otoku je izdal tri zbirke pesmi ter kratek mladinski roman. Prvi v tujini objavljen roman je Končno se večnost začne v ponedeljek
(1992). S svojim drugim romanom Poročilo zoper mene sa-meg, (1997) je dvignil veliko prahu v politiki. Njegov naslednji roman je Caracol Beach (1998). Prav tako je tragičen Albertov zadnji roman Josejeva basen (2000).
Na začetku romana je pisatelj zapisal Opozorilo in posvetilo, kjer pove, kako se je lotil pisanja romana, ki ga je posvetil Gabrielu Garcii Marquezu, svojemu profesorju; prijateljem, ki mu pripovedujejo laži in učencem, ki mu verjamejo ...
Devetin{tirideset poglavij je razdeljenih na tri sklope, ki so v resnici trije deli dneva. V prvem sklopu gre za sobotno popoldne, drugi sklop se imenuje Polnoč, torej se dogaja ponoči. Tretji sklop Jutro pa se dogaja naslednjega dne zjutraj. Sledi Epilog ter kronologija o dogodkih, ki jo je izdelal Sam Ramos.
V romanu se med seboj prepletajo in dopolnjujejo različne zgodbe. V ospredju je zgodba Beata Milanesa, kubanskega vojaka, ki se je udeležil angolske vojne, sedaj pa si želi samo {e smrti. Tiste sobotne noči trči na tri maturante: na Toma, Martina in Lauro, ki so se odpra-
vili kupit pivo za svojo zabavo. Tisto junijsko noč si policijski načelnik Sam Ramos prizadeva ponovno pridobiti ljubezen svojega edinega sina, transvestita Mandya, hkrati pa izvemo, da je načelnik z vojakom preživljal hude dneve v džungli. Profesor Uzcanga in profesorica Agnes pa preživita skupaj noč. Čez nekaj let se jima rodi hčerka.
Rdeča nit romana je norost vojaka, ki ga v njegovih blodnjah preganja bengalski tiger. Tisto noč prenese vojak svojo norost tudi na maturante, v to pa potegne {e svojo mater, dva profesorja, policijskega načelnika in njegovega sina ter {e nekatere druge. Tomu in Martinu, ki sta oba zaljubljena v Lauro, grozi, da bo dekle ubil, če ne bosta izpolnila njegovih ukazov. Tako ju prisili k ropanju, ubijanju psička in {e čemu.
Čeprav je zgodba tragična, polna nasilja, gre vendar za ljubezen, saj je vojakov slogan: "Ne ljubiti nikogar je nemoralno!"
Zgodba se odvija v počitni{-kem naselju Caracol Beach na Floridi, in sicer od 19.00 popoldan prve sobote junija 1994. leta pa do 6.00 zjutraj naslednjega dne. Približne ure dogodkov so
opisuje, kako so ptiči priredili svoj festival in v izvirnih poosebitvah pred mladega bralca slika podobe različnih vrst ptic, npr. Dirigent kos, / si obri{e nos; Popevkar kokot, / gizdavi gospod; in {korec debeli, / ka-linček nabriti, / {krjanček veseli; Oj slavček _ začetnik, / nekoč bo{ umetnik!
Pomembni pa sta {e dve deli, in sicer Skozi prste (1992), ki smo ga že dodobra prečesali, in delo Dama v črnem: Fany Hau-smann (1998), ki je pomembno za razumevanje ženskih avtoric v zgodovini slovenske literature, ki ima tudi v na{em prostoru posebno razvojno pot. In kaj lahko rečemo o Meti Rainer takole ob zaključku?
Gotovo to, da je v njenem ustvarjalnem procesu opazno nihanje. Včasih so njene pesmi namenjene zelo mladim bralcem, drugič malo starej{im, a sama je rada govorila, da so to pesmice za vse, ne glede na njihovo starost. Otrok v njej je bil neuničljiv in deklica, kakr{na je bila Meta, ki je že v ranem otro{tvu prebirala knjige, se zanimala za likovno umetnost in
sploh rada risala, ki se je malo kasneje z vso resnostjo poglabljala v jezike, je ostala v njej vseskozi in je zaživela vsakič, ko je dobila navdih za pisanje.
Opus, ki ga je zapustila za seboj, ni velik, pa vendar ji je treba priznati dvoje: je pesnica, ki je dala viden pečat otro{ki poeziji na Slovenskem, ustvarila pa je tudi vrsto odličnih afori-zmov, humoresk in {al, ki jih je objavljala v Pavlihi, medtem ko je otro{ko poezijo uresničevala v revijah Galeb in Mladi rod, sodelovala pa je tudi z revijo Ciciban.
Rainerjeva je življenjski konec dočakala v visoki starosti, in sicer v enaindevetdesetem letu, ko je umrla v Polzeli, 13. januarja 1995. In kakor sta se njena življenjska in ustvarjalna pot nenehno stikali, pa drugič spet raz{li, tako je pesnica tudi pojmovala življenje, ki je bilo po njenem splet veselja in norosti, brezmejne ljubezni in trmastega upora, "tragedija, a vendarle _ hura!". Njena pa je tudi misel: "Smeh in jok si podajata roke." In prav je imela, mar ne?
David Bedra~
podane v Kronologiji Sama Ra-mosa, ki je na koncu poglavja. Pred njo pa je priloga, v kateri je navedeno {e nekaj malega o junakih.
Caraol Beach je roman o norosti, odpu{čanju in smrti. Glavni junak, nori vojak je center dogajanja, ki potegne v smrt poleg sebe {e dva maturanta.
Roman je zanimiv, saj se v njem izmenjujeta dva pripovedna načina. Tretjeosebni pripovedovalec govori o sedanjih dogodkih. Ta pripovedovalec daje vtis, da se zgodba odvija pred na{imi očmi. Prvoosebni pripovedovalec je vojak Beto Milanes — njegove misli so zapisane v obliki beležke.
Kot sem že omenila, so na koncu podane oznake nastopajočih oseb ter kronologija dogodkov. Vse to je zapisano v tak{ni obliki, da bralec resnično dobi občutek, da se je to zgodilo v resnici.
"Caracol Beach je čudovit in stra{en roman, popoln mozaik, kjer je vsak ko{ček nepogre{ljiv delček igre čustev, ki bralca nezadržno potegne v svoj blodni labirint iskanja ljubezni in smrti." (Veronika Rot).
Ur{ka Hlupi~
KAJ SE BERE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE?
Janja Vidmar in Berta Bojetu Boeta
Letošnje Cankarjevo priznanje poteka v znamenju pisateljic, in sicer berejo osnovnošolski tekmovalci za Cankarjevo priznanje knjigo Janje Vidmar Princeska z napako. O pisateljici in njeni knjigi smo že poro~ali v prejšnji številki Tednika, saj je pisateljica obiskala bralce iz osnovne šole Ljudski vrt.
Na{i srednje{olci pa berejo knjigo Berte Bojetu - Boeta Fi-lio ni doma. Avtorica je bila pesnica, sicer pa tudi pisateljica. Do sedaj je izdala dva romana: Filio ni doma (1990) in Ptičja hi{a (1996).
V	obeh romanih je avtorica iz ženske perspektive spregovorila o brutalni podobi sveta. V romanu Filio ni doma avtorica pi{e o ženskah posebnicah, o njihovem težavnem razmerju do okolice in o konfliktih z njo.
V	romanu se prepletajo tri zgodbe (Filijina pripoved, Dnevnik Helene Brass in Urijeva zgodba). Filio pripoveduje o pobegu iz mesta in s tem od položaja ženske sužnje v samostojno pot. To se dopolnjuje z zgodbo Heleninega dnevnika. Samosvoja izobražena ženska je v romanu prva upornica zoper vladajoči spolni in družbeni red (Helena pi{e o spolnosti, čeprav ne bi smela).
Pisateljica posveča veliko pozornost svobodomiselni ženski, pa tudi ženski kot umetnici.
Tako v romanu Berte Bojetu I L	J
Berta Bojetu - Boeta
kot Janje Vidmar je osrednja oseba ženska oziroma najstnica in njena zgodba. Ženske izražajo svoja čustvena dejanja. V podobah časa, okolja in dogodkov, v katerih te osebe živijo, je mogoče najti metaforo za člove{ko družbo, ki jih utesnjuje.
Ur{ka Hlupi~
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2003 (Uradni list RS {t. 12/03), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih državnih pomoči namenjenih za pospe{evanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradni list RS {t. 60/02) župan Občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE OBČINSKIH - DRŽAVNIH POMOČI NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2003
1. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 0491.1. državne
-	občinske pomoči v malem gospodarstvu
-	pridobitev standarda kakovosti
-	stro{ki plač za novo odprta delovna mesta
-	stro{ki prvega obiska na razstavi oz. sejmu
-	izobraževanje zaposlenih v podjetjih
-	stro{ki izdelave investicijskih programov, projektne dokumentacije
-	subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu
1.	Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2003, na podlagi tega javnega razpisa zna{a 6.000.000,00 SIT
2.	Upravi~enci za pridobitev nepovratnih sredstev
Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe z registrirano dejavnostjo, ki imajo obratovalnico na območju Občine Markovci in ki bodo investirali sredstva na območju Občine Markovci in sicer samostojni podjetniki in gospodarske družbe (majhna in srednjevelika podjetja) kot tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem so-di{ču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe, pri čemer niso opravičeni do pomoči sektorji kmetijstva, ribi{tva in transporta. Do teh pomoči tudi niso opravičena podjetja v težavah.
3.	Rok za oddajo prijav je 21.03.2003 na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci.
Javni razpis s potrebnimi obrazci je objavljen tudi na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si.
4.	Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomo~:
Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Sredstva se bodo dodeljevala do vi{ine 50 % upravičenih stro{kov posameznega razpisanega projekta investicije, pri odpiranju novih delovnih mest do 50 % stro{kov plač za dveletno obdobje, do 45 % upravičenih stro{kov izobraževanja in do 5 % letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovni banki.
Sredstva bodo prednostno dodeljena prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva razpis izpolnjuje {e naslednje kriterije: opravljajo oz.bodo opravljali dejavnost, ki v občini ni razvita, raz{irjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, opravljajo oz. bo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnolo{ki in ekolo{ko neoporečen delovni proces. Prosilec mora odobrena sredstva investirati na območju občine Markovci. Pri začetnih investicijah mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije.
Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena.
5.	Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi:
Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, vi{ina zapro{enih sredstev, namen pridobivanja sredstev in vi{ina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter {tevilka tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija: K vsem postavkam iz točke 1:
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,
-	bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah
-	izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci
-	izjavo prosilca o vi{ini lastnih sredstev za isti namen
-	izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolik{en del je že dobil iz drugih virov
K posameznim postavkam je potrebno priložiti {e:
-	za pridobitev standarda kakovosti: predračun za projekt in investicijski program
-	za plače za novo odprta delovna mesta
•	dokazilo o zaposlitvi ljudi, ki {e niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve za nedoločen čas, pri čemer imajo prednost prosilci, ki zaposlujejo občana občine Markovci
•	dokazilo Zavoda za zaposlovanje Urad za delo Ptuj o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta
•	dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na novoodprtem delovnem mestu
-	za prvi obisk na razstavi oz. sejmu: predračun stro{kov predstavitve programov
-	izobraževanje: dokazilo o plačilu ali predračun stro{kov posebnega izobraževanja in strokovnih ekskurzij (stro{ki in{truktorjev in tistih, ki se usposabljajo). Za posebno izobraževanje {teje pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja uporabljivega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči.
-	izdelava investicijskih programov, projektne dokumentacije za materialne investicije: dokazilo o plačilu ali predračun stro{kov izdelave investicijskega programa, projektne dokumentacije
-	subvencioniranje obrestne mere: dokazilo o odobritvi kredita s strani izbrane poslovne banke za materialne investicije (zemlji{ča, zgradbe, oprema) in za nematerialne investicije (pridobitev standarda kakovosti, nakupa patenta, licence, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja), za odpiranje novih delovnih mest
1. Dokumentacija oz. dokazila k vlogi morajo biti zložena v zaporednem redu, kot so navedena v točki 6.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem - upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospe{evanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka.
Informacije: Občinska uprava Občine Markovci tel. 788-88-80 g. Kolen-ko in g. Sirec.
Franc KEKEC Župan Občine Markovci
Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS št. 75/94) in 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 9/99), Župan občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV, KI JIH BO V LETU 2003 OBČINA MARKOVCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa so lahko programi, ki sodijo v okvir izvajanja kulturnih dejavnosti. Občina Markovci zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna skladno s programi za naslednje namene:
-	za varstvo naravne in kulturne dediščine
-	za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stro{ke za izvedbo programov
-	za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture
-	za vzpostavljanje umetni{ke ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture
Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine.
II.	PREDLAGATELJI:
Za kulturne dejavnosti po zakonu {tejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledali{ke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založni{tva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij.
Predloge programov lahko po{ljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetni{kih dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno umetni{ka in druga dru{tva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Markovci
III.	NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV:
Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati natančen opis programa s predvidenim {tevilom udeležencev in krajem izvajanja programa. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja.
Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 7. marca 2003 do 12. ure.
Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Mar-kovcih 43 v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski {tevilki: 02/788-88-80. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za kulturne dejavnosti.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v 14-ih dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis.
Franc KEKEC Župan Občine Markovci
OBČINA MARKOVCI
Komisija za odlikovanja in priznanja
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. {t. 5/2000) Komisija za odlikovanja in priznanja
objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj v letu 2003:
-	naziv častni občan Občine Markovci
-	plaketa Občine Markovci
-	listina Občine Markovci
I. Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Naziv »častni občan« je lahko podeljen posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine. Naziv častni občan občine Markovci je podeljen z listino o podelitvi priznanja.
2.	Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspe{no nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.	Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspe{no predstavlja občino.
Komisija razpisuje naslednje {tevilo priznanj: pod 1) največ eden pod 2) največ dve pod 3) največ dve
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.	Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do vključno____2003.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA MARKOVCI
Na podlagi 10. člena Zakona o {portu (Ur. l. RS {t. 22/98) in 7. člena Pravilnika o vrednotenju {portnih programov v Občini Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, {t. 8/99) ter Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2003 (Uradni list RS {t. 12/03), Župan občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2003, KI JIH BO V LETU 2003 OBČINA MARKOVCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
v vi{ini 10.916.880 SIT - proračunska postavka 081 dejavnost na področju {porta in rekreacije
I.
Na razpisu lahko sodelujejo {portna dru{tva, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v {portu, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s 3. in 4. členom pravilnika o vrednotenju {portnih programov.
II.
Iz proračunskih sredstev postavka 081 dejavnost na področju {porta in rekreacije v skupni vi{ini 10.916.880 SIT se bodo sofinancirali naslednji programi:
1.	INTERESNA DEJAVNOST V ZAVODIH S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ki ni predmet redne {portne vzgoje
2.	PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ
Programi morajo vsebovati:
-	naziv izvajalca, z navedbo odgovorne osebe
-	vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika)
-	kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije
-	urnik in kraj vadbe
-	poimenski seznam vadečih
-	program tekmovanj.
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
3.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
Vloga mora vsebovati:
-	naziv predlagatelja
-	predvideno {tevilo kandidatov za {olanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, in{truktor, trener)
-	predvideno {tevilo strokovnih delavcev za predvidena izpopolnjevanja (potrjevanje licenc)
4.	ŠPORTNE PRIREDITVE ({portne prireditve, akcije in mednarodni nastopi)
Vloga mora vsebovati:
-	naziv izvajalca
-	naziv prireditve
-	kraj, čas in okvirno {tevilo udeležencev prireditve,
-	finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja.
5.	PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM
Glede vsebine 1., 5. in 6. točke se smiselno uporabljajo zahteve navedene pod ostalimi točkami (od 1. do 4.)
III.
Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati natančen opis programa s predvidenim {tevilom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri financiranja.
Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 28. februarja 2003 do 12. ure.
Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markov-cih 43 v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski {tevilki: 02/788-88-80. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci.
IV.
V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za vrednotenje {portnih programov, ki se sofinanciranju iz občinskega proračuna.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v desetih dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis.
Franc KEKEC Župan Občine Markovci
ZBORI OBČANOV - VOLITVE VAŠKIH ODBOROV
Župan občine sklicuje ZBORE OBČANOV po posameznih
naseljih na{e občine, na katerih bodo prisotni volili člane v VAŠKE ODBORE. Zbori občanov bodo izvedeni po naslednjem
razporedu:
1.	BUKOVCI v gasilskem domu v Bukovcih v ponedeljek 10. marca ob 18. uri
2.	STOJNCI v gasilskem domu v Stojncih v torek, 11. marca ob 18. uri
3.	NOVA VAS v gasilskem domu Nova vas v sredo, 12. marca ob 17. uri
4.	MARKOVCI v kinodvorani v Markovcih v sredo, 12. marca ob 19. uri
5.	ZABOVCI v gasilskem domu v Zabovcih v četrtek 13. marca ob 17. uri
6.	BOROVCI v gasilskem domu v Borovcih v četrtek 13. marca ob 19. uri
7.	PRVENCI IN STRELCI v va{kem domu v Prvencih v petek, 14. marca ob 17. uri
8.	SOBETINCI v gasilskem domu v Sobetincih v petek, 14. marca ob 19. uri
Tek na smučeh - od No^e vasi do Borla
Zima nas je v tej sezoni res bogato obdarila s snegom. Mnogi rekre-ativci smo našli užitke na snegu in smučeh doma in nam ni potrebno hoditi na oddaljena in draga smučišča. Po tako imenovani tematski poti, ki vodi od igrišča v Stojncih (od Borla) pa vse do gostišča Pa-laska v Novi vasi je namreč urejena tekaška smučarska proga v dolžini nekaj čez 8 km. Tek na smučeh je veščina, ki razgiba celo telo in ga zato tudi strokovnjaki priporočajo kot primerno obliko gibanja, lahko pa je tudi odličen kondicijski trening. Poleg telesnega gibanja pa daje tek na smučeh tudi hrano za dušo. Proga je namreč speljana po čudoviti zimski idili in le redko se zgodi, da ne bi poti presekale srne, zajci ali pa te pozdravljajo divje race in labodi v Dravi, ob kateri je proga tudi speljana.
Tekaška pot vodi ob reki Dravi
V Športnem društvu Stojnci smo veseli, da je vedno več rekreativcev, ki se vsakodnevno podajajo na progo, pri čemer pa starost ne igra nobene vloge. Med nami so upokojenci, mladi in manj mladi. Še posebej smo veseli mladih, katere tudi na tem mestu vabimo, da se nam pridružijo v čim večjem številu, omama s športom in lepotami narave je veliko slajša od drugih nedovoljenih oblik. Osnovno opremo, ki vključuje smuči, vezi, čevlje in palice, je moč kupiti že za dobrih 20 tisočakov, tako da je strošek opreme primerljiv z drugimi športi oziroma ima prednost pred opremo za alpsko smučanje. Neredko srečujemo tudi rekrea-tivce iz sosednjih občin, ki so spoznali, da je naša tekaška proga primerljiva s tistimi, ki jih nudijo organizirana smučišča. Edina pomanjkljivost je morda v tem, da je skoraj v celoti položna, kar pa je za začetnike lahko tudi dobro.
Veseli nas in zahvaljujemo se Občini Markovci, da je znala prisluhniti in tako pomagala urediti tematsko pot, ki je za našo občino velika pridobitev, saj bo skozi vse leto nudila vrsto rekreacijskih užitkov sprehajalcem, tekačem, kolesarjem, jahačem, ribičem, lovcem ali naključnim popotnikom. Narava, skozi katero je pot speljana, je lepa in edinstvena v vseh letnih časih. Čas, v katerem živimo, je neusmiljen, od nas zahteva več in več in težko se je prilagajati vsakodnevnim stresnim situacijam. S tematsko potjo je mnogim dana možnost, da se tako ali drugače sprostijo, v zimskem času na primer, s tekom na smučeh. Zagotavljamo vam, da ga ni lepšega od sončnega zimskega dne sredi tekaške poti na markovski tematski poti.
[D STOJNCI
v
Srečanje pohodnikov na S^abo^em
Tudi letos smo se 2. januarja srečali markovski pohodniki, na tradicionalnem pohodu Svabovo.
Jutro je bilo, po vremenu sodeč, skoraj pomladno in res primerno za rekreacijo po napornih prazničnih dneh.
Avtomobile smo pustili na parkirišču nogometnega kluba Stojnci.
Prijetno je bilo spoznanje, da je zanimanje za take vrste druženj le začelo naraščati, saj se nas je zbralo kar 32 po-hodnikov.
Za zanimivejši pohod smo izbrali novo pot proti Velikemu vrhu. Slavko Rožmarin med hojo prelije kar precej znoja po tem delu Haloz, zato smo se prepustili njegovemu vodstvu.
Med vinogradi smo že lahko opazovali prve cvetove letošnjih trobentic, kot da bi bila tudi narava praznično razpoložena.
Pot je bila, kljub zanimivostim, precej »naporna«. Verjetno so k temu pripomogli praznični dnevi in neprespane noči. Ob krajših postankih smo se zato krepili z zalogami iz nahrbtnikov.
Na Švabovem so nas lepo sprejeli. Ob svoji hrani smo si lahko privoščili tudi njihove domače gibanice.
Ker se je dan prevesil komaj v drugo polovico, smo povratek nekoliko podaljšali skozi Hrastovec in obiskali Stanka Majcen.
Medtem je začel pihati tudi malo hladnejši veter, zato nam je bila dobra kapljica iz njegove kleti še kako dobrodošla.
Tako podkrepljeni smo se z nekaj krajšimi postanki vrnili do parkirišča. Več-
ina se nas je odločila, da moramo vtise s poti zapisati v spomine, dokler so še sveži. Pri Slavku, ki se je izkazal za odličnega gostitelja, smo se odločili, da bomo s takimi srečanji še nadaljevali.
V naslednjem mesecu nameravamo ponoviti pohod čez Dravinjski in Majski vrh, s startom v Markovcih.
Lani je tudi na tem pohodu bilo enkratno vzdušje, saj smo imeli srečo z vremenom.
Vabimo vse, ki vas taka pohodniško družabna srečanja veselijo in ste tudi ljubitelji malo nižjih, a domačih hribov, da se nam pridružite.
Podrobnejše informacije o predvidenih smereh bodo objavljene po kabelski televiziji in na vaških plakatnikih.
Lep pozdrav!
Zvonko Crešnik
Obnova gasilskega doma Sobetinci
Prostovoljno gasilsko društvo Sobetinci letos praznuje 55. letnico delovanja, ustanovljeno je bilo 18.11.1948. Ustanovni člani so bili: Janez Plohl, Jakob Horvat, Franc Golob, Neža Tement, Franc Horvat, Alojz Vajda, Franc Vajda in Janez Muršec. Skozi vsa ta leta je PGD Sobetinci vzorno skrbelo za premoženje tako na gospodarskem, kakor na operativnem področju.
Pred dobrimi 30.leti je bil z velikimi napori in prostovoljnim delom zgrajen današnji gasilski dom, ki je bil potreben temeljite obnove. Na lanskem letnem občnem zboru je bil sprejet obsežen plan dela, adaptacija in razširitev dvorane, izgradnja novega stropa, izolacija in vgradnja podov, zamenjava stavbnega pohištva in druga potrebna dela ter obnova kuhinje za potrebe gasilcev in vaščanov. Z deli smo pričeli lansko spomlad.
Gasilci in vaščani smo vsi veseli, da nam je skoraj v celoti uspelo zelo lepo obnoviti gasilski dom, ki je središče vsega dogajanja in služi tako za potrebe gasilcev kakor tudi vseh vaščanov in drugih organizacij v Sobetincih.
Po popisu del, ki jih je pripravil domačin Milan Obran, strokovnjak z gradbenega področja, so se pridobile ponudbe in tako je gradbeni odbor izbral dva najbolj ugodna izvajalca, za gradbeni del Holermous d.o.o. in za tesarski del Tesarstvo Peter Matjašič s.p.
Veliko dela , posebej rušitvena dela v nekem obsegu, potem izgradnjo rapid stropa v kuhinji, nekaj instalacijskih del, nekaj pleskarskih in keramičarskih del ter čiščenja in večino odvoza odpadnega materiala smo opravili gasilci in vaščani s prostovoljnim delom. Po evidenci navzočnosti na delovnih akcijah smo opravili čez 1200 prostovoljnih delovnih ur in čez 200 strojnih delovnih ur- prevozi, nakladanje, kar vrednostno znese čez 2 milijona tolarjev.
V	zaključni fazi adaptacije smo morali še dodatno vključiti Emit d.o.o za dokončanje električnih instalacij, ker je to bila že peta preureditev oz. dogradnja elektrike v gasilskem domu.
Prav tako smo glede na finančne zmožnosti tudi izvedli polaganje talne keramike in na koncu še izdelavo notranjih opleskov .
V	letošnjem koledarskem letu smo še uredili žaluzije na oknih, na novo z lesenimi elementi opremili kuhinjo, vaški odbor je priskrbel veliko industrijsko pomivalno korito, prav tako smo izdelali montažni oder in tik pred OZ namestili zavese na okna. G Marjan Roškar je na steno za odrom narisal lep motiv, ki zelo lepo poživi našo prenovljeno dvorano. Celotna investicija je ocenjena na vrednost 11 miljo-nov tolarjev.
Finančna sredstva smo zagotovili domači gasilci, vaščani in donatorji s prostovoljnimi prispevki, levji delež pa naša nova občina Markovci.
Andreja Horvat
V Kulturnem društvu Bukovci pojemo tudi štirje vaški pevci
Kar se spomnim, so v Bukovcih vedno delovale skupine ljudskih pevcev. Zadnja leta sem jih spremljal s harmoniko, ker pa ni bilo mladih, ki bi prepevali, so zaradi starosti, nekatere skupine nehale s prepevanjem. Ob ustanovitvi nove občine Markovci je prišla zamisel, da naj bi vsaka vas v občini na občinski proslavi sodelovala s svojim kulturnim programom. V Bukovcih so takrat za pripravo programa zadolžili mene, češ, igrati znaš na harmoniko in imaš za samo prepevanje si pri moškem pevskem zboru in pri cerkvenem zboru. V Bukovcih je mnogo pevcev in pevk, ki imajo veselje do petja, a sem se odločil za skupino štirih pevcev, ki smo se glasovno dobro ujeli. Našo vas poskušamo na vseh naših nastopih dobro zastopati in z vsemi, ki se še ukvarjajo s kulturo obogatiti vaške prireditve. V našem zboru pojemo Kristina Janžekovič, sopran, Terezija Bezjak, alt, Alojz Markovič, bas in jaz, Janez Zmazek, tenor. Sam sem tudi vodja zbora.
Nastopali smo na številnih občinskih prireditvah, reviji ljudskih pevcev v Selah, pevskem maratonu pred blagovnico v Ptuju, na pesmi klopotcev na Borlu, bili na srečanju pevcev v Dra-žencih in srečanju ljudskih pevcev v Račni vasi pri Grosuplju, ter na radgonskem sejmu, pa na martinovanju v Zagojičih, zapeli pa smo tudi na zaključku leta ZŠAM Ptuj.
V Bukovcih nastopamo na vseh vaških prireditvah, za katere tudi več-
krat napišem primerno besedilo, kot denimo, ob otvoritvi nove ceste, za martinovo, ob ponovni izvolitvi Franca Kekca za župana, nazadnje pa še za čebelarje. Zdaj smo prejeli povabilo, naj se odločimo za snemanje kasete, o ponudbi še razmišljamo, pred odločitvijo pa se bomo o tem pogovorili z vaškim odborom in z vodstvom kulturnega društva Bukovci, kamor tudi spadamo.
Janez Zmazek
Srečanje sošolcev, rojenih 57. leta
Z malo zamudo, smo se sošolci in 57 letniki, ki smo pred 30. leti končali osnovnošolsko obveznost v OŠ Mar-kovci, zbrali na družabnem srečanju, v soboto zvečer, 18.1.2003, v gostišču Pri Ribeku v Stojncih. Pri dopolnjenih 45. letih, se je zgodilo kar nekaj novosti in skrivnosti, ki smo si jih izmenjali. Povabilu na srečanje se je odzvalo 42 od 62 povabljenih, pridružil pa se nam je tudi razrednik g. Jože Petrovič. To je bilo že naše peto uradno srečanje. Na srečanju smo zaplesali med drugim
z babicami, (beri sošolkami, ki so postale babice). Razšli smo se v poznih jutranjih urah naslednjega dne, z obljubo, da se vsekakor srečamo najmanj čez pet let, ko nas bo obiskal Abraham. Izbrana ekipa je takoj začela z delom in je svoje zasedanje zaključila v poznih večernih nedeljskih urah. Tako bo naslednje srečanje vsekakor ob pravem času in z veliko bolj pestrim programom.
Na svidenje!
Marjan Horvat
Namesto silvestrskega ognjemeta nova trobenta
V Društvu godbe na pihala Markovci so letošnje leto začeli na res lep način, na januarskem občnem zboru društva so svojemu, mlademu članu, sedmošolcu Sandiju Kelencu izročili novo trobento, ki bo vsestransko uspešnemu učencu omogočila še boljše igranje.
Zanimiva pa je pot do te nove trobente, saj nam v društvu zelo primanjkuje denarja za nakup novih instrumentov in moramo ravnati kot sila skrbni gospodarji, da nam uspeva na{e potrebe uskladiti z možnostmi in denarjem, ki nam je na voljo. Konec lanskega leta, ko sta se naš predsednik Konrad Ja-nžekovic in Franc Kekec, župan, kar
tako, mimogrede pogovarjala o silvestr-ski prireditvi, je naš predsednik županu predlagal, da bi denar, s katerim bodo kupili rakete za ognjemet, raje dodelili godbenikom, mi pa bi potem za ta denar kupili novi instrument. Kot sta se dogovorila, je tudi bilo. Župan nam je odobril 180 tisoč tolarjev, ognjemeta nad Markovci res ni bilo, zato pa lahko
zdaj na prav vsaki prireditvi na kateri zaigra tudi naša godba slišite čudovite zvoke nove trobente. Stala nas je 230 tisoč tolarjev, nanjo pa igra naš Sandi Kelenc, že tudi udeleženec nekaj državnih tekmovanj mladih glasbenikov. Podobnih odločitev si še želimo, pa ne samo, ko gre za denar, ki ga potrebujemo v našem društvu, tudi v katerem drugem bi bili veseli podobnega darila.
Ivanka Kostanjevec, tajnica Društva godba na pihala ob~ine Markovci
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKIH ZENA OBČINE MARKOVCI
Društvo, ki skrbi za lepo, vabljivo in dišeče^
članice Društva podeželskih žena občine Markovci so se v petek, 13. decembra, v kinodvorani v Markovcih zbrale na tretjem rednem občnem zboru. Zbora se je izmed 187 članic udeležilo 98 žena, za kulturni utrinek po končanem uradnem delu pa so poskrbeli njihovi otroci. Zbor je povezovala predsednica delovnega predsedstva Brigita Kristovič.
Uvodoma so v kinodvorani zapele ljudske pevke iz Zabovcev, nato pa je zbrane pozdravila predsednica dru{tva Marta Le{nik iz Prvencev, ki je v nadaljevanju predstavila tudi delo društva v minulem letu. Kot je povedala, so ~lanice Dru{tva podeželskih žena januarja sodelovale pri proslavitvi stotega rojstnega dne naše najstarejše ob~anke, že februarja pa so se lotile peke in ocenjevanja krofov ter prodaje na tržnici. V marcu
so pripravile razstavo pisank, veliko-no~no tržnico in te~aj vezenja, aprila pa so organizirale gledališko predstavo in sodelovale pri praznovanju ob~-inskega praznika. V poletnih dneh so pomagale pri organizaciji sre~anja cerkvenih pevskih zborov, v septembru pa so sodelovale na živilsko-kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, pripravile predavanje o pridelavi sadja in zelenjave ter se udeležile zeli-š~nega dne v Avstriji. Novembra je
društvo organiziralo te~aj vezenja in te~aje kuhanja, ~lanice društva pa so pred zahvalno nedeljo okrasile tudi našo farno cerkev. Poleg že omenjenih aktivnosti pa društvo organizira tudi strokovne ekskurzije, sodeluje pri projektu Crpov in pomaga na raz-li~nih vaških prireditvah.
Za leto, ki je pred nami, pa je Lešni-kova dejala, da ima društvo poleg rednih aktivnosti v na~rtu tudi izdelavo pisank, te~aj peke prazni~nih kruhov in slikanja na svilo, te~aj vezenja, peko medenega peciva, izdelavo adventnih ven~kov ter predavanje o ureditvi okolice doma. Že 1. februarja pa se nam ponovno obeta ocenjevanje za naj krof ob~ine Markovci.
Mojca Zemljari~
Neža Cvetko slavila 101 leto
V za~etku januarja je svoj 101. rojstni dan praznovala Neža Cvetko iz Marko-vec, naša najstarejša ob~anka. Od lanskega leta, kar smo se skupaj z njo in njenimi sorodniki kar na nekaj sve~-anostih, veselili njenega stotega rojstnega dneva, se Neži življenje ni kaj dosti spremenilo. Še vedno, za svoja leta, živahna ženica, je bila vesela tudi letošnjih ~estitk in je vsem nam zaželela ~im ve~ zdravja in dobre volje. Ob ~astitljivem jubileju so slavljenki obiskali doma~i in sosedje, ter številn vaš~-ani, ki jim je Neža, rada pripovedovala
o svojih mladih letih. Za našo najstarejšo ob~anko skrbi, kot že leta skrbi, njena ne~akinja Marjana. Neža, ki ji v življenju ni bilo z rožicami postlano meni, da se je stotih in zdaj že ve~ let v~akala, ker v nobeni stvari v življenju ni pretiravala, tako ima še zdaj za zajtrk najraje belo kavo v katero si nadrobi ~rnega kruha. Našo najstarejšo sovaš~anko je ob njenem rojstnem dnevu obiskal tudi župan ob~ine Mar-kovci in ji izrekel iskrene ~estitke.
MZ
AKTIVNOSTI NA PODROČJU PROJEKTA ZAŠČITA PODTALNICE PTUJSKEGA IN DRAVSKEGA POLJA
Lahko bomo kandidirali za mednarodna
sredstva!
Skupaj z Mestno občino Ptuj, Občino Gorišnica in Občino Hajdina smo pristopili k projektu Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. S skupnim pristopom, kot regionalnim projektom bomo lahko kandidirali na nepovratna sredstva RS za čiščenje in odvajanje odpadnih komunalnih voda, kakor tudi na mednarodna sredstva programa ISPA.
Tozadevno je bil na nivoju vseh štirih navedenih ob~in formiran konzorcij, katerega sestavljajo župani posameznih ob~in in direktor Komunalnega podjetja Ptuj. Predsednik sveta konzorcija je župan Mestne ob~ine Ptuj, dr. Štefan Celan, Mestna ob~ina Ptuj pa je tudi nosilec celotnega projekta. Strokovna izhodiš~a in predloge za izvedbo projekta pripravlja projektni svet, ki ga sestavljamo predstavniki strokovnih služb iz posameznih ob~in,
medtem ko je vodenje izvedbe projekta prevzelo Komunalno podjetje Ptuj. Projekt je vklju~en v program odvodnjavanja in ~iš~enja komunalnih odpadnih voda Ministrstva za okolje, prostor in energijo, katero preko svojega predstavnika izvedbo celotnega projekta tudi spremlja. Realna pri~-akovanja sofinanciranja izgradnje same kanalizacije in ~istilnih naprav z nepovratnimi sredstvi so v višini 50-60% celotne vrednosti investicije.
Za izvedbo projektne in investicijske dokumentacije za realizacijo projekta Zaš~ita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja je bila po javnem razpisu izbrana družba Inštitut za ekološki inženiring d.o.o., Maribor. Rok za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije je do konca februarja 2004, medtem ko bi se naj sama gradnja kanalizacije in ~istilnih naprav pri~ela šele koncem leta 2004 in bo po predvidevanjih trajala {tiri leta. Groba ocena gradbenih del za obmo~je ob~ine Mar-kovci zna{a blizu 2 milijardi tolarjev, medtem ko bo sama priprava investicijske in projektne dokumentacije, potrebne za kandidaturo na evropska sredstva, za Ob~ino Markovci znašala 22,5 milijonov tolarjev.
Janko [irec
MoPZ MARKOVCI
Srečko Zavec - zborovodja že 37 let
Srečka Zavca v naši občini poznamo kot zborovodjo MoPZ Mar-kovci. Se predno pa je Zavca pevska pot zanesla v Markovce pa je vodil Leskovški oktet, moški pevski zbor na Hajdini ter mešani cerkveni pevski zbor v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki ga poleg MoPZ Markovci in Cerkveno-prosvetnega zbora Leskovec vodi še danes.
Kot je povedal Zavec, se je z glasbo začel ukvarjati relativno pozno, to je v osmem razredu osnovne šole. Da pa je glasbeno znanje zraslo do nivoja, ki smo mu priča danes, pa je zagotovo zaslužno tudi uspešno dokončano glasbeno izobraževanje. Najprej se je Srečko v glasbeni šoli na Ptuju priučil klavirja in baritona, nato pa je v srednji glasbeni šoli v Mariboru pouk klavirja dopolnjeval še s solo petjem.
Zavec pravi, da je vodenje MoPZ Markovci leta 1995 sprejel s strahom in veliko odgovornostjo, saj je zbor slovel kot dober zbor. »Takrat sem bil prepričan, da bom zbor prevzel le za kratek čas, saj sem menil, da vodenja tako dobrega zbora dolgoročno ne bom zmogel. No, potem pa smo se s pevci navezali eden na drugega in povrh
vsega začeli dosegati tudi zelo lepe rezultate. Danes zbor deluje na bazi prijateljstva in dobrega medsebojnega sodelovanja. Veseli pa me tudi, da se v zbor vklju~ujejo tudi mladi, ki so glasbeno dobro podkovani,« pripoveduje Zavec in dodaja, da pri vodenju zbora sploh ne ob~uti nobenih problemov. Kot je povedal, so vaje v~asih malo slabše obiskane, a je pevci kljub temu zelo zadovoljen in so prijatelji tudi zasebno.
Sicer pa nam je Sre~ko v nadaljevanju povedal, da ima zbor vaje enkrat tedensko, pred prazniki in revijami pa tudi dvakrat ali trikrat. Na intenzivnih vajah pa je delo še trše, saj se zborovodja z vsakim glasom posebej ukvarja vsaj po deset ur.
Mojca Zemljarič
OBVESTILO
prodajalcem na kmečki tržnici
Po občinskem odloku o komunalnih taksah v občini Markovci so uporabniki javnih povr{in dolžni plačati komunalno takso, med drugim tudi za uporabo stojnice na kmečki tržnici. Nastanek taksne obveznosti ste dolžni občinski upravi prijaviti pred začetkom uporabe javnega prostora. Kot vam je že poznano, bo v okviru projektov CRPOV v letu 2003 na občinskem dvorišču vsako prvo nedeljo v mesecu ter ob posebnih priložnostih odprta kmečka tržnica.
Obve{čamo vas, da v skladu z odlokom o komunalnih taksah podate na občinsko upravo vlogo za uporabo javnega prostora, da vam bomo lahko izdali odločbo za plačilo komunalne takse. Dnevna taksa za uporabo stojnice zna{a 1.050,00 SIT.
V kolikor boste na kmečki tržnici prodajali skozi vse leto, vam svetujemo, da podate eno vlogo za uporabo stojnice skozi celo leto 2003, s čimer se boste izognili vsakokratnemu plačilu upravne takse.
OBČINA MARKOVCI OBČINSKA UPRAVA
OBČINA MARKOVCI
OBVESTILO
Vse zainteresirane obve{čamo, da smo v prostorih občine Markovci razgrnili osnutek sprememb in dopolnitev
Zazidalnega načrta za INDUSTRIJSKO CONO NOVI JORK,
ki ga je izdala družba UMARH iz Ptuja.
Javna razgrnitev bo potekala v času od 31. januarja do 6. marca 2003. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani dobijo informacije in pojasnila v zvezi z Osnutkom sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za OBRTNO CONO NOVI JORK v Občinski upravi Občine Markovci, Markovci 43. Na navedeni naslov lahko podajo tudi pisne pripombe na vsebino osnutka sprememb in dopolnitev.
Po javni razgrnitvi bo organizirana javna razprava, ki bo 6. marca ob 17. uri v prostorih Občine Markovci.
OBČINA MARKOVCI
Kulturna p^iredite^ ob 8. februarju
Tudi letos smo sodelovali v projektu šol Spodnjega Podravja. Gre za skupno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ko nekateri u~enci s svojimi mentorji posameznih šol pripravijo nastop, nato točke združimo z veznim tekstom in se s tem predstavimo na prireditvah. Sodelovale so naslednje šole: Destrnik, Markovci, Gorišnica, Podlehnik, Dijaški dom in Olga Meglič. 8 učenk iz markovske šole je letos predstavilo zanimivo točko, in sicer smo brale Prešernove pesmi v tujih jezikih. Celo nam, nastopajočim, se je zdela zamisel ful zanimiva in nov izziv, da poskusimo. Ko nam je učiteljica Natalija prinesla besedila in nam prebrala v različnih jezikih Pre-
šernove pesmi, nismo mogle zadržati smeha, zdelo se nam je zelo zanimivo in po nekaj vajah smo komaj čakale, da stopimo pred občinstvo. Upava, da ste vsi, ki ste nas slišali, uživali ob našem nastopu. Vaš smeh in zadovoljstvo pa nas je dodatno spodbudilo. Na gostovanja smo se vozili z avtobusom in tako sklepali nova prijateljstva ter mrzlično menjavali mobi številke. Zgodilo se je, da smo zaradi tega pustile kje list z besedili za nastop, saj so nas fantje pošteno prevzeli. Pa kaj bi to, saj poznate pregovor Mladost-norost, čez jarek skače, kjer je most.
Monika Majar in Jasna Forštnarič
Tretješolci devetletke uživali na športnem dnevu
Z avtobusom smo se peljali do Tomaža pri Ormožu. Tam smo se nekateri sankali, drugi smučali. Smučali so se: Uroš, Žiga, Blaž, Gregor in Eva. S seboj sem imela sanke. Z Anjinim bobom sva velikokrat padli. Ko sem bila utrujena, sem si spočila in pojedla svojo malico. V zidanici sem si kupila sok Pago. Bil je zelo, zelo dober. Na športnem dnevu je bilo zelo lepo.
Monika Zemljarič Crešnik, 3.a/9
Včeraj smo se odpeljali do Sv. Tomaža. Tam smo se nekateri sankali, nekateri pa smučali. Jaz sem bil med sankači. Z Leonom sva delala velike norije. Cez dve uri smo šli na čaj v zidanico. Nato smo nadaljevali s sankanjem. Najbolj všeč mi je bilo, ko sva z Leonom podrla Anjo in Manjo. Med sankanjem sem opazoval smučarje. Športni dan je hitro minil in domov sem prišel ves moker.
Danijel Pivko, 3.a/9
Fašenk je pred vrati, takoj za njim pa tudi mesec žensk in mamic
Učenci naše šole in otroci iz vrtca se že skrbno pripravljajo na povorko ob prireditvi Fašenk v Markovcih. A vzgojiteljice in varuške našega vrtca se že veselijo dela v mesecu marcu. Tako razmišlja vzgojiteljica Cvetka Ferčič:
Kmalu bo marec, mesec praznikov, ko se še posebej spomnimo žensk in mamic. Res, da nobeden izmed njih ni dela prost dan, a prav je, da se jih spomnimo. Prazniki vendar polepšajo naš vsakdan, hkrati pa dajejo priložnost za prijetno srečanje in zbliževanje v družinah, med prijatelji in tudi v vrtcih. Eden izmed teh praznikov je zagotovo 8. marec. Zdi se, kot da bi ga po osamosvojitvi kar najraje pozabili, a vemo, da ne bi bilo prav. Zanj so ženske leta 1909 v ZDA veliko tvegale, saj so prvič organizirale množične demonstracije in zahtevale volilno pravico. Ker je bil to
Pust
Pust, pust, mastnih ust Za pusta se našemimo In veselje trosimo, Si marsikaj naprosimo.
Markovska maska korant je, Pomlad privablja, da lepše je, Za njim se še hudič podi, Ki prestraši vse ljudi.
Torej pridite k nam, Da polepša se vam dan. Radi krofe bi delili In se z vami veselili.
Monika Šmigoc, 6.a
prvi tovrsten protest v boju za pravice žensk, so na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu l. 1910, in sicer na pobudo Klare Zetkin, sprejeli 8.marec za mednarodni dan žensk. Prav gotovo ta dan ni praznik, ko bi ženske z nestrpnostjo pričakovala kakršnakoli presenečenja, saj je največje zadovoljstvo pomoč in razumevanje bližnjih ter okolja skozi vse leto.
Tudi v vrtcu se bomo spomnili na ta praznik, prav tako pa tudi praznika mater 25.marca. Slednji dobiva zadnje čase še posebej veljavo in potrditev, ki je morda odvisna tudi od otrokove starosti. V vrtcu bomo tako spoznavali vrsto opravil, ki jih mamice opravljajo poleg službe in ob tem morda lažje doumeli stisko mamic, ko jim pogosto zmanjkuje časa tudi za svoje otroke. Morda bomo odkrili način, kako lahko kot majhni otroci pomagamo in razbremenimo delo mamic. Še posebej bomo pozorni na samostojno pospravljanje igrač, brisanje prahu, zlaganje pr-tičkov, pripravljanje jedilnega pribora na mizo^ Otroci zelo radi pomagajo, treba jih je le povabiti k sodelovanju. Pridno bomo utrjevali in spoznavali nove pesmice, ob tem nastopali, plesali in ustvarjali, saj želimo v mesecu marcu mamicam kakšen dan še posebej polepšati.
Včasih je potrebno zelo malo, da koga osrečimo - morda le prijazen nasmeh in pogled. Kaj ko ne bi čakali nanju, temveč ju ponudili kar sami.
Otroci in delavke vrtca Markovci želimo vsem ženskam in mamicam, da je njihovo življenje vsak dan en velik praznik.
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob, Natalija Plohl. Odgovorna urednica: Slavica Picerko Peklar. Fotografije: Slavica Picerko Peklar, Martin Ozmec in OŠ Markovci Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Tisk: Delo, d.d., Ljubljana - tiskarsko središče, naklada: 12.000 izvodov Strani na internetu: www.markovci.si
Kača nikoli ne piči
Zadnji dan pouka v letu 2002 nas je obiskal zanimiv gost, ki se že čez 40 let ukvarja s kačami.
Rojen Mariborčan, Pavle Štamfer, je svoje tri kače - pitone z veseljem razkazoval v naši šolski telovadnici. Po končani predstavitvi nama je odgovoril na nekaj vprašanj.
Kace so nenavadne živali, sploh ce jih ima nekdo doma. Kako je prišlo do tega, da se ukvarjate z njimi?
Že kot trinajstletni deček sem lovil modrase, gade, torej strupene kače in kmalu sem njihov strup začel prodajati raznim institutom in lekarnam. Veste, včasih je bilo tovrstnih kač na Melj-skem hribu ogromno, bile so tudi bolj strupene kot danes. Nikdar me ni bilo strah pred njimi, prijel sem jih kadarkoli. Kmalu sem po službeni poti odšel v Koln v Nemčijo, kjer sem živel z Indijcem, ki je študiral veterino in pisal celo magisterij o plazilcih. Nemščino je bolj slabo obvladal, zato sem mu jaz bral literaturo in se ob tem ogromno naučil. Tudi sam mi je ogromno povedal o kačah.
Kače imate doma, v svojem stanovanju^?
Ja, to je res. V 60-ih letih sem se spoprijateljil s prvimi tujimi študenti, ki so prišli študirat v Maribor. Z njimi sem navezal zelo prijateljske stike in tako celo enega naprosil, da mi iz svoje domovine prinese kačja jajca. Ne boste verjeli, na letalu se mu je ena kača izvalila kar v žepu.
Tako sem prišel do treh svojih prvih kač - bili sta dve samici in en samec.
A v takratni Jugoslaviji je bilo to strogo prepovedano, tako da sem jih moral skrivati.
Doma imate štiri pitone. Kako pa je vaša žena sprejela vaš konjiček?
Znano je, da se večina ljudi kač boji, še posebej ženske. In otrokom vzbudi-
jo strah pred kačami ravno mame, v to sem trdno prepričan. Ko sva se z ženo spoznala, ji sprva nisem upal povedati, a sama je čutila, da nekaj skrivam. Ker prihaja s podeželja in je na kmetiji tudi sama pogosto naletela na kakšno kačo, ni omedlela, ko sem ji povedal. Pa saj veste^ljubezen ^
Vas je kača že kdaj pičila?
Kača nikoli ne piči, le ugrizne, če
se čuti ogrožena. Sama od sebe te ne bo nikoli napadla. Moje kače so udomačene, vsak dan se ukvarjam z njimi. Imam tudi vse papirje za dovoljenje in o tem, da so moje kače zdrave. Na gostovanju z njimi še nisem imel težav, poznam pa prijem, ki zagotovo pomaga, če bi bilo potrebno. A prepričan sem, da pri mojih kačah ne.
Kako pa jih hranite?
Kače do enega leta hranim enkrat na štirinajst dni, odrasle pa enkrat mesečno. Piton mora dobiti živ plen, torej živo kokoš ali zajca. Nato ga sam stisne in ko ugotovi, da ne diha, ga začne počasi požirati. To se zdi marsikomu kruto, a v naravi je to boj za preživetje. So pa kače izredno čiste živali.
Kje vse ste pa že gostovali?
O, niti ne vem več, kje vse. Številni časopisi so pisali o meni in mojih kačah, sodeloval sem tudi v oddaji Stojana Auerja SUPER POP, kjer sem dokazal, da se moje kače ne bojijo ognja.
Gospodu Štamferju sva zaželeli še mnogo prijetnih uric s svojimi kačami. Škoda le, dragi bralci, da niste bili ta dan v naši telovadnici. Videli bi, da smo se tudi mi spoprijateljili z 80 kilogramskim in več kot pet metrov dolgim Bobojem. Ce pa bi se kdo rad srečal z zanimivim gospodom in njegovimi kačami, naj pokliče na našo šolo, učiteljica Natalija Plohl mu bo rade volje povedala telefonsko številko prijetnega sogovornika.
Maja Bračič in Petra Ljubec, 7.b
Bolezni odvisnosti in zdravje kot vrednota
V ponedeljek, 10.2.2003, smo na naši šoli organizirali naravoslovni dan za učence predmetne stopnje in dan odprtih vrat za starše z naslovom Bolezni odvisnosti in zdravje kot vrednota. Zavedamo se, da v današnjem času mladi množično posegajo po različnih opojnih snoveh, na žalost tudi po prepovedanih. Ker vemo, da so zlahka dostopne, smo ta dan posvetili predvsem pogovoru in razmišljanju o tem. Poudarili smo tudi, da je zdravje vrednota, kar pogosto prepozno spoznamo. Teme naravoslovnega dne so bile preventivnega značaja, s poudarkom na zdravju.
Cilji naravoslovnega dne:
1.	Dobiti čim bolj jasno informacijo o vzrokih, ki mladostnika najpogosteje zapeljejo na kriva pota.
2.	Spoznati posledice lastnega ravnanja
3.	Sprevideti konstruktivne možnosti za reševanje svojih težav
4. Spoznati, da je zatekanje v svet omame le padanje v brezno brez dna
Delo je potekalo v skupinah z razgovori in ustvarjalnimi delavnicami. Razgovor z učenci 5-ih in 6-ih razredov so vodili:
- ga. Tea Pulko, višja medicinska sestra - Krepitev osebnosti, da bi se znali upreti in reči NE
-	ga. Danila Jurgec, socialna delavka in g. Marjan Kokol, dipl. sociolog -Kako in kaj, ko se srečam z drogo?
Z učenci 7-ih in 8-ih razredov so se pogovarjali:
-	g. Aleksander Solovjev, pedagog in ga. Irena Toš, psihologinja - Kako in kaj, ko se srečam z drogo?
-	g. Tomaž Veler in g. Stanislav Iva-nuša, kriminalista - Škodljiv vpliv drog na zdravje mladostnika in njegovo družbeno uveljavljanje - kriminal.
V nadaljevanju so učenci z učitelji in gosti izdelovali plakate, katerih vsebine so bile povezane s temami naravoslovnega dne. Te so nato razstavili v šolski avli, kjer si jih lahko vsakdo ogleda.
Danica Muršec
Judo je moje življenje
že od nekdaj me zanimajo borilne veščine, zato sem začela pred letom in pol trenirati judo. Najprej sem treninge obiskovala na naši šoli, nato pa sem se vpisala v znani klub JK Drava Ptuj. Treniram štirikrat tedensko, in sicer uro in pol. Priznati moram, da so treningi zelo naporni in zahtevajo mnogo kondicije.
Spomnim se, da sem trenirala le dva meseca in že sem šla na tekmo za pokal Ptuja. Sprva sem se zelo veselila, bila sem v kategoriji do 57 kg. A na samem tekmovanju se me je polotila močna trema in vsa sem se tresla. Na koncu sem se skupaj s tremo uvrstila na 3. mesto. Kmalu sem spoznala, da se je treba strahu čimprej znebiti, zaupati moraš vase in v to, kar obvladaš in si se naučil na treningih. Cez mesec dni so se začela klubska prvenstva in začutila sem, da sem pretirano tremo premagala. Petkrat sem osvojila 1. mesto in po skupnem seštevku še pokal. Na medobčinskem prvenstvu v Juršin-cih sem osvojila 2. mesto. Tu sem že sodelovala v kategoriji do 63kg. Na področnem prvenstvu, kakšen teden pozneje, sem imela smolo. Zasedla bi 1. mesto, a ker sem pozabila sneti lasni-
co iz las, so me uvrstili na 3. mesto. Zaradi te napake sem bila nase upravičeno jezna, tekmovalec namreč ve, da ne sme nositi nobenega ostrega ali kovinskega predmeta, saj lahko poškoduje nasprotnika. Na državnem tekmovanju v Novem mestu sem imela 10 nasprotnic v kategoriji do 57kg. Osvojila sem 7. mesto. Bila sem rahlo razočarana, saj sem ciljala celo na državni naslov. Moja zadnja tekma je bila v Lendavi, kjer je potekalo državno kadetsko tekmovanje. Imela sem 13 nasprotnic, osvojila pa sem prav tako 7. mesto.
Do maja imam še kar nekaj tekmovanj in upam, da se bom visoko uvrstila. Trener Bruno Kranjc in moja družina so zelo ponosni name. Judo se zdi marsikomu grob šport, a zame je čudovit in v njem resnično uživam.
Draga Jasmina, tudi na OŠ Markovci smo ponosni nate!!!
Sploh pa me dosežki vzpodbujajo naprej. Ne predstavljam si, kaj bi brez tega športa, saj je judo zame življenje.
Jasmina Sakelšek, 8.b
Pišemo o delu občinskih svetnikov, ki so že sprejeli proračun in poročamo o tem, kaj in kje vse bomo letos gradili.
STRAN 2
V predpustnem času je bilo nekdaj največ porok. Vedno je svate spremljal kopjaš. Letos predpustne poroke v naših krajih ni bilo.
STRAN 3
O tem, kaj v teh dneh počnejo naši mladi in kaj vse so naredili do počitnic, ki se jim pav-kar končujejo, pišemo na zadnji strani.
STRAN 8
LIST IZ MARKOVCEV
ISSN 1580-3554
MARKOVCI, 27. FEBRUAR (SVEČAN) 2003
LETO 4, ST. 1
FASENK NAS ZE VABI!
Pridite, povsod bo veselo !
Le v kaj se bodo letos maskirali v Bukovcih in kaj v Stojncih? Kaj bodo pa v Novi vasi? Pa v Prvencih? Bodo Frajkinclari? Vas že razganja neučakana radovednost? Seveda si boste prav vse pustne skupine ogledali na našem, letos že 12. markovskem fašenku, ki se bo odvijal pojutrišnjem, v soboto, 1. marca. V nevzdržnem pričakovanju letošnjega pustnega rajanja, ki bo v Markovcih še bogatejše kot leta doslej, saj se bomo lahko kar štiri dni zabavali do ranih jutranjih ur v šotoru, pa smo se odpravili po vaseh, kjer smo poskušali izvedeti, kako se naši občani pripravljajo na letošnje pustovanje.
V Sobetincih, Borovcih, Prvencih, Zabovcih in Novi vasi smo izvedeli, da so priprave na pustne dni že v polnem teku. V kaj se bodo v omenjenih vaseh maskirali, nam na žalost ni uspelo ugotoviti, so pa zatrdili, da se bodo s svojimi skupinami zagotovo udeležili sobotnega fašenka v Markovcih. V Bukovcih, Stojncih in Markovcih so s pripravam na fašenk imeli veliko dela, saj poleg skupinskih mask pripravljajo tudi tradicionalne povorke.
"TU RUSA, TAN KRAPCIC, TE PA ŠE [PRICAR!"
Silva Pilinger, predsednica Kulturnega društva Bukovci: " Priprave v Bukovcih potekajo že nekaj časa. Največ dela smo seveda namenili organizaciji 7. bukovskega fašenka, ki bo v torek, 4. marca. Maske, ki se bodo udeležile povorke, se bodo ob 14. uri zbrale v spodnjem delu vasi pri Zmazkovih, odkoder bo nato povorka krenila čez vas do centra, kjer bo, ob pogostitvi
udeležencev povorke in zvokih ansambla TIK TAK, zaključek s podelitvijo nagrad. Glede na izkušnje iz minulih let pričakujemo skupine iz Dornave, Nove vasi, Markovcev, Prvencev, Strelcev, Borovcev, Dupleka, Polenšaka in Mezgovcev. Za sodelovanje in nastop pa se lahko pustne skupine prijavijo pol ure pred začetkom prireditve.
Poleg priprav na pustno povorko pa seveda intezivno pripravljamo svoje pustne skupine. Letos smo se v Bukovcih odločili, da sestavimo tri velike in nekaj manjših skupin, v njih pa bodo sodelovali skoraj vsi od najmlajših pa do najstarejših - od tistih, ki jih je treba nesti, pa do tistih, ki hodijo s palico. Kaj se bomo v Bukovcih maskirali letos, naj zaenkrat ostane skrivnost, povem pa lahko, da se bomo zagotovo udeležili povork v Markovcih, Dorna-vi in na Ptuju."
V STOJNCIH PRINC
Marjan Ambrož, princ vaškega kar-
nevala v Stojncih: "Princa vaškega karnevala izberemo na Korenbalu, to je prireditvi, ki jo imamo v Stojncih v mesecu januarju. Princa predlaga in potrdi vaški odbor. Njegova naloga je, da sodeluje pri pripravah na fašenk in pri okrasitvi vasi, poskrbeti pa mora tudi, da vaški fašenk, ki se v Stojncih odvija na pustni torek, poteka kot je treba. Kot princ bom na vaškem karnevalu v Stojncih nosil posebno obleko in se vozil v posebnem avtomobilu. Del moje obleke pa sta tudi žezlo in prapor. Tako kot drugod, se tudi v Stojncih na pust pripravljamo z vsemi močmi. Letos smo se odločili, da se bomo maskirali v pet različnih skupin, ki smo jih formirali glede na regije v vasi. Najti nas bo v petih skupinah, saj se bomo maskirali v čebelice, hudič-eke, gorile, obalno stražo in NATO. V vseh teh bo sodelovalo nekaj manj kot 300 mask. Naše skupine se bodo udeležile pustnih povork v Markovcih, Do-rnavi in na Ptuju, v torek pa, tako kot že nekaj let, pripravljamo še svoje pu-stovanje in zaključek. Naša povorka po vasi se bo pričela na Dolejnšini pri Ja-nžekovičevih, odkoder bomo nato krenili po vasi. Poleg že omenjenih mask pričakujemo še nekaj gostujočih skupin, godbo na pihala in korante. Sam bom na stojnskem fašenku sodeloval v vlogi princa. Zaključek našega fa-šenka, organizira ga vaški odbor, bo v gasilskem domu, kjer bo pripravljena tudi pogostitev. Pričakujemo, da si
bodo našo povorko ogledali številni obiskovalci, ki bodo Stojnce zapustili kar se da zadovoljni."
V MARKOVCIH PA ŠE ŠOTOR
Marjan Bezjak, predsednik Etnografskega društva Markovci: "Letos se bo fašenk v Markovcih odvijal v soboto, 1. februarja. Nastopajoči se bodo ob 13. uri zbrali pred gostilno Ambiente v Zabovcih, od koder bodo nato čez vas krenili v Markovce. V Markovcih bo povorka speljana mimo občine v šotor na rokometnem igrišču. Tam bo seveda za vse nastopajoče pripravljena pogostitev. Otvoritev šotora in markovskega fašenka načrtujemo v petek, 28. februarja, ob 19. uri. Šotor v Markovcih bo odprt {tiri dni, za dobro voljo in veselje pa bodo poskrbele skupine Ptujskih 5, Karizma in Petovio. V ponedeljek v {otoru pripravljamo no~ presene~enja, v torek dopoldan pa se bodo pod njegovim platnom zabavali {e na{i osnov-no{olci. Na sami povorki pri~akujemo okrog 800 nastopajo~ih, med njimi tudi goste iz Italije, Avstrije, kurente iz Pod-vinc in Rogoznice ter dornavske cigane. Seveda bomo zelo veseli nastopa skupin ob~ine Markovci, ki se na{ega fa{enka udeležujejo že nekaj let, sami Markov~ani pa se bodo že po tradiciji maskirali v etnografske pustne like kot so ruse, medvedi in koranti."
Mojca Zemljarič
KO SE FAŠENK V MARKOVCIH NA OGLED POSTAVI^
Na svetnico, 2. februarja, c^rk^ev blagoslavlja sveče kot zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, pospravimo jaslice in že se veselimo novega obdobja - predpustnega časa in pustnega veseljačenja, pa naj bo na podeželju ali v mestu.
Besedo pust v krajih naše občine redko slišimo, saj nam je po nemško ukrojena beseda fašenk bolj domača. Ta izraz slišimo že v zgodnjem otroštvu in ga sprejmemo za svojega tako kot vse druge izraze našega narečja. In prav kraji naše občine Markovci so znani po bogati kulturni dediščini pustnih likov in običajev. Ze Damjan J. Ovsec v svoji knjigi Velika knjiga o praznikih poudarja, da je najslavnejši korant tisti iz Markovec pri Ptuju. Znani pa so seveda še drugi pustni liki, kot so kopjaši, vile, piceki, ruse in gamele, po-kači, orači, medvedi, kopaja^ Vsak domačin jih dobro pozna in spoštuje. Več let se že trudimo, da ti liki ostajajo na podeželju, v svojem avtentičnem okolju, kjer so tudi nastali. Nekatere od teh maškorof, kot jih domačini radi imenujemo, vidimo in slišimo že v predpustnem času, a najpogosteje nas na bližajoči se fašenk opozarjajo korantovi zvonci. V tem času se ob večerih v vaških domovih zbirajo skupine ljudi, ki izdelujejo t.i. duhe. Zenske izdelujejo rože iz krep papirja, moški pa jih spletajo in slednjič pritrdijo na ogrodja. Tovrstni okrasek, ki je precej velik, krasi vasi v pustnem času.
Pustni čas pa predstavlja v naših krajih predvsem osrednja občinska prireditev, ki jo imenujemo Fašenk v Markovcih. Poteka že vrsto let, organiziramo pa jo predvsem člani Etnografskega društva Korant Markovci, s pomočjo nekaterih drugih društev naše občine. S prireditvijo želimo, da se ohranja predvsem pustna povorka, ki ne bo prešla v obliko karnevala. Oprave naših likov se ne svetijo in ne bleščijo v vsem svojem soju, obenem pa se ne želijo in ne smejo izgubljati sredi krikov in klicev karnevalskih ulic. Tovrstno prikazovanje naj ostaja v mestih, domače kmečko okolje temu zagotovo ne ustreza. Z avtentičnimi pustnimi liki ni treba nikogar posnemati, domačin si nadene masko in že govori njegova duša. Vprašajte domačina, Vrtačnikovega Petra - Peroja, kako je to. Ali pa najstarejšega koranta naše občine, Franca Kukovca iz Bukovec. Sicer pa, zakaj ne bi prišli njiju in še mnogih drugih pogledat na našo prireditev? To možnost imate letos tudi vsi tisti, ki ste radi obiskali ptujski karneval na pustno nedeljo. Naša letošnja prireditev bo namreč potekala na pustno soboto, 1.3. 2003. Povorka se bo pričela ob 13.uri v vasi Zabovci in svojo pot nada-Ij^evala proti osrednjemu prizorišču pred občinsko stavbo v Markovcih. Na čelu povorke bodo letos člani godbe na pihala občine Markovci. Svojo izvirnost bodo v nadaljevanju pokazali učenci naše osnovne šole s svojimi učitelji. Sledile bodo skupine etnografskih likov, pričakujemo veliko skupino korantov iz različnih krajev, tudi iz drugih občin. Prav gotovo pa vsako leto povorko popestrijo vaške skupine in upamo, da bo tudi letos tako.
Natalija Plohl
Z ZUPANOM FRANCEM KEKCEM O LETOŠNJEM PRORAČUNU
IN NJEGOVI PORABI
Več ko polovico denarja za investicije
V občini Markovci so svetniki že sprejeli proračun za to in naslednje leto, do manjših sprememb proračunske porabe, tako občinsko vodstvo, lahko pride le na račun rebalansa, s podpisom delitvene bilance, ki z MO Ptuj še vedno ni podpisana, saj sta se temu dogovoru že leta spretno izmikala občini Majšperk in Sv. Andraž (Vitomarci), pa bo mogoče tudi zadolževanje do višine desetine občinskih proračunov, kar pa v primeru občine Markovci za zdaj še ni potrebno.
»Z denarjem, ki ga imamo na voljo, v letošnjem letu je to 760 milijonov tolarjev, v naslednjem pa, ~e ne bo prišlo do napovedanih sprememb glede pla~evanja rente, ki nam jo za poseg v prostor pla~ujejo Dravske elektrarne, se bo v na{o ob~insko blagajno steklo 870 milijonov tolarjev. Skoraj polovico prora~unskega denarja, 350 milijonov tolarjev, bomo letos namenili tako imenovanemu vzdrževanju ob~inskih funkcij. To so naloge, ki nam jih nalaga lokalna samouprava in jih moramo izvajati in pla~evati, gre pa za zagotavljanje denarja za delovanje javne uprave, šolstva, predšolske vzgoje, socialnega in zdravstvenega varstva, obvezne požarne službe in še nekaj je takih nalog,« predstavlja prvi del letošnje prora~unske porabe župan Franc
Kekec. Ob tem poudarja, da ob~ina Markovci v ~asu svoje samostojnosti dejansko ve~ kot polovico prora~-unskih sredstev »dobi« na ra~un ptujskega jezera, z izgradnjo katerega so dravske elektrarne mo~no posegle v življenjski prostor naših ljudi. Davek za ta poseg bo z leti res zmanjšal in se bo manj denarja iz tega naslova steklo v ob~insko blagajno, zato ga je potrebno zdaj ~im bolj pametno investirati.
»Kar 400 milijonov tolarjev, kar je ve~ kot polovico prora~unskih sredstev bomo v tem letu namenili za investicije in za nadstandardne dejavnosti v ob~ini Markovci. Tako bomo 220 milijonov tolarjev vložili v urejanje druge faze obrtne cone Novi Jork, ki jo bomo pove~ali za 4,5 hektarje, del zemljiš~
V delu zadružnega doma bodo gasilci iz Markovec uredili društvene prostore
smo že odkupili, del jih še moramo, bodo~o obrtno cono pa moramo zdaj še komunalno opremiti. Za gradnjo dvorane v Bukovcih bomo iz ob~inskega prora~una dali v tem letu 41 milijonov tolarjev, kar pa še ne bo dovolj za dokon~anje te investicije. Asfaltiranje ceste med Stojnci in Zagoji~i nas bo stalo 18 milijonov tolarjev. V primeru 1,8 kilometrov dolge ceste, koristimo tudi sredstva (polovico), ki smo jih za to cestno gradnjo pridobili na enem od državnih razpisov.
Zdaj so v teku pogovori o tem, kako preurediti dvorano v zadružnem domu v Markovcih, da bo ta primerna za potrebe gasilcev, v njej pa bodo isto~asno lahko potekale tudi vaške kulturne prireditve. Kot kaže, smo pravi na~in preurejanja našli in s 25. milijoni tolarjev naj bi gasilci še letos pridobili nove prepotrebne prostore,« je v pogovoru povedal župan Franc Kekec.
Ob~inskega denarja bodo deležna tudi vsa ostala gasilska društva v ob~-ini, saj so jim ob~inski svetniki namenili skupaj 32 milijonov tolarjev, kar naj bi porabili za nakup opreme in za manjša gradbena dela na svojih vaško-gasilskih domovih. »Športnemu podro~ju v tem letošnjem letu namenjamo 11 milijonov tolarjev, kulturi neposredno 6 milijonov tolarjev, kmetijstvu in drobnemu gospodarstvu pa sedem milijonov , ob tem, da nam je 5,5milijonov tolarjev za kmetijstvo že obljubila država,« dodaja župan.
V tem letu naj bi na ob~ina Markov-ci 7 milijonov tolarjev namenila urejanju in pridobivanju dokumentacije za gradnjo ve~namenske dvorane pri OŠ Markovci, v naslednjem prora~-unskem letu pa naj bi se gradnja tudi zares za~ela. Pred nami pa je tudi izredno zahtevna gradnja kanalizacijskega omrežja, ki ga bomo gradili skupaj z ob~inami Ptuj, Hajdina in Gorišnica in kar nas bo v letošnjem letu stalo 28 milijonov tolarjev, sicer pa izra~uni kažejo, da nas bo gradnja kanalizacije stala kar dve milijardi tolarjev.
SPP
MARKOVSKI SVETNIKI SPREJELI OBČINSKI PRORAČUN
Dražje varstvo v vrtcu
23. januarja je bila že tretja seja Občinskega sveta. Osrednji točki dnevnega reda sta bili sprejem Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2003 in za leto 2004. Posebnih težav ali nesoglasij pri sprejemanju obeh odlokov ni bilo. Zasluga za to gre predvsem delovnim telesom Občinskega sveta, saj je bil osnutek proračuna dodobra predelan in usklajen na posameznih odborih. Tik pred sejo sveta so ga obravnavali še posamezni odbori političnih strank in rezultat takšnega dela je sprejem proračuna za tekoče in prihodnje leto. Ker je vsebino proračuna podrobneje v posebnem članku predstavil župan občine, naj bo o proračunu dovolj. Želimo si lahko le še, da ne bo prihajalo do večjih nepredvidenih odstopanj, katerih posledica bi bil sprejem rebalansa proračuna.
Potem, ko je predstavnik družbe APE iz Ljubljane obširno predstavil študijo energetske zasnove ob~ine Mar-kovci, so svetniki isto sprejeli kot primerno podlago za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije ter za iskanje potencialnih investitorjev za morebitno izgradnjo daljinskega toplovodnega ogrevanja ne lesne sekan-ce oziroma na bioplin ter za izgradnjo male hidroelektrarne pod zapornicami na Dravi.
V nadaljevanju so svetniki z odlokom sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega na~rta obrtne cone Novi Jork, s katerim se zazidalni na~rt prilagaja potrebam investitorjev v II. fazi obrtne cone. Osnutek je podan v javno razgrnitev, ki bo v prostorih ob~inske uprave od 31. januarja do 6.marca tega leta, ko se lahko podajo morebitne pripombe ali novi predlogi. 6.marca ob 17. uri bo tudi javna razprava na isto tematiko.
Na isti seji so svetniki sprejeli tudi osnutek odloka o spremembi odloka o ustanovitvi JZ Lekarne Ptuj in sprememb statuta istega zavoda. Gre za statusne spremembe v imenu zavoda in za vklju~itev njihovih notranjih organizacijskih enot.
Svetniki so imenovali tudi Nadzorni odbor z naslednjimi ~lani: Toplak Stanislav iz Sobetincev 25, Kova~i~ Peter iz Prvencev 16/a, Vidmajer Nataša iz Zabovcev 76, Vesenjak Peter iz Nove vasi 91 in Toplak Franc iz Strelcev 5.
Odboru želimo uspešno delo, hkrati pa ~immanj nepravilnosti, ki bi jih pri svojem delu odkrivali.
V nadaljevanju so svetniki povišali ceno vzgojnovarstvenih programov v vrtcu, tako da je polna cena 10 urnega varstva za mlajše otroke 71.000 SIT, za starejše pa 54.000 SIT. Povišali so tudi ceno priklju~nine na KTV sistem na 80.000 SIT, k ~emer je prišteti še DDV. Odpla~ilo je možno na 10 obrokov. Vzdrževalnina, ki zajema vse stroške v zvezi s kabelskm sistemom in razširjeno reprodukcijo, znaša od 1. februarja dalje 1.200 SIT. Zvišanje je predvsem posledica dodatnih pla~il širokih avtorskih pravic za zemeljske programe. V nadaljevanju so podali še soglasje Centru za socialno delo Ptuj k ceni storitev osebne pomo~i in k storitvam pomo~i družini na domu. Na koncu so se svetniki seznanili še s poro~ili posameznih politi~nih strank o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo za lokalne volitve v letu 2002 ter za koordinatorja v operativno koordinacijo predstavnikov lokalnih skupnosti pri Ministrstvu za zunanje zadeve predlaga gorišniškega župana g. Jožeta Kokota.
S tem je bila januarska seja zaklju~-ena, s sprejetjem prora~una pa dana županu in ob~inski upravi možnost, da nemoteno nadaljujejo s svojim delom.
Marinka B. Kolenko
V MARKOVCIH SMO ZE PRED LETOM GOVORILI O NEVARNOSTI DROG
Rad bi vam posedal, vas spomnil in opomnila
Dogodki v začetku letošnjega leta so nas pretresli in vzbujajo v vseh nas skrb. Kaj bo z na{o mladino, ~e tako pretresljivih in žalostnih dogodkov ne bomo znali vsaj zmanjšati, če jih že čisto preprečiti ne moremo? V mislih imam uživanje drog, ki se mu nismo izognili niti v našem okolju. Zdajšnji način življenja in vse večji napredek sta prinesla k nam vplive in izzive sveta okrog nas. Vprašanje pa je, če so vsi ti vplivi zdravi in pozitivni. Izbirati in reči ne, bomo morali sami - mi in naši otroci. Dejstvo je, da se nam ponujajo različne droge, te so med nami, na nas pa je, ali jih bomo sprejeli, sli jih bomo odklonili. Odločitev je naša in radi bi, da bi se znali pravilno odločati tudi naši mladi. So mar trenutni užitki in razpoloženja tisti, ki bodo odtehtali, da bodo šli nekateri med nami na pot pogube, ne samega sebe, pač pa kar vse družine, nas vseh? Rešitev vidim v osveščenosti in poznavanju drog in vsega kar čaka tistega, ki se jim ne bo hotel ali zmogel odpovedati. Na nas je, da vzgojimo mladino, ki bo sposobna reči: »Ne, mi tega ne rabimo. Naše življenjske vrednote za svojo uresničitev ne potrebujejo iluzije, ki jo ponujajo droge!«
Kot župan sem v skrbeh za bodočnost naše ob~ine. Nismo edini, kjer so se v (pre)velikem obsegu pojavile droge, kar pa ni nikakršno opravičilo, še manj tolažba. Po podatkih policije pa zaradi januarskih dogodkov nekoliko izstopamo po večanju števila uživalcev drog in s tem povezanim mladinskim kriminalom. Tragedija v januarju naj bo dovolj velik davek in rad bi vam rekel: »Ne tiščimo glave v pesek in ne recimo, moj ali naš otrok, ne jemlje drog!« Za droge ni meja, ponuja se
vsem in njena mikavnost je za mnoge prevelika, da bi se ji zmogli sami, brez naše pomoči, odreči.
V ob~ini si prizadevamo za gospodarski in vsesplošni razvoj. Sprašujem se, za koga? Vsako leto nas je manj, manj je rojstev, manj mladih, postajamo vse starejši. Kriva je tudi droga! Pa bi lahko denar, ki se porabi zanjo, porabili v mnogo koristnejše namene. Policija je na tem podro~ju še dokaj nemo~na in to zaradi humane zakonodaje. Pa v resnici prava rešitev tudi ni v
V OŠ Markovci so v začetku februarja pripravili naravoslovni dan na katerem so u~enci vi{jih razredov te {ole s strokovnjaki z razli~nih področjih, pogovarjali o zdravem načinu življenja, govorili o nevarnosti drog in medsebojnih odnosih, ki so mnogokrat med vzroki, da mlad človek seže po drogi. Govorili so o kriminalu, ki spremlja trg drog in izdelali več plakatov s katerimi sebe in vrstnike opozarjajo, naj ne podležejo drogam, ki pomenijo pogubo!
policiji in njenih ukrepih! Osveš~enost in odklanjanje drog bosta zmanjšala porabo in povpraševanje po drogah. Edino tako bo propadel trg drog. In v tem vplivu na trg drog se najdemo
vsi, ki lahko kakorkoli pomagamo pri njegovem uni~enju, pa ~etudi z odkrivanjem preprodajalcev in gojiteljev droge. Mladini moramo ponuditi alternativne možnosti udejstvovanja, po-
skrbeti, da bodo našli svoje mesto v družbi, predvsem pa jim je treba prisluhniti doma, v družini. Starši morajo vedeti, kaj njihovi otroci po~nejo, kakšno družbo imajo in kam zahajajo.
V tem smislu so izzvenela tudi predavanja in okrogle mize, ki smo jih zato, da bi vedeli, kako ravnati zdaj, ko so droge med nami, organizirali v naši ob~ini. Še bomo morali prisluhniti mislim Aleksandra Solovjeva s ptujskega centra za socialno delo, dr. Oravetzu, psihiatru iz Bolnišnice Ormož, Karliju Gršanu, patru, ki dela v komuni zdravljenja odvisnikov, Tomažu Velerju in Stanku Ivanuši, kriminalistoma, ki se pri svojem delu sre~ujeta z mladimi, ki so stopili na pogubno pot drog. Odziv roditeljev kaže, da nam še ni vseeno, kaj se dogaja z našo mladino in z zadovoljstvom ugotavljam, da nas je mnogo, ki smo zaskrbljeni in se ne moremo kar sprijazniti z drogo. Šola bo še naprej mesto, kjer se bomo sre~evali in govorili o nas samih, naših odnosih in tem, kakšno prihodnost želimo zagotoviti našim otrokom. Kaže, da bo boj proti drogi moral postati naša stalnica in bolj vztrajni, odkriti in ~loveški bomo na tej naši skupni poti, ve~ naših otrok bomo rešili.
Franc Kekec, župan
CAS, KO OŽIVIJO SPOMINI IN JE SLISATI, KAKO GRE FASENK SKOZI VAS
Tam, prvi, v dolgi povorki, so kopjaši!
V začetku leta, ko so dnevi še vedno kratki in obenem megleno temačni in hladni, se naši spomini radi pomudijo pri mesecu decembru, pravkar minulem, ki je bil tako poln neke posebne praznične svetlobe. Nevsiljivo in skoraj neopazno pa se v naše misli prikradejo tudi bolj daljni spomini, najraje na kake prijetne, prav posebne dogodke. In ker v tem času vse bolj razmišljamo tudi o fašenku tega letam pomislimo še na kakšno poroko in gostijo v predpustnem času. Nekam trpko se zavem, vsaj o sebi lahko tako govorim, da se bo morda spet uresničila modrost tistega starega pregovora: »Dolgi fa-šenk, malo porok«, saj se je pogosto pokazalo, da se je v kratkem predpustnem času navadno poročilo več mladih parov, kot v tistem daljšem obdobju. Letos pa je spet tako; pustni torek je šele 4. marca, fašenk v Markovcih bo letos prvikrat že v soboto, doslej pa še nismo slišali oznanila za vsaj eno poroko^ Na večer 2. februarja, na sveč-nico torej, tako kot je treba, se je tudi v tej dolgi zimi začelo pustno gibanje, ko smo pod večer zaslišali značilno pokanje, iz noči se tu in tam zaslišijo korantovi zvonci. Iz hiš že diši po prvih krofih in krapč-ičih ter olupah in miškah, ženske, pa tudi moški pa se ob večerih zbirajo nekje na toplem in ob petju ter spominjanju, kako je bilo nekdaj, izdelujejo suhe rože in drugo okrasje za fašenk. Treba je veliko rož in pisanih verižic, trakov, iz papirja, da so posamezni pustni liki takšni kot velevajo običaji. Vse več je skupin, ki si želijo starodavnega okrasja, ljudje pa vse bolj krasijo tudi svoja dvorišča in hiše.
Kot začarani smo strmeli v njih, ko^^a{e
Sama v takih dneh mislim daleč nazaj in vsak moj spomin na fašenke pred skoraj pol stoletja mi prinese {e posebno lepo podobo oziroma kar ve~ podob, ki se potem strnejo v eno. Spominjam se nedeljskega popoldneva. Otroci smo po ve~ernicah {e smeli ostati na vasi, včasih na zasneženih bregih. Ttokrat nas vidim zbrane v okolici cerkve in naše (tedanje) šole. Kmalu se začne prostor tam okrog polniti z vozovi -paruči in s sanmi, ki prihajajo iz različnih smeri - iz Bukovec, Stojnc, iz Markovec, Zabovec, iz Nove vasi, iz Borovec, Sobetinc, Prvenec in Strlcev.
Markovski kopja{i na gostuvanju
Kopjaš je fant, še neporočen in seveda najboljši prijatelj ženina, ki mu je zaupal in ga pooblastil za vse, kar se na gostiji dogaja.
V mojih mladih letih je bil kopja{ navadno oble~en v ~rne hla~e (rajthoz-ne), nosil je črn suknjič, črn žametni klobuk, imel je belo srajco, modro kravato in bele rokavice. Obut je moral biti v usnjene (iz boksa) škornje. Cez rame si je kopjaš ogrnil trobojnico (trak slovenske zastave), za klobuk je dal pušelc (majhen šopek rož) , takega je nosil tudi na prsih in še enega na levem rokavu. Na pušelc so bili prišiti še raznobarvni svileni trakovi.
Povem naj, da je kopjaš vedno hodil z ženinom, ko je ta vabil na (krancl-pint) fantovščino. Kopjaš je moral na poroki posebno pozornost namenjati gostom, ki jih je pospremil v hišo, kjer je bila gostija. Kopjaš je bil tisti, ki je, taka je bila navada, za može in fante, ki so prišli na gostijo, prinesel cigarete in cigare in jim jih lepo skrbno delil. Ženskam in dekletom, še posebej pa »svatrcam« je kopjaš radodarno delil bonbone. Posebno skrb je moral posvečati »pedešici«, ki si jo je izbrala nevesta. Ta je bila kopjaševa desna roka. Pred samo poroko je imel kopjaš običajno krajši govor za ženina in nevesto.
Nevesta je morala biti vse do odhoda na poroko še vedno v drugi sobi in šele na povabilo svatov in muzikantov jo je prav kopjaš pripeljal pred ženina. Najprej seveda ne nje, pač pa kakšno dekle, ki je pomagalo v kuhinji in se je na hitro preoblekla v »ciganico«, ženin in svatje so taki »nevesti« od-kimavali in rekli, da ni ta prava. Podobno so svatje ravnali, ko je kopjaš do ženina pripeljal »svatrco«. Vsem lažnim nevestam je ženin dobrohotno dovolil, da so ostale na poroki.
Kopje ima kopjaš vedno na vidnem mestu, tako, da mu ga ostali svatje ne morejo skriti, kajti to bi bilo za kopjaša zelo sramotno. Za varovanje kopja sta zadolženi tudi »pedešica« in »svatrca«.
Po opravljeni poroki mora kopjaš iz litra žegnanega vina vsakemu gostu ponuditi požirek za srečo mladega para. Želja vsakega ženina je bila, tako pa je še danes, če se mladi odločijo ženiti po starih običajih, da njegov kopjaš dobro pleše in da vrže kopje čim višje v zrak ter ga potem seveda tudi ujame, ne da to pode na zemljo.
Gostuvanje je nekdaj trajalo celo noč, skoraj do belega dne. Preden so se gostje razšli so muzikanti in kopjaš v sobo, kjer je bila poroka, povabili še kuharice, da so tudi te zaplesale.
Za lepo urejenega kopjaša je morala poskrbeti »pedešica«. Večkrat se je zgodilo, da sta se ta dva na poroki svojih prijateljev zaljubila in tako postala novi par. Spominjam se, da je šla poroka h koncu, kopjaš in pedešica pa sta se znašla pod eno odejo v hiški in tako je bil ves trud poplačan.
Po spominih zapisal Franc Golob iz Markovec
šopkov. V cerkev nismo šli, saj je bilo za nas premalo prostora, a se je zunaj, pred cerkvijo za nas, ki smo ostali, začelo prav posebno dogajanje. Godci s teh različnih gostij so sestavili skupno muziko in že po njenih prvih taktih se je začelo tisto, kar smo morda najbolj pričakovali. Sedem postavnih mladih fantov je na prostoru okrog cerkve zaplesalo nenavadni ples, v katerem so si prijateljsko podajali roke, v zrak pa so harmonično, drugo za drugim, poletela njihova kopja. Prav vsak izmed njih, opravljen v posebna praznična oblačila, je spretno ujel svoje kopje in spet so plesali, si segali v roke, vihteli svoje razpoznavne palice s pisanimi trakovi. No, za del obreda so kopjaši odšli v
Saj smo jih že od daleč slišali, pred sanmi so zvončkljali konji, slišala se je kakšna harmonika, pa glas klarineta. Vsi ti zvoki so nam naznanjali radostno novico: v Markovcih se danes, na mastno nedeljo poroči (ženi) kar sedem mladih parov! O tem se je govorilo po naših vaseh že kakih 14 dni, ženske so si že izmenjale kake skrivnosti o mladoporočencih ter o vsem, kar spada zraven - vse je bilo torej, kakor mora biti. Mi, otroci, deklice v gručah na eni strani ceste, dečki nekoliko vstran od nas, pa smo zdaj lahko občudovali svatovske skupine vseh sedmih porok. S tam smo pobrali darove, ki so jih neveste radodarno razsule med nas. Nagledali smo se belih oblek in lepih venčkov ter svatovskih
sti kopjaš, ki smo ga najbolje poznali, najlepše plesal. Večerilo se je že, ko smo kar malce žalostni odhajali domov. No, pred nami sta bila še dva pustna dneva, mali in veliki fašenk, zato je veselje kmalu spet prevladalo drugim občutkom.
Da bi se duh starega prepletel z novim
Minevala so leta, desetletja^ . Mnogi smo se že zdavnaj poročili, si ustvarili družine in domove, tukaj blizu, pa tudi daleč vstran. Vedno pa smo se vračali, mnogi vsaj za fašenk, za tiste nepozabne dni, vsak po svoje smo doživljali drugačne poroke, drugačna go-
Foto: M. Ozmec
cerkev, da bi bili priča poročnim zaobljubam svojih najboljših prijateljev, tokrat ženinov. Kmalu pa smo jih ponovno ugledali, ko so se v dveh vrstah postavili ob cerkvenih vratih, nagnili kopjeta, da so skozi ta prelepi »špalir« v zakonsko življenje stopili mladi, pravkar poročeni pari. Še nekaj glasbe, še nekaj nepozabnega plesa kopjašev, nazdravljanje med svati, potem so stopili na svoje vozove in že so hiteli, vsaka »gostija« proti svoji vasi, kjer so prav kopjaši ponovno poskrbeli za čim bolj veselo razpoloženje.
Mi, tedaj še premladi, da bi mislili na morebitne svoje poroke, smo do zgodnjega mraka še malce postajali tam naokrog, prepričani, da je prav ti-
stuvanja in fašenke. Veseli smo bili, če smo kopjaše lahko videlo vsaj na kaki folklorni ali etnografski prireditvi, pa čeprav v Ptuju ali morda na televizijskem ekranu iz kakega še bolj oddaljenega mesta. Tako leta in leta, vse dokler^ . Da, dokler nismo mnogi tukajšnji ljudje spoznali, da lahko naredimo nekaj lepega in pomembnega, če vse naše pustne like in običaje vrnemo v domače okolje. V naše vasi, jih povabimo na domača dvorišča, tja k zibelki, od koder so pred leti odhajali naokrog, v bližnja mesta in daleč v svet. Tako se je zgodilo, da sem bila med tistimi, ki smo pred 13. leti ustanovili etnografsko društvo Korant. Še tiste pomladi, smo že uresničili fašenk v Markovcih (po štetju prvi, a le na vi-
dez). Prav naši novi »stari fašenki« so sprožili mnoga druga pomembna dogajanja in dejanja. Po načelu, da iz malega raste veliko, smo v OŠ Markovci pričeli z nekaterimi odmevnimi projekti, kot so bili Iz korantove dežele, Tukaj smo doma, Dediščina korantove dežele, Od kolin do mesa iz tunke, Tak smo se ženili, Pri nas pa bomo zibali. Med vsemi naštetimi naj posebej omenim projekt Tak so se ženili, saj je prav dogajanje tega projekta takoj izzvalo potrebo po skupini mladih - »šolskih« kopjaših, ki so potem spremljali uprizoritev naše gostije. Še vedno se živo spominjam vseh dogodkov v januarju in februarju 1996, ko sem najprej našla navdušenega somišljenika v ravnatelju OŠ Markovci, Jožetu Foltinu, nato pripeljala k njemu znanega kopjaša iz FD Anton Jože Štrafela, Franca Bol-carja, da smo se dogovorili o izdelavi šestih kopjet, takoj nato pa še s sodelavcem Milanom Gabrovcem o vsem drugem, o ostali opremi, o učenju plesa kopjašev, o muzikantih. Takrat so nam že zaigrali Veseli batači.
Toliko vsega smo naredili v tem zadnjem desetletju, da so to opazili tudi drugi. Radi so prihajali na naše fašen-ke, z zanimanjem so prisluhnili zgodbam, ki smo jim jih pripovedovali, segali so v roke korantom, se prestrašili medvedov in zapeli z orači. Toliko nedelj na Runarovem dvorišču je bilo, da je morda kar prav, ker bo letos drugače. Verjamem pa in z mano tisti, ki kličejo, kdaj naj pridejo v Zabovce in Markovce na naš fašenk, da bo duh starega ostal tudi v novem organiziranju pustne sobote. In bo staro, preverjeno in dobro ostalo še naprej z nami, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z našo etnografsko dediščino. Želim vam, da bi v teh naših krajih doživeli čim več tistih nekdanjih malih fašenkov, ko smo otroci bežali od cerkve do Ro-žmarinove gostilne, se skrivali po vseh dvoriščih v vasi in pred rusami bežali vse tja do »Kafrnce«, ter se v torek pod večer popolnoma utrujeni, umazani okoli ust in oči, vračali domov. Tam pa - ostanki plev, ki so jih nasule maškare, pisan trak, ki ga je izgubil orač, roža iz papirja, ki je odpadla z obleke vaške frajlice. V sredo o pustu ni bilo več ne duha ne sluha. Kot da bi ga odpihnile prve spomladanske sapice, ki so tam v ogradu sušile pravkar oprane korantove robce.
Karolina Pičerko
CE NI BILO MLADOPOROČENCEV, PA JE BILA POROKA ZLATEGA PARA!
Zdaj sta ze pradedek in prababica!
Zakonca Simon in Rozalija Pešec sta se leta dolgo rada iz Ptuja, kjer živi-ta,vračala v ženinovo rojstne Bukovce. »V Vopošnici sem gor zrasel,« je rad porekel Simon in bil vedno vesel, ker
se je v njegovo rojstvo vas po svoje zagledala tudi njegova žena, ki jo je primožil s haloškega konca. Pred mesecem sta v Markovcih, kjer sta se tudi poročila, imela zlato poroko. Najprej
sta menila, da bo dovolj, če svoje najdražje, sina Vilka in hčer Lidijo z njunima družinama povabita na kosilo, potem pa sta njuna otroka organizirala lep poročni obred in opravila, kot je treba, še naloge poročnih prič.
Simon Pešec je bil nekdaj gospodarstvenik in sindikalist, žena se je posvetila vzgoji otrok. Njunih in drugih. Zdaj sta zakonca Pešec vesela obiskov svojih dveh vnukov in vnukinj, še posebej srečna in ponosna pa sta zadnji teden, saj sta postala prababica in pra-dedek.
SPP
»Lansko leto smo opravili 37 ^"vetih krstov, kar je za štiri manj kot leta 2002. Imeli pa smo tudi manj pogrebov, saj je bilo teh 30, leto pred tem pa kar 38. Enako pa je ostalo število porok, v obeh letih po dvanajst. Letos na žalost ni bilo še nobene,« je povedal župnik Janez Maučec.
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2003 (Uradni list RS {t. 12/03), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih državnih pomoči namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Markovci p.b. (Uradni list RS {t. 70/02) župan Občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE OBČINSKIH -DRŽAVNIH POMOČI NAMENJENIH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2003
Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 0421.1. državne -občinske pomoči v kmetijstvu
Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2003, na podlagi tega javnega razpisa zna{a 5.500.000,00 SIT 3. Za ohranjanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Markovci se finančna sredstva usmerjajo v:
A.	nakup kmetijskih zemljišč - Sofinancira se nakup kmetijskega zemlji{ča v vi{ini do največ 20 %.
Upravičenci so fizične osebe - gospodarji na kmetijah, kjer je vsaj 1 član družine kmečki zavarovanec.
B.	pospeševanje vzpodbujanja strukturnih sprememb in uvajanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvu ter ustvarjanje ekonomsko stabilnih gospodarskih enot - kmetij (priprava razvojnih in investicijskih programov ter investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu, kakor tudi podpora ukrepom varovanja okolja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine).
Sofinancira se
1 .priprava razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije v višini največ do največ 12 % upravičenih stroškov celotne investicije (stroški nabave gradbenega materiala, stroški gradbenih in obrtniških del ter stroški nakupa hlevske opreme).
nakup hlevske opreme v višini do največ 20 %. obnova zaščitenih objektov na kmetiji v smislu ohranjanja kulturne dediščine do največ 20 % stroškov nabave gradbenega materiala in plačila gradbenih in obrtniških storitev.
C.	investicijska podpora razvoju kmetij, usmerjenih v integrirano pridelavo, ekološko usmerjenih kmetij, kmetovanju na zavarovanih območjih (Šturmovci) in priprava zemlje za ozelenitev strnišč - Sofinancira se vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja, vzpodbujanje primernih oblik kmetovanja na zavarovanem območju in priprava zemlje za strniščne posevke v višini do največ 30 % upravičenih stroškov priprave zemljišča za setev (stroški strojnega oranja, brananja in setve - upoštevani bodo normativi, ki jih bo podala Kmetijsko svetovalna služba). Sofinancira se tudi stroške ekološke kontrole, ki jo izvaja pooblaščena institucija do višine 100 %.
D.	uvajanje kakovostnejših plemenskih živali na kmetiji, preventivno zdravstveno varstvo živali in sofinanciranje analize krme
1.	Regresira se umetno osemenjevanje krav, telic, svinj, kobil in drobnice iz kmečke reje v višini do največ 40 %. Regresira se samo prva osemenitev.
2.	Regresira se preventivno zdravstveno varstvo živali kmečke reje, vključno s čebelami (preventiva) v višini do največ 40 %.
3.Regresira	se analiza krme za namen pomoči pri izračunu krmnih obrokov za živali kmečke reje v višini do največ 40 %. vzpodbujanje vrtnarske proizvodnje -
Regresira se
•	vzpodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji na manjših kmetijah,
•	povečanje pridelave tržno zanimivih vrtnin,
•	povečanje površin pod okrasnimi rastlinami,
•	povečanje površin pod plastenjaki in steklenjaki
•	tako, da se regresira nakup plastenjakov od 150-500 m2, steklenja-kov od 50 m2 naprej, nakup nizkih tunelov in nakup oziroma ureditev manjših hladilnic do 100 m3 v višini do največ 20 % upravičenih stroškov investicije, to je nabavne vrednosti nizkih plastenjakov, steklenja-kov, nizkih tunelov in nakupa oziroma ureditve manjše hladilnice.
•	sofinanciranje testiranja kmetijskih strojev - Regresira se testiranje strojev (škropilnic, pršilnikov in sejalnic) v višini do največ 80 % stroškov testiranja
•	urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije, namakanje , osuševanje in analiza zemlje)
•	AGROMELIORACIJE: sofinancirajo se manjša zemeljska dela in apnenje tal na podlagi analiz v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,50 do 4,00 ha na lastnika pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja do višine največ največ do 40 % upravičenih stroškov investicije, to je strojnih del priprave zemljišča in nabave apna ali saturacijskega mulja.
•	NAMAKANJE IN OSUŠEVANJE: Sofinancira se preprečevanje posledic suše in moče ter ekonomičnosti proizvodnje: program namakanja in izsuševanja zemljišč za pridelavo vrtnin, poljščin in travinja ter trajnih nasadov. Pomoč se odobri v višini do največ 30 % vrednosti opravičenih stroškov, to je stroškov nabave namakalnih sistemov in strojnih del za kopanje jarkov ter nabave in polaganja drenažnih cevi za namen izsuševanja.
•	ANALIZA ZEMLJE: Sofinancira se analiza zemlje za pomoč pri gnojenju in apnenju kmetijskih površin za tržno pridelavo vrtnin do višine največ 70 %.
•	pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in turizem na kmetiji ter izdelava projektne dokumentacije
•	Namen ukrepa je ustvarjanje družinskih kmetij kot gospodarsko stabilnih enot z možnostjo dopolnilne dejavnosti in turizma na kmetiji.
•	Sofinancira se:
•	dopolnilna dejavnosti na kmetiji: do največ 30 % upravičenih stroškov investicije (stroški ureditve prostorov in nabave opreme za dopolnilno dejavnost, kot je: sladkovodno ribogojstvo, alternativne reje gosi, rac, puranov, nojev, damjakov, polžev, vse vrste predelave doma pridelanih surovin, sušenje sadja, nabiranje in sušenje zelišč in gob, domačo obrt in drugo). Podpora se dodeli le za tisto proizvodnjo, katere proizvodi se bodo pojavili na trgu.
2. turizem na kmetiji: do največ 50 % upravičenih stroškov investicije (ureditve prostorov in nabave opreme za dejavnost turizma na kmetiji).
3.	priprava razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije v višini do največ 12 % upravičenih stroškov celotne investicije za namen dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali turizma na kmetiji (stroškov ureditve prostorov in nabave opreme za dopolnilno dejavnost in stroškov ureditve prostorov in nabave opreme za dejavnost turizma na kmetiji).
I. prvo sodelovanje na kmetijskih - razstavnih sejmih, razstavah, promocije, izobraževanje na področju kmetijstva: Sofinancira se strokovni napredek in prenos znanja v prakso, predstavitev za naše okolje tipične in kakovostne kmetijske proizvodnje, širitev trgov, doseganje višje kakovosti in uresničitev razvojnih programov Občine Mar-kovci. Podpore so namenjene za naslednja področja:
•	izobraževanje kmetov in podeželskih žena ter mladine,
•	delo strokovnih društev s področja kmetijstva,
•	sofinanciranje prve udeležbe na razstavi, demonstracije, posveti,
•	poskusništvo in podobne dejavnosti oz. storitve
•	nakup opreme za izobraževanje in pripomočkov za delo na terenu kot pomoč Kmetijsko svetovalni službi za strokovno svetovanje na terenu.
Izobraževanje kmetov in podeželskih žena ter mladine se sofinancira v višini do največ 70 % stroškov izobraževanja. Stroški dela strokovnih društev, razstav, demonstracij, posvetov, poskusništva in podobne dejavnosti ter nakup opreme in pripomočkov se sofinancirajo do največ 40 % upravičenih stroškov dela strokovnih društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna, stroškov priprave, organizacije in udeležbe na razstavah, demonstracijah, posvetih, poskusništvih in podobnih dejavnosti ter stroškov nakupa opreme in pripomočkov za delo strokovnega svetovanja na terenu
Do subvencij so upravičena strokovna društva, v katera so vključeni občani Občine Markovci, ne glede na sedež društva ter fizične osebe
-	kmetovalci, ki so občani občine Markovci.
J. sofinanciranje letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovnih bankah za namen kmetijstva ob najetju kredita pri poslovni banki v višini do največ 5 % letne realne obrestne mere. Subvencioniranje letne realne obrestne mere in dotacije v kmetijstvo za namene pod točko A, B, E, G in H tega razpisa ne sme preseči 40 % upravičenih stroškov posamezne investicije v kmetijstvu za namene pod točko A, B, E, G in H tega razpisa, za turizem na kmetiji pa ne sme preseči 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije za namen turizma v kmetijstvu.
K. zavarovanje posevkov zaradi naravnih nesreč: Sofinancira se letna zavarovalna premija do višine 40 % za zavarovanje posevkov zaradi naravnih nesreč, pri čemer šteje za naravne nesreče toča in poplava.
4.	Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev
Upravičenci do interventnih sredstev so tržni proizvajalci hrane in sicer fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini Markovci, s slovenskim državljanstvom in praviloma s statusom kmeta in pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči- Ur. l. RS št. 59/00), ki imajo sedež in pridelovalne površine v občini Markovci ter društva in Kmetijsko svetovalna služba.
Upravičenci morajo sredstva investirati na območju občine Markovci. Vloge s prilogami se dajejo preko Kmetijske svetovalne službe. Vlogi je potrebno priložiti oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva s strani Kmetijsko svetovalne službe.
Rok za oddajo prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 14.11.2003, razen za agromelioracije, namakanje in osuševanje, pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, turizem na kmetiji, priprava razvojnih in investicijskih programov ter subvencioniranje letne realne obrestne mere pri najetju kredita, za katere je rok za oddajo prijav 21.03.2003. Prijave se oddajo na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomoč:
Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Višina odobrenih sredstev ne sme presegati 40 % upravičenih stroškov investicije posameznega projekta, razen za investicije za namen opravljanja turizma na kmetiji, kjer je zgornja meja 50 % upravičenih stroškov investicije in največ 5 % letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovni banki. Prosilec mora odobrena sredstva investirati na območju občine Markovci.
Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi:
Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, davčna in matična številka vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka tekočega oziroma transakcijskega računa Dokumentacija: K vsem postavkam iz točke 3:
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev,
-	izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci
K posameznim postavkam je potrebno priložiti še: REGRESIRANJE NAKUPA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ - predložitev overjene kupoprodajne pogodbe, dokazilo o kmečkem zavarovanju in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov B. POSPEŠEVANJE VSPODBUJANJA STRUKTURNIH SPREMEMB IN USMERJANJE RAZVOJNO NALOŽBENE DEJAVNOSTI V KMETIJSTVU TER USTVARJANJE EKONOMSKO STABILNIH GOSPODARSKIH ENOT - KMETIJ
pod 1.: dokazilo glede namena pridobitve sredstev kot je: finančno ovrednoten poslovni načrt za predvideno investicijo, predračun priprave razvojnega ali investicijskega programa ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
pod 2.: predračun za nakup opreme (v tem primeru se sredstva nakažejo na račun dobavitelja) ali dokazilo o plačilu nabave opreme in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov, pod 3.: ustrezno upravno dovoljenje za investicijo, soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in predračun izvajalca (v tem
primeru se sredstva nakažejo na račun izvajalca) ali dokazilo o plačilu prenove objekta in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
INVESTICIJSKA PODPORA RAZVOJU KMETIJ, usmerjenih v integrirano pridelavo, ekološkemu usmerjanju kmetij, kmetovanju na zavarovanih območjih (Šturmovec) in priprava zemlje za ozelenitev strnišč: predložitev sklenjene pogodbe o kontroli izvajanja navedenih tehnologij na kmetijah s pristojno pooblaščeno kontrolno organizacijo (npr. Kmetijski zavod Maribor), pozitivno mnenje in kalkulacijo pristojne kmetijsko svetovalne službe, soglasje pristojnega Zavoda za varstvo narave za obdelavo zemlje na zavarovanem območju (Štur-movci), predložitev predračuna ter izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
UVAJANJE KAKOVOSTNEJŠIH PLEMENSKIH ŽIVALI NA KMETIJI, PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI IN SOFINANCIRANJE ANALIZE KRME
1.	predložitev dokazila o plačilu storitve in izjava prosilca, da za ta na-men-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
2.	predložitev dokazila o plačilu storitve in izjava prosilca, da za ta na-men-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
3.	predložitev dokazila o plačilu storitve in izjava prosilca, da za ta na-men-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
VZPODBUJANJE VRTNARSKE PROIZVODNJE
upravno dovoljenje (lokacijska informacija ali gradbeno dovoljenje) za postavitev plastenjakov in steklenjakov, predračun za opremo in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.V primeru predračuna se odobrena sredstva nakažejo na račun dobavitelja. SOFINANCIRANJE TESTIRANJA KMETIJSKIH STROJEV predložitev potrdila o opravljenem testu in potrdila o plačilu storitve in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (AGROMELIORACIJE, NAMAKANJE , OSUŠEVANJE IN ANALIZA ZEMLJE) AGROMELIORACIJE: -
investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije, ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi Kmetijska svetovalna služba,
katastrska skica z vrisom območja, zemljiškoknjižni izpisek,
krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijske,
potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno dokumentacijo, predložitev predračuna,
izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov, NAMAKANJE IN OSUŠEVANJE:
pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe, projekt namakanja, urejena dokumentacija, predložitev dokazila o plačilu oz. predračuna in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov ANALIZA ZEMLJE
predložitev dokazila o plačilu in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov
H.	POSPEŠEVANJE RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI IN TURIZMA NA KMETIJI
I.	dopolnilna dejavnost na kmetiji: Podpora se odobri po individualno predloženih projektih iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa, predložitev predračuna in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
2.	turizem na kmetiji: Podpora se odobri po individualno predloženih projektih iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa ter predložitev predračuna in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
3.priprava	razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije: dokazilo glede namena pridobitve sredstev kot je: predračun priprave razvojnega ali investicijskega programa ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
I. PRVO SODELOVANJE NA KMETIJSKIH - RAZSTAVNIH SEJMIH, RAZSTAVAH, PROMOCIJE, IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KMETIJSTVA : predložitev predračuna ali dokazilo o plačilu posamezne storitve oz. dejavnosti; pri društvih pa še seznam članov - občanov Občine Markovci in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
J. SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE: dokazilo o najetju kredita za namen ohranjanja in pospeševanja kmetijstva pri poslovni banki in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. K. ZAVAROVANJE POSEVKOV: dokazilo o sklenitvi zavarovanja pri ustrezni zavarovalni hiši, predračun za zavarovalno premijo in izjava prosilca, da za ta namen-projekt ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen je že dobil iz drugih virov.
8.	Dokumentacija oz. dokazila k vlogi morajo biti zložena v zaporednem redu, kot so navedena v točki 7.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem - upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna.
9.	Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka.
Informacije: Občinska uprava Občine Markovci tel. 788-88-80 g. Ko-lenko in g. Horvat.
Franc KEKEC Župan Občine Markovci
»Odločila sem se, da ti bom poklonila knjižico, in sicer katerokoli si želi{!« je rekla babica vnu~ku.
"Potem mi daj pa hranilno knjižico!"
***
"Mamica vsak dan točno ob osmih ugasne televizijo," reče Sandra.
"In kaj storiš ti?" vpraša babica. "Greš spat?"
"Ne. Takoj odidem v svojo sobo in prižgem svojo televizijo."
Milan je v cerkvi ukradel kip Svete Marije in kip Jožefa. Prinesel ju je domov, se usedel za mizo in napisal pismo:
"Ljubi Jezus! Za božič miprine-si računalnik, če ne, ne boš nikoli več videl svojih staršev!"
"Dedek, ko bom zrasel, mi ne bo treba nikogar poslušati, kajne? Ali bom lahko delal, kar bom hotel?"
"Ne, nihče ne dočaka tako visoke starosti.'
"Kako to misliš?"
"Poglej: ko sem bil majhen, sem moral poslušati svojo mamo. Ko sem zrasel, sem moral poslušati svojo ženo, zdaj, ko sem ostarel, pa
moram poslušati tebe."
***
"Robert, daj opusti že kajenje!" je rekla babica vnuku. "Kadilci ne živijo dolgo!"
"Toda babica, dedek je star že osemdeset let in vsak dan pokadi dve škatli cigaret!"
"Ja, toda če ne bi kadil, bi jih
imel danes že devetdeset!" ***
"Zakajpa jokaš, deček?"
"Moj pes se je izgubil!"
"In kje stanuješ?"
"To ve samo moj pes!" ***
Neznanec je na cesti ogovoril dečka:
"Fantek, ali mi lahko poveš, kako pridem do živalskega vrsta?"
"Lahko! V katero kletko pa hočete?"
"Fantek, zakaj imaš pa povito oko?"
"Soseda me je zabodla vanj z iglo za pletenje.'
"Je bilo to slučajno?"
"Ne, skozi ključavnico v vratih me je."
***
"Fantek, zakaj pa tako tečeš, da si čisto brez sape?"
"Da me bo mamica natepla!"
"In zato tako hitiš domov?"
"Ja, da bom doma pred očkom!" ***
"Mami, ali veš, koliko je zobne paste v tubi?"
"Ne vem."
"Za okoli mize in kavča."
"Babica, ali se še spominjaš prvega poljuba?"
"Se zadnjega se ne več, kaj šele prvega!"
Mladi dopisniki
SKRIT OBRAZ ALI PRAVI JAZ?
To je naslov letošnjega pustnega projekta, ki smo ga na osnovni šoli Majšperk zaceli z delovno soboto, 18. januarja. Skupaj s starši smo izdelovali pustne maske, ki jih bomo nosili na pustni povorki v soboto, 1. marca. Teden dni prej smo imeli sestanek z društvi, kjer smo jim predstavili našo zamisel in namen skritih obrazov. V goste smo povabili znanega etnologa in kulturnega zgodovinarja Damjana Ovsca, ki nam je veliko povedal o nastanku praznikov, koledarju ter pustnih norčijah po svetu in doma.
Iz ustnih virov smo izvedeli, da so se v okolici Majšperka pred leti maskirali v ruso (košuta, gambela), zato so si učenci 8. razredov zadali kar zahtevno nalogo: izdelali so ruso in na plakatih predstavili marsikaj o pustu.
Nekaj deklet pa se je s kmečkimi ženami pogovarjalo o pustnih jedeh in receptih zanje. Nekaj pustnih jedi bodo tudi spekle in jih ponudile ob pustni povorki.
Učenci ostalih razredov so izdelovali pustne maske. Kaj so izdelali, pa bomo videli na pustni povorki.
Učenke novinarskega krožka, ki ga vodi učiteljica Evelin Br-glez, so se pogovarjale z Damjanom Ovscem. Povedal jim je, da so mu prazniki všeč, saj jih je kot otrok z družino vedno praznoval. Šege so ga vedno zanimale. Resno se je z njimi začel ukvarjati v gimnaziji. Prizna, da je malo vraževeren, saj je imel kar nekaj slabih izkušenj s črnimi mačkami, ki so mu prečkale cesto. Znanje je črpal iz knjig in dežel, po katerih je potoval (Finska, Anglija, Portugalska, Rusija, ZDA, Amazonka, Afrika
...). Sodobne maske mu v bistvu niso všeč. Najraje ima miklavževo spremstvo v Švici in koran-ta. Že nekaj let se ne "šemi" več. Nazadnje je bil Batman. Ob tem jim je razložil tudi, da noč čarovnic izvira iz obdobja, v katerem so ljudje verjeli, da se na svet vračajo duhovi njihovih prednikov. Za koranta pa obstajata dve varianti. Prva je, da korant predstavlja preganjalca zime, po drugi pa je podoba totema (častili so ga kot praočeta rodu).
Delovni dan nam je odprl vrata v razmišljanje o skrivnosti zakritih obrazov. Na povorki pa se bomo skrili za maske in za njimi razmišljali po svoje.
Barbara Vedlin
GRAJENSKIŠOIARJI ZA BREZDOME ŽIVALI
Znamo biti vztrajni in znova smo dokazali, da vemo s trudom
in dobro voljo mnogo narediti. Z veseljem smo se odzvali na dopis iz mariborskega azila, kajti pomagati brezdomim živalim nam je bilo v ponos. Vsi imamo radi živali, da pa bi jih še bolje spoznali, smo se vživeli v nji-
hovo vlogo. Začeli smo s skupnim pogovorom s predstavniki MCRK na naših jutranjih srečanjih. Porazdelili smo si delo po oddelčnih skupnostih, v akcijo vključili učence od 1. do 8. razreda in delavce na šoli ter tako v tednu dni zbrali 34810,00 SIT in s tem poskušali pomagati preživeti nekaterim brezdomim živalim. Glede na to, da nas je na šoli malo, smo z zbranim zneskom zadovoljni. Naša akcija je dosegla svoj namen.
Upamo, da so še tudi kje drugje tako skrbni in dobri ljudje, da ne bodo pozabili na te živali.
Predsednica MČRK OŠ Grajena: Diana Majcen
HIŠASTA PRIPOVEDKA
(poustvarjanje)
Ko se hiša zjutraj zbudi, se s streho pretegne, odpre okna in vrata in vsem dobro juto zaželi.
Otroke vrže iz postelje, starše pošlje v službo. Nato z zavesami globoko vdihne in izdihne in spet sladko zaspi naprej. Ko je pouka konec, pridejo otroci domov. Lačni so in hočejo kosilo. Hiša se niti ne zmeni zanje. Morajo si sami pripraviti hrano, če hočejo jesti. Tudi starši pridejo domov lačni. Hiša začne lopu-tati z vrati in okni ter zahteva, da najprej vse lepo pospravijo, ker pride teta na obisk. Vsi se razkropijo po hiši in hitijo s pospravljanjem. Pred vrati se pojavi teta. Hiša jo lepo pozdravi in jo povabi v notranjost. Skuha ji kavico in ji ponudi pecivo. Nekaj časa se pogovarjata in teta se poslovi in odide Starši in otroci se sploh ne prikažejo. Vsi so lačni in zaspani, saj jih je hiše že zgodaj zbudila. Ko se stemni, jih hiša prijazno povabi na večerjo in jim zaželi lahko noč.
Diana Petrovi~, 4. r.
USTVARJALCKI
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo,
izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-
ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALCKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvar-jalcke, ki bodo prejeli tele nagrade: 1. nagrada: izposoja treh risank v Videoteki Stolp, 2. nagrada: izposoja dveh risank v Videoteki Stolp, 3. nagrada: izposoja ene risanke v VideotekiStolp.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 4. marca 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Pokrovitelj rubrike VIDEOTEKA
SVET SE VRTI NAPREJ
Babica pri 52 letih rodila trojčke
Neapelj (STA) - Neapeljcanka Antonietta Melone je pri 52 letih s carskim rezom rodila tri zdrave otroke, dva dečka in deklico. Vsi trije so sicer v inkubatorju, vendar je njihovo zdravstveno stanje odlično, so povedali zdravniki. Antonietta je zatrdila, se ni zdravila s hormoni, pa tudi umetno oplojena ni bila. Vse je šlo po naravni poti. Gre za izreden primer, saj je prava redkost pri 52 letih spraviti na svet tri zdrave otroke, piše tržaški Il Piccolo. Statistična možnost zanositve brez zdravniške pomoči je namreč po 50. letu le 0,0016-odstotna. Antonietta, ki ima že tri odrasle otroke iz prvega zakona, je s 15 let mlajšim partnerjem začela novo življenje. Zaradi zdravstvenih razlogov je pred časom prenehala jemati kontracepcijske tablete in kmalu nato se je družina povečala. Sicer pa po besedah Antoniette njeni družini nosečnost v zrelejšem življenjskem obdobju ni povsem tuja, saj je pri 51 letih rodila četrtega otroka tudi njena sestrična.
Voda in olje se mešata
Canberra (STA/APA) - Avstralski znanstveniki so odkrili, da ima pri medsebojnem mešanju vode in olja zrak verjetno ključno vlogo. Doslej je namreč veljalo, tako za gospodinje kot za strokovnjake v laboratorijih, da se olje in voda ne mešata. Čeprav olje in vodo v posodi še tako treseš, se olje po kratkem času ponovno vrne na površino. Šele z dodatkom, na primer pralnih sredstev ali stabilizatorjev, lahko zmes postane homogena. Da ima pri tem "prste vmes" tudi zrak, pa doslej ni bilo znano. Z najnovejšimi poskusi kemika Rica Pashleyja z univerze v Canberri pa je tudi ta dogma omajana, piše znanstvena revija New Scientist. Pashley je iz mešanice olja in vode najprej izse-sal vse pline, tudi zrak. Pri tem je izmenično zamrzoval in talil nastalo mešanico. Nad rezultatom so bili presenečeni celo kemiki: nastala je emulzija vode in olja, ki je ostala takšna, torej stabilna tudi po tem, ko je bila izpostavljena zraku. Na opisano zamisel je Pashley prišel ob opazovanju tankih plasti olja na površini vode. Ko je te oljne filme raztegnil oz. razvlekel, je opazil mikroskopsko majhne luknjice oz. majhne mehurčke, ki so bili verjetno napolnjeni s plinom.
Konec sveta čez 57 let?
London (STA/Hina) - Do konca sveta je samo še 57 let, kažejo izračuni britanskega znanstvenika in teologa iz 17. stoletja Isaaca Newtona, piše britanski Daily Telegraph. Newton je v poskusu, da bi "razvozlal" Biblijo in določil točen datum apokalipse, popisal več tisoč strani. Resnici na ljubo pa do danes še ni znano, ali je sploh kdaj zapisal končno številko, navaja časnik izjavo Malcoma Neau-ma, producenta dokumentarnega filma "Newton: Temni heretik".
Papež bo izdal pesniško zbirko
Vatikan (STA/Hina) - 6. marca bodo v Rimu in Krakovu izdali pesniško zbirko Rimski triptih, ki jih je napisal Karol Woytila, potem ko so ga izbrali za papeža. Knjižico na dvajsetih straneh bo v uradu za tisk Svetega sedeža predstavil kardinal Josepf Ratzinger. Rimski triptih s podnaslovom Meditacije Janeza Pavla II. ima tri sklope, napisane deloma v verzih, deloma v prozi. Prvi ima naslov Potok, drugi Meditacije o knjigi Geneze na pragu Sikstinske kapele, tretji pa Gora v deželi Moriaha, poroča italijanska tiskovna agencija AR.
64 odstotkov Slovakov ima težave z erekcijo
Bratislava (STA/TASR) - Najbolj pogost spolni problem Slovakov je motnja v erekciji, t. i. erektilna disfunkcija, za katero trpi 64 odstotkov Slovakov v starosti od 30 do 80 let, poroča slovaška tiskovna agencija TASR. Sicer naj bi imelo omenjeno motnjo okoli 152 milijonov moških po vsem svetu - v ZDA 52 odstotkov v starosti od 40 do 70 let, v Evropi pa je prizadetih 31 milijonov pripadnikov močnejšega spola. Kot še navaja TASR, naj bi kar v 80 odstotkih težave z erekcijo povzročili fiziološki problemi, vključno z boleznimi srca in ožilja in sladkorno boleznijo, za 20 odstotkov primerov pa naj bi bili odgovorni psihološki dejavniki. Tveganju so najbolj izpostavljeni kadilci, sladkorni bolniki in moški z zvišanim krvnim tlakom. Zdravniki ob tem opozarjajo, da se za erektivno disfunkcijo pogosto skrivajo težja obolenja, kot so denimo skleroza, sladkorna bolezen ter bolezni srca in ožilja. Kot kažejo statistični podatki, je moč praktično vse težave z erekcijo ozdraviti, učinkovitost zdravljenja pa naj bi bila od 50- do 90-odstotna. TASR ob tem še poroča, da lahko moškim pri uspešnemu ohranjanju erekcije in normalnih spolnih odnosov pomaga tudi novo zdravilo cialis, ki naj bi se na slovaškem trgu pojavilo aprila.
Rimljani za zaščito potepuških mačk
Rim (STA/Hina) - Nekaj tisoč ljubiteljev mačk je v Rimu pripravilo prvo "mačjo" parado, s katero so želeli zagotoviti zaščito za več tisoč potepuških mačk v tem večnem mestu. Demonstrante je pot vodila do Koloseja in mimo Foruma, kjer živijo mnoge "svete potepuške mačke", ki jih je Rim lani tudi razglasil za svojo zgodovinsko dediščino. Klateške mačke se po ruševinah Foruma potikajo še iz časov, ko so ruševine odkopali. Častilci mačk verjamejo, da gre za potomce, ki so v času rimskega cesarja Gaja Julija Cezarja pred več kot 2000 leti prebivali v rimskih svetiščih. Kljub vsemu pa zagovorniki mačjih pravic zatrjujejo, da je odnos današnjih Rimljanov do okoli 150.000 potepuških mačk, daleč od carskega.
Tat po pošti vrnil del plena
Zuerich (STA/Hina) - 32-letni Madžar, ki je bil nedavno izgnan iz Švice, potem ko je bil obsojen zaradi nekaj tatvin, je po pošti vrnil del ukradenega plena. Policija je nedavno namreč prejela paket iz Madžarske s fotoaparati v skupni vrednosti 2600 evrov. Pošiljatelj je bil Madžar, ki ga je švicarsko pravosodje za kakih 15 tatvin obsodilo na 15 mesecev zapora in na izgon iz države. Po prebrani razsodbi so madžarskega tatu vrnili nazaj v domovino. Med sodnim procesom je med drugim priznal, da je redno po pošti pošiljal na Madžarsko predmete, ki jih je ukradel v Švici. Skupna vrednost predmetov, ki jih je nakradel po tej evropski državi, znaša okoli 66.000 evrov.
***
***
Nakup stanovanja


Vsi bi radi živeli "danes", ni pa malo ljudi, ki ne razmišlja o svoji prihodnosti, še
posebej o stanovanjski prihodnosti.
V razmislek vam bom tokrat prikazal dva primera stanovanjskega problema in problema potrošniške miselnosti, sami pa premislite, ali je to, kar po~nete, prava rešitev, in ~e je ne znate rešiti, ali bi bilo dobro sodelovati z zaupanja vrednim premoženjskim svetovalcem. Mlada štiričlanska družina trenutno še vedno živi v hiši moževih staršev. Uredili so si nekaj prostora v zgornji etaži. Ker ne morejo živeti pod isto streho s starši, si močno želijo nakup svojega stanovanja. Kot vedno pa se začne in konča pri denarju. Do sedaj nista prihranila še ničesar in si ne predstavljate, kako bi se rešila iz dane situacije. Pričela sta voditi svoje finančno "zapravljal-no" stanje in prišla do zaključka, da mesečno lahko privarčujeta 70.000 sit. Novo stanovanje, ki bi zadostil vsem družinskim potrebam, bi po današnjih ocenah stalo 100.000 EUR. Ker bo tako visok znesek težko zbrati v doglednem času, so se odločili, da bodo vzeli hipote-karni kredit. Žal pa tudi za takšno vrsto kreditiranja potrebujejo tretjino zneska, zato so se odločili, da bodo vlagali svoja sredstva sedem let v donosne naložba, ki bi jim zagotavljale vsaj 10% letni donos na tujo valuto. Privarčevali bodo 36.815 EUR, ki jim bo zagotavljal trdno osnova za pričetek "živeti na svojem".
Mladenič konča šolanje, začne služiti denar. Ker ima denar, ki ga lahko zapravi, se naš junak odpravi v klube, kjer se druži s prijatelji. Tam spoznava ljudi, z njimi hodi na zmenke, morda se tudi poroči. Sedaj je življenje čudovito, kajti dandanes delajo tako moški kot ženske. Mladoporočenca kupita hišo, avto, obleke in odideta na počitnice. Kmalu na svet priveka naraščaj. Zahteve po gotovini so čedalje večje. Zakonca sta prepričana, da sta njuni karieri bistvenega pomena, zato se še bolj zakopljeta v delo, oprezata za morebitnimi napredovanji ter povišicami. Dobita povišico, imata še enega otroka, zato potrebujeta večjo hišo. Še bolj trdo delata, vrneta se v šolo, si pridobita specialistična znanja, da še več zaslužita, za dodatek si najdeta še eno službo. Plača je čedalje večja, vendar se sprašujeta, kam gre ves denar. Nekaj ga vložita v vzajemne sklade, hrano pa kupujeta s kreditnimi karticami. Ko otroka dopolnita peto leto starosti, morata starša začeti varčevati za njuno šolanje, pa še za lastno pokojnino mora ostati kak tolar.
Iz teh dveh primerov je razvidno, da nimajo probleme samo ljudi z nizkimi prihodki, ampak tudi ljudje z boljšo izobrazbo in višjimi prihodki. Enostavno niso "finančno pismeni" in si ne pomagajo s finančnim svetovalcem, ki bi jim lahko pokazal pravilno finančno pot, poleg tega pa bi jim privarčeval veliko denarja in časa. Kaj pa vi?
Petric Mitja, Donos.net
mitja.petric@donos.net
^Donos
KMEČKI PUSTNI OBIČAJI NEKOČ IN DANES
Kurent
Ta sestavek je rezultat izsledkov in dognanj, zapisanih na osnovi ustreznega izročila in samostojnih raziskav ter sklepanja avtorja Konrada Krajnca in nudi nekatere drugačne poglede na nastanek in razvoj pustnih likov.
Kdaj in zakaj je nastal
Točne letnice njegovega nastanka ni možno določiti, saj ne obstajajo nobeni pisni viri. Brez dvoma pa lahko pritrdimo dejstvu, da je kurent nastal v ~asu izjemno dolge in mrzle zime. Ljudstvo, ki je trpelo lakoto in mraz, se je odločilo, da si mora na nek način pomagati samo. V takratnem verstvu so nastopili {tevilni demoni dobrega in zla in ljudje so si omislili svojega, ki naj bi pregnal zimo. To je bil prvi kurent.
Kako so ga takrat imenovali, ni znano. Ker je ob ljudeh pomanjkanje trpela tudi vsa domača živad, od perutnine do govedi, so v svojem demonu -maski želeli pokazati vse to. Vendar pa prvotni kurent naj ne bi bil žival, ampak nekaj več. Zato je lik kurenta prva umetniška podoba, ki izkazuje značilnosti človeka (hoja po dveh nogah) in živali (kožuh, rogovje, perje ...). Kurent je torej nastal kot simbol vsega domačega življa in hkrati nadnaravne moči.
Analiza kurentove
maske
Prvi kurenti so bili odeti v goveje kože oz. usnje. Njihova oprema izkazuje vse domače živali.
Nos: je v današnji maski precej zašiljen in zožen, vendar ima glede na obliko nozdrvi svoje korenine v gobcu.
Zobje: so narejeni iz fižola, ki je bil v takratnih časih zelo pomembno živilo.
Brki: so iz ščetin, s čimer so želeli izraziti pomen metle in pometanje zime izpred domačih duri, da se ne bi več vrnila.
Jezik: njegova dolžina (od 25 do 30cm) naj bi izražala lahkoto živali in ljudi.
Oči: so obvezno obrobljene z belo barvo in nakazujejo nedolžen pogled nemočne sestradane živali.
Čekani: so bili namenjeni bolj strašljivemu in grozljivemu videzu maske.
Pod rogovoma kurentove ma-
ske sta pritrjeni dve kurji peruti, ki naj bi prikazovali ušesa maske, hkrati pa simbolizirali vso perutnino s kmečkega dvorišča.
Nogavice (gamaše): so bile včasih prav tako iz ovčje kože.
Zvonci: so značilnost krav. Namenjeni so zvokovnemu stra-šenju oz. preganjanju zime ter hudiča, ki naj bi bil kriv zanjo. Po starem reku naj bi namreč hudič, ki sedi na domačem pragu, bil kriv za dolgo zimo, zato bi ga bilo treba pregnati. S hudičem naj bi torej odšla tudi zima.
Spornost poimenovanja
V zadnjem času je bilo veliko govora o tem, da naj bi se kurent pravilno imenoval korant. Vendar to ni pravilno. Ime korant so začeli uporabljati v Markovcih, vendar gre za popačenko. Pravilno ime te maske je kurent. To dokazuje tudi teza o nastanku njegovega imena; namreč nemško govoreči prebivalci na našem ozemlju so, ko so prvič opazili kurenta, vzklikali: "Kuhreent!", kar v prevodu pomeni: krava, ki drvi oziroma dirjajoča krava. Poznavajoč izgovarjavo nemškega jezika, je jasno, da iz dvobe-sedne zveze "Kuh rennt" izhaja naše poimenovanje kurent. Očitno je šlo za maske, ki so bile izredno hitre.
Pomen ježevke
Ježevko je prvi kurent nosil kot orožje, s katerim je preganjal zimo. Zakaj je bilo to orožje ravno ježevka, je lažje razumeti, če pogledamo v takratno življenje ljudi. Namreč palica kot taka ni bila dovolj - imeti je morala svoj simbol in ta simbol so postale bodice kostanjeve ježice (ne živalske, temveč rastlinske ! ). Vzrok zakaj je iskati v takratni živalski stelji. Med njo so se namreč pogosto znašle bodičaste lupine kostanjev ježice in se kravam velikokrat oprijele kože. Bile so ostre in neprijetne na otip, zato so jih ovili okoli palice in z njimi podili hudiča od hiše. Menili so namreč, da se hudič, ki je bil kriv dolge zime, boji
ostrih in neprijetnih bodic in bo zato bežal pred kurenti.
Pravilno je torej, če je ježevka ovita s kostanjevih bodičevjem in ne s kožo ježa!
Od kod izhaja kurent
Dejstvo je, da je kurent naša domača avtohtona maska in ne prihaja od nikoder drugje kot iz naših krajev. Maske iz ostalih
Konrad Kekec
držav so mu sicer lahko podobne, vendar je kurent in njegova umetniška upodobitev le naša maska in mojstrstvo naših prednikov.
Veliko je govora o tem, da naj bi kurent izhajal iz Mar-kovcev. Menim, da je to, poznavajoč zgodovino in življenjske razmere, popolnoma nepravilno razmišljanje. Povsem logično sklepanje nas namreč pripelje do zaključka, da je ostra zima najbolj prizadela prebivalce hribovitih vasi. Vasi v dolini, na ravninskih poljih, so bile vsekakor bolj založene z živežem, saj so bila polja velika in dosti bolj rodovitna kot za obdelavo komaj primerne zaplate zemlje v hribih. Prebivalci hribovitih vasi so bili prej prisiljeni v stradanje kot tisti v nižinskih vaseh. Zato lahko trdimo, da so si prav oni prvi izmislili kurenta za preganjanje zime, ki so jo občutili veliko bolj in veliko prej kot njihovi sodobniki v rodovitnejših ravninah.
Glede na ugotovitev, da je ku-ent naša avtohtona maska, je sklepati, da prvi kurenti izhajajo iz hribovitih vasi okoli Pod-lehnika. Ti prvi kurenti imajo še rogovje namesto palic in perja na kapi, kar dodatno dokazuje prvobitnost njihove maske.
Hudič
Hudič predstavlja krivca za dolgo zimo. Je samotar in se ne druži z nikomer. Po starem izročilu naj bi sedel na pragu
MOKRI SMRČEK
Vprašanje bralca Marjana:
Doma se vedno prepiramo o tem, ali je lahko v času zime naš nemški ovčar tudi čez noč zunaj v svoji uti. Zanima me, kako naj poskrbimo za psa pozimi, da bo tudi njemu toplo pri 20 stopinj Celzija. Odgovor:
Nemški ovčarji sodijo med večje pasme psov. Velike dolgodlake pasme psov so mnogo bolj odporne na nizke zimske tempera-
Foto: MO
ture kot manjše predvsem kratkodlake pasme psov. Izjemno nizkim temperaturam so izpostavljeni psi na severnem in južnem tečaju (eskimski psi , sibirski psi, vle~ni psi) prav tako plan{arski in ovčarski psi, ki potujejo z nomadi Rusije, Romunije, Mongolije, Tibeta, Kitajske ^Tudi na prostem moramo psu zagotoviti ustrezno bivali{~e. Najpreprosteje je, da mu zagotovimo leseno uto. Le ta naj bo primerno velika, solidno grajena in ustrezno toplotno izolirana. Postavimo jo tako, da je za{čitena pred severnimi vetrovi in pred poletno pripeko. Pomembno je, da je le-ži{če 10-15 cm dvignjeno od tal in da je na suhem. Noben problem ni, če bo va{ kuža zunaj tudi pozimi, ko so temperature nizke. Vhod v utico se v zimskih razmerah lahko prekrije s cerado ali odejo, tako da na psa ne piha oziroma mu sneg ne pr{i v bivalni prostor . V
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
utico lahko psu namestimo tudi suho slamo, klobučevino, kože, volnene odeje ali flanelaste rjuhe. Važno je , da ne pozabimo na vodo, ki pozimi hitro zamrzne. Obrok naj bo pozimi energijsko močnejši, saj žival potrebuje več energije za uravnavanje telesne temperature. Tudi dodajanje mineralno vitaminskih dodatkov v hrano ne bo odveč . Bivanje velikega psa na dvorišču v primerni pasji hišici je za zdravstveno stanje psa precej ugodnejše kakor, če bi bil zaprt v toplem stanovanju.
domačije, in dokler se ga ne prežene, bo zima vztrajala. Morda je celo hudič tisti lik, ki je povzročil nastanek kurenta.
Da bi ljudje lažje ponazorili svoje preganjanje hudiča, je seveda tudi ta postal maska, približno takšna, kot je danes. Značilnost hudiča je en sam zvonček, ki ga ima obešenega na hrbtu. Ta zvonček ima precej visok ton in se zelo razlikuje od zvoka kurentovih zvoncev. Pravi kurenti imajo vlogo tega hudiča preganjati in se nikakor ne smejo družiti z njim. Hudič je namreč predstavnik zime, ki jo morajo kurenti pregnati. Zato je pravilno, da hudič beži pred ku-retni in ne da hodi med njimi! Včasih je moral hudič bežati po 20 do 30 metrov pred njimi in se skrivati za vogali domačij, kurenti pa so ga preganjali, dokler ga niso izgnali iz vasi.
Orači
Skupina oračev vedno šteje enajst oseb. Na kmečka dvorišča zavijejo skupaj s štirimi kurenti, ki predstavljajo štiri letne čase. Naloga oračev je zaorati prvo brazdo, s katero ponazarjajo prihod pomladnih opravil. Na gla-
vi imajo ozke in visoke, z rožami okrašene kape, ki predstavljajo konjske grive. Spremlja jih gonjač, ki poka z bičem in jih priganja k oranju. Ob njem nastopa še orač plužar, ki drži plug. Oba, gonjač in orač plužar, imata na glavi klobuk. V tej skupini nastopa še sejalka z ruto na glavi. V rokah ima "sejačo" iz pletene slame, iz katere siplje seme in ga nato poravna še z grabljami. Po opravljenem delu eden iz skupine, ponavadi pokač, nagovori gospodarja: "Bog daj, gospodar in gospodinja! Hudo zimo smo vam pregnali, vse zorali, posejali, da bogato bi vam obrodilo in vsega bi bilo zadosti čez celo dolgo zimo!" Orači nikoli ne smejo voščiti "za debelo repo", saj to počnejo druge maske. Prav tako se kurent ne sme pojaviti za plugom - to je delo orača!
Najstarejša skupina oračev izhaja iz notranjosti Haloz in še ni nastopila na ptujskem karnevalu. Najdemo pa jih tudi na Pohorju. V njihovi vpregi so rogati voli, imenovani junci, z navzdol obrnjenimi rogovi.
Raziskal in zapisal:
Konrad Kekec starejši
PREJELI SMO
Do kdaj taksi sramota na Ptuju
Taksisti že nekaj časa "divje" parkirajo za kioskom podjetja Meso Izdelki Zerak in na pločniku za pešce ob Osojnikovi ulici. Prejšnje parkirišče na avtobusni postaji, ki je bilo po moje veliko primernejše, jim je Certus odvzel. Občina je taksistom ponudila v zameno parkirišče pred Super Li-jem, parkirišče na železniški postaji, mesto pri Upravni enoti ob Tihi poti in na parkirišču za avtobusno postajo. Vsak nosilec koncesije bi moral prispevati 60.000,00 SIT.
Taksisti vsa ta parkirišča slabo uporabljajo ali jih pa sploh ne. Mnenja so, da jih tam stranke ne iščejo. Vztrajajo, da bi parkirali na parkirišču avtobusna postaja, tako kot so nekoč pred leti. Za parkiranje na avtobusni postaji so pripravljeni tudi plačevati. Sedaj jim novi lastnik ponuja parkiranje na avtobusni postaji po za njih previsoki ceni. Ta cena je 20.000,00 SIT + DDV na mesec za 1 vozilo. Taksisti bi pristali na ceno 15.000,00 SIT + DDV, to je 18.000,00 SIT mesečno. Taksisti so pred letom ali dvema letoma (po namestitvi zapornic) imeli možnost parkirati na avtobusni postaji po 15.000,00 S'IT + DDV To ceno je sprejel samo 1 taksist za 1 vozilo. Danes je ta cena 20.000,00 SIT + DDV.
Ker se s to ceno ne strinjajo, parkirajo okrog izvoza s parkirišča Mesnice Zerak, na pločniku in tudi na zelenici ob Osojnikovi cesti.
Danes je 8 različnih lastnikov taksi vozil, vsega skupaj 23 vozil za taksi službo. Zraven teh vozil ima tudi Certus svoja 2 taksija. Občutek imam, da je taksi vozil za normalen čas, ko ni "špica", že preveč. Zato mislim, da občina ne bi smela več dajati novih koncesijskih pogodb, saj z vsako novo pogodbo ogroža rentabilnost vsem obstoječim taksistom. Cene prevozov padajo in na nekaterih relacijah so taksiji, če so polno zasedeni, že cenejši kot javni avtobusni promet. S tem je ekonomsko ogrožen javni potniški avtobusni promet. Ta mora skrbeti tudi za tiste nerentabilne proge, ki so odročne in so edina mogoča povezava z občinskim središčem.
Zahteve taksistov danes so takšne, da se na avtobusni postaji, kjer so nekoč že parkirali, zariše 9 taksi postajališč in da ima vsak taksi na postajališču samo eno mesto. Taksisti, ki imajo več vozil, ostala vozila parkirajo na drugih za to določenih taksi postajališčih. Sami bodo skrbeli za vrstni red. Ko prvo vozilo odpelje, se vsi premaknejo za eno mesto in vozilo, ki je na vrsti, zasede zadnje parkirišče.
Ko je občina sprejela odlok o taksi službi, je ponudila ob soudeležbi 60.000,00 SIT letno po vozilu ureditev parkirišč na vseh lokacijah, vključno avtobusna postaja. Odlok je bil sprejet leta 2002 in je tudi zaživel v praksi, le na avtobusni postaji ne. Taksisti zagotavljajo, da bodo sami izpolnili svoje obveznosti po odloku. Spor okrog postajališča na avtobusni postaji pa naj reši občina s Cer-tusom, saj je ona prodala Certusu avtobusno postajo. Avtobusna postaja je bila zgrajena pred leti tudi s sredstvi samoprispevkov občanov takratne enotne občine Ptuj.
Današnje divje parkiranje ob kiosku podjetja Zerak je problem tudi za lastnika tega parkirišča. Njihove stranke zaradi konstantno zasedenega uvoza na njihovo parkirišče s taksiji tega parkirišča ne morejo normalno koristiti. Otežena je tudi dostava njihovim vozilom. Samo parkirišče pa je v teh zimskih dneh podobno površini lune z velikimi luknjami, ki so še poledenele in zelo nevarne za vozila, predvsem pa za ljudi.
Kot predstavnika civilne iniciative me vse to sploh ne zanima, mi si samo želimo in mislim, da si tudi zaslužimo, parkirišča na tistih mestih, kjer parkirajo taksisti po vsem svetu. To je: pred železniškimi postajami, pred avtobusnimi postajami, pred bolnišnicami, zdravstvenimi domovi, hoteli in drugimi pomembnimi turističnimi objekti. Upam in zahtevam, da se to čimprej zgodi in da odgovorni za tako stanje dajo svoj odgovor v medijih. Naše mesto si te taksi sramote ne zasluži.
Brane Sparl
NASVETI
Kuharski nasveti
Jirofi
Te dni v kuhinjah že prijetno diši po okusno ocvrtih krofih. Krofe delamo iz težkega kva{enega testa, najpogosteje s kvasnim nastavkom. Če pripravljamo testo s kvasnim nastavkom, v idealnih razmerah testo hitreje vzhaja in je priprava krofov hitrejša.
Težko kvašeno testo je testo z več dodatkov, maščobe in jajc. Za krofe uporabimo p{eni~no gladko moko ali me{anico ostre in mehke moke, le redkoma za težko kvašeno testo uporabljamo ostro moko.
Tekočina, ki jo uporabimo pri pripravi krofov, je mleko ali mešanica mleka in vode. Količino mleka natančno težko določimo, saj je to odvisno od čvrstosti testa, ki ga želimo doseči, vlažnosti moke in količine drugih dodanih sestavin.
Testo za krofe sladkamo; ~e pripravljamo toplo kva{eno testo, lahko uporabimo kristalni sladkor, saj se ta z dodajanjem toplih sestavin stopi, pri pripravi hladnega kva{enega testa pa dodajamo sladkor v prahu. Prav tako uporabljamo sladkor v prahu pri tistih receptih za krofe, ki vsebujejo malo tekočine.
Testo za krofe rahlo solimo. Dodatek soli v moki izbolj{a lepek in ta vpije ve~ teko~ine pri mesenju testa. Vzhajano testo brez soli tudi težko obdrži obliko in nima primernega okusa.
Za rahljanje oziroma vzhaja-nje pri krofih najpogosteje uporabljamo kvas, ki je naravno rahljalno sredstvo. Nekateri del kvasa nadomestijo s pecilnim
pra{kom, takrat testo za krofe {e lep{e vzhaja in krofi so po peki bolj prožni.
Za kva{eno testo, iz katerega pripravljamo krofe, uporabljamo tudi jajca. Uporabljamo sveža koko{ja jajca, povečini samo rumenjak, saj beljaki testo iz-su{ijo.
sladkor. Še bolje pa je, da v mleku, s katerim bomo zgnetli testo, skuhamo manj{i del va-nilijeve palčke. Takrat bo testo res dobro odi{avljeno z vanilijo in bo okus po vaniliji tudi po cvrenju krofov.
Zraven vseh sestavin in dodatkov, iz katerih je pripravljeno kva{eno testo za krofe, je pomembna tudi tehnika izdelave kva{enega testa. Tako pri stepanju testa ne dvigujemo preveč visoko, da ne vte-pemo vanj preveč zraka, zaradi česa nastanejo v njem prevelike zračne luknje in so ocvrti krofi v sredini votli. Stepeno testo pokrijemo s kuhinjsko krpo in
Na dober okus in kvaliteto testa vpliva tudi maslo, ki ga lahko zamenjamo z namensko margarino. Ma{čobo vedno stalimo, delno ohladimo in jo dodamo, ko imamo že grobo zgneteno testo. Dodatek ma{č-obe v testu vpliva tudi na okus.
Kot dodatke za okus dodajamo k testu za krofe {e rum, limonin sok in sok oranže, zmlete di{ave in začimbe in vanilijev
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 421. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
133. nadaljevanje
Disfunkcije v družini in sodobne metode pomoči -6. nad.
Tudi v strokovnih krogih obstaja mnenje, da so družine v zahodni kulturi nekaj nestalnega. Dejstvo je, da so v preteklih stoletjih ljudje umirali mladi, predvsem zaradi slabih življenjskih razmer in bolezni. Ženske so se upravičeno bale poroda, saj so v velikem številu umrle na ali po porodu. Četrtina dojenčkov je umrla v prvem letu življenja. Otroke, ki jih niso mogli preživljati, so oddali v drugo družino in niso vzdrževali medsebojnih stikov. Torej morda sedaj ljudje kljub ločitvam vzdržujemo dalj časa trajajoče stike kot nekdaj.
Seveda imamo profesionalci navadno izdelan svoj najljubši pogled na funkcionalnost družine. Težko namreč prenašamo preveliko distanco med člani in prav tako preveliko prepletenost;
dostikrat podcenjujemo pomen strukture in hierarhije.
Raziskave kažejo, da so disfunkcionalne skrajnosti kombinacije adaptabilnosti in kohezivnosti v družini (kohezivnost nam pove, do katere mere so člani družine med seboj povezani; adaptabilnost ocenjuje prilagodljivost strukture, vlog in pravil glede na situacijski in razvojni stres družine) naslednje: kaotično prepleteni, rigidno prepleteni, kaotično razdvojeni (neuspešno izpeljane ločitve) in rigidno razdvojeni člani družine. Obstajajo štiri različne oblike funkcionalnih družin: fleksibilno povezani, strukturirano povezani, fleksibilno razdvojeni in strukturirano razdvojeni člani družine.
Še nekaj o tem pa naslednjič.
damo vzhajat na topel, vendar ne presuh prostor, saj se bo testo na preveč suhem prostoru osu{ilo. Testo vzhajamo tako dolgo, da ga je enkrat več, kot ga je bilo prvotno, nato ga oblikujemo.
Oblikovanje testa je {e vedno najprimernej{e kar ročno. To pomeni, da vzhajano testo raz-{čipamo na enako velike ko{č-ke, ko{čke lahko tudi tehtamo, tako da bodo res vsi krofi enako težki. Če surovo testo tehtamo, naj tehtajo 6 ali 7 dekagramov, tako da dobimo po cvrenju srednje velike krofe. Nato ko{čke testa na nepomokani delovni povr{ini na hitro skroglamo, jih položimo na pomokan prt in ponovno vzhajamo tako dolgo, da so enkrat večji, kot so bili pred vzhajanjem. Če vam kro-glanje na delovni povr{ine ne uspeva najbolje, jih skroglajte v rokah. Tako oblikovani krofi na sredini niso votli. Če pa se bolj zanesete na izrezovanje krofov, testo razvaljamo na dobro po-mokani deski za palec na debelo in jih izrezujemo s pomočjo modela za krofe ali drugega mo-
KROFI
90 dag ostre moke, 3 rumenjaki, 9 dag margarine, 5 dag kvasa, 4 dcl mleka, 8 dag sladkorja, sol, rum, limonina lupina, vanilij, sladkor v prahu, ma{~oba za cvrenje.
Moko presejemo, naredimo vanjo jamico, damo kvas, sladkor in prilijemo toplo mleko, zagrnemo z malo moke in pustimo vzhajati. Posebej penasto ume{amo rumenjake, sladkor, vanilij, maslo ali margarino, rum, dodamo k moki in zagnetemo gladko testo. Vzhajano testo s pomo~jo naoljenih rok oblikujemo v kroglice ter jih ponovno vzhajamo. Posebej segrejemo ma{~obo. Vzhajane krofe polagamo v vro~o ma{~obo z vzhajano stranjo navzdol in prvo polovico cvrenja cvremo v pokriti posodi. Ocvrete damo na cedilo. Ohlajene napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu.
Avtorica: Lizika Ure
dela. Manj primerne so skodelice za čaj ali belo kavo, ker z izrezovanjem v surove krofe stisnete tudi nekaj zraka, ki je v skodelicah. V tem primeru je bolje, da uporabite plastične kozarce in na dnu kozarca naredite večjo luknjo.
Zelo pomembno je tudi cvrenje krofov. Ma{~oba za cvrenje naj bo ogreta na 160 do 170° C. Če oblikovanih krofov med vzhajanjem nismo obračali, je pomembno, da jih damo v vročo
ma{čobo z vzhajano stranjo navzdol, da lahko med cvrenjem spodnja stran {e vzhaja. Prva polovica cvrenja poteka v zaprti posodi, druga polovica v odprti. Preden vzamemo krofe iz vroče ma{čobe, je najbolje, da vsaj pri enem preverimo s pomočjo lesenega nabodalca, ali so v sredini ocvrti. Polagamo jih na papirnate serviete. Še tople napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu.
Nada Pignar, prof. kuharstva
Krvodajalci
13. februar - Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Tina Markovič, Pavlovci 18; Slavko Ciglar, Ki-car 11/a; Daniel Gojkošek, Hajdoše 42/b; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Franc Veršič, Mo-škanjci 92; Jelka Sužnik, Gra-jenščak 29/b; Srečko Pukšič, Destrnik 2 ; Vesna Sedlašek, Videm pri Ptuju 10/b; Franc Plaj-nšek, Kočice 7; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Alojz Rakuša, Hlaponci 49; Tatjana Kos, Pra-protnikova ul. 12, Ptuj; Alojz Horvat, Juršinci 77; Martin Pre-volšek, Volkmerjeva 21, Ptuj; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Lidija Medved, Podlože 69; Stanko Rakuša, Hlaponci 14; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Janez Vidovič, Klepova 28, Ptuj; Vesna Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Jože Vršič, Bratislav-ci 59; Dušan Prosenjak, Brstje
17; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Janko Vogrinec, Mu-retinci 37; Franc Šarkezi, Videm pri Ptuju 31 ; Majda Ciglar, Bukovci 101/b; Marija Pinta-rič, Gradišča 137; Zlatka Zupa-nič, Gubčeva ul. 28, Ptuj; Silva Klinc, Spuhlja 67; Drago Bob-nik, Kungota 40; Robert Ornik, Polenšak 56; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Branko Mli-narič, Polenci 34; Zoran Štal-cer, Vičava 101; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Janez Lovrenčič, Breg 56, Majšperk; Marko Ku-kovec, Ul.25.maja 15, Ptuj; Amadeja Živko, Ul.B.Kraigher-ja 23; Franc Brmež, Kicar 39/a; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Matej Kostanjevec, Hla vas 33; Emil Požgan, Prepolje 55; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Slavko Vrabić, Vošnjakova ul. 1, Ptuj; Bogomir Brumen, Ciglen-ce 59, Sp. Duplek; Kadrush Gashnjani, Preradovičeva 29, Maribor; Franček Veber, Ptujska 2/a, Ormož.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
JMlajija led razbija
Ce prvi spomladin Valentin ni uspel odkleniti koreninam, pa mu bo to omogo~il Matija (goduje 24. sve~ana), ki led razbija. Za vrt in naravno okolje je tak{no vreme, kot ga imamo, bolj{e, kot da bi februarja nabirali regrat, marca pa razbijali led, za vrtnarja, ki z eno roko že steguje po vrtnih opravilih na prostem, pa naj velja tolažba: Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
V	SADNI VRT, zasajen v bližini gozdov in neograjen, se ob daljših zimah s snežno odejo v tem poznozimskem času vse pogosteje zateka divjad in si tudi tu poskuša najti nekaj hrane. Ribezovi grmi, obraščeni z napetimi cvetnimi brsti, so izvrstna paša za srnjad, pa tudi nekatere vrste ptic z mladik pozobljejo okusno brstje. Zajci objedajo mlada drevesna debla in nižje dosegljive veje, poljske miši pa si pod snegom naredijo rove k drevesom, kjer objedajo koreninske vratove in mladostno pritlehno lubje. V teh kritičnih dneh, ko je boj za preživetje najmočnejši, popravljamo varovala, ki smo jih pred divjadjo namestili okrog dreves, po potrebi pa nameščamo nova. Za poljske miši nastavljamo strupene vabe, te pa zavarujemo, da ne bodo dostopne drugim živalim.
Velike divjadi ne plašimo s preganjanjem, temveč ji nastavimo pripravke, katerih vonj jih odvrača iz sadonosnika. Če so odvračalna sredstva in premazi neobstojni ali jih spere z drevesnega lubja že prvi dež, jih obnavljamo.
Po odjugi bo v nekaj toplejših dneh zacvetela leska. Leskove grme ali drevesa je priporočljivo razredčiti in obrezati, še preden se prične vegetacija, ta pa se prične s pritokom rastlinskih sokov iz korenin po deblu in vejah k brstom, ki se prično prebujati iz zimskega mirovanja. Iz grma ali drevesne krošnje izrežemo pregoste navpične veje, ki so v lovu za svetlobo ostale neobraščene z rodnimi vejami. Če med lansko vegetacijo nismo sproti odstranjevali koreninskih izrastkov in zelenih poganjkov iz koreninskega vratu in debla, so sedaj grmi obraščeni s številnimi olesenelimi mladikami. Koreninske izrastke izrezujemo in odrežemo pri njihovi osnovi, poganjke po deblu pa tesno ob veji, da preprečimo ponovno obraščanje. Mladike, ki bi lahko služile za pomladitev grma ali drevesne krošnje in imajo v njej ustrezen položaj, krajšamo, da vzpodbudimo njihovo obraščanje z rodnim lesom.
Pri vinski trti, vzgojeni na brajdah, se bodo pričeli že v nekaj dneh po otoplitvi zemlje pretakati rastlinski sokovi iz korenin v nadzemne rozge. Ogrodje za brajdno vzgojo namestimo pred rezjo oziroma ga popravimo, če je poškodovano, in utrdimo žice, ker je priporočljivo trs in rozge sproti nameščati in privezovati ob ogrodje. Kdaj pa pričeti rez vinske trte? S prezgodnjo rezjo se lahko dogodi, da vrhnji brsti na reznikih in šparonih pozebejo, po kasni rezi pa se prične vinska trta solziti, zaradi česar izgubi mnogo hranljivih snovi, solzenje pa tudi zamori brste oziroma očesa, po katerih se steka izcejeni sok. Ne glede na čas, kdaj prič-no rezati vinsko trto tržni pridelovalci grozdja, je pravšni čas za rez brajd tedaj, ko nam je pri tem opravilu že ves dan prijetno toplo.
V	OKRASNEM VRTU, ki je še zmeraj pod snežno odejo, so vse bolj opazne poškodbe zaradi loma vej ali grmov zaradi teže snega. Z rezjo okrasnih drevnin se sicer še ne mudi, a takoj moramo odrezati zlomljeno vejo, nastalo rano pa oskrbeti tako, da jo z ostrim nožem zgladimo in po potrebi zamažemo z voščenim premazom. Preprečiti moramo okužbe na poškodovanem mestu z glivičnimi boleznimi, da ne pride do trohnenja, in omogočiti dobro celjenje in zaraščanje rane.
Dokler še traja snežna odeja, potrosimo po vrtu počasi topna mešana gnojila nitrofoskal z večjo vsebnostjo kalija in fosforja in manjšo dušika. Če pa gnojimo samo trati, pa je v tem času, ko se zima izteka, priporočljivo uporabiti mešano gnojilo z več dušika, ker bo ob prvi odjugi in otoplitvi zemlje ter pomladnemu dežju pričela zeleneti, za kar potrebuje dušik. Na ar (to je 100 kvadratnih metrov površine) uporabimo 3 do 4 kg nitrofoskala mešanice 15-15-15.
Gomolje begonij in kan naslednje dni že vložimo v nakalitev. Pol ure jih namakamo v razkužilu enega od fungicidov, nato pa posadimo v navlaženo šoto ali mivko, kjer bodo na svetlem in toplem prostoru v kratkem pognali kali. Ko so te dolge okrog 10 cm, jih presadimo v majhne lončke na vkoreničenje v posebej pripravljenem substratu. Na prosto oziroma v balkonska korita jih bomo sadili s koreninsko grudo, ko bodo za to ugodne dovolj tople vremenske razmere meseca maja.
V	ZELENJAVNEM VRTU bo zaradi dolge in hladne zime gotovo kasnila tudi zgodnja setev zelenjadnic na prosto. Zemlja se namreč počasi ogreva, zlasti pa so težje ilovnata zemlje z malo humusa dolgo spomladi prehladne za ugodno kalitev večine vrst vrtnih semen. Zgodnejše pridelke vrtnin na prostem lahko kljub zakasneli možni neposredni setvi na stalno rastišče pridelamo prej, če si pridelamo sadike v posebnih pogojih, da bodo takrat, ko bodo naravni pogoji za setev semen na prostem, vzgojene sadike že primerne za presajanje.
Semena nekaterih zahtevnejših vrst plodovk, kot so paradižnik, paprika, jajčevci in podobne, posejemo v setvenice kalilnike v specialno prst, kjer ob ugodnih pogojih vlage in toplote v kratkem času vzkale, nato pa jih pikiramo v posebne šotne lončke, kjer se prav tako v nadzorovanih pogojih vlage, toplote in svetlobe v ustreznem substratu razvijejo v močne razvite sadike, ki jih s koreninsko grudo sadimo na prosto. Razne solatnice, peteršilj in druga semena, ki jih neposredno sejemo na stalno rastišče, pa sejemo v stiroporne multiplošče z luknjami v velikosti stekleničnega zamaška, napolnjene s substratom, kjer prav tako v nadzorovanih pogojih vzgojimo sadike, ki jih sadimo s koreninsko grudo na prosto, ko bodo to dopuščale vremenske in talne razmere.
28-Četrtek	1-Petek	2-Sobota	3-Nedelja
4-Ponedeljek	5-Torek	6-Sreda	28. februarja je ugoden čas po setvenem koledarju za rez cepičev sadnega drevja in potalmjen-cev vinske trte.
Miran Glušič, ing.agr.
glasbene novice
Pustne veselice so v polnem teku in glasba popolnoma dopolnjuje ta nori ter edinstveni čas v letu! Čas je, da se namaskirate in se odpravite, na kakšno pustno zabavo.
***
Britanska skupina SUGABABES je prvič skočila na lestvice s skladbo Overload in je trenutno {e na njih s skladbo Stronger. Trio preliva svojo vokalno
pestrost v skladbo SHAPE (****), ki temelji na Stingovi uspe{nici Fragile.
***
Glasbena zgodovina kaže izredne parametre, povezane z zasedbo SIMPLY RED, za katero se že nekaj let skriva le vokalist Mick Hucknall. V 21 -letni karieri nam je zasedba prinesla kar nekaj nepozabnih hitov, med katerimi iztopajo Holding Back The Years, If You Don't Know Me By Now, Something Got Me Started, Stars, Fairground in Say You Love Me. Novi izdelek oziroma album bo nosil naslov Home in ga že napoveduje zavajajoča in delno tudi stereotipna skladba SUNRISE (***)!
***
Mega kitarski frajer SANTANA je lani posnel novo mojstrovino Shaman, iz katere smo že uživali ob pesmi The Game Of Love, ki jo je zapela mlada Michelle Branch. Na albumu je sodelovala kopica svetovno znanih glasbenikov in eden izmed njih je tudi britanski pevec Seal, ki je kariero začel pri skupini Adamski in je bil najpopularnej{i kot solist s pesmijo Kiss From A Rose. Skupaj sta glasbenika sestavila privlačno pesem YOU ARE MY KIND (*****), katera v osnovi temelji na finem soulu in rocku.
***
PAUL OAKEFOLD je pripadnik novovalovske plesne glasbene kulture in je nazadnje blestel v hitu Starry Eyed Surprise. Veze in poznanstva so pomembna tema tudi v glasbi in tako sta v njegovem novem eksperimentu THE HARDER
THEY COME (***) sodelovala tudi Tricky in Nelly Furtado.
***
Ruski najstnici iz skupine T.A. T.U. sta obnoreli svet s hitom All The Things She Said, pod katerega se je podpisal priznani producent Trevor Horn. Glasbena založba Universal je dala lezbičnemu najstiškemu duetu zeleno luč za izdajo drugega singla NOT GONNA GET US (***), ki je dinamičen, na čase tudi aritmično naspidiran elektro pop.
***
Ameriška pevka LEANN RIMES je glasbeno pot začela s country uspešnico Blue, ki ji je sledila še večja How Do I Live (naslovna uspešnica akcijskega filma Con Air): Preobrat pa ji je prinesla še ena filmska tema Can't Fight The Moonlight (iz filma Coyote Ugly), ki jo je popeljala v pop glasbo, v kateri se je tudi izkazala z zadnjo uspešnico Life Goes On. Odlična pevka vztraja v preprostem popu v pesmi SUDDENLY (***), ki jo najdete na njeni lanski zgoščenki Twisted Angel.
***
Največji letošnji povratek pripravljajo BANGLES v postavi Susanna Hoffs, Vicki Petterson, Debbie Petterson in Micki Steele. Kvartet je kariero začel že leta 1981 pod imenom Bangs in je množicam ostal najbolj v spominu s čudovito balado Eternal Flame. Po trinajstih letih so bile gospe ponovno skupaj v studiu in rezultat je vrhunska srednje hitra popi rock melodija SOMETHING THAT YOU SAID (*****).
***
Švedski pevec ANDEAS JOHNSON ima gotovo vzornike v skupini Oasis, kar smo pred tremi leti lahko dodobra slišali v njegovi super debitantski rock odi Glorious! Nadarjeni rocker se je sicer v skladbi WATERFALL (***) malo umaknil od navedene etikete in igra bolj ameriško naravnan melodičen komercialen rock.
***
Irski band U2 je lani združil največje hite še na drugi kompilaciji The Best Of 1990 - 2000 in na njej so na primer naslednje pesmi: One, Mysterious Times, Stay, Hold Me Thrill Me Kiss Me Kill Me, Miss Sarajevo, Discotheque, Staring At The Sun, Beautiful Day, Stuck In A Moment in Eletrical Storm. Kvartet je v klasični rock baladi THE HANDS THAT BUILT AMERICA (****) dodal fantastične violinske pasaže, ki jih je sestavil produkcijski as William Orbit. To pesem pa je band posnel tudi za film Gangs Of New York, v katerem glavno vlogo igra Leonardo Di Caprijo.
David Breznik
1(943 MJ-I^^
X / / /'	■
SHE SAID - TA.T.ÎK^
'^HH^EEMB TD EE THE HARDEST
^ / Blue & Elton Jot
LDBE YDURSELF - E _^
/feel-Robbie Willies \
IPmsJA RIVER - Justm-^beřli
STRENGTH DP A WOMAN -V^g
BEAUTIFUL-Christiik-Ag'
TU ES FDUTU - lA Grid
SIDÍE - Kelly Roikand
SDLBHURYHILL-Eksure I I \
Vsakť? s,o\?o\:o m<ed 2.0. in 22. uro
PODELILI BRITSE IN GRAMMYJE
Glasbene nagrade za dobro opravljeno delo
Pretekli konec tedna so podeljevali najvišje glasbene nagrade v Veliki Britaniji - britse in v ZDA - grammyje! Po teh dveh {ovih gotovo poznate zmagovalce in poražence, vendar bom nekaj vrstic namenil tema dvema prireditvama.
Na Otoku sta največ simpatij odnesla Ms. Dynamite in skupina Coldplay. Prva je množice navdušila z nevsakdanjo, vendar po mojem mnenju svežo r&b glasbo na albumu A Little Deeper. Hit Dy-na-mi-tee je mladi izvajalki prinesel nagradi za najboljšo britansko pevko in novo izvajalko. Coldplay so lani posneli genijalen album A Rush Of Blood To The Head (z njega že poznamo tri hite: In My Place, The Scientist in Clocks), ki je bil nagrajen kot album leta in sledila je zmaga za najboljšo domačo skupino leta. Popolnoma
Escapology dosega fantastične prodajne rezultate. Najstniki pa so izbirali debitanta leta in ga našli v pop idolu Willu Youn-gu, ki jih je najbolj prepričal v priredbi klasike skupine Righ-tous Brothers Unchained Melody (naj omenim neverjetno lansko prodajo tega singla, ki se je zelo približala dvema milijonoma izvodov). Hit leta oziroma single leta pa je kičasta popevka Just A Little, še ena v nizu Popstars atrakcij Liberety X. Največja pop atrakcija v Veliki Britaniji so trenutno Blue s ploščo One Love in uspešnico
SPECIAL REPORT: the 45th Annual GrammyAwards _The_Winners__
Misted the Gtammts this yeai? Or lust reel like lellf Im the aiyards nlglit nuglc? Either uay, you oan eheck «ut YUets, pholos, and audio ef an the big 3IÍ03 Grammys winners rlilit here - from Best Nevr Artist to Slibům Of Tdt Year.
zasluženo! Verjetno ste ugotovili, da je s kipcem odšel domov tudi Robbie Williams, ki je v kategoriji pevca leta po mojem mnenju z lahkoto opravil z Badlyjem Drawnom Boyem, Craigom Davidom, Davidom Grayem in pevcem skupine The Streets. Mačo tako niza uspeh za uspehom, saj njegov album
;3 GRÂ'M WYS
Sorry Seems To Be The Hardest Word (v njej poje tudi legendarni Elton John). Plesna glasba je zelo razširjena in pravo presenečenje je zmaga skupine Sugababes v konkurenci s Chemical Brothers, Groove Amanda, Kosheen in Jamiroquaiem. Na mednarodni sceni pa so brit-se osvojili Eminem, Red Hot
Chili Peppers in Pink. Welški stari ata Tom Jones pa je dobil nagrado za življenjsko delo oziroma velik prispevek k svetovni glasbeni sceni!
Glavne zvezda 45. podelitve najvišjih svetovnih glasbenih nagrad grammyjev ki so jih podeljevali v dvorani Madison


i . ■ '
Square Garden v New Yorku, je bila Norah Jones, saj je prejela kar osem gramotonov. Sledijo ji Bruce Springsteen in Dixie Chicks s tremi nagradami in malo razočaran prvak rap glasbe Eminem z dvema.
Smetano je torej pobrala nadvse simpatična in vrhunska pevka Norah Jones, ki je dobila tri glavne nagrade, in sicer za pesem in single leta Don't Know Why ter album leta Come Away With Me. Verjamem, da mnogi izmed vas še niste slišali za to glasbenico, a vas bo glasbeno očarala s svojo glasbeno umerje-nostjo in mešanico jazza, coun-tryja, pop in rock! Plošča Come Away With Me je magična in je povsem opravičeno dobila vse nagrade!
Po posameznih kategorijah pa vam najprej predstavljam zmagovalce v rock glasbi. Ponovno
je presenetila s svojo zmago Sheryl Crow, ki je nagrado dobila za pesem Steve McQueen . Boss - Bruce Springsteen je dobil gramofončke za najboljšega rock pevca, rock pesem in album z naslovom The Rising. V ZDA pa so zaznali kvaliteto britanskega super neodvisnega banda Coldplay, ki se je povsem zasluženo veselil nagrade za rock skupino leta za pesem The Rising. Country glasba ima neverjetni razpon glasbenih zvezd in dve glavni sta tokrat bila Alan Jackson z naj singlom Where We You in trio Dixie Chicks z albumom Home. Posebno mesto v glasbeni kulturi imata r&b in rap glasba. V masi r&b zvezd pa so glasbeno najbolj izstopali Mary J. Blige kot pevka leta, Usher - pevec leta in India.Arie kot skupina leta. V glasbeno zgodovino omenjenega žandra pa sta se za vedno zapisala Ery-kah Badu s pesmijo leta Love Of My Life in zasedba Indi-a.Arie z albumom leta Voyage To India. Med mlado publiko pri nas pa je izredno v modi rap glasba, v kateri so slavili Missy Elliott, Nelly, Outkast in Eminem. Že v uvodu sem omenil, da je največ nagrad neposredno oziroma posredno dobila Norah Jones, za katero stoji tudi najboljši producent Arif Mardin in tekstopisec Jesse Harris.
In moje mnenje: nagrade so v glavnem prišle v prave roke, saj je večina nagrajenih izvajalcev dala svoj doprinos v glasbeno kulturo!
David Breznik
REZERVNI DELI
kriminalka, drama Dolžina: 87 minut Režija: Damjan Kozole, producent: Emotionfilm, scenarij: Damjan Kozole, igrajo: Peter Musevski, Aleksandra Balmazovic, Valter Dragan, Jan Cvitkovic, Aljoša Ko-vacic, Primož Petkovšek
Krško, majhno industrijsko mesto blizu južne slovenske meje. Poznano po nuklearni elektrarni, tovarni celuloze in speedawayju. Ludvik, nekdanji državni prvak v speedwa-yu, danes pa zagrenjen vdovec, vsako noč s kombijem prevaža ilegalne prebežnike od hrvaške do italijanske meje. Šef mu pošlje za pomočnika mladega Rudija, ki pa ima sprva moralne pomisleke. Po vrnitvi domov v Krško se zapijeta in Ludvik ga sprejme za svo-
jega. Hodita na dirke in skoraj vsako noč mimo nuklearne elektrarne prevažata ilegalce z vseh koncev sveta. Rudi se hitro znebi moralnih pomislekov, postane trd in neizprosen. Upanje na boljšo prihodnost, ki jo za ilegalce pooseblja Evropa, se prek slikanja klavrne eksistence njihovih vodičev često spremeni v človeške dra-
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je režiser filma Rezervi deli?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Miro Špindler, Velika nedelja 2B, Vel. nedelja.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 3. marca, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 (za Info).
Ludvik: Itak jih polovica konca za rezervne dele. Rudi: Za kakšne rezervne dele?!
Ludvik: Za rezervne dele. Na italijanski strani jih omamijo, zakoljejo, potem pa jim vse, kar se da, ven poberejo: srce, ledvica, jetra, vse, kar se da presadit. Ena ledvica je 15.000 evrov. Rudi: Zajebavaš? Ludvik: Mi smo turistični vodici v primerjavi s tistimi tam preko ...
Damjan Kozole, avtor niz-koproračunske uspešnice Porno film, ki jo je v Sloveniji videlo več kot šestdeset tisoč gledalcev, nadaljuje z raziskovanjem tem družbenega podzemlja. Tokrat se je lotil tihotapljenja ilegalnih prebežnikov. Kljub zahtevni temi je končni rezultat optimističen, mestoma zelo duhovit film, ki realistično in prepričljivo govori o današnjem času, ljudeh in njihovih usodah. V glavni vlogi navdušuje Peter Musevski (Kruh in mleko), ki se mu pridružujejo nadarjeni debitant Aljoša Kovačič, že preverjeni Primož Petko-všek, Aleksandra Balmazovic in 24-letna makedonska igralka
Verica Nedeska.
"Potni listi in vizumi so formalnost za tiste, ki jih imajo. Toda kdor jih nima, je kot človek z Marsa, ki se je nezaželen znašel na sovražnem planetu. Leta 2000 je bilo v Sloveniji zajetih 36.000 ilegalnih prebežnikov: Afričanov, Kurdov, Albancev, Kitajcev, Pakistancev, Makedoncev. Če so jih zajeli četrtino, pridemo do številke 150.000. Torej gre preko Slovenije v Evropo vsak dan 400
ilegalcev. Veliko denarja za tihotapce človeških duš in veliko človeških usod!" pravi režiser Damjan Kozole. Njegovi Rezervni deli pa so za slovenske razmere tudi produkcijsko eden dražjih in tehnično izjemno dodelanih filmov. Film te nasmeji in hkrati popolnoma pretrese, zgodba te potegne vase. So trenutki, kjer je objokana cela dvorana. Zelo dobro je prikazan kontrast med bednim življenjem beguncev ter ostalih 'normalnih' ljudi. Nenavadna ljubezenska zgodba med Rudijem in Angelo je prikazana ravno prav in ne maši osnovne zgodbe, temveč prikazuje tudi neka čustva teh protagonistov filma, ki pa težko priplavajo na površje, ker so skrita pod debelo skorjo obupa in nemoči nad krutim življenjem, ki se odvija v propadajočem Krškem in je seveda delno deformirana od posla kot je tihotapljenje ljudi.
Film se malce, a zelo učinkovito, dotakne tudi rasizma, ko eden od tihotapcev izjavi, da 'črnke pa on ne more'. Skratka zelo večplasten film, ki vas bo popeljal globoko v posel prevažanja ilegalnih prebežnikov in vam bo vsekakor dal misliti. Preprosto film, ki si ga morate ogledati, da bi razumeli. Ali kot je rekel nek gledalec po filmu: Bodite malo lokalpatri-oti in podprite to, kar prihaja zares dobrega iz domačih logov!
me.
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: burek, ržada, žamet, šola, volonter, beo, Huston, AS, Ava, Karba, Ankaran, čekan, Orion, Siol, Robert, copatka, Totila, uni, Kalikrat, cin, sev, oskar, Jaen, Ani, Moiz, starina, jod, Gspan, aktinija, iksi, Stane, RO, kanal jata. Ugankarski slovarček: ANC = Afriški narodni kongres v Rodeziji, ustanovljen 1912, ARNI = azijski vodni bivol, CERBE = ukrajinska biatlonka, bron na OI 1994 (Valentina), DERR = starejša nemška tekačica (Manuela), DOE = ime ameriške filmske igralke Avedon, ENJAMBEMENT = miselni prestop v metriki, OAK = ameriška alpska smučarka, smukačica (Cindy), STALAG = nacistično taborišče za vojne ujetnike, TORILO = okrogla lesena posoda.
GOVORI SE
DA se župani od Frama do Gruškovja vse pogosteje srečujejo zaradi pyhrnske avtoceste. Da jim ni slučajno zmanjkalo lokalnih programov!
... DA se mestni župan med svojimi občani te dni sprehaja v kurentovi opremi. Po daljšem času je lahko v varstvu maske povsem mirno skakal po celem mestu, tudi mimo Olgice.
... DA bo mestno oblast župan iz pustnega razloga te dni v celoti izročil princu karnevala in svojim namestnikom. Sam je pred dnevi že precingljal eno od tiskovnih konferenc.
... DA drugi župani molčijo o svojih pustnih načrtih. Znano je le to, da bi se vsi radi maski-
rali in za nekaj dni skrili pred pričakujočimi pogledi volivcev.
... DA ob ogledu letošnjih ptujskih pustnih plakatov človek pričakuje, da se bo kurent preimenoval v kurenc, kurento-vanje pa v kurencovanje.
... DA bi v izogib moškemu šovinizmu v zvezi s kurencem lahko prihodnje leto po vzgledu rimskih saturnalij pripravili ptujske vaginalije. Kaj bi narisali na plakat poleg kurenca, se ve...
... DA smo se neupravičeno zmrdovali nad slabo udeležbo na prireditvah kulturnega praznika. Višek slovenske kulture šele prihaja - v pustne šotore.
... DA Jelinčiča Plemenitega ne bo v Ptuj. Ze na Koroškem, kjer vino sploh ne raste, je imel dovolj problemov.
... DA občina Markovci ureja medsosedske odnose. Najprej se je s Ptujem sporazumela za različne dneve karnevala, morda je na vrsti meja z Vidmom?
... DA se Slovenci obnašamo do Nata približno tako kot kmečka nevesta do svojega snubca: rada bi dala in rada bi ostala nedolžna.
Aforizmi
by Fredi
Odkar razsaja aids, se ljudje namesto na prvi pogled
zaljubljajo na zadnji pregled.
***
Po potu se pot spozna.
***
Najbolj razvita zgodovinopisna
metoda je radiranka.
***
Delo je ustvarilo ~loveka. A je
potem opica preddelavec?!? ***
"Pojdi v paco," je nek razgledan mesar prvedel rek: "Vade in
pace!"
***
Le tisti z dolgimi prsti imajo
dosti pod palcem.
***
Zgodovinske izkušnje kažejo, da so tudi sodni mlini mlini na
veter.
***
Tiste, ki se napihujejo kot žabe, je treba pogledati kot ka~a.
LUJZEK
Dober den vsoki den in še ponoči fcoj!
Pismo vam pisem v ponde-lek, 24. februarja. Sunce sije, sneg kopni, na drevji pa se ivje nam svetli. Dežela je pravlična. Fse, kaj je črnega na totem puklastem slovenskem sveti, je zaenkrat se skrito pod snegom in ledi. Letos je zima duga kak strik, to pa občuti se nas domoči bik. Celo dugo zimo prežvekuvle r'ovo seno in otovo, zato pa mu bom zaj da zelene očola na glovo. Da bo misla,
ke namesto suhe krme zeleno trovo in zelene vitamine žere in veselo v gnojno jamo sere. Ke sera, sera, poje ena storih italijanskih pesmi, ki smo jo poslušali v cajti nase mladosti, ko smo si mislili, da smo mlodi in lepi, zaj pa smo stori in slepi pa se tu in tam tudi lepi, če nase ta bojse polovice boj slabo vidijo.
V soboto se je začeja v nasem glovnem mesti republike Prle-ske, kak bi se to reklo na Ptuji, na Ptujskem in Drov-skem polji, fasenkof svetek. Z Mico sma bla čista v civili med maskarami, treznimi in pijanimi, lepimi in grdimi, na kunci tudi poscanimi, poveličanimi in zveličanimi. Vsoka čost vsem fasenkovim likom iz domovine in tujine, za mene pa so koranti in kurenti, kak pač kumi pase, osrednji lik Slovenije nase, pa če to kumi ne pase ali pa pase.
Včeraj sen gleda nase smučarske skakase, ki jim, kak zgleda nič prav ne pase. Vseeno pa so se dobro odrezali, si rane obvezali in zaseli solidno sredinsko mesto. Pač po tistem načeli - kdor ne skače, ni Slo-venc. Meni pa moja Mica vsoki den provi, da nesen več Slo-venc, ker boj poredko skačem. Ženska pač kak ženske. Če nesi poskočen, si odpisani, slabo narisani, ne ves, si musko ali pa žensko in nasploh zapisani neživlensko.
Dobro, to smo si hteli povedati, se malo pogledati in spovedati. Kaj pa mislite o Amerikancih, ki bi radi blipolicaji celega sveta? Jaz sen proti vojni, rad man mir, pa če glih je v hlačah sam hudir.
Tejko za gnes in drugič več, lubezen je preč, radi se imejmo in prijatele za prijatele mejmo. Vas LUJZEK iz dežele prleske in se haloske fcoj
OVEN
Čeprav ste uspešna poslovna oseba, se v osebnem življenju ne znajdete. Trenutno vam tu precej škriplje. Potrebno bo vložiti več volje, da bo zveza zaživela, saj ima prihodnost.
BIK
Imate srečno zvezo, v kateri se počutite varno, saj z veseljem opravljate vse naloge, ki vam jih nalaga družinsko življenje. Ravno to pa daje moč za šno premagovanje poslovnih težav
DVOJČKA
^^ Le kje je ostal vaš optimizem, s katerim ste ( jf tako ambiciozno prinašali uspeh podjetju? Pojdite več v naravo In si naberite moči, s pomočjo katerih boste lažje napredovali pri novem projektu
RAK
Dvomi, ki se porajajo v vas, vas ne zavajajo. Res ni vse tako, kot bi bilo treba in si želite. Toda sami veste, da se bo še vseure-dilo in da bo vaše ljubezensko življenje zopet takšno kot prej.
LEV
Neizmerno ste dinamični, zato vam v poslu uspeva vse, česar se lotite. Pri tem ne smete imeti slabe vesti zaradi družinskega žlvlje-nja, še vedno ste steber družine in zelo ljubljeni.
DEVICA
Dvomi In nezaupanje SO Že zelo načeli vašo ljubezensko zvezo. Se vam ne zdi, da bi bil že čas, da zgladite spor s partnerjem? Le tako boste zopet sposobni vzpostaviti stik z njim in okolico.
TEHTNICA
Odgovornost je huda reč in tega se dobro zavedate. Tega pa ne bi mogli reči za nekatere vaše kolege. Ne obremenjujte se z njimi, ampak poskrbite za svojo kariero, saj imate veliko možnosti.
ŠKORPIJON
Ste na pravi poti, da uspete in doživite poslovni uspeh v največjem možnem sijaju. Dvignili se boste materialno, moralno In finančno. Z novimi projekti boste svoj uspeh samo potrjevali.
STRELEC
Za reševanje problemov v domu in zvezi je potrebna dobra komunikacija in te na žalost nimate, saj komunicirate zelo slabo ali pa sploh nič. Treba bo spremeniti način mišljenja.
KOZOROG
Preveč se prepirate sami s seboj glede svoje bolezni. Ta ni nič hudega in vi se tega zelo dobro zavedate. Pri tem je narobe to, da ste se predali malodušju in se smiliti samemu sebi.
VODNAR
Sami najbolje veste, da so najboljše stvari tiste, ki pridejo same od sebe ali pa jih naredimo spontano. Na ta način morate tudi vi ukrepati v sedanji situaciji in uspehi ne bodo izostali.
RIBI
Brez dvoma je pred vami zelo uspešen teden. Na poslu vam načrti za novi projekt sicer ne bodo šli tako Izpod rok, kot bi si želeli vi, pa boste kljub temu vse rešili zelo uspešno.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka
Majda, ki jo lahko dobite na tel.
št. 090-43-94 in na elektronski pošti:
majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani:
www.astrostudio-majda-sp.si.
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Danjela v oblaiilih za prosti ias
Danjela Vocanec je doma iz Libanje 20 pri Ivanjkovcih. V Ormožu obiskuje 8. razred O[. Rada kolesari, plava, hodi na sprehode. V jeseni se bo vpisala v cvetličarsko šolo na Ptuju.
V kozmetičnem salonu "Neda" so pri Danjeli ugotovili, da ima mastno kožo. Zaradi problemov z nečisto kožo so ji svetovali obisk šolskega zdravnika in tudi dermatologa. Kožo so ji površinsko očistili, jo poučili o negi doma, zaradi prekomernega luščenja žlez pa ji
priporočili uporabo preparatov za uravnavo njihovega delovanja. Šele ko bo koža zdrava, bo Danjela lahko obiskala kozmetični salon.
Za Danjelino novo frizuro je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Danica Zorčic. V celoti jo je postrigla na kratko, pa vendar celota deluje izrazito polno. V srednjem delu na čelu ji je pustila širok daljši pramen za večjo razgibanost in ga osvetlila, preostale lase pa pobarvala v črnorjavo. Pričesko je stilizirala s prsti in produktom Pearl Styler Wella.
Vizažistka Nina Škerlak je make up pričela s pudrom v stiku, s katerim je naredila podlago, in ga okrog oči rahlo fiksirala s suhim pudrom. Za senčila je izbrale nežne pastelne tone. Trepalnice je poudarila z maskaro in na ustnice nanesla rdečilo in glos.
Danjela je še nagajiva puber-tetnica, zato so ji v Modnem studiu Barbare Plavec izbrali oblačila za prosti čas. Oblekla je modne rjave hlače s črnimi progami, kot vrhnje oblačilo pa so izbrali pulover v obliki ponča v močni pletenini in podaljšani asimetriji, kar je letošnja modna zapoved številka ena. Nič ni ravnega, vse je "cifasto". K njenim temnim lasem se čudovito podajo svetli toni, kombinirani
Danjela prej ...
... in pozneje
z orientalskimi ali mehiškimi vzorci. Ker je še zelo mlada, ji priporočajo športni stil oblačenja.
V Sportnem studiu Olimpic bo Danjela brazplačno vadila mesec dni. Kot je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš, so zanjo izbrali program Olim-pic s poudarkom na oblikovanju želene postave in znižanju telesne teže.
MG
Danjela v oblačilih iz prodajalne M na M Mercator Modne hiše Maribor v Krempljevi ulici na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik
TEDNIKOVA AKCIJA / KATERI JE NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK
Emil Drev - dekan v cerkvi sv. Barbare
Emil Drev je duhovnik že 32 let. Duhovniški poklic se mu je vedno zdel privlačen, saj mu je omogočal povezanost z ljudmi in uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Njegov konjiček je planinarjenje. Najraje pa dela z mladimi, saj kot pravi, na mladih svet stoji. Kot pravi, se pri delu z njimi počuti, kot bi v zrahljano zemljo sadil ideje in nauke.
Zakaj ste se odločili za duhovniški poklic?
"Preden sem postal duhovnik, sem pet let delal kot trgovec. V tem poklicu sem se počutil dobro, saj me je zmeraj veselilo delo z ljudmi, nisem pa čutil posebnega veselja. Duhovniški poklic se mi je zdel poklic z naj-

boljšo perspektivo. Vedno sem želel pomagati ljudem in narediti kaj dobrega. In to se mi je zdelo najbolj uresničljivo v duhovniškem poklicu. Zaradi tega sem se vpisal na študij teologije."
Kako dolgo ste duhovnik?
HDM-ofdÉovník »10^/103
NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK ZIME
(trenutni vrstni red):
1.	Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Lesl<ovec
2.	Janez Maučec, Sv. iVIarko, iVIarkovci
3.	Marijan Fesel, Sv. Martin, IHajdina
4.	Janko Frangež, Sv. iVIiklavž, Majšperk
5.	Emil Križan, Sv. Vid, Videnn pri Ptuju
6.	Karel Pavlic, Lovrenc na Dravskem poiju
7.	Aiojz Klemenčič, Sv. Trojica v Halozaii
8.	Jožef Rajner, Sv. Boifenk, Trnovska vas
9.	Jože Kramberger, Sv. Doroteja, Dornava .10. Slavko Štefko, Sv. Marija, Poienšak
Glasovalni kupon za najbolj prlljUBIjenega duhovnika zime 2002/03 pošljite na naslov Radlo-Tednlk d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Ime oz. naslov župnišča:_
Ime in priimek glasovaica:.
Naslov:
Teiefonsica števiiica:
"Duhovnik sem postal leta 1972, torej sem že 32 let v tem poklicu. Najprej sem leto dni delal v Muti na Koroškem, sedaj pa sem že 31 let duhovnik v cerkvi sv. Barbare v Cirkula-nah. Po petih letih dela tukaj sem sicer škofu dal možnost, da me preseli, a se je zaradi speci-
fičnih razmer, ki so takrat bile v tej župniji, odločil, da ostanem tu."
Imate morda kakšen poseben konjiček?
"Imam konjiček, s katerim se ukvarjam že celo življenje, vendar je v veliki meri odvisen od mojega zdravja. Zelo rad namreč planinarim in tudi veliko ljudi iz svoje župnije sem popeljal na kakšne pohode. Res pa je, da zadnjih pet let več nimam toliko moči, da bi lahko redno hodil na sprehode."
Ali obstaja kakšno specifično področje, kjer najraje delate?
"Najlep{e je gotovo delo z otroki, ki ima poseben čar. Pri njih namre~ ~uti{, kot da sadi{ v zrahljano zemljo ideje, nauke
in vero. Ti se mi namreč zdijo ljudje, na katerih stoji svet in ki lahko nekaj ustvarijo. In ravno v tem je posebnost dela z njimi."
Kaj je vaš življenjski moto?
"Moj življenjski moto je zmeraj bil pomagati ljudem in jih usmeriti, da bi se bolj odločali za dobra dejanja."
Kaj bi poželeli vsem ljudem?
"Vsem ljudem bi poželel, da se jim izpolnijo vsi dobri cilji, ki so si jih zastavili, in da bi bilo čim manj zunanjih okoli{č-in, ki so ljudem na poti. Želim si tudi, da bi vsi živeli v zadovoljstvu in sreči."
Če bi imeli možnost kaj spremeniti v svojem poklicu, kaj bi to bilo?
"Poskusil bi duhovnikom dati več možnosti v tem smislu, da bi jim omogočil večji dostop do mladih. Na{e delo se mi zdi premalo naslonjeno na delo z mladimi, saj temelji samo na veroukih. Želel bi namreč, da bi mladi lažje pri{li k duhovnikom po pomoč."
Kakšna se vam zdi krščanska vera v primerjavi z drugimi verami?
"Kr{čanska vera se mi zdi bolj razodeta in spoznavna. Zdi se mi, da kristjani bolj doživljamo Boga kot druga verstva. Medtem ko je v starih religijah vse bolj zavito v skrivnost in dogme, je kr{čanstvo veliko bolj odprto."
Dienana Bećirović
Kupon velja do 5.3.2003
Magradna igra - SESTAVUAMKA
V tej Številki Tednika smo za vas pripravili nagradno igro - SESTAVLJANKO. Poiščite 10 delov "skrivnostnega" napisa (najdete jih razmetane po straneh te številke Tednika), jih izrežite, pravilno sestavite in zlepljene pošljite do 6. marca 2003 na naš naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: sestavljanka.
ravilnimi rešitvami bomo izžrebali 25

rivlačnih nagrad.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
m
StaJersketKusrtce
Davčna številka:
Nagradno turistiino vprašanje
Ptuj in okolica bosta v teh dneh pustno dihala. Od sobote do torka se bodo zvrstili {tevilni karnevali. Osrednji bo v nedeljo, 2. marca, na Ptuju, kjer se bo v pustnem sprevodu predstavilo ve~ kot dva tiso~ mask, kar je najve~ v vsej 43-letni zgodovini ptujskega ku-rentovanja. Doma~im etnografskim in karnevalskem skupinam se bodo pridružile {e maske iz Hrva{ke, Avstrije in prvi~ tudi s Sardinije (skupina, podobna na{im kurentom).
V soboto, 1. marca, se bodo pustno veselili v Markovcih, kjer pripravljajo 12. etnografski fa{enk; za~el se bo ob 14. uri. Takrat bodo pri~eli tudi 10. fa-{enk v Cirkulanah, v Dornavi bo 8. etnografski fa{enk v ponedeljek, 3. marca, ob 14.30 uri, v Vidmu pa ob 15. uri osmi fa{enk. Na pustni torek bo na Ptujskem najve~ fa{enkov, saj jih pripravljajo v Cirkovcah, kjer je že enajsti, zatem v Bukovcih, Stojncih, tudi v Ma-j{perku in {e kje.
Kot so povedali leto{nji organizatorji ptujskega kurentovanja, v Lokalni tu-risti~ni organizaciji Ptuj, so v okviru leto{njega programa dali poseben poudarek mladim, saj bodo ti neko~ prevzeli tradicijo {emljenja v svoje roke. Mini karneval pripravljajo v vrtcu Ptuj, kjer se ob pustu vsako leto {e posebej potrudijo, na pustni torek bodo z manj-{imi povorkami {e zadnji~ v leto{njem pustu sku{ali dvigniti pustno razpoloženje tudi {olarji OŠ Grajena, ki pripravljajo povorko skozi naselje, podobno pripravljajo tudi na mati~ni {olo Ljudski vrt na Ptuju — njene skupine
bodo v organiziranem mimohodu obšle bližnja blokovska naselja oziroma širšo okolico {ole. Otro{ka matineja za najmlaj{e bo v karnevalski dvorani 23. februarja od 15. do 17. ure, otroška ma-škarada pa 3. marca od 16. do 18. ure in
jo pripravljata CID Ptuj IN DPM Ptuj. ***
V senci pustnih prireditev in dogajanja je v teh dneh neopazno za ptuj-
sko okolje, ki toliko trobi o turizmu, minil svetovni dan turisti~nih vodnikov. Nobenemu od odgovornih se ni zdelo vredno, da bi jih sprejel, se z njimi pogovoril, saj so oni ponavadi prvi, ki pridejo v stik s turistom, in tudi najbolje poznajo vse hibe ptujskega turizma. Skozi pogovor bi lahko za za~etek evidentirali napake, zatem pa jih pri~-eli re{evati, od najmanj{ih do najve~-jih. Srž problema pa je lahko tudi v tem, da ve~ina ne ve, kateri dan je sve-
tovni dan turisti~nih vodnikov. Naj ga {e enkrat zapi{emo: 20. februar, ko je tudi rojstni dan rubrike "Nagradno turistično vprašanje", ki vstopa v štirinajsto leto delovanja.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Na Ptuju bo v soboto šesto srečanje slovenskih pustnih mask in likov, se glasi pravilen odgovor na naše zadnje vprašanje. Nagrado, karnevalsko prepustnico, bo prejela Marija Zamuda, Gregorčičev drevored 5, Ptuj.
Tudi z današnjim vprašanjem se ne bomo oddaljili od pusta. Nagrado, vstopnici za kopanje v Termah Ptuj,
Foto: Črtomir Goznik
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko obiskovalcev si je ogledalo nedeljski ptujski karneval: a) 30.000,	b) 40.000	c) 50.000 in več
Ime in priimek:___
Naslov:___
Davčna št:
BABINCI / OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Najveija težava -pridobivanje sredstev
Turisti~no dru{tvo Babinci je pripravilo ob~ni zbor, na katerem so ocenili delo v preteklem letu ter pregledali na~rte za letos. Z delovanjem v preteklem letu so zadovoljni, saj so izpolnili vse zadane naloge ter opravili {e nekaj dodatnih aktivnosti. Program dela dru{tva, ki {teje nekaj ~ez 100 ~lanov, za leto{nje leto predvideva udeležbo na pustova-nju v Ljutomeru, sre~anje izseljencev in dvoj~kov ter že tradicionalni Kme~ki praznik, ki bo letos potekal nekoliko kasneje kot pretekla leta — v septembru in oktobru. Letos bodo k sodelovanju povabili skupino iz sosednje Avstrije in ter postavili dvomese~no razstavo polj{~in.
Na občnem zboru so obravnavali tudi finančni načrt. Kot je dejal predsednik Turističnega društva Babinci Marjan Kos, so pri tej točki skušali upoštevati realno stanje: "Prihodki so zmeraj vprašljivi, zato smo si v letošnjem letu zadali posebno nalogo, da se prijavimo na vse razpise, ki bodo objavljeni za male projekte; tako poskušamo obogatiti ves naš trud in nadgraditi sredstva, ki jih naše društvo pridobiva s priredit-
V finančni plan spada še pridobitev lokacijskega dovoljenja in ostale dokumentacije za vzpostavitev turistične postojanke ali turistične kmetije, ki bi še dodatno poskrbela za razvoj turizma v kraju. Del sredstev bodo namenili mladim ter jih tako poskušali motivirati za delo v društvu, upajo pa še, da se jim bodo pridružili tudi krajani izven naselja Babinci, ki želijo sodelovati pri njihovih aktivnostih razvijanja turizma.
Natalija Škrlec
bomo podarili tistemu, ki se bo z odgovorom najbolj približal številu obiskovalcev nedeljskega karnevala na Ptuju: 30.000, 40.000, 50.000 in več. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 7. marca.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
UMAG, 1.1
Že za 5.990
1.5. - 4.5., Senikov Mub, 3D, najem po osebi, bogata vsebina, »ellkožporta_
POMUBJE. Sončkov klub
11.990
vikendi do 27.4., 3* Dlana, bogat program, kopanja, 2D, POL, otrok do 7 let brezplačno_
Sončkov klub
13.990
vikendi do 30.3., 4* HIglea, 2D, POL, bogat program, anotnikdo7lotbrezplaino
CVETENJE MANDARIN
39.900
15.3., 12.4., avtobusni Izlet, 2D, POL, vključene vstopnine In vo&ija z ladjica
RAFTING NA TARI
49.990
25.4. In 3g.4., Sončkov klub v Črni gori, avtobus, 5D, 3 POL, veliko Izletov, odlično vodenje_
KRF Z Izleti
54.990
27.4. - 4.5., Senikov Mub, avtobus (slovonskl)/ladja, 3* hotel, 8D, 5 NZ, 4 Izleti
EGIPT,
149.000
21.3., 28.3., potovanje « križarjenje, 5*, ID, POL/P, vključene vstopnine, odlično vodenje_
i^i SONČEK
TUI potovalni center
PTUJ, Krempljeva 5, tel. 02049 32 82
Planet
Pri Mobitelu so sredi februarja svojim uporabnikom ponudili vsebinski multimedijski portal Planet. Na njem so prepletene vsebine vseh Mobitelovih portalov, uporabniki pa do njih dostopajo z mobilniki, opremljenimi z WAP brskalnikom.
Kot zanimivost povejmo, da se prikaz vsebine samodejno prilagaja tipu mobilnika. Sodobni aparati z barvnim zaslonom prikažejo vsebino v barvah, z grafiko, skratka na način, kot smo ga vajeni iz spletnih brskalnikov. Mobilniki s črno-belim oziroma sivinskim zaslonom pa vsebino prikažejo predvsem v tekstovni obliki.
Dostop do vsebin je možen z običajno klicno podatkovno povezavo ali preko GPRS, kar je primernejše, saj se v tem primeru ne obračunava čas zveze, temveč količina prenešenih podatkov.
Mobitel je s portalom Planet prehitel Simobil, ki bo podobno storitev v sodelovanju s partnerjem Vodafone ponudil poleti. Pri Vegi se zaenkrat opirajo na Vega meni, ki nudi precej široko paleto vsebin, a je njihov obseg vseeno skromnejši kot pri Mobitelu. Prednost Mobitela (tokrat se je izkazala) je v tehnološko naprednejšem omrežju. Že kar nekaj časa so na voljo t.i. lokacijske storitve, ki so vezane na trenutno lokacijo mobilni-ka. Tako lahko v okviru portala Planet dostopamo tudi do široke palete podatkov, ki so odvisni od tega, kje se nahajamo. Ko npr. iščemo dežurne lekarne ali bencinske črpalke, se izpišejo le tiste, ki so v naši okolici. Omrežje samo določi trenutno lokacijo mobilnika in ji prilagodi prikaz vsebine.
Dobršen del informacij in vsebin portala Planet je brezplačen. Za dostop plačamo le trajanje podatkovne zveze oziroma v primeru GPRS količino prenešenih
podatkov. Del vsebin (lokacijske informacije, javanske igre, logotipi, zvonjenja ipd.) pa je plačljivih. Strošek poravnamo na rednem računu, ki ga pošlje mobilni operater, oziroma se odšteje z Mobi računa.
Storitev Planet je na voljo tako naročnikom kot uporabnikom predplačniške telefonije. Nabor vsebin portala se bo stalno širil, pravi boom multimedijske vsebine pa lahko pri~-akujemo s prihodom UMTS omrežja.
[tirje planeti
Ponudbo portala Planet zaokrožujejo štirje planeti: Venera, Mars, Pluton in Merkur. Smisel teh planetov je, da nudijo do-lo~ene vsebine, ki bi lahko zanimale specifi~ni tip uporabnika. Na ta na~in naj bi bilo olajšano izbiranje vsebin.
Re~ je smiselna. Dejstvo je, da je v Planetu vsebin ogromno. Poleg informacijskih servisov, ki pokrivajo vsa podro~ja (od športa, novic, cest, vremena, gospodarstva pa vse do ra~unal-ništva) so tu zabavne storitve (zvonjenja, logotipi, igre, horoskop, klepetalnica, e-voš~ilnice ...) in še marsikaj. Štirje svežnji vsebin pokrivajo tako uporabnike, ki jim je bistvena zabava, kot tiste, ki si želijo resnih informacij. Obstaja tudi možnost oblikovanja lastnega planeta, v katerega uporabnik sam vstavi vsebine, ki ga zanimajo. Svoj Planet lahko oblikuje tako preko mobilnika, še lažje pa preko spleta (planet.mobitel.si).
Uporabno ali ne?
Zagotavljanje dodatnih vse-
bin in storitev je za mobilne operaterje že nekaj ~asa nuja v bitki za zadovoljnega uporabnika. V zadnjih letih so se evropski operaterji predvsem zanašali na impozantne kratice, ki so ozna~evale sodobno tehnologijo. Ob tem je slednje zanimalo le skromen del uporabnikov. Le malokdo se ima ~as in voljo poglabljati v pomen oznak WAP, HSCSD, GPRS, UMTS ipd. Uporabniki zahtevajo enostavno uporabo, zanimive storitve in ravno to so jim že pred leti ponudili na Japonskem.
Velik uspeh storitve i-mode je prepri~al evropske operaterje k nujnim spremembam. Tako so v zadnjem letu vsi za~eli poudarjati vsebine in iskati na~ine, kako jih približati uporabnikom. V tem ~asu se je tudi po Evropi za~el širiti i-mode, sorodne vsebinske portale pa so vzpostavili mnogi operaterji. V prvi fazi je bil dostop do vsebin precej razcepljen, dandanes pa je jasno, da morajo biti te zaokrožene v okviru enega portala. Na to karto igra Vodafoneova storitev Live! kot tudi Mobite-lov Planet in še mnogi. Sedaj bo zanimivo opazovati, kako bodo operaterji uporabnike poskusili prepri~ati k temu, da se spustijo na svoj »planet«.
Spoznavanje možnosti
Povpre~en Slovenec (pa tudi Evropejec) je vajen telefonirati in pisati SMS sporo~ila. To je enostavno po~etje, ki je skoraj enako pri vseh mobilnikih. Uporaba WAP-a ali ~e ho~ete »Planeta« je že malce manj enostavna. Uporabnik mora telefon pripraviti za prenos podatkov, vpisati pravilne spletne naslove in se pred tem podu~iti, kako vse to storiti na konkretnem modelu mobilnika. Za tehno frike nekaj obi~ajnega, kaj pa drugim?
O~itno se problema zavedajo tudi pri Mobitelu, saj so v reklamnem gradivu ob slikah mobilnikov v akciji dodali še besedilo, ki opisuje, kako priti
Siemens S55
Poslovni mobilniki so dobro prodajajo tudi med povsem običajnimi uporabniki, ki zahtevajo kvaliteto, pestro bero funkcij in zanesljivo delovanje. Siemens ima kar nekaj primernih aparatov. Zelo uspešen je bil model S3 5, se bolj S45, prispel pa je tudi naslednik, model S55, ki ne prinaša revolucije, temveč evolucijo.
Dobro znano oblikovanje in zunanje mere ter teža ostajajo. S55 se že na prvi pogled lo~i od predhodnikov, vseeno pa spremembe niso mote~e, niti ogromne. Razumljivo, zakaj bi pri Siemensu menjali konja, ki zmaguje?
Od S45 se S55 lo~i v marsi~-em. Dodan je barvni zaslon, ki sicer ni briljanten, je pa povsem primerljiv s tistim, ki je vgrajen v Sony-Ericssonov T68i. S55 podpira MMS sporo~ila, polifoni~na zvonjenja, javanske aplikacije, Bluetooth in ima vgrajen odjemalec elektronske pošte (slednjega ima tudi S45, a v izvedenki »i«.
Ogromno funkcij
Nabor funkcij je izjemno dolg. Navedimo le, da boste pri S55 le stežka kaj pogrešili. Popolna bera poslovnih funkcij je tokrat oplemenitena z »zabavnimi« funkcijami in barvami.
S55 ima le dve pomanjklji-
vosti: prva je zaslon, ki bi lahko bil boljši. Druga je digitalna kamera. Ta je del dodatne opreme in ni integrirana v aparat. Prav tako manjkata predvajal-nik MP3 datotek in radijski sprejemnik. Morda pa bomo del tega našli v luksuznem SL55, ki pa še ni naprodaj.
Kakovost na prvem mestu
Medtem ko je pri nekaterih proizvajalcih v zadnjem ~asu rahlo upadla kakovost izdelkov, ta pri Siemensu ostaja. Tudi S55 je izdelan iz spodobnih materialov, vliva zaupanje in ne povzro~a težav. Pohvalno je, da aparat ostaja skromnih mer in teže, kljub temu pa je popoln poslovni mobilnik, ki po levi in desni prehiti npr. Nokio 6310 in še marsikateri drug model. Škoda le, da je cena precej zasoljena. V ~asu pisanja prispevka se je nevarno približala 140 slovenskim tiso~akom. Morda bo
~as (in kakšna akcija operaterjev) naredil svoje, v vsakem primeru pa lahko S55 le pripo-ro~imo.
Simon Šketa
Siemens S55
Internet: www.siemens.si Mere (mm): 101 * 42 *18 Teža (g): 85 Baterija: Li-Ion
Funkcije: GPRS, Bluetooth, MMS, WAP in HTML brskalnik, glasovna izbira/funkcije, polifoni~na zvonjenja, javan-ske aplikacije, sinhronizacija z MS Outlook, po{tni odjemalec, igre, poslovne funkcije, IrDA, Triband (900/1800/1900), podatkovni kabel v kompletu s telefonom
do Planeta v stilu »pritisni in drži tipko xxx«. Pohvalno, a morda še premalo. Japonski DoCoMo, ki je o~e storitve i-mode-e, uporabnikom ves ~as prodaja mobilnike, ki so popolnoma pripravljeni za delovanje. Preprosto ga kupi in že lahko uporablja i-mode. Nobenih nastavitev, branj navodil, izgubljanja živcev. Dovolj je pritisk na posebno tipko in že si »na zvezi«.
Ne trdimo, da je nastavitev GPRS in WAP-a posel za raketne inženirje, prav tako obstajajo zelo enostavne rešitve, vseeno pa jih je preve~, premalo so znane in odvisne od modela mobilnika. Čakamo torej na hostese, ki bodo v vseh Mobitelo-vih centrih, na javnih mestih, pri prodajalcih aparatov in še kje nudile razumljivo demonstracijo rabe Planeta. Poleg tega bi verjetno bila precej odmevna akcija, s katero bi uporabnikom omogo~ili hitro pripravo mobilnika za uporabo Planeta v stilu »Prineseš, po~akaš trenutek in letiš (na Planet)!« Morda bi lahko k takšni storitvi dodali še promocijsko obdobje povsem brezpla~ne uporabe.
Kakorkoli že - Planet ni od muh. Zelo hitro te okuži. Dovolj je en ali dva obiska in že postaneš redni uporabnik. Potrebno je le storiti prvi korak. Poskusite!
Simon Šketa
NOVICE
Athlon XP 3000+
AMD je predstavil novi Athlon 3000+, ki poleg povečanja hitrosti prinaša tudi novo jedro s kodnim imenom Barton. Procesor deluje pri hitrosti zunanjega vodila 166 MHz in vsebuje dvakrat več predpomnilnika. Nove Athlone izdelujejo v tovarni v nemškem Dresdenu z 0,13-mikrons-ko tehnologijo.
Blu-Ray
Konzorcij devetih podjetij, ki stojijo za novim DVD formatom Blu-Ray Disc, je začel prodajati licence proizvajalcem opreme in medijev. To pomeni, da bodo kmalu naprodaj izdelki, ki bodo lahko na standardni 12-centimetrski disk shranili do 27 GB podatkov.
Dobra prodaja digitalcev
Prodaja digitalnih fotoaparatov v ZDA je v lanskem letu zrasla za petdeset odstotkov v primerjavi z letom poprej. Prodanih je bilo deset milijonov aparatov. Podatki kažejo na strm vzpon priljubljenosti digitalne fotografije. Večina prodanih aparatov je bila v cenovnem razredu med 40 in 80 tisočaki. Po prodaji še vedno vodi Sony, sledita mu Olympus in Kodak na tretjem mestu.
Ericsson odpušča
Največji svetovni proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson bo odpustil 1200 delavcev, zaposlenih v enotah podjetja za informacijsko tehnologijo. 700 delavcev bodo odpustili v enotah na [vedskem, 500 pa v drugih državah. V podjetju so odpuš~anje delavcev utemeljili z besedami, da se je z zmanj{anjem obsega poslovanja zaradi krize v industriji informacijske tehnologije zmanjšala tudi potreba po delavcih, ki vzdržujejo ra~unalniška omrežja.
Motorola z Linuxom
Motorola je napovedala prodajo prvega pametnega mobilnika, ki bo zasnovan na operacijskem sistemu Linux. Model se bo imenoval A760 in bo opremljen z vsemi sodobnimi funkcijami. A760 bo na barvnem zaslonu lahko prikazoval video vsebino, multimedijska sporo~ila, predvajal glasbo v MP3 formatu in poganjal javanske aplikacije.
Dlančnik za 200 dolarjev
Peti najve~ji proizvajalec PocketPC dlan~nikov na svetu Toshiba bo v kratkem predstavil dlan~nik, ki naj bi stal vsega dvesto dolarjev. Toshiba sicer dlan~nika ne bo proizvajala sama. Izdeloval ga bo Compal Electronics, podjetje, ki proizvaja tudi ostale Toshibine dlan~nike. Model bo imel oznako e350, vgrajen bo Intelov procesor Xscale PXA250 z delovnim taktom 300 MHz, 64 MB delovnega pomnilnika ter barvni LCD ekran.
SPOROČILO ZA JAVNOST
Sindikat delovnih invalidov Slovenije ni kriv za stečaj podjetja
Izjavam direktorja Brencla v medijih odločno nasprotujemo, ker so enostranske in izmišljene. Brencl v svojih izjavah išče po mnenju sindikata dežurne krivce za nastalo situacijo v njegovem podjetju, pozablja pa, da nobeden sindikat ne more ogroziti obstoja nekega podjetja, če le-to izpolnjuje svoje obveznosti do zaposlenih, pa naj bodo to delovni invalidi ali zdravi delavci in če takšno podjetje vodi sposoben vodilni kader, k čemur spada tudi kvalitetna pravna služba, to pa pri AP-PRO ni slučaj. Sindikalna dolžnost in obveza do svojega članstva narekuje le-temu, da ščiti njihove pravice pri delodajalcu, ne glede, kako se le ta imenuje. Ce pa se dogodi, da direktor ne želi sodelovati s sindikatom niti se z njegovimi predstavniki pogovarjati, potem je seveda to prvi znak, da je s podjetjem ali z njim samim nekaj hudo narobe.
Mešanje nadomestila zaradi zmanjšane delovne zmožnosti, ki jo invalidi dobivajo in je trajno zagotovljena pravica, s plačo na ustreznem drugem delovnem mestu nima nobene zveze. Tega bi se Brencl, soudeleženci in njegovi pravni svetovalci morali nedvomno zavedati, ko je delovne invalide masovno zaposloval s ciljem pridobitve statusa invalidskega podjetja in pridobitvi olajšav v obliki odstopljenih sredstev od MDDSZ, sedaj pa zavaja javnost z neresničnimi izjavami in izsiljevanjem države. Sindikat je mnenja, da je Brencl v sodelovanju s TALUMOM ob predstavitvi Elaborata za ustanovitev invalidskega podjetja AP-PRO d.o.o. 19.09.1997 zavedel s prikazanim stanjem v njem MDDSZ in je to od vsega začetka samo akt na papirju, ki se v praksi bistveno razlikuje od prikazanega stanja v njem.
Javnost verjetno bolj zanima, kam je bil vložen denar, pridobljen od MDDSZ, in zakaj MDDSZ ni ukrepalo pravočasno, ker mu je vsa zadeva znana (poročilo g. Brezovarja in gospe Jane Uhan, svetovalke Vlade, iz leta 2001), ter denar, ki ga je verjetno pridobil od podjetij, iz katerih je invalide zaposloval. Država je vendar v službi državljanov in zahtevamo, da se temu primerno — v duhu dobrega gospodarja - tudi obnaša. Laiku je jasno, da nihče "zastonj" ne bo zaposloval ljudi z zmanjšano delovno zmožnostjo, še toliko bolj če ima sklenjene zahtevne pogodbe s tujimi partnerji, kot Brencl rad na vsakem koraku poudarja. Za izpolnjevanje takšnih naročil je vendar potreben zdrav kader, ne pa delovni invalidi, ki so zaradi svojega zdravja nepredvidljiv kader, saj nikoli ne veš, kdaj se bo komu od njih zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da bo prisiljen iskati zdravniško pomoč, ki ji v veliki meri botrujejo tudi delovni pogoji in visoke,
težko dosegljive norme za zdrave delavce, kaj šele za invalide. Ce pa je cilj služiti denar na invalidih, nato pa jih še okvalificirati kot edine krivce za likvidnost podjetja, je pa to problem države, ki takšna početja dopušča. Dolžnost državnih institucij naj bi bila, da podarjenemu davkoplačevalskemu denarju v takšna podjetja pridajo posebno sledljivost. Malce nenavadno je, da Brencl kljub težavam v svojem podjetju v zadnjih letih živi zelo luksuzno življenje, medtem pa nima denarja za izplačilo najosnovnejših dodatkov svojim zaposlenim.
Kazenske ovadbe, podane zoper omenjeno podjetje in odgovorno osebo le-tega s strani S.DiS julija 2002, so bile podane izključno zaradi tega, ker podjetje AP-PRO d.o.o. vse od svoje ustanovitve in še sedaj ne izplačuje zaposlenim zajamčenih pravic, ki jim po zakonu gredo (stroškov prevoza na delo, jubilejnih nagrad, dodatka na delovno dobo ...) in s tem početjem in ignorantskim obnašanjem do svojih zaposlenih krši zakonodajo, ki ureja tovrstne zadeve, in je v zvezi s tem odgovoren po 20S.čl.KZ RS. Zatorej je dejstvo, da so bile kazenske ovadbe popolnoma utemeljene, je pa res, da jih ODT na Ptuju kljub jasnosti zelo dolgo obravnava. Verjetno za državo in policijo ni dovolj zanimiva tematika kršenje pravic delavcev v takšnih podjetjih, ker niso tako odmevna kot recimo zaseg mamil ali česar podobnega, kjer lahko za razliko od kršenja človekovih pravic nastopajo eminentne-ži brez kančka slabe vesti, ker so na drugi strani prijeti kriminalci oz. male ribe. To je po našem prepričanju tudi eden glavnih razlogov za katastrofalen izid ankete v oddaji Trenja, kjer je bil govor o zaupanju slovenskemu sodstvu in policiji. Enostavno je vsa stvar preveč zakomplicirana, ker so in še v izsiljenih prezaposlitvah invalidov sodelujejo državne institucije ter ustanove (Medicina dela, ZPIZ, invalidske komisije, Zavod za zaposlovanje, močna podjetja idr.). V primeru AP-PRO (TALUM, KK Ptuj, NAFTA Lendava idr.), ki imajo seveda v Podravju svoj lobi in pokrita vsa področja do te mere, da so delavci — delovni invalidi številke in zelo iskan artikel za trženje.
Sprejemanje priporočene sindikalne pošte in odločb ter prikrivanje le-teh podružnici S.DiS APPRO je prav tako način dela g. Brencla, potem pa je presenečen, da sindikat svoje pravice išče z ovadbami in tožbami zoper njega in njegovo podjetje. Brencl se očitno noče zavedati, da so sindikat njegovi delavci in da se z njimi mora pogovarjati, ne pa ignorirati ter odpuščati brez utemeljenih vzrokov. Zadovoljen delavec je edina garancija za razvoj in uspešnost podjetja. V kolikor je to sploh Brenclova želja, v kar pa močno dvomimo, saj je dovolj inteligentna osebnost, da se tega zaveda, ali pa se mogoče ne sme?
za S.DiS: Zdenko Kolar, predsednik
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
ROKOMET / 1. A SRL: VELIKA NEDELJA - GORENJE 26:29 (13:13)
Zaradi tehničnih napak ob točke
Kokol je imel težko delo na 6-m črti. Foto: DK
Velika Nedelja: Kovacec, Octal 11, Mesarec 1, Trofenik, Cvetko, Potocnjak, Kokanovic 1, Bezjak 7 (1), Belec, Kokol, Poje 3 (2), Santl, Kumer, Soštarič.
Gorenje: Tamše 7 (4), Dobel-šek, Peterlin, Bedekovič 5, Kav-tičnik 8, Mlakar 3, Oštir, Sovič 4, Sirk 1 (1), Lainšček, Oajšek, Dobelšek 1, Skof, Stefanič.
Sodnika Brecelj in Deržek iz Ajdovščine svoje vloge nista odigrala pošteno; za dosojanje prekrškov sta imela različni kriterij za domačine kot za goste, katerim sta bila bolj naklonjena,. Res je, da tudi domači igralci niso najboljše izpolnjevali zamišlje-
L
J
nih taktičnih variant trenerja V. Trofenika. Slabosti so se kazale na desni strani napada, v obrambi pa so prepo~asi zapirali "luknje", ki so jih gostje spretno izkori{čali.
Prvi so zatresli mrežo domačini, toda predvsem na račun slabše igre v obrambi, je uspelo gostom doseči 6 zaporednih zadetkov. Domačini niso klonili, ampak so z borbenostjo in zagrizenostjo uspeli v 23 minuti izenačiti. Do odmora so domačini rezultat kar štirikrat izenačili.
Po odmoru je bila pobuda na strani domačinov, ki so v 35 minuti vodili z 2 zadetkoma, toda ponovna nezbranost je gostom omogočila, da so izenačili iz hitrih akcij, ter v 50 minuti vodili 21:25. V napadu so izgubili preveč žog, nevarnega Gotala so gostje onemogočili, žal pa svoje levice Šantl ne koristi v polni meri ob Bezjaku, Pojetu in drugimi. Vse preveč se je puščalo prostora nevarnim strelcem gostov Kavtičniku, Bedekoviču in Soviču, da so brez težav dosegali zadetke. Skupina zvestih spremljevalcev gostov je ustvarila pravo vzdušje svoji ekipi, kar pa ni bilo čutiti v polni meri s strani domačinov, kljub temu, da jih je bilo 10 krat več.
Kurilno olje evropske kakovosti
*
Z Magno nakup celo do
9 obrokov!
Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli!
080 22 66
Hitro, enostavno in
brezplaËno naroËanje kurilnega olja.
Z Magno dobite
več ... možnost plačila do 9 obrokov.
PETROL
KOLESARSTVO / Z DIRKE PROFESIONALNIH KOLESARJEV NA RODOSU
Majhen zaostanek za prvokategorniki
Na grškem otoku Rodosu je minuli teden potekala izjemno močna večetapna kolesarska dirka. V izjemno močni konkurenci 21 ekip, ki so bile skorajda vse iz prvega in drugega kakovostnega razreda je nastopila tudi profesionalna ekipa Perutnine Ptuj. Le redko kdo bi se odpovedal takšni dirki, ki je bila namenjena za pridobivanje prepotrebnih izkušenj med starimi kolesarskimi lisjaki. Zraven tega pa bi se mogoče lahko osvojila kakšna točka za svetovno lestvico (UCI). O visokem nivoju govori že podatek, da je imela koeficient 2,3.
Normalno je, da ni bilo pričakovati takšnih uspehov, kot so jih kolesarji Perutnine želi po hrvaški Istri, kjer so, vendar ne v podobni konkurenci zmagali na vseh štirih dirkah. časa za slavje, kaj šele za počitek ni bilo, saj so že naslednji dan krenili na Rodos. Lahko rečemo, da so nastopili na petetapni dirki, od tega je bil prvi dan prolog v dolžini 3,4 kilometra. Ptujčani so bili zraven in zaostali le minimalno. V prvi pravi etapi v dolžini 160 kilometrov je najboljše mesto od Ptujčanov zasedel Boštjan Mervar, ki je bil devetnajsti, 20. je bil Rado Rogina, 34. Mitja Mahorič in 62. Valter Bonča. Sami zaostanki za uvrstitvami med prvih deset, ki prinašajo točke pa so bili majhni. Na drugi etapi je bil najbolje uvrščen Rado Rogina (31) in Boštjan Mervar (33), preostali pa so bili v skupini, ki je prišla skupaj v cilj. Tretja etapa je bila tista, ki
je prinesla kolesarjem Perutnine tudi najvišjo uvrstitev in sicer Rada Rogine na 17. mesto, 25. pa je bil Mitja Mahorič. Potrebno je povedati, da sta za uvrstitvijo v sredino prve deseterice zaostala borih šest sekund. Tudi v zadnji etapi je bil najboljši Rado Rogina z 18. mestom, 21. je bil Valter Bonča. Zaostanek pa zopet samo petnajst sekund in zopet zelo blizu točk, za dve sekundi od njiju je bil počasnejši Mitja Mahorič, ki je zasedel 25. mesto, Boštjan Mervar pa je bil trideseti.
Ekipno so ptujski kolesarji osvojili 7. mesto med 21 ekipami. V končni razvrstitvi posamezno je bila četverica kolesarjev Perutnine Ptuj tesno skupaj in sicer Radoslav Rogina 18, Valter Bonča 21 - oba z zaostankom 15 sekund za prvim, ter Mitja Mahorič 25 in Boštjan Mervar 31.
Zaostanki so bili mali, tako,
da se je pokazalo, da se kolesarji Perutnine lahko kosajo tudi z najboljšimi. Mogoče je zaradi tega majhno razočaranje, vsaj za nekatere, realisti pa gledajo povsem drugače. Ekipa si bo po vrnitvi (ponedeljek) polagoma pričela nabirati moči za dirko po Jadranski magistrali, ki bo sredi marca.
Trener Srečko Glivar ni bil pretirano razočaran, ko se niso uresničili upi po osvojitvi točk. "Ta preizkušnja je zahtevala predvsem veliko psihične vzdržljivosti. Dejstvo je, da smo se trdo borili, a da nismo mogli dati vsega od sebe, deloma zaradi
natrpanosti urnika, deloma zaradi bolezni in poškodb. Na prihodnje dirke v tako hudi konkurenci se bomo še bolje pripravili, pridobili bomo tudi občutek za strategijo in nekaj samozavesti," je še povedal in dodal, da imajo na teh področjih še veliko rezerve, na katero računa, da jo bodo izkoristili ob prihodnjih priložnosti, ko se bodo merili v tako hudi konkurenci. "Ne smemo biti prehitro zadovoljni, saj nas to žene naprej in nam daje vedno nove izzive," je dodal trener ob povratku iz Grčije.
Danilo Klajnšek
MATJAŽ MAJCEN, NK DRAVA PTUJ
Nogomet v genih
Najboljši srednji napadalec drugoligaških igrišč Matjaž Majcen je bil že zelo mlad »čudežni« otrok slovenskega nogometa. Virtuozna tehnika, lahkoten in hiter korak ter natančen strel, to so odlike, ki tej trditvi dajejo težo. V elitni ligi je nastopal za Pohorje, v drugoligaški konkurenci pa za Aluminij in Dravo, kariero uspešnega nogometaša pa je začel pri »rdečih vragih« na mariborskem Teznu.
Jesenski del prvenstva nas je v nogometnem Ptuju navdihnil z optimizmom. Kje so vzroki pozitivnih premikov v vaši igri?
»To je zares veliko zadovoljstvo in potrditev skrbno zasnovanega strokovnega dela bivšega stratega Draga Grbavca. Prišlo je do preobrata: naš slog igre se je usmeril v bolj agresivnega, napadalnega. Najbrž tudi bolj mikavnega za gledalce. Pomemben element pa je seveda postal tudi rezultat.«
Evforicno razpoloženje javnosti je lahko nevarno.
»Zagotovo, ker je vsak neuspeh zato bolj boleč. Odgovorni se trudijo da bi ptujskemu nogometu zagotovili trdnejše gmotne in druge temelje, da bi se lahko lotevali novih načrtov in si zastavljali realne, čeprav viskoe cilje.«
Ali Drava lahko obdrži visok položaj pri vrhu drugoligaške lestvice?
»Ne ustvarjamo si iluzij, natančno vemo, kam spadamo.
Seveda ne bomo popuščali, jasno pa je, da se bo težko meriti s sredinami, kot so Domžale, Grosuplje ali Kidričevo.«
Okrepitve?
»Največja je zagotovo predsednik, g. Robert Furjan.«
Nekoč ste se z Mariborom že mudili na pripravah?
»Vijoličastim sem takrat dejal:
»Na prvem mestu je šola! Šport in študij bom usklajeval, dokler bo šlo, pri čemer se ne bom zadovoljil s povprečjem, ne v indeksu, ne na igrišču. V najslabšem primeru se bom pač odpovedal nogometu. Od tega lahko živiš le, če igraš v tujini. Toda verjel sem, da mi bo s trdim delom uspelo oboje. Dovolj volje je bilo za tako delo.«
Vaši goli in prefinjena tehnika potrjujejo, da ste iz pravega »testa«.
»Dobri strelci se rodijo. Da vse elemente nogometne igre združiš, je potrebno veliko sreče in spretnosti. Toda brez teka, močnega značaja in jeklene volje
Matjaž Majcen v značilni akciji: Foto: Simon Starček
zmagovalca, ne moreš opraviti ničesar.«
Mesec priprav Ptujčanov je mimo, v klubu pa je čutiti veliko zadovoljstvo z opravljenim delom.
»Začetek je gotovo vzpodbuden. Igralci smo izredno delavni, disciplinirani, konkurenca je vidna. Razpoloženje je odlično, vsi smo zdravi in brez poškodb. Bazične priprave so zajele vadbo vzdržljivosti, gibljivosti, hitrostne vzdržljivosti, skupne taktike in individualni trening. Za nekatere kar težka preizkušnja. Brez tega žal ne gre.«
In kakšen potek dogodkov napovedujete pred prvim prvenstvenim obračunom med Goriškimi Brdi in Dravo?
»Od prve minute silovit juriš gostiteljev. Napadali bodo z vseh strani, streljali z vseh položajev, to bo nogometna »burja« v pravem pomenu besede. Toda mi bomo vedeli, kaj nas čaka. Enostavno moramo reševati zaplete in udariti nazaj. Še zdaleč se ne smemo le braniti. Z izjemno disciplinirano igro smo sposobni za podvig in premagati Brda, ki so vselej nevaren tekmec.«
Samozavestnosti vam ne manjka in to je dobro. Samozavest pa je samo ena izmed ploščic, ki tlakujejo pot do uspeha. Zanj je danes (ob nesporni nadarjenosti, ki pa je le prvi pogoj) potrebno garanje. Ko bi bila slast ob uspehih zdaj tolikšna, da v pričakovanju novih zmag, nobena žrtev ne bi bila prevelika!
Ivo Kornik
anc
NAMIZNI TENIS / 1. SNTL (M, Ž)
Brez osvojene toike
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Sobota -Ptuj 6:0, Maxi Olimpija - Škofije 6:1, Maribor E- kompenzacije - Krka 6:2, Preserje - Lisk Križe 4:6, Vegrad Tempo - Kema Puconci 2:6
1.	MARIBOR E- KOMP 15 14 1 0 29
2.	SOBOTA	15 11 2 2 24
3.	KEMA PUCONCI 15 11 2 2 24
4.	MAXI OLIMPIJA 15 11 1 3 23
5.	LISK KRIŽE	15 6 1 8 13
6.	VEGRAD TEMPO 15 3 5 7 11
7.	PRESERJE	15 3 3 9 9
8.	PTUJ	15 4 1 10 9
9.	ŠKOFIJE	15 2 0 13 4
10.	KRKA	15 2 0 13 4
1. SNTL ŽENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Merkur - Ptuj 6:0, Edigs Mengeš - Arrigoni 6:4, Ilirija - Iskra Avtoelektrika 5:5, Is-trabenz - Rakek 6:1
1. ILIRIJA	12	10	1	1	21
2. MERKUR	12	8	2	2	18
3. ISTRABENZ	12	8	0	4	15
4. EDIGS MENGEŠ	12	7	1	4	15
5. ISKRA AVTOELEKTRIKA 12		6	2	4	14
6. ARRIGONI	12	2	1	9	5
7. PTUJ	12	1	2	8	4
8. RAKEK	12	1	1	10	3
DVA VISOKA PORAZA
Minuli vikend so za zelene mize ponovno stopili namiznoteniški igralci in
igralke Ptuja, ki nastopajo v prvoligaški konkurenci. Fantje so gostovali v Murski Soboti, kjer so merili mo~i z doma-~o ekipo Sobote, sicer drugouvrš~eno ekipo v prvenstvu in brez dobljene to~-ke izgubili. Doma~ini so nastopili brez Hrvata Krkovi~a, Ptuj~ani pa brez Rih-tari~a.
Tudi dekletom se ni godilo ni~ bolje v Kranju. Brez Katarine Goli~ in Vesne Mele ni bilo pri~akovati, da bi se igralke NTK Ptuja resneje upirale do-ma~im igralkam, saj so doživele maksimalni poraz. Mlada dekleta zaenkrat še niso dorasla tekmicam iz Kranja, vendar pa njihov ~as prihaja. Vesna Terbuc je edina osvojila dva niza, ostali dvoboji pa so se kon~ali z maksimalnimi zmagami doma~ink.
SOBOTA - PTUJ 6:0
Kocuvan - Piljak 3:1, Ropoša - Jan-žekovi~ 3:0, Koš~ak - Dr~i~ 3:1, Ropoša - Piljak 3:1, Kocuvan - Dr~i~ 3:0, Koš~ak - Janžekovi~ 3:0.
MERKUR - PTUJ 6:0
Lu~i~ - Terbuc 3:0, Kone~nik - Roj-ko 3:0, Polon~i~ - Mojsilovi~ 3:0, Ko-ne~nik - Terbuc 3:0, Lu~i~ - Mojsilovi~ 3:0, Polon~i~ - Rojko 3:0.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME
PTUJCANI NA PRIPRAVAH
V	MEDULINU
Vremenske razmere za samo vadbo še nekako, toda delo z žogo in pa predvsem odigravanjem pripravljalnih tekem v okviru priprav na bližajo~e prvenstvo v 2. SNL, so bili tisti razlogi, zaradi katerih bodo nogometaši BK Ptuj - Drave osem dni na pripravah v Medulinu.
V	sosednjo Hrvaško je odpotovalo vseh dvajset igralcev in pa celotno strokovno vodstvo, na ~elu s trenerjem Silvom Berkom. Nogometaši NK Ptuja bodo trenirali tri krat dnevno, zraven tega pa ra~unajo na ve~je število prijateljskih tekem, saj se v teh krajih nahaja veliko število nogometnih ekip. Po prvih informacijah, ki smo jih dobili sta dogovorjeni že dve in sicer z drugoligašema iz Avstrije in Poljske. Ptuj~ani se bodo vrnili domov 1. marca.
NK PTUJ DRAVA - LASK LINZ 0:1
MEDULIN - Nogometaši NK PTUJ - Drave so igrali prijateljsko nogometno tekmo z avstrijskim drugoligašem LASKOM iz Linza in izgubili z 1:0. Trener Silvo Berko je dal priložnost vsem igralcem, ki se nahajajo na pripravah.
Razpored naslednjih prijateljskih tekem: v~eraj, 26.2.2003 NK Ptuj Drava -NK Medulin
Petek, 28.2.2003 NK Ptuj-Drava -GORENJAK (poljski drugoligaš)
ZMAGA IN REMI ALUMINIJA
Nogometaši Aluminija iz Kidri~eve-ga so tako, kot mnogi drugi klubi, poiskali terene za priprave v zahodnem delu Slovenije, kjer so odigrali dve pripravljalni tekmi. Žal ljubitelji nogometa v Kidri~evem niso mogli videti sre~anja z Maribor Pivovarna Laško, saj ta dva kluba najmanj dvakrat letno igrata pripravljalni sre~anji. Tako je do te tekme prišlo v Sežani, kjer sta se ekipi razšli z neodlo~enim izzidom 1:1. V drugem sre~anju, ki je bilo na umetni travi v Trstu pa so se nogometaši Aluminija pomerili z ekipo Factor Črnu~e in jih po boljši igri skozi vso sre~anje premagali z 2:0. Trener Miran Emerši~ je dal priložnost vsem igralcem, razen Mišu Plošinjaku in Nejcu Repini, ki sta poškodovana. K ekipi sta priklju~ena Petrovi~ in Kuserbajn, ki prihajata iz klubske mladinske šole. Po besedah pr-
vega moža stroke v Aluminiju, Mirana Emerši~a priprave potekajo po na~rtu in je z njimi v dosedanjem poteku zadovoljen.
ALUMINIJ - MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Franci (26), 1:1 Per-kovi~ (65.iz 11m)
ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Golob, Prapotnik, Pekez, Sambolec, Perkovi~, Vasili~, Raki~, A. Čeh, Kramberger. Igrali so še: Topolovec, Don~ec, Frida-uer, Kuserbajn, Murko, Štebih, Petro-vi~, Panikvar, S. Čeh.
MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO: Kuzma, Franci, Pitamic, Ošlaj, File-kovi~, Balaji~, Teinovi~, Đuranovi~, Brezi~, Peki~, Mostarli~. Igrali so še: Šeremet, Žnuderl, Plošnik, Đuki~, Golob, Komljenovi~, Šarkezi.
ALUMINIJ - FACTOR 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Perkovi~ (23), 2:0 A. Čeh (55)
ALUMINIJ :Toplak, Fridauer, Topolovec, Sambolec, Pekez, Štebih, Perko-vi~, S. Čeh, Petrovi~, Panikvar, Don~ec.. Igrali so še: Strelec, Murko, Raki~, A. Čeh, Kramberger, Kuserbajn.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA / III. SKL -VZHOD
KK Superga - KK Ptuj Haloze 95:83
Sobotna tekma je pokopala upanje Ptuj~anov, da bodo napredovali v višjo ligo. Tekmo s Slovenjgrad~ani so izgubili z rezultatom 95:83. Doma~ini so bili boljši v vseh prvinah, najbolj dominantni pa v skoku, tako v obrambnem kot napadalnem. Ptuj~ani bodo tekmovanje v 3. SKL vzhod kon~ali kot tretja ekipa. Cilj za naslednjo sezono pa je že sedaj dolo~en, uvrstiti se v višji rang tekmovanja, v II. SKL.
Koše za Ptuj~ane so dali: Frangež 18, Jagarinec 6, Gori~an 2, Rojko 14, Maj-cenovi~ 2, Indji~ 4, Bien 21, Sira~evski 16, brez košev sta bila Štumbergar in Požgaj.
MG
KICKBOKS / NEPOGREŠLJIVI 2003
Promocija mojstrov in zaslužnih ~lanov
V petek, 21. 2. 2003 je v KICK BOXING CENTRU PTUJ potekala promocija mojstrov borilnih veš~in in zaslužnih ~lanov Kluba borilnih veš~in Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali NEPOGREŠLJIVI 03. Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti ~lani tekom vseh let ostajali lojalni klubu in so vedno dvigovali ugled kluba.
Kot so organizatorji poudarili na prireditev niso bili povabljeni nekateri bivši ~lani zato, ker razširjajo slaba mnenja o klubu in škodujejo ugledu kluba, zato niso nepogrešljivi. V centru se je zbralo veliko število ~lanov od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes,
tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Po treningu, ki sta ga vodila svetovna prvaka Nadja in Matej Šibila in na katerem so sodelovali zraven aktivnih ~lanov kluba tudi nekateri stari ~lani - veterani so se v dvorani zbrali vsi prisotni in za~el se je sklepni dogo-
Nepogrešljivi s člani upravnega odbora KBV Ptuj
dek prireditve. Predsednik Kluba borilnih veš~in Ptuj dr. Mileta Zoltan je pozdravil vse prisotne in dal besedo ~lanu Upravnega odbora kluba Francu Slodnjaku, ki je v kratkih besedah orisal razvoj in uspehe kluba in poudaril glavne dogodke v njegovi zgodovini. Nato je predal besedo glavnemu inštruktorju kluba Vladimirju Sitarju, ki je vodil prireditev do konca. Vladimir Sitar je glede na leta v katerih so ti ~lani trenirali po vrsti klical te zaslužne ~lane in vsi so dobili lepo priznanje in knjigo avtorja Sitarja »Kikboks« kot darilo.
Kot prvi je dobil priznanje ustanovitelj kluba Sre~ko Arnuš, za njim pa so sledili: Aleš Mla~, Sre~ko Zor~i~, Mujanovi~ Mehmedalija, Maks Bra-~i~, Barbara in Boštjan Murat, Branko Breg, Branko Pe~ar, Drago Rus, Leon Kau~evi~, Boštjan in Matjaž Brumec, Franc Brumec, Matej Serdinšek, Se-bastjan in Zvonko Zinrajh, Branko Fi-dler, Maja in Franc Ozmec.
Kot je bilo poudarjeno, so priznanje dobili samo tisti, ki niso ve~ aktivni v klubu. Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da ta prireditev postaja tradicionalna vsako leto med 20. in 25. februarjem in da se v naslednjem letu vidijo še v ve~jem številu.
Franc Slodnjak
Dekleta štirikrat, fantje enkrat
V Lenadavi je potekal mednarodni turnir v judu za nagrado Lendave, na katerem jec sodelovalo okrog 350 judo-istov in judoistk v kategoriji mladincev, mladink, starejših de~kov in deklic ter mlajših de~kov in deklic. Na tem turnirju so uspešno nastopili mladi tekmovalci in tekmovalke iz klubov našega podro~ja: Juršinci, Drava Ptuj, Goriš-nice, Velike Nedelje in Impola, ki so ve~krat stali na stopni~kah, tudi na tistih najvišjih. Rezultati iz tekmovanj so pokazatelji dela, ki jih vlagajo vodstva klubov, seveda preko svojih trenerjev, ne gre pa pozabiti staršev, ki budno spremljajo in podpirajo dejavnosti svojih otrok, ki so že tekmovalci in na dobri poti, da bodo polagoma prevzemali primat tudi v ~lanskih kategorijah. Pot je še dolga, vendar je tudi zelo blizu.
REZULTATI - MLADINCI:
DO 66 kg: 3. David Rus Gorišnica, 7. Marjan Majcen Drava in Marko Čiri~ Gorišnica
DO 73 kg: 2. Denis Hrga, 3. Aleš Horvat, 5. Denis Brumen - vsi Juršinci DO 81 kg: 3. Ervin Vinko Drava, 5. Andraž Mlaker Impol, 7. Matija Jeren-ko Drava
DO 90 kg: 2. Jure Šegula Drava, 5. Simon Petek Impol
NAD 100 kg: 1. Damjan Fras Jur-šinci MLADINKE:
DO 57 kg: 3. Martina Hrga Juršinci, 7. mesto Vanja Šori Juršinci in Marjet-ka Hvalec Drava
DO 63 kg: 1. Janja Karo Juršinci, 5. Gordana Šori Juršinci in Jasmina Sa-kelšek Drava DO 78 kg: 2. Polona Košir Impol, 5.
Lea Murko Drava
NAD 78 kg: 1. Martina Fras Juršin-ci.
STAREJŠI DEČKI:
DO 38 kg: 3. Zlatko Zorec Velika Nedelja
DO 42 kg: 2. Božo Skaza Impol DO 50 kg: 2. Uroš Tajhman Drava DO 5 kg: 2. Tadej Brence, 3. Kristjan ~rni~ - oba Impol
DO 60 kg: 3. Simon Kojc, 7. Dejan Lovrec - oba Velika Nedelja
STAREJŠE DEKLICE:
DO 40 kg: 3. Sandra Žula Gorišnica DO 44 kg: 7. Mateja Hentak Gorišni-
ca
DO 52 kg: 1. Vanja Bombek Goriš-nica
NAD 57 kg: 1. Lea Murko Drava
Danilo Klajnšek
Badbintonisti so se merili na Ptuju
Ptujski badmintonski klub je bil organizator 3. turnirja v badmintonu za mladince in mladinke do
19. leta starosti, ki šteje za jako-stne lestvice pri BZ Slovenije za tekmovalno sezono 2002/2003.
REZULTATI:
FANTJE POSAMEZNO:
POLFINALE: Petri~ Luka (BK Argus) - Nejc Boljka (BK Olimpija) 2:1 (11:15, 15:6 , 15:6), Mili Arapovi~ (BK BIT) - Grega Skerbiš (BK TOM) 2:0 (15:5, 15:0)
FINALE: Luka Petri~ (BK Argus) -Mili Arapovi~ (BK BIT ) 2:0 (15:10, 15:4)
DVOBOJ ZA 2. MESTO: Nejc Boljka (BK Olimpija) - Grega Skerbiš (BK TOM ) 2:0 (15:0, 15:4)
Uvrstitve:
1.	mesto: Luka Petri~ (BK Argus)
2.	mesto: Nejc Boljka (BK Olimpija)
3.	mesto: Mili Arapovi~ (BK BIT)
4.	mesto: KlemenPongrac (BK BIT)
5.	mesto: Grega Skerbiš (BK TOM)
DEKLETA POSAMEZNO:
POLFINALE: Urška Silvester (BK
Blisk) - Špela Silvester (BK Blisk) 2:0 (11:7, 11:3), Mateja Fink (BK BIT) - Nina Škornik (BK BIT) 2:0 (11:3, 11:2)
FINALE: Urška Silvester (BK Blisk) - Mateja Fink (BK BIT) 2:0 (11:4, 11:3)
Od leve proti desni: Nejc Boljka (BK Olimpija), Luka Petri~ (BK Argus), Mili Arapovič (BK Bit Ljubljana)
DVOBOJ ZA 2. MESTO: Špela Silvester (BK Blisk) - Nina Škornik (BK BIT) 2:0 (b.b.)
Uvrstitve:
1.	mesto: Urška Silvester (BK Blisk)
2.	mesto: Špela Silvester (BK Blisk)
3.	mesto: Matej Fink (BK BIT)
4.	mesto: Nina Škornik (BK BIT)
FANTJE - DVOJICE :
REZULTATI: Mili Arapovi~ / Andrej Zwitter (BK BIT) - Daniel Klan-~ar / Uroš Petelinc (BK Branik) 2:1 (13:15, 17:16 , 17:16), Klemen Pongrac (BK BIT) / Grega Skerbiš (BK TOM) - Daniel Klan~ar / Uroš Petelinc (BK Branik) 2:0 (15:11, 15:8), Klemen Pon-grac (BK BIT) / Grega Skerbiš (BK TOM) - Mili Arapovi~ / Andrej Zwitter (BK BIT) 2:0 (15:6 , 17:16)
Uvrstitve:
1.	mesto: Klemen Pongrac (BK BIT) / Grega Skerbiš (BK TOM)
2.	mesto: Mili Arapovi~i/ Andrej Zwitter (BK BIT)
3.	mesto: Daniel Klan~ar / Uroš Pet-elinc (BK Branik)
Danilo Klajnšek
ODBOJKA / 1. DOL (ŽENSKE, MOŠKI), 2. DOL (ŽENSKE)
Tudi toika ni neuspeh
1. DOL ŽENSKE
Rezultati 15. kroga: Benedikt
-	HIT Nova Gorica 2:3, TPV Novo Mesto - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:1, Luka Koper
-	Nova KBM Branik 3:2, AC Pivka jama Evi Vital - Sladki greh 0:3, Formis Bell Miklavž - Varstvo Broline 3:1.
1.	HIT NOVA GORICA	15	14	1	39
2.	NOVA KBM BRANIK 15	12	3	35
3.	SLADKI GREH	15	11	4	33
4.	BENEDIKT	15	10	5	30
5.	LUKA KOPER	15	9	6	28
6.	ZM LJUTOMER	15	7	8	21
7.	TPV NOVO MESTO	15	5	10	17
8.	AC PIVJA JAMA	15	3	12	10
9.	F. BELL MIKLAVŽ	15	2	13	7
10.	VARSTVO BROLINE 15 2 13 5
BENEDIKT - HIT NOVA GORICA 2:3 (-21, 19, -22, 25, -7)
Športna dvorana Lenart, 600 gledalcev, sodnika: Globacnik (Topolšica) in Stegnar (Novo mesto).
Benedikt: Rajšp, Štumper, Ha-uptman, Rundle, Holc, Vrban-cic, Crešnar, Coulther, Krajnc, Šijanec, Loncaric.
HIT Nova Gorica: Križman, Kristan, Vugdalic, Spacal, Cvi-janovic, Testen, Gricuk, Soban, Šuler, Velišcek.
Tekma je bila od začetka do konca zelo izenačena. V prvem nizu je bila tekma do 13 točke izenačena, gostje so prvič resneje povedle pri rezultatu 17:21, v
domači ekipi pa je bilo v ključnih trenutkih storjenih nekaj napak, zato je zmaga v nizu pripadla gostujoči ekipi.
Drugi niz je bil izenačen do 15 točke, nato so bile boljše varovanke trenerja Zorana Ko-lednika. V tretjem nizu so si varovanke trenerja Danila Bertola priigrale nekaj točk prednosti, ki so jo obdržale do konca. Igralke so najboljšo igro prikazale v četrtem nizu, ki je bil do konca izenačen, nobeni ekipi ni uspe-
lo priigrati večje razlike kot eno točko. Zmaga je pripadla domačinkam z rezultatom 27:25. V petem nizu pa domači ekipi ni pomagalo niti občinstvo, ki je domačinke glasno vzpodbujalo. Po rezultatu 5:5 so odbojkarice vodilne ekipe letošnjega prvenstva iz Nove Gorice pobegnile na 5:11 in prednost obdržale do konca. V tem nizu so se pokazale tudi večje izkušnje vodilne ekipe, k zmagi pa so veliko pripomogli tudi neubranljivi servisi
Kristanove in Spačalove. Domačinke pa kljub porazu niso skrivale zadovoljstva nad osvojeno točko.
Zmago Šalamun
TPV NOVO MESTO -ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER 3:1 (-21, 26, 22, 12)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Pra-protnik, Vrbančič, Vrbanjak, Oletič, Pirher, Morec, Dreven-šek, Jureš.
Na Dolenjsko so ljutomerske odbojkarice odpotovale optimistično ter napovedovale osmo letošnjo zmago, s kateri bi si že zagotovile končno šesto mesto
v prvoligaški konkurenci. Kljub odlični igri v prvem ter delno v drugem nizu, so ljutomerske od-bojkarice zabeležile tretji zaporedni poraz. Z osmim porazom v sezoni imajo sedaj Ljutomerčan-ke le štiri točke prednosti pred sedmouvrščeno ekipo iz Novega mesta.
Večji del prvega niza sta bili ekipi točkovno poravnani, v sami končnici pa so si odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera priigrale štiri točke prednosti (24:20) ter prvi niz dobile. Tudi v drugem nizu so gledalci, ki se jih je v novomeški dvorani Marof zbralo okrog 200, videli zelo izenačen in zanimiv dvoboj, v sami končnici pa so si tokrat prednost priigrale domačinke. Povedle so s 23:20, vendar so jih Ljutomerčanke ujele. Zmagovalca drugega niza je tako odločila razlika dveh točk, uspešnejše pa so bile gostiteljice ter rezultat v nizih izenačile. V tretjem nizu je bilo spet izenačeno do dvajsete točke, končnica pa je vendarle pripadla vse bolj razigranim domačinkam, ki so nato brez težav dobile še zadnji, četrti niz.
V naslednjem, šestnajstem krogu bo v ljutomerski športni dvorani na sporedu prleško-štajerski obračun med ljutomersko Zavarovalnico Maribor in Benediktom. Dvoboj se bo pričel ob 19. uri.
Miha šoštaric 2. DOL ŽENSKE
Rezultati 17. kroga: Purus Tabor Maribor - Fiat Prstec Ptuj 1:3, Dravograd - Solkan 1:3, Piran - Prevalje 0:3, Spodnja
Savinjska - Gradbeništvo Stane Mežica 2:3, Mislinja - Kočevje 3:0, Ljubljana II.- Bled 3:2
1.	PREVALJE 17 16 1	47
2.	FIAT PRSTEC PTUJ 17 15 2	43
3.	MISLINJA 17 13 4	41
4.	PURUS TABOR MB 17 11 6	33
5.	LJUBLJANA II. 17 12 5	31
6.	BLED 17 8 9	27
7.	SOLKAN 17 9 8	25
8.	G. STANE MEŽICA 17 7 10	21
9.	SPOD. SAVINJSKA 17 6 11	19
10.	PIRAN 17 3 14	10
11.DRAVOGRAD	17 2 15	6
12.	KOČEVJE 17 0 17	3
PURUS TABOR MARIBOR - FIAT PRSTEC PTUJ 1:3 (-17, 20, -23, -22)
FIAT PRSTEC PTUJj Ter-buc, Prauhart, Nimac, Živko, Kutcaj, Sep, Intihar, Šašič, Lačen, Bilanovič, Zajšek.
Gostovanje odbojkaric Fiat Prstec Ptuj v Mariboru bi lahko ocenili za derbi 17. kroga. Za domačinke je do tega kroga tlela iskrica optimizma, da bi se lahko do konca prvenstva prebile celo na drugo mesto, ki še vodi v pr-voligaško konkurenco, toda računica se jim ni iztekla.
Prvi niz so zlahka dobile gostje, medtem ko se je v drugi igri zapletlo, saj gostje kljub vodstvu s 15:10 niso zmogle zmagati po nizu čudnih odločitev. V zadnjih dveh nizih, ki so ga dobile ptuj-čanke so se s svojo dobro igro izkazale Tina Živko, Regina Ter-buc in z zaključnimi udarci še Ana Kutcaj. Zmaga v Mariboru pomeni, da so igralke zbrale in zmogle toliko moči in znanja, ter pričele ponovno dobro igrati, predvsem pa zmagovati.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1. A SRL (M), 1. B SRL (M, Ž), 2. SRL (M)
Gorišniiani do pomembne toike
1. A SRL MOŠKI
Rezultati 13. kroga: Velika Nedelja - Gorenje 26:29 (13:13), Rudar Trbovlje - Prevent 25:30 (14:15), Pivka Perutninarstvo -Inles Riko 23:26 (13:13), Trimo
-	Celje Pivovarna Laško 24:37 (14:16), Termo - Slovan 35:25 (14:14), Mobitel Prule 67 - Ci-mos Koper 40:33 (22:13).
1.	MOBITEL PRULE 67 13	13 0	0	26
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 13	12 0	1	24
3.	PREVENT 13	9 1	3	19
4.	GORENJE 13	9 0	4	18
5.	TRIMO 13	6 1	6	13
6.	TERMO 13	4 3	6	11
7.	INLES 13	5 1	7	11
8.	CIMOS 13	3 3	7	9
9.	RUDAR TRBOVLJE 13	4 1	8	9
10.	VELIKA NEDELJA 13 3 1 9 7
11.	SLOVAN	13 3 2 9 6
12.	PIVKA PERUTNIN. 13 1 1 11 3
1. B SRL MOŠKI
Rezultati 13. kroga: Novoles
-	Gorišnica 24:24 (12:13), Chio Kranj - Gorica Leasing 32:28 (14:14), Dobova - Črnomelj 27:31 (14:16), Sevnica - Dol TKI Hrastnik 29:24 (14:11), Istra-benz plini - Pekarna Grosuplje 28:26 (14:13), Mitol Pro Mak -Ormož 24:24 (15:13).
1.	CHIO KRANJ	13	9	1	3	19
2.	ORMOŽ	13	7	4	2	18
3.	NOVOLES	13	7	3	3	17
4.	SEVNICA	13	8	1	4	17
5.	GORICA LEASING	13	6	1	6 13
6.	MITOL PRO MAK	13	5	3	5	13
7.	PEKAR. GROSUPLJE 13	5	2	6 12
8.	DOL TKI HRASTNIK	13	4	3	6 11
9.	GORIŠNICA	13	4	2	7	10
10.	ISTRABENZ PLINI 13 4 2 7 10
11.	ČRNOMELJ 13 4 0 9 8
12.	DOBOVA	13 4 0 9 8
NOVOLES - GORIŠNICA 24:24 (12:13)
GORIŠNICA: Sok, Štorman, Fricelj 5, Kumer 2, I. Ivančič 4, Zajnkovič 1, Buzeti 1, Štrbal, D. Ivančič 8, Firbas, Krautha-ker, Alič 3, Pisar, Valenko.
Zmaga v prvem krogu nadaljevanja je dala rokometašem Gori-šnice potreben optimizem pred vročim gostovanjem v Novem Mestu, proti domači ekipi No-volesa, ki velja za enega največjih kandidatov za osvojitev prvih dveh mesti, ki vodita v prvo ligo. Z dobro, zbrano, predvsem pa borbeno igro so gostje hitro umirili domače rokometaše in po prvem delu celo vodili.
Dolgo časa je bil rezultat izenačen, nato pa so domačini povedli z 20:17, vendar so jih Gorišni-čani ujeli pri 21:21. Novomešča-ni so na hitro ponovno prešli v vodstvo s tremi zadetki prednosti 24:21. To se je zgodilo v 55. minuti in kazalo je, da bo zmaga ostala v dolenjski metropoli. Gostje pa so dali vse od sebe in 22 sekund pred koncem srečanja z zadetkom Dejana Ivan-čiča izenačili, ter osvojili točko. Pohvaliti gre celo ekipo, vendar sta tokrat odlično opravila svoje delo predvsem vratarja: Darjan Štrbal v prvem in Branko Kra-uthaker v drugem polčasu.
Danilo Klajnšek
MITOL SEŽANA -ORMOŽ 24:24 (15:13)
Ormož: Čudič, Belšak 1, M. Horvat, Mesarec 1, Koražija, Bezjak 4, Grabovac, Ivanuša, Kirič 2, Vučič 7(1), Dogša, Hanželič 2, Hrnjadovič 7(4), Luskovič. Trener: Saša Prapotnik
Ormožani so na gostovanju v Sežani ob podpori ormoških kurentov (dvajset) osvojili ali bolje rečeno izgubili pomembno točko. Po začetnem vodstvu gostov 0:2, so na sceno stopili Primorci, ki so kmalu povedli za štiri zadetke (7:3, 10:6, 11:7, 12:8). Kljub slabi igri v prvem polčasu Ormožu uspe z zadetki Vučiča (šest zadetkov v 1. polčasu) znižati do odmora na dva zadetka zaostanka.
Po vodstvu domačih z 18:16 sledi prebujejnje gostov in vodstvo 18:20. Pri 21:23 Belšak doseže zadetek, ampak ga sodnika razveljavita iz samo njima znanih razlogov. V istem napadu sledi edina zgrešena sedemme-trovka Hrnjadoviča (5/4- 7m.). Štiri minute pred koncem uspe Ormožu pobegniti na 21:24, do konca tekme pa jim ne uspe oz. jim sodniški par Rižner - Teršek ne dovoli niti enega samega strela proti vratom Sežane. Sodniški par kot po tekočem traku izključi Ivanušo in Kiriča, ter dosoja enkrat korake, drugič neaktiven napad in prebijanje. Vse to izkoriščajo domačini, ki preko Kocjana dve sekundi pred koncem neubranljivo zadevajo za neodločen rezultat 24:24. Zanimivo, da se je tudi v lanski sezoni gostovanje Ormoža v Sežani končalo z remijiem ob pomoči istega sodniškega para.
V soboto ob 20.00 uri Ormoža-ne čaka poslastica 14. kroga 1.B lige v Športni dvorani na Har-deku, kjer bo gostoval prvi favorit za 1.A ligo Novoles iz Novega mesta.
Uroš Krstic
1.	B SRL ŽENSKE
ŽRK VELENJE - ŽRK MERCATOR-TENZOR PTUJ 20:25 (11:12)
ŽRK Mercato-Tenzor Ptuj:
Lakič, Šincek, Majcen, Pučko
2,	Radek 3, Bezjak, Potočnik, Molnar, Ramšak 5, Nojinovič 1, Brumen 4, Hamaršak, Majnik, Raukovič 10, Rodič, Kelenc.
Rokometašice Mercatorja-Tenzor so se v 1. kolo lige šesterice, katere zmagovalna ekipa bo postala nova članica prve lige, predstavile z starim orkestrom ter novim slogom, ki ga je skom-poniral trener Vlado Hebar. Izvedba ni bila brezhibna, kar je bilo za krstno predstavo tudi pričakovati, a vseeno dovolj dobra, da je prinesla zmago nad Velenjem.
Hebar je v ogenj poslal standardne članice udarne Merca-torjeve zasedbe, med katerimi je bila največja novost in osvežitev igra Bernarde Ramšak, Tja-še Brumen, Ede Pučko ter Tanje Raukovič.
V drugem polčasu rotacija, v katero so se vključile igralke s klopi, ni prinesla željenega učinka - dviga ritma igre Ptujčank. Zgodilo se je ravno nasprotno. Gostje so izgubile dinamiko v napadu, igralke Velenja pa so jih onemogočile z zelo gibljivo in agresivno obrambo 4 - 2.
Z vrnitvijo ptujske organizatorke igre na igrišče, so se stvari spet postavile na svoje mesto, piko na i pa je v končnici srečanja pritisnila Dijana Radek.
Ivo Kornik
2. SRL MOŠKI
Rezultati 13. kroga: Cerklje -Drava Ptuj 34:27, Krim - Ar-cont Radgona 23:25, Grča Kočevje - Mokerc 28:26, Atom Krško - Šmartno 99 29:28, Ajdovščina -Sviš 16:25, Razkrižje - Radovljica 20:28.
1.	SVIŠ	12 11 1 0 23
2.	ATOM KRŠKO 13 10 0 3 20
3.	ARCONT RADGONA 13 9 1 3 19
4.	MOKERC	13 8 1 4 18
5.	CERKLJE	13 7 0 6 14
6.	GRČA KOČEVJE 13 6 1 6 13
7.	RADOVLJICA 13 6 1 6 13
8.	DRAVA PTUJ 12 5 1 6 11
9.	ŠMARTNO 99 13 5 1 7 11
10.	KRIM	13 3 0 10 6
11.	AJDOVŠČINA 13 2 0 11 4
12.	RAZKRIŽJE 13 1 0 12 2
CERKLJE - DRAVA PTUJ 34:27 (20:12)
DRAVA PTUJ: Klinc, Horvat 3, Skaza 1, Majcen 1, Bračič 8, Štager, Počivavšek 4, Mikolič, Sapač 8, Vajda 2, Starc, Bezjak.
Ptujski rokometaši so doživeli še drugi zaporedni poraz na začetku drugega dela prvenstva. Tokrat so na gostovanju v Cerkljah že v prvem polčasu naredili preveč napak in domačini so si priigrali visoko prednost osmih zadetkov.
Takšno prednost je težko nadoknaditi. Seveda so gostje to želeli narediti, vendar razen tega, da so se domačinom nekajkrat približali jim ni uspelo in zato so doživeli zaslužen poraz.
Danilo Klajnšek
RAZKRIŽJE- RADOVLJICA 20:28 (9:14)
Razkrižje: Roškar, Budna, M. Zajnkovič 2, Mesarič 4, Ovsen-jak 2, Horvat 1, Kosec, Smodiš 3, Kreft 5, Rozmarič, Trstenjak 1, Prelec 2. Trener: Mitja Budna.
Prepolovljena ekipa Razkrižja je razočarala z medlo in neučinkovito igro. Povprečni igralci
Na sliki je vratar Razkrižja Denis Roškar, ki je bil v 43. minuti izklju~en. Foto: MŠ
Radovoljice so s pridom izkoriščali številne napake domačinov in polnili mrežo nerazpolože-nega vratarja gostiteljev Denisa Roškarja. Ta je bil v 43. minuti zaradi nešportnega vedenja izključen, zamenjal pa ga je drugi vratar, sicer trener Razkrižja Mitja Budna. Prednost gostov se je iz minute v minut povečevala, domači so uspeli v zaključku tekme poraz nekoliko ublažiti.
KRIM - ARCONT RADGONA 23:25 (14:14)
Arcont Radgona: Fartek, L. Klun, Buzeti 3, Petraš 1, D. Kol-manko 3, Zorko 3, A. Kolmanko 7, Merica 4, B. Vereš, N. Klun 2, A. Vereš 2, Bogdanovič, Živko-vič. Trener: Jožef Benko.
V zadnji četrtini tekme so si rokometaši iz Gornje Radgone ustvarili štiri zadetke prednosti (21:17 in 22:18), vendar zmagovalec še ni bil odločen. Dve minuti pred koncem dvoboja so namreč Ljubljančani znižali na 24:23, po minuti odmora na zahtevo trenerja Arconta Jožefa Benka pa so Radgončani dosegli še en zadetek ter zabeležili pomembno zmago.
MŠ
Kelner drugi v Poreiu
Kot smo že večkrat poročali, je v tem času v hrvaški Istri na pripravah veliko kolesarskih ekip. Blago podnebje ob morju je primerno za priprave. Ob tem pa so Hrvatje iznajdljivi in organizirajo kar precejšnjo število dirk. V nedeljo je bila v Pore~u kolesarska dirka za »Trofej Po-re~a«. Dolga je bila 163 kilometrov in je imela koeficient 1,5 po UCI-ju. Seveda to niso samo ravninske dirke, ampak je ta imela kar dva vzpona dolga po štiri kilometre, kjer so kolesarji po-
trošili veliko moči.
V zelo dinami~ni dirki, kjer je bilo več pobegov je na koncu v silovitem ciljnem sprintu slavil Rus Cebukin, ki je za slabi dve sekundi ugnal Mirana Kelnerja iz profesionalne ekipe Perutnina Ptuj. Dobro sedmo mesto je osvojil njegov klubski tovariš Branko Filip. Dobro pa se je odrezal tudi Gregor Kodric iz KK Perutnina Ptuj do 23 let z devetim mestom.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1/8 FINALA POKALA RZS
GORISNICA - VELIKA NEDELJA 26:26 (15:14)
GORIŠNICA: Valenko, Sok, Štorman, Fricelj 6 (2), Kumer 3,
1.	Ivan~i~ 4 (1), Buzeti, Štrbal, D. Ivan~i~ 6, Firbas, Krauthaker, Ali~ 3, Pisar 4, Lozinšek.
VELIKA NEDELJA: Kova-~ec, Gotal 3, Mesarec 5, Trofenik
2,	Cvetko, Poto~njak, Kokano-vi~, Bezjak 3 (1), Kokol 3, Belec, Poje 6 (2), Šantl 3, Kumer 1, Ku-kec.
V povratnem sre~anju osmine finala za pokal RZ Slovenije so rokometaši Velike Nedelje prišli v Gorišnico s prednostjo dveh zadetkov. Ponovno so prvi pol-~as z dobro igro dobili rokome-taši Gorišnice.
V	drugem pol~asu so gostje uspeli preiti v vodstvo, kontrolirali rezultat, ki so ga potrebovali za napredovanje, vendar so se za njega morali zelo potruditi. Na koncu je doma~im rokometašem uspelo rezultat izena~iti.
CETRTFINALE: CELJE PIVOVARNA LAŠKO -VELIKA NEDELJA
V	ponedeljek so že izžrebali pare ~etrtfinala: Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja, Mobitel Prule 67 - Slovan, Gorenje - Termo in Trimo Trebnje ali Pivka Perutninarstvo - Prevent. Prve tekme bodo 19. marca, povratne pa 16.aprila letos.
Danilo Klajnšek
KEGLJANJE / 3. SKL VZHOD
REZULTATI 15. KROGA:
Brežice - Drava 4:4, Agroruše -Impol 5:3, Fužinar - Piramida 6:2, Marles hiše - Petrol 6:2, Lokomotiva - Krško 6:2
1.KRŠKO	15	12	1	2	25
2. AGRORUŠE	15	8	2	5	18
3. PETROL	15	8	1	6	17
4. FUŽINAR	15	7	3	5	17
5. PIRAMIDA	15	8	1	6	17
6. LOKOMOTIVA	15	7	2	6	16
7. IMPOL	15	7	1	7	15
8. DRAVA	15	6	2	7	14
9. MARLES HIŠE	15	3	3	9	9
10. BREŽICE	15	0	2	13	2
KONČNO TOČKA TUDI ZA DRAVAŠE
V 15. krogu 3. SKL - vzhod so keglja~i ptujske Drave gostovali v Brežicah in po dolgem ~asu prišli do prepotrebne to~ke in to kljub temu, da niso nastopili v najmo~nejši sestavi. Osvojena to~ka pa pomeni, da so se ponovno odadaljili od devetou-vrš~ene ekipe Marles hiše na pet
to~k prednosti in tako lahko mirneje odigrajo preostanek prvenstva.
Poraz pa so v Rušah doživeli keglja~i Impola iz Slovenske Bistrice in tako lo~i Impol in Dravo na prvenstveni razpredelnici samo to~ka.
BREŽICE - DRAVA 4:4 (3055:3111)
Posamični izzidi kegljačev Drave: Arnuš 544, Ceh 496, Sušanj 511, Haladea 508, Podgoršek 539, Cuš 513 podrtih kegljev.
AGRORUŠE - IMPOL 5:3 (3024:2976)
Posamični izzidi kegljačev Impola: Novak 514, M. Kun~i~ 532, Pe~ovnik 525, Dobnikar 471, Janži~ 477, I. Kun~i~ 457 podrtih kegljev.
Danilo Klajnšek
ŠPORTNE NOVICE
SMUČANJE
Smučarska sekcija Športnega društva Polenšak je 23.2. organizirala tekmo v slalomu v treh kategorijah. Po dveh tekih na odlično pripravljeni progi, ki je vzdržala vse tekmovalce in jim nudila enake pogoje je ob udeležbi 11. tekmovalcev do 13 let zmago slavil Aljaž Majcen pred Markom Marinom ter Alešem Petkom.
V	kategoriji nad 13 let je ob udeležbi 24. tekmovalcev zmago slavil doma~in Branko Mlinaric pred Albinom Marinom ter Matejem Petkom.
Pri ženskah je zmagala Silvija Kokol.
Jože Kekec
NOGOMET
V	MNZ Ptuj in Društvu nogometnih trenerjev Ptuj posvečajo izobraževanju svojih članov na vseh ravneh vso pozornost. To je pokazal tudi strokovno izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje za pridobitev LICENCE »B« in »C« (pogoj za vodenje moštev v letu 2003).
Odziv je bil nad pričakovanji, saj se je zbralo kar 90 trenerjev iz MNZ Ptuj. Cilj seminarja je bil dvigniti nivo strokovnosti, brez katere resničnega napredka nogometne igre ne more biti.
Tokrat je bila osrednja tema predavanje dr. Stanislava Pintarja - o strpnosti in fair playu v nogometu iz vidika trenerja. Seminar se je nadaljeval z odmevnim prispevkom dr. Iztoka Piliha - poškodbe pri nogometaših. Sledila je predstavitev vizije slovenskega mladinskega nogometa, podana je bila informacija o licenciranju klubov v bodo~e, Matjaža Jakopiča.
Z licenciranjem klubov bodo tudi trenerji dobili svoj status v klubih, kar bo, med drugim, pomenilo osnovo za kvalitetnejše strokovno delo.
Analizo SP 2002 in kondicijsko pripravo pri mlajših kategorijah je podal višji trener Drago Kostajnšek, analizo lig 3. SNL sever in MNZ Ptuj pa je nazorno prikazal Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj.
Navzoče je nagovoril in seminar otvoril Janko Streher, predsednik DNT Ptuj.
Ivo KORNIK
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
ROKOMET
1. A SRL
PARI 14. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja, Inles Riko - Mobitel Prule 67 (igrano v sredo zve~er), Slovan - Trimo Trebnje, Gorenje - Rudar Trbovlje, Cimos Koper - Termo Škofja Loka, Prevent - Perutninarstvo Pivka. 1. B SRL - MOŠKI
PARI 14. KROGA: Ormož - Novoles (sobota ob 20.00), Gorišnica
-	Sevnica (sobota 19.30), Dol TKI Hrastnik - Istrabenz Plini, Pekarna Grosuplje - Chio Kranj, Dorica Leasing - Dobova, črnomelj - Mitol Pro Mak
1.	B SRL - ŽENSKE
PARI 2. KROGA KONČNICE: Inna Dolgun - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Zagorje- Velenje, Polje - Keting Ajdovščina.
2.	SRL - MOŠKI
PARI 14. KROGA: Drava Ptuj - Razkrižje (sobota dvorana Center ob 17.00), Šmartno 99 - Ajdovščina, Sviš - Cerklje, Radovljica - Krim, Arcont Radgona - Atom Krško (sobota, ob 19. uri).
ODBOJKA
1. DOL MOŠKI - KONČNICA
POVRATNA SREČANJA ČETRTFINALA: Svit Slovenska Bistrica -Maribor Stavbar IGM (sobota ob 18.00 uri), Pomurje Galex - Salonit Anhovo, Šoštanj Topolščica - Fužinar Meltal Ravne, Merkur LIP Bled
-	Calcit Kamnik
1.	DOL ŽENSKE
PARI 16. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Benedikt (sobota ob 19.00 uri), HIT Nova Gorica - Varstvo Broline, Formis Bell Miklavž - AC Pivka jama Evi Vital, Sladki greh Ljubljana - Luka Koper, Nova KBM Branik - TPV Novo Mesto.
2.	DOL ŽENSKE
PARI 18. KROGA: Fiat Prstec Ptuj - Dravograd (danes, četrtek ob 20. uri v telovadnici gimnazije Ptuj), Solkan - Ljubljana II., Bled -Mislinja, Kočevje - Spodnja Savinjska, Gradbeništvo Stane Mežica -Piran, Prevalje - Purus Tabor Maribor.
KEGLJANJE
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA -VZHOD
PARI 16. KROGA: Drava - Marles hiše (sobota ob 16.00 uri), Impol
-	Brežice (sobota ob 17.00 uri), Petrol - Fužinar, Piramida - Lokomotiva, Krško - Agroruše.
KOŠARKA
3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD: PARI 18. KROGA: Pragersko - Šmarje Pivovarna Lipnik, Vojnik -Superga Slovenj Gradec, Pivovarna Haler - Koroška Prevalje, Paloma
-	Miarte Lindau. V tem krogu je prosta ekipa Pruj Haloze.
NAMIZNI TENIS
POSAMIČNO DRŽAVNO PRVENSTVO
V	soboto in nedeljo bo v Mengešu potekalo državno prvenstvo med posamezniki in dvojicah. Od Ptujčanov bosta nastopila Danilo Piljak in Boris Rihtarič.
1. SNTL
V	sredo 5. marca bo v športni dvorani Mladika dvojni program, in sicer v 1. SNTL za moške in ženske, s pričetkom ob 17.00 uri. Moški se bodo v 16. krogu pomerili z ekipo Preserja, dekleta pa v 13. krogu z ekipo Istrabenz Semedela.
MALI NOGOMET
V	nedeljo 2. marca bo v športni dvorani Center na Ptuju potekalo prvenstvo mladih v malem nogometu in sicer vzhodna skupina. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.00. Na tekmovanju bodo nastopile ekipe Vitomarci Era Petlja, Napoli Pernica, Strojna, Slovenske gorice, GIP Beton MTO in Sevnica. Igralni čas je 2x15 minut.
LENART - ŠPORTNIK LETA 2002
Občinska športna zveta Lenart in radio Slovenske gorice vabita na prireditev »Športnik leta občine Lenart za leto 2002«, ki bo v petek, 28.2.2003, ob 19. uri v kulturnem domu v Lenartu.
Danilo Klajnšek
PLANINSKI KOTIČEK 6. pohod skozi Bistriški vintgar
Ob prazniku občine Slovenska Bistrica organiziramo pohod skozi Bistriški vintgar, in sicer v soboto, 8. 3. 2003. Odhod bo ob 7.30 s parkirišča pri impolu, vodita pa Poldka Lorenci in Štefka Feltrin. Pot bo potekala mimo rimskega kamnoloma, slapa Šum, Štampoharjevega mlina, Maroltove jelke, cerkve sv. Urha in An-čnikovega gradišča. V gostišču Brbre v Turiški vasi se bomo okrepčali in pot nadaljevali po »stari tinjski cesti« do Slovenske Bistrice. Pohodnike bodo pozdravili člani folklorne skupine Tinje, ki bodo s pesmijo, plesom in besedo predstavili svoj kraj. Pridružite se nam!
TIC in Planinsko društvo Slovenska Bistrica
Povabilo na občni zbor
Planinsko društvo Ptuj vabi vse svoje člane in ljubitelje pohodniš-tva na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 7. marca 2003, s pri-četkom ob 17. uri v restavraciji Gastro na Rajšpovi ulici v Ptuju. Po uradnem delu zbora bo večerja in družabno srečanje s plesom ob živi glasbi. Vljudno vabljeni!
Zahvala Bolni{nice Ptuj
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
JERUZALEM ORMOŽ	10.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
NA PTUJU PRODAMO 2-stan. hišo, cena 19 milijonov sit. V ra~un vzamemo 1-sob. st. ali garsonjero. Tel. 777-65-71 ali 753-103._
PRODAMO: Savinsko -prodamo novo komfortno hišo, opremljeno, stanov. povr{ine 120 m2, parcela 1000 m2, urejena okolica: cena 13.000.000,00 sit; Gorišnica - prodamo starejšo hišo, bivalne povr-{ine 70 m2, parcela 1700 m2 za 5.000.000,00 sit; Zg. Pristava - prodamo starej{o pritli~no hi{o, stan. povr{ina 240 m2, parcela 1500 m2, centralno ogrevanje, prodam za 9.500.000,00 sit ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Mariboru; Maj{perk - prodamo trosobno komfortno stanovanjem, 74 m2/IV nad. za 6.000.000,00 sit; prodamo ve~ kmetij v okolici Ptuja. KUPIMO: Ptuj -bližnja okolica cenejšo hišo na ve~ji parceli! Simak, d.o.o., Mlinska 22, Maribor, tel.02 250 97 53, 041 432-307, http:www.simak.si.
PRODAMO: HIŠE: Šercerjeva medetažna; Sovretova nedokončana; Klepova ul.; Gubčeva; Aškerčeva; Rajšpova; Ul. Avgusta Hlupiča takoj vseljiva; Nova vas pri Ptuju; Hajdoše 1- in 2-druž.; Kicar; Vito-marci; Sakušak; Prerad; Zagojiči; Draženci; Zg. Pristava; Slovenja vas; Strjanci; Drstelja; Moškanjci
1-	in 2-druž.; Destrnik starejša -nadomestna gradnja; Gomilci; Destrnik manjša kmetija; Krčevina pri Vurbergu	nova; POSL.-STANOVANJSKE HIŠE: Grajena; Destrnik-Dolič; Brstje; Popo-vci atrijska hiša in gost. lokal; Selska c. starejša in nova stan.hiša (4-sobno stan, lokal, sedaj urejen kot pekarna); Orešje; Placar; Grajena-lokal; Zagrebška trgovski lokal; Osojnikova c. 315 m2 posl. prostorov; Trstenjakova-lokal v prtli-čju 40 m2. STANOVANJA: 25. maja 3-sob. vseljivo s 1.8.03; Slomškova
3-sob.;	Kidričevo 4-sob.; nova stan. in parkirni prostori Drava center; nova stan. (garsonjera 22 m2; 1-sob. 37,40 m2, 38,70 m2, 45,80 m2;
4-sob.	105 m2) in poslovni prostori Platana, Potrčeva - Ptuj. PARCELE: Dornavska c.; Mariborska c.; Brstje; Nova vas pri Markovcih; Podlehnik; Dornava. VIKEND Gradišče zelo urejen. Kmetije in vikendi na raznih lokacijah. Agencija VIKEND, Biš 8/b, tel. 02-757-1101, Domino
02-748-1013	GSM 041-955-402 fax 02-748-1014
PRODAM NJIVO v Podvincih. Repič, Čarmanova ul. 4 - Rogoznica, Ptuj. Tel. 746-28-61.
OPREMLJEN gostinski lokal in eno-sobno opremljeno stanovanje oddam v najem. Tel.041 363-697
DOM - STANOVANJE
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Ormožu prodamo, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ormožu. Tel. 33 26 609 ali 041 978-306.
KUPIM STANOVANJE do 30 m2 na Ptuju. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103.
STANOVANJSKO hišo, visokopri-tlično, 10x10, podkleteno, z garažama, na relaciji Kidričevo - Ptujska Gora, prodam. Tel. 041 824-256.
DELO
BOLNIČARKA nujno išče kakršnokoli pošteno delo na območju Ptuja. Ponudbe na telefon 041 291 544.
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM bukova drva, z dostavo. Tel. 03 5827-212 ali 041 544-270.

20% gotovinski popust na cestna kolesa BH, gorska kolesa SCOTT UNIVEGA modeli 2002! KOLESARSKI CENTER BIKE EK, Jadranska 20 Ptuj, tel.: 771 2441.
RAZPORED DEŽURSTVA ZOBOZDRAVNIKOV
22. 02. 2003 Ana Zmazek,
dr. stom. Za Markovci
e^i^D
Osojnikova 9, Ptuj Spletna stran: www.cid.si
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8.
do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Vedno so na voljo računalniki z brezplačnim dostopom do interneta in možnostjo pošiljanja elektronske pošte, številne informacije v tiskani obliki, popoldan v klubskem prostoru pa še poslušanje glasbe in družabne igre _ Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
AKTUALNO DOGAJANJE V CENTRU INTERESNIH DEJAVNOSTI
Na ogled je razstava fotografij Sandija Kelneriča z naslovom Mala narava. Ogledate si jo lahko vsak delavnik od 8. do 20. ure, v petek do 23. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. Poslikave obraza - za vse, brez starostne omejitve! Za sobotno pu-stovanje vas lahko 1.3.2003 od 15. do 19. ure naliči kozmetičarka, lahko pa vam le svetuje pri vašem samostojnem ličenju z vašimi lastnimi ličili in pripomočki za izdelavo obrazne pustne poslikave. Obvezno je predhodno naročilo z dogovorom za termin. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest.
OTRO[KA MA[KARADA
Tudi letos v karnevalski dvorani na pustni ponedeljek, natančneje od 16. do 18. ure. Pustno rajanje otrok, družin in vseh veselih mask pripravljata Center interesnih dejavnosti in Društvo prijateljev mladine Ptuj v sodelovanju z organizatorjem kurentovanja, Lokalno turistično organizacijo. Najlepše maskirane družine in skupine bodo prejele praktične nagrade. Otroci imajo prost vstop, vstopnina za odrasle pa je 500 SIT.
Potopisno predavanje NESKONČNOST DO NEBA - Med Eskimi in severnimi medvedi
Četrtek, 6. marca 2003, ob 18. uri. Absolventka Filozofske fakultete v Ljubljani Andreja Rustja je jesen in zimo preživela med kanadskimi Eskimi. Kot prostovoljka je delala v njihovi šoli in bolnišnici in se vključila v življenje njihove skupnosti, ki jo je po raznih preizkušnjah tudi sprejela medse. Dodelili so ji celo eskimsko ime, kar je posebna čast.
Predavanje je sestavljeno iz dveh delov: iz ogleda diapozitivov ob razlagi in ogleda predmetov, ki jih je ob odhodu dobila v dar. Vključuje tudi pokušnjo njihovega tradicionalnega kruha, ki se imenuje banick. Eskimi se pravzaprav imenujejo Enuiti, več o tem pa na predavanju.
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, {t. 52/2002) naslednji
RAZGLAS
V zvezi z Odlokom o razpisu posvetovalnih referendumov o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji in Severnoa-tlantski pogodbi (NATO), objavljenim v Uradnem listu RS, {t. 13/03 z dne 07. 02. 2003, obve{čamo državljanke in državljane 9.,10. in 11. volilnega okraja 8. volilne enote da bodo volilni imeniki razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slom{kova ul. 10, Ptuj, soba {t. 6.
Volivec lahko zahteva popravek splo{nega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik voli{ča;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega voli{ča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nana{a nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek volilnega imenika lahko zahteva volivec v času uradnih ur upravne enote oziroma krajevnega urada, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 8.3.2003.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
^NOVO NA STAREM MESTUIr*
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, i<artice...
Mensa d.o.o.. Cankarjeva 21. Maribor
r
n
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljelc 3.3.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 16.30 vpis pred OŠ VIDEIVI
-	ob 17.00 vpis pred OŠ PODLEHNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTARTd.o.o., PERŠ0N0VA1, PTUJ	Vabljeni!
mmm
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 113, stari kredit nI ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., IVIIinsl<a ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/ 750 560
GOTOVINSKA POSOJILA
iVIEDiAFiN, d.o.o., Dunajslia 21, Ljubijana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo uflodne cene! 788-56-56
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. lUaistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a a 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močm
n
mičmnsm
SMS
13 Ans. GOLIČNIK - Gospa taSča	5
12 OKROGLI MUZIKANTJE - Džoni iz ŠI(Otske	1
11 SNEŽNIK - Brionska slivovka	9
10 KRAJCARJI-Lisjak	7
09 CVET - Polka je najlepša stvar	4 08 HARM. ORK. MIKOLA - Kadar pa mim' hišce grem 3
07 Ans. TONETA RUSA - Štirje fantje	10
06 Ans. SLAVČEK-Pridne roke	6
05 JOŽE BOHORČ S PRIJATEUI - Pusti muzikanta	8
04 RŽ-Poljane bele	2
03 RUDI MARONDINI - Dninarca	13
02 KVINTET ŠPICA - Nocoj na Graški gori	12
01 Ans. JANEZA GORŠIČA - Zakonske težave	11
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VELIČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
2	VITO MLINARIC - Paradajzki
1 KORADO IN BRENDI - Kozarček moj
3	ALEKSANDER JEŽ - iVIartin Strel song
4	MARC BAND - Jest sm zadet
5	ADI SMOLAŘ-Vroči telefon
6	ROK KOSMAČ-Ne pozabi meti
7	HERVIN JAKONČIČ - Do tvojega srca
SMS
6 7 5 2 4 3 1
Oriejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
[ Glasujem za: _
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov;
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
TEDNIKOV prireditvenik
vabimo@radio-tednik.si
Gledališče J
Jurovski dol
Nedelja, 02. marec, 15.00 uri, komedija »TO IMAMO V DRUŽINI«
gledališka skupina KUD Vitomarci; v dvorani v Jurovskem dolu.
Ptui
V sredo, 05. marca, 11.00, TISKOVNA KONFERENCA ob Festivalu monodrame Ptuj 2003; gledališče Ptuj.
Voli~ina
Sobota, 01. marec, 19.00, komedija »TO IMAMO V DRUŽINI« gledališča skupina KUD Vitomarci; v dvorani v Voličini.
Maribor
Sobota, 01.marec, 19.30, JAMR -
Berkof - Latin. Gostuje gledališče Ptuj; Oder Velike dvorane SNG MB; za abonma DRAMSKA SOBOTA.
Ponedeljek, 03. marec, 19.30, UM
Edson - Jovanović; Veliki oder SNG MB; A,B in izven.
Torek, 04. marec, 19.30, UM Edson
-	Jovanović; Veliki oder SNG MB, torek.
Sreda, 05. marec, 17.00, UM Edson
-	Jovanović; Veliki oder SNG MB; popoldanski.
Četrtek, 06. mareec, 19.30, UM Ed-
son - Jovanović; Veliki oder SNG MB; univerza in izven. Informacije po telefonu: (02)250 11 13 ali 250 11 14. E-mail: rezervacija.vstopnic@sng-mb.si, http.//www.sng-mb.si
Kino
J
Ptui
27., 28. februar, 1., 2. marec, 18.00, JAZ VOHUN.
27., 28. februar, 1., 2. marec, 20.00,
DVA TEDNA ZA LJUBEZEN.
5., 6. marec, 20.00, UJEMI ME, čE
ME MOREŠ.
6. marec, 18.00, LAHKI DEKLETI.
Razstave J
Ptui
Ptujska ljubiteljska slikarka Ana-marija Toš razstavlja serijo kurentov, v restavraciji Zila v Termah Ptuj. Petek, 28. februar, 17.00, odprtje razstave slik, ki so bile izbrane na 1. ex temporu 2003 na temo Maske. Strokovna komisija je za ogled izbrala okrog 60 slikarskih del; v prostorih galerije Tenzor.
Petek, 28. februar, 17.30, otvoritvena slovesnost ob projektu ^"Zven mask", fotografske mojstrovine Bojana Adamiča. Adamičeve skladbe bo predstavila Godba na pihala iz Ormoža; v Narodnem domu v Miheličevi galeriji na Ptuju.
Pust
J
Ormož
Sobota, 1. marec, 20.00, PUSTNA VESELICA, igra ansambel Kompromis; v Sokolani.
Nedelja, 2.marec, 14.00, PUSTNA NEDELJA, pričetek pred trgovino Mercator, zaključek pa bo v Soko-lani - objava rezultatov in podelitev nagrad; prijava sodelujočih skupin v pisarni KS.
Nedelja, 2. marec, 14.00 VAŠKI PUST , druženje ob pustu, brez nagrad in tekmovanja - nobena maska ne ostane ne lačna ne žejna. Torek, 4. marec, 14.15 FAŠENSKI KARNEVAL po ormoških ulicah, najave pri TD Ormož, med 13.00 in 16.00 bo igrala skupina Kompromis. Ptuj
KURENTOVANJE 2003 vsak dan do 4. marca na Mestnem trgu z nastopi etnografskih skupin ter PUSTOVA-NJE v KARNEVALSKI DVORANI po programu.
Nedelja, 2. marec, 14.00 - 17.00,
43. TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA POVORKA po ptujskih ulicah do karnevalskega šotora.
Slovenska Bistrica
Torek, 4. marec, 15.30, PUSTNI SPREVOD po ulicah, pričetek izpred šole Pohorskega odreda po ulicah do športne dvorane Bistrica, kjer bo veselo pustno rajanje s Spidijem in Gogijem, organizator Turistično informativni center.
Delavnice )
Ormož
Četrtek, 27.februar, 10.00, OCVRTO PECIVO, OŠ Kog, Kmetijska svetovalna služba Ormož. Ptuj
Četrtek, 27. februar, 11.00 -USTVARJALNA DELAVNICA v Klubu Obzorje na Animaciji, Aškerčevi ulici 1 v Ptuju (prispevek 300 SIT na delavnico).
Petek, 28. februar, 11.00 - TRENING POGOVORNE NEMŠČINE za
obiskovalke/ce Središča za samostojno učenje in Kluba Obzorje na Animaciji, Aškerčevi ulici 1 v Ptuju (brezplačno).
Torek, 4. marec, 12.00 - TRENING POGOVORNE ANGLEŠČINE za ob-
iskovalke/ce Središča za samostojno učenje in Kluba Obzorje na Animaciji, Aškerčevi ulici 1 v Ptuju (brezplačno).
Slovenska Bistrica Petek, 28. februar, 18.00 - PREDAVANJE "RUSIJA - SVET TAJGE IN TUNDRE, predaval bo prof. Vili Podgoršek; v Mali dvorani gradu Slov. Bistrica.
Kolnkišta J
Četrtek, 27. februar, 19.00, ZAKLJUČNI TURNIR V TAROKU, zadnji turnir za obdobje 2002/2003. Po turnirju razglasitev zmagovalca. Vabljeni navijači in navijačice. Petek, 28.februar, 21.00, LOS VEN-TILOS, koncert.
Sobota, 01. marec, 20.00, PUSTNE NORČIJE - zabava v maskah. Lahko pa tudi preživite na Kurentancu v Kidričevem.
Nedelja, 02. marec, 21.00, PIŽA-MABAL - zabava za nezaspane.
Koncerti
J
Slovenska Bistrica
Petek, 21. februar, 19.00, V. REVIJA
LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV,
organizator:JSRS za kult. dejavnosti - OI Slovenska Bistrica in Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica; v domu krajanov in gasilcev na Tinju
TV Ptuj )
Sobota, 21.00 in nedelja, 10.00: Otvoritvena slovesnost 43. kurentova-nja ter 6. srečanje slovenskih pustnih likov in mask s povorko po karnevalski poti; odprta tema - Slovenija in NATO?; Poljudna oddaja Rudija Ko-lariča Kako biti zdrav in zmagovati".
Za otroke J
Ormož
Sobota, 01. marec, 13.00-18.00, OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, org. Pokrajinski muzej Ptuj, e. Ormož;v prostorih Gimnazije Ormož. Četrtek, 27.februar, 11.00-13.00, DRUŽABNE IGRE - HOBIT; GOSPODAR PRSTANOV, knjižnica Ormož.
Petek, 28.februar, 15.00-17.00, ZA-KLJU~NO TEKMOVANJE V DRUŽABNIH IGRAH, knjižnica Ormož.
Sobota, 1.marca, 13.00-18.00, OTROŠKO PUSTNO RAJANJE,
prostori Gimnazije Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj, enota Ormož.
Ptuj
Sobota, 01. marec, 10.00 in 10.30, JURI MURI V AFRIKI. Abonma Lutka in Račka ter izven. Režiserka Barbara Bulatović, Tone Pavček -Lutkovno gledlaišče Ljubljana v Gledališču Ptuj
Pošljite vabila za objavo v Tednikovem prireditveniku na elektronski naslov: vabimo@radio-tednik.si Objava je brezplačna!

RADIOPTUJ
89,8'98,£«I04;3
ČETRTEK, 27. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA: Predsednik vlade Tone Rop v studiju radia Ptuj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). PETEK, 28. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napo-vednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SOBOTA, 1. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). NEDELJA, 2. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajž-amo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PONEDELJEK, 3. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (D. Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia
BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (M. Ozmec in Z. Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (D. Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z V. Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). TOREK, 4. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Slovenske gorice).
SREDA, 5. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA, OBJAVE
RADIOllITEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
Šiajerskettovico
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomo~nica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Slavko Ribari~ Uredništvo:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89.8-98,2-104,3
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredni{tva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
narocila@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10,
Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
DELNICE - po uradnih borznih cenah.Izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo, priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolarič, s.p., Gubčeva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milenkovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006, Aleksander Šket, s.p., Irje 3/d, Rogaška Slatina.
STROKOVNO in ažurno vodenje poslovnih knjig za družbe, s.p., zasebne zdravstvene dejavnosti, davčno svetovanje. GAMA-S, d.o.o., Osojnikova 3, Ptuj, telefon: 02 779 13-41, GSM 041 723-937.
FRIZERSTO KATICA Čuš -Rožmarin, s.p., Markovci 28 -novo: podaljšujemo lase. Tel. 766-67-81.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obrol<e, gotovinsiti popust in popust za upoliojence
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
INŠTRUKCIJE iz matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KROŽNE BRANE in samonakla-dalno prikolico ugodno prodam ter kupim pnevmatsko sejalnico za koruzo. Tel. 041 809-381.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 19 M3 prodam. Tel. 772-83-71.
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 263-537.
SVINJE domače reje prodam, težke 120 kg. Tel. 041 378-406.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 15 tednov, prodam. 600 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71.
KROMPIR za nadaljnje sajenja, lanski uvoz, sorte desiree, prodam. Martin Medved, Lovrenc 16, tel. 790-00-41.
V najem dam zastonj vinograd v Ločkem Vrhu pri Destrniku. Tel. 041 837-967.
TELICO, črno-belo, A kontrole, brejo osem mesecev, prodamo. Tel. 761-08-03.
KORUZO, suho, in silažne bale prodam.Tel. 719 00 81.
PRODAM dva prašiča, težka 120 kg, domače reje. Tel. 745-70-31.
KUPIM TELETA za nadaljnjo rejo. Inf. na tel. 761-02-92, GSM 031 887-247.
OKOPALNIK za sladkorno peso, 6-vrstni, prodam. Tel. 578-87-84.
HIŠO, starejšo, s 40 ari zemlje, hlevski gnoj ter trosilec za gnoj, pajka in predsetvenik v Jiršovcih 55 prodam. Tel. 02 753-15-21, 041 935-417.
BUČNICE kupim, pridem na dom. Tel. 041 730-866.
KORUZO, suho, luščeno in v storžih, prodam. Tel. 02 787-68-00.
V NAJEM VZAMEM zemljo ter prodam krompir. Tel. 766-10-71.
BELA TEHNIKA
Ugodno prodam vgradni hladilnik Gorenje, 150-litrski, star dve leti. Tel. 041 568-732.
*NOVO* NOVO* NOVO* NOVO* NOVO* Trgovina Elektro-Partner, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, vam nudi ugoden obročni nakup - 450 različnih gospodinjskih aparatov na 6, 12 in 24 obrokov (GA, d.d., Ljubljana). Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 sit, obojestransko A 4 - 12,00 sit, vezava - 170.00 sit). Obiščite nas!
MOTORNA VOZILA
SUZUKI MARUTI, letnik 1993, rdeče barve, tehnično pregledan, in ford siero karavan 2.01 LX, prodam. Tel. 02 796 17-41, MOB 031 637-002.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO. uredimo kredit ali leasing na položnice. UGODNO PRODAMO: polo 60, 1996, punto 55 s, 1995, lantra 1.6, 1994, corsa, 2000, scenic 1.6, 1997, fiesta 1.1, 1994, seicento 900, 1999, passat 1.8 t, 1998, swift 1.3, 1996, mazda 323 f, 1996, rover 214, 1998, xan-tia 1.8, 1995, škoda favorit, 1993, 1994, felicia 1.3 lxi,1995, 1996, mercedes c200 avt., 1994, audi A6 2.5 tdi, 1994, lanos 1.5, 1998, rover 214, 1995, R 5, 1992, smart,
1999,	fabia 1.4, 2001, scenic 1.6,
2000,	golf 1.9 tdi karavan, 1994, lanos 1.5, 2000, ZX 1.4, 1993, alfa 146, 1996, kia pride wagon, 1999, kia sephia 1.5, 1998, astra karavan, 1995, escort 1.6, 1993, golf 1.4, 1999, clio 1.2 rt, 1998 ... in še več!!! Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/7800-550.
RAZNO
Prodam lažji dvobrazdni obračalni plug ter drobilec - šrotač za žita, koruzo v storžih in koso za starejši traktor Štajer. Tel. 031 390-826.
STEYR 870, pajek, obračalni tro-brazdni plug prodam. Tel. 790-722 1.
V življenju mnogo si trpela, skromno, tiho si živela. Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce je lep spomin na te.
Zorcic Ana
roj. Breg
27. 6. 1929 - 18. 2. 2003 IZ ORESJA 192, PTUJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in maše ter nam pisno in ustno izrekali sožalje. Hvala govornici ge. Veri, g. župniku Marjanu iz cerkve Sv. Jurija. Hvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj in še posebna zahvala dr. Alojziju Arku.
Žalujoči: vsi njeni
[opek rožic smo nabrali, na gomilo vajino ga dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini z vama pokramljali. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskočno nas ljubilo, vse do poslednjega je dne.
SPOMIN
Maksimiljan
3. 3. 2001 - 3. 3. 2003
Ahec
IZ SESTRŽ 43
Boleč je spomin, ko je prenehalo biti vajino srce, draga starša.
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in se ju spomnite z lepo mislijo.
Rozalija
8. 11. 1991 - 8. 11. 2003
Vajini najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ...
ZAHVALA Mirko Kumer
6. 4. 1956 - 12. 2. 2003 IZ LOĆKEGA VRHA
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, se mu poklonili v slovo, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili ob njegovem preranem odhodu.
Vsi njegovi
Nobena vrv ne more tako močno vleči ali tako trdno povezati družine kot tanka nitka mamine ljubezni. Zato tako boli, ko je več ni. A v naših srcih vse večne čase živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in svakinje
Tilike Zakelsek
DOL PRI STOPERCAH 11
26. 2. 1939 - 21. 2. 2003
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečene tolažilne besede, sveče, cvetje in pomoč.
Hvala g. župniku, govorniku g. Galunu in podjetju MIR.
Vsi njeni: mož, hčerke in sin z družinami
Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
26. februarja je minilo 20 let, odkar je kruta bolezen pretrgala življenjsko pot dragemu očetu, dedku in tastu
Francu Zelenku
IZ JANE@OVSKEGA VRHA 14
Za vedno ostajaš z nami, v naših srcih, na vseh naših poteh. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Rad imel ljudi okrog sebe si, jim pomagal in razveseljeval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni več tvoje tople roke, ni več ljubečih nam besed. A ostala je le bolečina, nam pa solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega, ljubečega moža, atija, dedka in tasta
Franca Mlakarja
IZ PARADI@A
stanujo~ega v Golobovi ulici 24, Ptuj
12. 1. 1952 - 15. 2. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena soža-lja.
Posebna hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Iskrena hvala govorniku g. Segulu za ganljivo izrečene poslovilne besede slovesa. Hvala sodelavcem Box-mark Kidričevo in KIP Maribor.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju MIR za opravljen obred in pevcem za odpete pesmi ter za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: žena Zinka, hčerka Mihaela z Milanom in vnuk Domen
	OGLASI IN OBJAVE
	
Peto leto na grobu tvojem sveče ie gorijo, v ialostnih očeh pa solze se iskrijo.
V	naših srcih bole~ina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
27. februarja mineva pet let, odkar nas je zapustil na{ dragi može, oče in dedek
Janez Plohl
IZ HLAPONCEV 8
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, cvetje ter ga ohranjate v dobrem spominu.
Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in ta{če
Lizike Fajt
IZ DRAVINJSKEGA VRHA 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete ma{e, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka spl. bolni{nice Ptuj, g. Kozelu za besede slovesa, pevcem in godbeniku za odigrano Ti{ino ter podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve.
Posebna zahvala velja duhovnikom župnije sv. Vida, posebej duhovniku Emilu, in pevcem cerkvenega pevskega zbora za lepo opravljen obred. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN Marku Klemencicu
27. 2. 1998 - 27. 2. 2003 IZ PODGORCEV 25
Trden kakor hrast upanje sladko v sebi sem gojil.
Pa sem kljub temu dolgo se boril,
se mi niz obrazov vaših - meni tako dragih
je neprestano pred očmi vrstil ...
Saj če bi vedel, kdaj prej od vas bi vzel slovo,
ker preiiveti z vami vsa ta leta bilo mi neizmerno je lepo.
Nekoč, ko pride čas tudi za vas,
ielim si le, da vam bilo bi laije,
zato nikar ne pozabite, tu čakam jaz svoje najdraije
A do takrat naj mirno teče vam iivljenje,
ne ialost, jeza, bes ali obup,
marveč naj spremlja ga ljubezen, sreča, radost
in pa nekoč zdruiitve naše - srčni up!
Njegovi doma~i
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubil nekoč.
(T. Pavček)
SPOMIN
Skrita bolečina spremlja spomin na 1. marec, ko si nas za vedno zapustil, najin dragi mož in ati
Vladko Selinsek
1. 3. 2002 - 1. 3. 2003
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prera-nem grobu.
Tvoji: žena Brigita in hči Anja
Ni iivljenje, kar nas druii, in smrt ni, ki loči nas, so vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil
Janez Brumen
IZ LEVANJCEV 34
roj. 27. 12. 1922 - 14. 2. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete ma{e.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, govornici ge. Julčki, prapor{čakom, službi komunalnega podjetja, pevcem in godbeniku Ti{ine.
Hvala sodelavcem PPS, PC Breg, kolektivu {iviljstva Titan, družini Majerič in vsem, ki ste na kakr{enkoli način soč-ustovali z nami.
Žalujoči: žena Marija, sinova Franc in Andrej z družinama ter hčerka Katica z družino
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otoien, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
Janeza Kostanjevca
IZ SPUHLJE 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete ma{e ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto ma{o. Hvala tudi podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve ter godbeniku za odigrano Ti{ino, pevcem za odpete žalo-stinke. Iskrena zahvala ge. Veri Kokol za tople besede ob slovesu in molitev. Iskrena zahvala PGD Spuhlja ter ostalim GD. Zahvala tudi upokojenskemu dru{tvu Spuhlja. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Že tretje leto naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen, usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le roie zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 28. februar 2000, ko nas je zapustil na{ dragi mož, atek, dedi, pradedek, brat in tast
Vinko Butolen
ĆERMOŽIŠE - ŽETALE
Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prina{ate rože in sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Mama, odšla si brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja. Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Tvoja pridna roka miru ni poznala, vendar vsakomur je pomagala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame in babice
Katarine Vidovic
IZ SKORIŠNJAKA 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in svete ma{e, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala g. župniku Ediju Vajdu za opravljen cerkveni obred, govorniku Janku Kozelu za izrečene besede slovesa, pevcem Fegu{ za lepo odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Ti{ino, sodelavkam in sodelavcem Sava guma in avtozračnice.
Žalujoči: sinova Andrej in Franc z družinama in sestra Cilika z družino ter drugo sorodstvo
Kako boli in duša trpi, ko ob bolezni in ialosti usihajo iivljenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, žene in babice
Ivane Stritzel
iz SOBETINCEV 18
27. 7. 1926 - 15. 2. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in izrazili sožalja.
Zahvala gospodu župniku Janezu Maučecu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Marjanu Horvatu in g. Pongracu Golobu za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Boxmark, gospe Ivanki za molitev, gospe dr. Baklan za pomoč v času njene bolezni, patronažni sestri in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otoien, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tete, babice in tašče
Marije Bele
ŽETALE 92
roj. 1919 - 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sovaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala govorniku g. Antonu Kolarju in Jožetu Krivcu pri odprtem grobu, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevkam za odpete žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala dr. Lilijani Jovanovič za njen trud, patronaži ge. Barbari, vsemu zdravstvenemu osebju kirurškega in internega oddelka, podjetju SŽ - postaji Kidričevo - Ptuj - Pragersko za vso dobroto. Posebna hvala šefu Jožetu Majcnu ter g. Marjanu Skoku iz podjetja Gastro in hvala tudi podjetju Mir za opravljene storitve in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: sin Leopold, Anton z ženo Edito ter Alojz in Milan z družinama
Oh, kako boli, ko, ljuba mama, več te ni. Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo iivljenjske moči, veš ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi trpeče zadnje dni.
ZAHVALA
Po težki in mučni bolezni nas je v 85. letu zapustila ljubljena in draga mama, babica, prababica tašča in teta
Julijana Belšak
roj. Topolovec
PRISTAVA 2, CIRKULANE
20. 01. 1919 - 16. 02. 2003
Hvala VSEM, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, svete maše, sveče ter denarne prispevke, nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnico pa v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu Emilu Drevu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Mirku Lesjaku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, nositeljema križev, praporščaku ter zastavonoši.
Hvala kolektivu Doma upokojencev Ptuj za izraženo naklonjenost in skrbno nego. Prav tako lepa hvala ge. dr. Mili Saftič. Za ves trud in pomoč izrekamo besedo zahvale ge. dr. Danici Blanuša in g. dr. Janezu Mršku ter osebju kolektiva internega in dializnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj.
Hvala tudi podjetju TAMES, d.o.o., Ptuj, podjetju FINGRA, d.o.o., Maribor, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA!
Žalujoči: sinovi Slavko, Stanko in Jože ter hčerka Marija z družinami, Lizika in Mimika z družinama ter drugo sorodstvo.
ZAVRČ / OKROGLA MIZA O OBMEJNEM ŽIVLJENJU
So ljudje ob meji državljani drugega razreda?
Ker se je z novim sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju s sosednjo Hrvaško, ki je pričel veljati 1. januarja letos, pojavilo že precej vprašanj in nejasnosti, so v občini Zavrč v sodelovanju s postajo Mejne policije Zavrč pripravili okroglo mizo na temo Naše življenje ob meji. Poleg okoli 300 krajanov so se je udeležili tudi predstavniki Policijske uprave Maribor in Upravne enote Ptuj ter odgovarjali na zastavljena vprašanja.
Obmejna problematika je na območju občine Zavrč očitno posebej specifična, še posebej pa jo bodo tisti, ki živijo ob meji, občutili po uvedbi schengenske meje, zato je bil kulturni dom na Goričaku v petek, 21. februarja, poln kot že dolgo ne.
Jožef Grah iz policijske uprave v Mariboru je ob predstavitvi novosti, ki jih prinaša novi obmejni sporazum, poudaril, da
co in kmetijski vložek. Žal pa že ugotavljajo, da tudi že določena dodatna prehodna mesta ne zadoščajo, zato bo mešana komisija na podlagi zahtev uporabnikov morala določiti še katerega. Cena prepustnice, ki mora biti opremljena s fotografijo, je 2000 tolarjev, za kmetijski vložek pa je treba plačati le 400 tolarjev.
Nekaj drugih podrobnosti okrog maloobmejnih prepustnic
Okroglo mizo so vodili (z leve) Tatjana Mohorko, župan Miran Vuk, Jožef Grah, Metod Grah in Renata Jupič. Foto: M. Ozmec
bo kljub schengenskemu sporazumu, ki na meji Slovenije s Hrvaško predvideva ostrejšo obmejno kontrolo, osnovni namen policije varovanje državne meje tako, da bodo čim manj navidezno prisotni.
Načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah, ki je govoril o tem, kdo, kdaj in kako si lahko pridobi obmejno prepustnico, je med drugim povedal, da je po novi zakonodaji problematično predvsem prehajanje državne meje izven uradnih mejnih prehodov, kar so lahko ljudje ob meji počeli minulih 11 let brez ovir. Ker pa bi ljudem ob meji, ki imajo na tem območju svoje njive, vinograde, gozdove in travnike, s tem bilo delo na njihovi zemlji precej oteženo, je možno določiti izredna prehodna mesta, kar je v pristojnosti mešane slovensko-hrvaške komisije. Upravičenci do prehodnih mest so lahko le tisti, ki so si pridobili maloobmejno prepustni-
in kmetijskih vložkov je predstavila tudi Renata Jupic, referentka za potne liste in malobmejne prepustnice v upravni enoti Ptuj.
V razpravi je Erika Korotaj iz hrvaške občine Cestica povedala, da je doma v Dubravi Križo-vljanski in ima vhod ter izhod iz hiše na slovensko cesto. Njen vnuk in otroci živijo v Ptuju, in preden pridejo do njene hiše, morajo prestopiti 200 m na hrvaško in 100 m na slovensko stran. Ves njen rod obiskuje vrtec v Za-vrču, zdravnika imajo v završki ambulanti in tudi grob na zavr-škem pokopališču. Menila je, da so vse to dovolj trdi argumenti, da bi vaščanom Dubrave Križo-vljanske lahko zagotovili stalno prepustnico.
Završki podžupan Peter Vese-njak je ugotovil, da velja propus-tnica najmanj 5000 tolarjev, saj je dvem osnovnim tisočakom treba primakniti še strošek fotografiranja ter vsaj en dan odsotnosti in
strošek za pot v Ptuj. To je za 5-ali celo 8-članske družine že kar precejšen strošek, zato je prepričan, da bi morala ceno za nabavo prepustnic kriti država: "Prepustnice bi morale biti brezplačne, kajti meje si nismo postavili mi, ampak država. Vsi drugi državljani nimajo s tem nobenih dodatnih stroškov, le mi ob meji. Mar smo drugorazredni državljani?"
Na svojstveno problematiko završke dekanije je opozoril tudi farni župnik Jože Pasicnjek, ki je povedal, da sodi Dubrava Kri-ževljanska v njihovo cerkveno območje, zato imajo njihovi verniki probleme tako pri obisku verouka kot za obiske maš, pogrebnih in drugih cerkvenih svečanosti. Posebej morajo paziti, ko vodi sprevod mimo gasilskega doma, saj je polovica ceste na slovenski, druga polovica pa na hrvaški strani.
Zaskrbljen je bil tudi Jože Gregurec iz PGD Zavrč, ki je vprašal, kako bo odslej z gasilskimi akcijami predvsem ob požarih na hrvaški strani. Tudi završki župan Miran Vuk in svetnik Dušan Rojko sta menila, da bi zaradi specifike in obsežne problematike morala občina Zavrč imeti v mešani slovensko-hrvaški komisiji svojega predstavnika, zato je Jožef Grah predlagal, da naj lokalna skupnost omenjeni predlog čimprej posreduje državnim organom.
Težave pa imajo tudi vinogradniki, je povedal Anton Hržen-jak, ki ima svoj vinograd le 5 m od hrvaške meje, ter poudaril, da so očitno postali državljani drugega razreda, težave se vlečejo že 11 let, pa še vedno ne vedo povsem natanko, kje je mejna črta. Tudi v završkem društvu upokojencev jim ni vseeno, saj je med njihovimi člani kar 100 hrvaških državljanov, in če se bodo težave zaradi prestopa meje stopnjevale, se lahko pripeti tudi, da bo društvo propadlo.
Kakorkoli že, v sklepni besedi so si bili tisti, ki so okroglo mizo pripravili, enotnega mnenja, da je z novim zakonom meja grobo posegla v ljudi, ki so se tu rodili in živijo ob mejni črti že nekaj desetletij. Zato so prepričani, da se bodo na podobnem zboru še kdaj sestali, kajti nedorečenosti in odprtih vprašanj je še veliko.
M. Ozmet
če sušca dolso snes leži, to setev močno zamori.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes in jutri bo na Primorskem precej jasno. Drugod po državi bo delno jasno z zmerno obla~nostjo, v vzhodni Sloveniji lahko tudi pretežno obla~no. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem danes do 8, jutri do 11 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo v notranjosti države zmerno do pretežno ob-la~no. Ponekod so možne manjše padavine. Na Primorskem bo po-ve~ini jasno, spet bo za~ela pihati zmerna burja.
»TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12
^"vraikof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Anita Bogataj, Žepovci 7, Apače, Gornja Radgona - Lucijo; Alenka Toplak, Ul. 25. maja 3, Ptuj
-	deklico; Sabina Jelen, Zg. Hajdina 128/a, Hajdina -Tja{o; Zvezdana Lampret, Maj{perk 34 - Jerco; Karmen Belak, Banovci 22, Veržej - Tja{o; Alenka Sam-bolec, Vičanci 80/a, Velika Nedelja - Ale{a; Tatjana Vi-dovič, Tovarni{ka c. 15, Kidričevo - Žana; Nata{a Hli{, Kicar 146, Ptuj - Jana; Sabina Lovrenčič, Ribi{ka pot 1, Ptuj - Ano; Maja Mar-ku{, Borova vas 31, Maribor
-	Anjo; Alenka Radolič, Ge-rečja vas 84, Ptuj - Kristino; Liljana Borko, Cankarjeva 20, Lenart - Anemarijo; Irena Zavec, Trdobojci 43, Zg. Leskovec - dečka; Marta Ljubec, Kokolajn{čak 16, Sv. Jurij ob Sčavnici - Aljo{a Ga{perja; Nevenka Korpič, Skolibrova 6, Ormož - Mihca; Brigita Matja{ič, Nova vas pri Ptuju 63, Ptuj - dečka; Branka Rojko, Slomi 15, Polen{ak - Nino; Marijana Kvar, Sene{ci 31, Velika Nedelja - Lino.
Poroke - Ptuj: Mirko Ko-kol, Dornava 74 in Danijela Zrnič, Formin 39/a. Umrli so: Ana Borovnik, Lancova vas 59, rojena 1919
-	umrla 14. februarja 2003; Janez Brumen, Levanjci 34, rojen 1922 - umrl 14. februarja 2003; Angela Peklar, rojena Ču{, Mo{kanjci 99, rojena 1931 - umrla 15. februarja 2003; Julijana Bel{ak, rojena Topolovec, Pristava 2, rojena 1919 - umrla 16. februarja 2003; Amalija Sven{ek, rojena Kudrič, Vrazov trg 2, Ptuj, rojena 1945 - umrla 15. februarja 2003; Franc Topolo-vec, Zamu{ani 18, rojen 1917
-	umrl 16. februarja 2003.
CRNA KRONIKA
ODKRILI PRAVO ZAKLADNICO
Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so 19. februarja na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru opravili hišno preiskavo pri D.S., starem 39 let, iz okolice Slovenske Bistrice. Pri njem so našli in mu zasegli malokalibrs-ko puško z daljnogledom, več nabojev različnih kalibrov, okoli 2 kg šiber, doma izdelano eksplozivno napravo ter detonatorsko in vžigal-no vrvico. Prav tako so mu zasegli zamrznjeno meso zaradi suma, da je meso divjadi, in kmetijski traktor Torpedo s priključkom - kopačem z ozko žlico, za katerega je ugotovljeno, da je bil ukraden v letu 2002. Najden je bil tudi plinski prenosni štedilnik in list tračne žage, kar po zbranih ugotovitvah izvira iz vloma v vikend.
VLOM V HI[O
V noči na 22. februar je neznani storilec prišel do stanovanjske hiše v Pečkah pri Makolah, z neznanim predmetom razbil okno balkonskih vrat ter tako prišel v notranjost. Odnesel je za okoli 1600 EUR gotovine.
L
J
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

TRGOVINA. STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in elelctrično orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» iVilinsIa ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
790,00
970,00 i
.290,00
.290,00
.290,00 149,00
286,00
460,00
420,00
Ponudba velja v vseh Mercatorjevih prodajalnah z živili v času ugodne ponudbe, oziroma do razprodaje zalog.
5Í fĚí<^Y^9lLwnajboljši sosed
mPrstec LCnœrSi..Punfo
300.000 SIT popusta! NOVOU
PISCANCJA SALAMA EXTRA
cena za kg v kosu, Pivka
ŠUNKA TOAST
cena za kg v kosu, MIP, Nova Gorica
PREKAJENA REBRA	1
cena za kg, MIP, Nova Gorica	'
PREKAJENA REBRA	1
cena za kg, ABC, Pomurka	I
PREKAJENO PLEČE S KOŽO 1
: cena za kg v kosu, ABC, Pomurka '
MOKA ŠTAJERSKA
ostra in mehka, Ikg, Intes, Maribor
MOKA HIT-MIX
1 kg, Intes, Maribor
TEKOČE MILO ZA ROKE
1 liter, Afrodita, Rogaika Slatina
ŠAMPON ZA LASE IN TELO
sipek, 1 liter, Afrodita, Rogaška Slatina
Testne vožnje na domu!
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01