Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava
ZAHVALA IN POGLED ŽUPANA V NASLEDNJE OBDOBJE
Občankam in občanom občine Dornava, ki ste me pri neodvisni kandidaturi za župana pisno podprli, se iskreno zahvaljujem.
Prav lepa hvala tudi vsem volivkam in volivcem, ki ste tako številno oddali svoj volilni glas za mojo izvolitev za župana. Tako velika podpora, kot ste mi jo namenili, spoštovani volivke in volivci, potrjuje moje dosedanje delo pri vodenju občine in mi nalaga nove obveze, da se bom zavzemal za celovit razvoj na celotnem območju občine Dornava na vseh področjih.
Vsako sredo, in to od 12. do 17. ure, bodo moja županska vrata odprta za vse občane občine Dornava.
Pozorno bom prisluhnil željam in potrebam vsakega posameznika, ki me bo obiskal, mu po svojih močeh pomagal ali pa svetoval, kam se naj obrne po pomoč.
Če bo potrebno, bom pomagal tudi ljudem v stiski.
V	naslednjem štiriletnem obdobju bomo v občinskem svetu občine Dornava poskrbeli za kvalitetno vzdrževanje in obnovo infrastrukture na celotnem območju občine. V vsakem strnjenem naselju bomo namestili cestno razsvetljavo za večjo varnost naših občanov.
V	Dornavi in Mezgovcih bomo pričeli z izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije. Prizadevali si bomo za obnovo kulturnih in zgodovinskih objektov v občini.
Glede na to, da so vsi gasilski in drugi domovi v občini, ki jih posredno ali neposredno financira občina, v boljšem stanju kot občinska stavba, bo potrebno nekaj narediti tudi na tem področju. Upam, da bomo na lokaciji stare šole v Dornavi uspeli zgraditi nove občinske prostore, v katere bi preselili tudi pošto. Prostori, v katerih se nahaja pošta Dornava danes, so neprimerni in težko dostopni predvsem starejšim občanom, in to zaradi strmih stopnic.
Sedanje občinske prostore bi dali na razpolago kakšnemu zdravniku ali zobozdravniku.
Z razvojem infrastrukture zagotavljamo vsem nam boljše življenjske pogoje, mladim pa želimo omogočiti prijetno bivanje v občini in jih zadržati v domačem okolju, kar je za nadaljnji razvoj naše lokalne skupnosti in naših vasi še kako pomembno.
V	občinskem svetu občine Dornava se močno zavedamo, da moramo poleg zagotavljanja infrastrukture več vlagati v gospodarstvo, razvoj kmetijstva, društveno življenje, mladino, šport, kulturo, predvsem pa v ljudi v naši občini. Z obnovljeno šolo posredno že vlagamo v naše otroke, v našo bodočnost, saj so jim omogočeni boljši pogoji za učenje. Prav oni bodo nekoč skrbeli za
nadaljnji razvoj naše lokalne skupnosti.
Seveda je potreb in želja veliko, finančna sredstva pa so žal vedno omejena.
Skupaj z vašo pomočjo, spoštovani občanke in občani, bomo uspešni. Prepričan sem, da bomo večino želja in potreb v naslednjem štiriletnem obdobju uresničili.
Franc ŠEGULA, inž. Župan Občine Dornava
Cenjenim občankam in občanom občine Dornava želim veliko medsebojne g' a razumevanja, spoštovanja, vesele	in
blagoslovljene božične praznike ter sreče, zdravja in uspehov polno novo leto 2003.
Franc ŠEGULA, inž. Župan Občine Dornava
Občinski svet občine Dornava v letih od 1998 do 2002, skupaj z županom in občinsko upravo. HVALA ZA SODELOVANJE.
PLAKETE OBČINE DORNAVA ZA LETO 2002
Sedmi praznik občine Dornava je bil posvečen predvsem odprtju prenovljene Osnovne šole Dornava. Hiša znanja nam je vsem v ponos, učiteljem in učencem pa daje dobro osnovo za uspešno delo.
V	sklopu praznika so potekale mnoge prireditve.
Osrednjo slovesnost, ki je bila 16. junija, so s svojim obiskom počastili mnogi gostje, med njimi tudi državni sekretar Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, g. Herman Tomažič, državni sekretar Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, g. mag. Žnidaršič, pomožni škof, dr. Anton Stres, državni poslanci, svetniki, župani...
Ob slovesnosti so bile podeljene tudi plakete občine Dornava za leto 2002. Dobitniki so: ZAVOD DR. MARfJANA BORŠINARJA DOR-NAVA.TURISTIČNO DRUŠTVO POLENŠAK, MARIJA VbijKOI\JA in JOŽEF MUNDA.
Obrazložitev:
Marija VELIKONJA
Gospa Marija VELIKONJA je svoje življenje posvetila vzgoji in izobraževanju mladih ljudi. V Dornavo je prišla kot mlada učiteljica in tukaj tudi ostala. Mlade rodove je veliko naučila, vseskozi pa je skrbela, posebno še v času svojega ravnateljevanja, za povezavo šole s krajem. Ko se je upokojila, se je dejavno vključila v naša društva.
Deluje v društvih upokojencev in diabetikov, prav posebno pa v TED Lukari, v katerem je bila predsednica vse od ustanovitve leta 1992 do leta 2001.
V	času svojega mandata se je zelo zavzemala za ureditev in polepšanje kraja, sodelovanje z drugimi društvi in s šolo, organizirala je številne kulturne in etnografske prireditve ter tečaje na občinski ravni. Društvo je danes poznano tudi širši slovenski javnosti in tujini prav po njeni zaslugi. Vodi sekcijo za urejanje okolja, širša lokalna skupnost pa jo pozna tudi po njenih izbranih govorih ob pogrebnih svečanostih.
ZAVOD DR. MARIJANA BORŠTNARJA DORNAVA
Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava je bil ustanovljen leta 1953. Svojo, skoraj že 50 let dolgo pot je začel v dornavski graščini. Ustanoviteljica in lastnica Zavoda je Vlada Republike Slovenije.
V	ustanovitveni listini so zapisali, da je .. namen ustanavljanja Zavoda vzgoja in usposabljanje mladine, ki ni zmožna šolanja ...« Prvotni namen je v poslanstvu še vedno vsebovan; seveda se je v desetletjih obogatil z mnogimi dodatnimi in novimi vsebinami ter s kvalitetnejšimi - prostorskimi, kadrovskimi in programskimi - pogoji.
Svoje dejavnosti izvaja na treh lokacijah, in sicer v Dornavi, Mariboru in na Ptuju.
V Zavodu je v vse programe vključenih 380 otrok, mladostnikov in odraslih oseb. V celotni zgodovini Zavoda je bilo obravnavanih 1425 oseb. Zaposlenih je 360 delavcev, in to na 39 različnih delovnih mestih. Vodstvo Zavoda je vseskozi skrbelo za primeren razvoj, zaposlovanje ljudi, urejenost okolja in dobro sodelovanje z občino Dornava in občani.
JOŽEF MUNDA
Gospod Jožef Munda deluje predvsem pri razvoju kraja Polenšak z okolico. V prvih letih je ob svoji zaposlitvi deloval kot predsednik skupščine takratne KS, nato pa kot predsednik sveta KS Polenšak.
Njegov veliki uspeh tistih let je gradnja objekta skupnih prostorov krajevne skupnosti, kmetijske zadruge in pošte na Polenšaku.
Veliko naporov in dela je posvetil izgradnji mestnega vodovodnega omrežja, izgradnji telefonskih priključkov, obnovi pokopališča in posodobitvi lokalnih cest.
To mu je uspelo predvsem z uspešnim delovanjem v Skupščini Občine Ptuj kot takratnemu delegatu.
Ob ustanovitvi Občine Dornava je bil izvoljen za svetnika, nakar mu je bilo zaupano delovno mesto tajnika občine.
Gospod Jožef Munda je dolga leta član PGD Polenšak in Turističnega društva. Dolgo je bil njegov predsednik, hkrati pa je član nadzornega odbora TZ Maribor, ki mu je leta 2001 podelila srebrni znak v zahvalo za dosežene uspehe na področju turizma.
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov. Lektorica: Lidija Šalamun, prof.
Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 \Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače______ ^
TD Polenšak
TD Polenšak je eno izmed starejših društev v občini Dornava; njegova ustanovitev sega v leto 1963.
Društvo s svojim delom in z ustvarjanjem veliko prispeva k razvoju samega kraja. Sofinancirali so izgradnjo vaškega vodovoda, posodobitev cest in ostale nujno potrebne infrastrukture. S pridnim delom so postali zelo znani v Sloveniji in v velikem delu nekdanje Jugoslavije s takrat organiziranimi kmečkimi igrami, predvsem s prireditvijo praznika žetve pšenice in tekme žanjic.
Ta običaj oziroma delo prikazuje društvo še danes. Hkrati organizira ter razstavlja kruh in pogače iz kmečkih peči Polenšaka in okolice, razstavlja pa tudi zbirko starega kmečkega orodja.
Prva leta je društvo delovalo in razstavljalo v prostorih OŠ Polenšak. Z lastnim delom, s finančnimi sredstvi in pomočjo ostalih krajanov so se odločili za gradnjo Turističnega doma.
Društvo danes deluje vzorno in povezuje krajane, organizira prireditve ter razstave, skrbi za lepši kraj ter povezuje ostala društva v občini.
V društvu imajo tudi organizirano sekcijo predic in moški pevski zbor. Skupaj štejejo 140 članov.
Vsem dobitnikom priznanj ČESTITAMO.
Franc Zagoršak
SVEČANO ODPRTJE PRENOVLJENE
OŠ V DORNAVI
V tem zimskem času mineva natanko eno leto, ko smo na naši šoli zaključili z vsemi gradbenimi deli. Gradbinci so se poslovili, gradbeni stroji so se umaknili, šola je dobila novo podobo in 10. decembra smo ponovno začeli s poukom v eni izmeni. Prišli pa so novi delavci -monterji pohištva. Oprema je prihajala postopoma, z vmesnimi prekinitvami, vendar z obljubo, da bo do otvoritve vse opremljeno. Pa smo dočakali tudi ta dan.
Svečano odprtje prenovljenih šolskih prostorov je bilo v nedeljo, 16. junija, v okviru občinskega praznika. Bilo je zelo slovesno, saj je šola pridobitev širšega pomena. Obiskali so nas številni pomembni gostje, med njimi tudi g. Herman Tomažič, državni sekretar na Uradu za investicije na Ministrstvu za šolstvo, ki je skupaj z učenko Tejo Šegula, g. županom in go. ravnateljico prerezal vrvico in s tem svojemu namenu svečano predal nove prostore. Šolo je blagoslovil mariborski pomožni škof, g. Stres.
Sledil je ogled novih prostorov. Imeli smo kaj pokazati. Vsi prostori, razen kuhinje, so obnovljeni in imajo novo opremo. Dobili smo boljše
PRIREDITVE:
pogoje za delo, ki so osnova za kvalitetno vzgojno-izobraževalno delo. Vsi skupaj se trudimo, da nudimo otrokom kar največ, tako na izobraževalnem kot tudi na vzgojnem področju. Zadovoljni smo z uspehi naših učencev v šoli in na različnih tekmovanjih.
Za uspehe je učencem potrebno ponuditi sodobno vzgojno-izobraževalno tehnologijo, zato smo se skupaj z občino Dornava odločili, da se prijavimo na natečaj MŠZŠ-ja za sofinanciranje nabave računalniške strojne opreme. Tako smo v letošnjem letu dobili trinajst novih računalnikov za potrebe pouka na šoli, v vrtcu in na podružnici. Občina Dornava je prispevala 50-odstotni finančni delež.
Na koncu bi se rada še enkrat zahvalila vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je šola danes takšna, kot smo si jo želeli in kot si jo mlade generacije zaslužijo.
Zdenka Kostanjevec, ravnateljica
Izobraževanja za turistične vodnike
Odbor za obnovo dvorca Dornava bo v času zimskih počitnic organiziral serijo predavanj o dornavskem dvorcu in drugih krajevnih znamenitostih. Predavanja bo vodila dr. Marjeta Ciglenečki; potekala bodo v obliki izobraževanja za turistične vodnike. Prijave bo zbiral odbor za obnovo dvorca Dornava na sedežu občine. Točen datum predavanj bo določen naknadno.
-	Pihalna godba občine Dornava prireja božično-novoletni koncert
v Vaško-kulturni dvorani v Dornavi v SOBOTO, 28. decembra, ob 18. uri.
-	Turistično društvo Polenšak bo uprizorilo božično zgodbo
(ŽIVE JASLICE) - v cerkvi na Polenšaku v ČETRTEK, 26. decembra, ob 18. uri, in v NEDELJO, 29. decembra, ob 18. uri.
-	Glasbena šola Nocturno vas vabi na božični koncert v NEDELJO, 22. decembra, ob 17. uri v cerkvi Sv. Doroteje v Dornavi. Nastopih bodo učenci glasbene šole in moški oktet iz Dornave.
Vabljeni!
VABLJENI!
We$<sll<£ IbcoffiHSm® jpmMiife) st?;dno y Mtm 2 D DS 3m dim
dk>jp£ls<wsimj)8i '/iLLLi 8©M
oitbor
'SUmiM Ob&lmy Ubmvmma
Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi
PRESELILI SO SE V NOVE PROSTORE
-	4. septembra 2002 se je zgodil zgodovinsko pomemben dogodek. Zapustili smo graščino in se preselili v nove bivalne prostore. 110 stanovalcev je našlo dom v lepih in svetlih sobicah v treh novozgrajenih objektih. Preseljevanje je potekalo postopoma - stanovalci so si pred tem dnem že večkrat ogledali svoje sobe, v omare prinašali osebne stvari in postajali čedalje nestrpnejši, kdaj bo prišel težko pričakovani dan. In prišel je: bil je lep sončen dan, napetosti so popustile, nasmehi so zaigrali na ustih, tudi solze so se potočile. Preselitev je pomenila tudi bolečino in tudi nekaj strahu pred novim.
-	Istega dne se je osem stanovalcev preselilo v hišo na Langusovo 12 v Ptuju: Robi Ekart, Majda Fajt, Nada Kumer, Matjaž Zuperl, Rado Schweigher, Marija Meško, Rudi Župevc in Vili Dreven. Dobili so nove sosede in priložnost za popolnoma dmgačno kvaliteto življenja.
Sedaj smo nastanjeni že skoraj dva meseca, v nove prostore je pritck-
4. september - selitev
lo življenje, postali so domači in prijetni; vonj po novih barvah počasi izginja.
Velikokrat nam pogled uide proti stari graščini, nostalgični spomini privrejo na dan, želimo si, da grad čim prej dobi nove stanovalce in da življenje v
njem kmalu poskrbi za obnovo.
- 26. novembra 2002 je bila svečana otvoritev novih bivalnih prostorov. Čast je pripadla dr. Vladu Dimovskemu, ministru za delo, družino in socialne zadeve.
Zapisala: Ida Jurgec
Hiša na Langusovi 12 na Ptuju (Robi in Rado)
DOČAKALI SMO ...
LETA 1990 SO V DORNAVI POSTAVILI PRVI DEL NADOMESTNIH PROSTOROV NAŠEGA ZAVODA.
TJA JE VODSTVO PRESELILO POPULACIJO V STAROSTI DO 21 LET OZIROMA POD TO STAROSTNO MEJO.
VAROVANCI, KI SO TAKRAT BILI STAREJŠI, SO OSTALI NA LOKACIJI, KJER SO BILI ŽE PREJ.
TAKO STANJE JE BILO V VELJAVI SKORAJDA ŠE DVANAJST LET PO TEM. VODSTVO ZAVODA JE SEVEDA TUDI V TEM OBDOBJU ISKALO USTREZNO REŠITEV ZA PREOSTALE VAROVANCE.
KAKOR KOLI ŽE, SEDAJ SMO TUDI VAROVANCI, KI SMO STAREJŠI OD NAVEDENE STAROSTI, DOBILI SVOJE PREPOTREBNE PROSTORE.
SELITEV SMO IZVEDLI 4. SEPTEMBRA LETOŠNJEGA LETA. VSAJ LETO PRED TEM SMO VSAK BOŽJI DAN SPRAŠEVALI VODSTVO: »KDAJ SE BOMO SELILI?«
SELITEV KOT TAKA SAMA PO SEBI NI MINILA BREZ POSLEDIC, KOT SO JOK, ZASKRBLJENOST, STRAH PRED NOVIM, NEZNANIM ITD. TISTI DAN SO BILI MOJI OBČUTKI TAKO MEŠANI, DA NISEM VEDEL, KAJ NAJ POVEM EKIPI RTV-ja, KO ME JE NOVINARKA
SPRAŠEVALA PO NJIH. NISEM VEDEL, KAJ NAJ PRIČAKUJEM OD SAMEGA PROSTORA, OD LJUDI, S KATERIMI BOM DOLOČENE STVARI DELIL. NISEM VEDEL, ALI BO TO ZAME RES TAKO DOBRO. BOM RES TUKAJ NAŠEL TISTI MIR, KI SEM SI GA TAKO ŽELEL? DANES, DVA MESECA PO TEM ODLOČILNEM DNEVU ZAME IN ZA VSE NAS VAROVANCE, VAM LAHKO REČEM - SREČEN SEM. DOBIL SEM TISTO, KAR SEM DEJANSKO ŽELEL. UPAM SI TRDITI, DA SO Z MENOJ SREČNI TUDI VSI TISTI, KI SO V MOJI BLIŽINI.
KAR ZADEVA NAŠE ŽIVLJENJE IN SPREMEMBE LE-TEGA, JE POLOŽAJ SEDAJ NEPRIMERNO BOLJŠI.
SKUPINE SO PRECEJ MANJŠE, PREDVSEM PA IMAMO VEČ MIRU. MIR PA JE DEJAVNIK, KI SMO GA NEKATERI POGREŠALI BOLJ KOT VSE DRUGO.
NA KONCU BI RAD IZRAZIL ŽELJO, NAJ MED VSEMI NAMI V TEH NOVIH PROSTORIH VLADATA RAZUMEVANJE IN PRIJATELJSTVO. VSEM, KI SO KAKOR KOLI PRISPEVALI, DA ŽIVIMO DANES V POSLOPJU, VREDNEM ČLOVEKA, PA ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA.
Branko Emeršič
TRADICIJA IN NOVE IDEJE V NOVEM ČASU

II	1	■	m ^
Članice in člani PGD Žamenci smo tudi v iztekajočem se letu uspešno priredili že 29. tradicionalni gobarski praznik, ki je potekal 4. avgusta, z bogato gobarsko in lovsko razstavo, lovsko južino (LD Dornava-Polenšak) ter bogato kulinarično ponudbo, ki pa je žal še premajhna za tako veliko število obiskovalcev.
Ob prazniku nam je uspelo organizirati tudi igre med društvi, kar je prireditvi dodalo še tekmovalni in športni čar ter zabavo za obiskovalce, ki so uživali ob tekmovalnih norčijah sodelujočih.
Člani AK Ptuj so napravili pravi desant na prireditveni prostor, kar je najbolj ugajalo kmečki gospodinji Treziki, saj se je lahko z vsakim padalcem tudi rokovala. Folklorna skupina Ruda Sever iz Gorišnice je prikazala bogat repertoar plesov iz svoje zbirke, godba na pihala Dornava pa je dodala piko na i še za navdušence godbe. Program so popestrili konjeniki KK Bori in tako samo še dvignili temperaturo dobrega vzdušja. Ko pa so oder prevzeli člani ansambla Gamsi, smo tudi organizatorji čutili razburjenost ob tako velikem številu obiskovalcev, kar je plačilo za naše delo, ki ga je potrebno vložiti v tako odmevno prireditev. Obisk vseh vas in drugih nam je v moralno vzpodbudo ter obveznost za nenehno iskanje novih spoznanj o gobah, okolju, naravni čistoči ter odkritosrčnosti in vljudnosti vseh naših članov, ki k tej prireditvi prispevajo levji delež uspešnosti.
Tako smo letos doživeli obisk članov gobarskih družin Slovenske Istre - Koper, Ljubljana, Bisernica, Jurček, Muta in predsednika ter tajnice Gobarske zveze Slovenije, g. Amadea Dolenca in ge. Ane Ivanovič. Vsi
so bili nad našim praznikom navdušeni in niso skoparili s pohvalami in z vabili, da tudi mi obiščemo njihove prireditve, kar se je tudi zgodilo. Na Rogli smo bili 17. avgusta, v Kopru 7. septembra, v Ljubljani 28. septembra. Povsod so nas prisrčno in gos-titeljsko sprejeli, tako da so se navezala gobarska prijateljstva, ki si jih želimo še naprej.
Na povabilo GD Slovenske Istre -Koper smo se tako 7. septembra odpravili na zasluženi izlet. Iz gradu SOCERB smo si ogledali Trst z okolico in del našega Primorja. Obiskali smo idilično vasico KRKAVČE in čudovito cerkvico sv. Mihaela. Ogledali smo si slovensko Istro in njeno najstarejšo hišo - muzej, pogledi so se nam ustavljali na vinorodnih poljih v deželi refoška - Marezige. Pogledali smo na Koper iz 42 m visokega cerkvenega zvonika, si ogledali občinske prostore oziroma prečudovite sejne dvorane župana in svetnikov občine Koper ter eno najstarejših lekarn v Evropi, postali smo tudi v stolni cerkvi v Kopru. Okrepčali smo se z bobiči (primorska enoločnica) in se počasi odpeljali proti Štajerski. Bili smo polni prijetnih občutkov, da smo po zaslugi prijateljev gobarjev iz Kopra videli ogromno novega. Obljubili so nam, da bodo naslednje leto na našem prazniku in spoznavanju naših krajev dva dni.
Ker želimo naslednje leto še pestrejši program in še večjo prireditev, nameravamo v kratkem urediti svojo internetno stran, da bomo še bolj dostopni za ljudi, ki si želijo v naravo. Za praznik pa se rojevajo že nove ideje, da bo dan, ki ga boste preživeli z nami v Žamencih, še polnejši in pestrejši. Dolžnost in veselje mi predstavlja,
da se lahko vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je prireditev tako odmevno uspela, v imenu PGD Žamenci zahvalim; še posebej našim zvestim donatorjem, brez katerih prireditev ne bi mogla tako uspeti.
Vsem ISKRENA HVALA!
Ker se nam nezadržno približuje konec leta, bi ob tej priložnosti
obvestil vse gobarje, da je setev gob za drugo leto lepo uspela. Želimo vam obilo zdravja, zadovoljstva, sreče, razumevanja in užitkov ob nabiranju gob v novem 2003. letu. Vabljeni na 30. gobarski praznik, ki bo 3. avgusta 2003, v Žamence.
Franc Šuen
NOVA ČRPALKA POWERJET
PGD Žamenci je v sklopu občinskega praznika občine Dornava in ob petem dnevu gasilca Gasilske zveze občine Dornava organiziralo svečano prireditev z naslednjim programom:
Zjutraj ob deveti uri je potekal kolesarsko-rekreativni maraton po gobarskih trasah. Zaradi slabega vremena je bila udeležba skromnejša, saj je bilo prijavljenih 17 kolesarjev različnih starosti, najstarejši s 65-imi in najmlajši s petimi leti. Vsi so omenjeno razdaljo uspešno prevozili.
Ob trinajsti uri je potekalo tekmovanje v hidrantni ligi, ki jo organizirata Območna gasilska zveza Ptuj in Gasilska zveza občine Dornava. Na tekmovanju so sodelovale tri desetine članic in deset desetin članov. Na samem začetku lige so dosegali dobre rezultate, kar kaže na dobro pripravljenost in usposobljenost. Ob koncu tekmovanja so slavili članice PGD Žamenci in člani PGD Polenšak.
Ob pol štirih je bilo zelo slovesno, saj smo svojemu namenu v velikem pričakovanju predali visokotlačno črpalko POWERJET. Črpalko je slavnostno predal župan občine, g. Franc Šegula. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil farni župnik Slavko Štefko, ki je tudi nazdravil z botri in županom. Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik GZO Dornava, g. Jožef Hojnik, in izrekel vzpodbudne besede ter nakazal nadaljnje smernice razvoja na področju požarne varnosti.
Ob naši veliki pridobitvi bi se posebej zahvalil botrom in vsem vaščanom, ki so kakor koli pomagali pri nabavi črpalke.
Da bi bili usposobljeni za notranje požare, smo poslali na izobraževanje v učni center IG pet članov, ki so se usposobili za nosilce dihalnih aparatov. Tako je pred nami velika naloga nabaviti ognjevarne obleke in dihalne aparate, da bomo opremljeni za notranje požare.
Ob koncu še enkrat lepa hvala vsem botrom in vaščanom, ki nam stojijo ob strani in nas podpirajo pri našem delu in razvoju.
V naslednjem letu jim želimo veliko zdravja in sreče ter uspehov, ki si jih želijo. NA POMOČ!
Branko Primožič
BLAGOSLOV KAPELE NA DOLJNEM BREGU
Na praznik velike maše, to je 15. avgusta 2002, je bila na Doljnem Bregu svečanost - blagoslov na novo postavljene kapele s prenovljenimi podobami križevega pota in kipi.
Tako je bila na tem mestu po dolgih 20-ih letih spet maša, ki je bila v prejšnjih časih tradicionalno v križevem tednu. Svečanost je vodil pater Franček Meško, domačin, ki je imel na tem mestu pred dobrimi 20-imi leti ponovitev nove maše. Svečanosti so se udeležili tudi nekateri drugi duhovniki, ki so službovali v župniji Polenšak. To so bili g. Franc Obran, g. Jožef Gerič, povabljeni pater Mirko Veršič, domačin Milan Kvas ter domači župnik Slavko Štefko.
Velika udeležba na svečanosti je dokaz, da ljudje od blizu in daleč niso pozabili na tradicijo preteklih let. Na predlog domačega župnika, g. Slavka Štefka, in lastnikov kapele, družine Plohl, je prišlo do odločitve, da se bo v kapeli na ta praznik maševalo vsako leto.
Da pa je do svečanosti blagoslova nove kapele sploh prišlo, je bilo potrebno vložiti precej truda in naporov lastika kapele, sosedov, občanov Doljnega Brega, vasi Bratislave in Polenc ter faranov cele župnije Polenšak.
Ker je kapela blagoslovljena in služi svojemu namenu, bi se želel zahvaliti vsem, ki so kakor koli pomagali pri njeni izgradnji. Zahvala gre vsem darovalcem denarnih sredstev: občanom Polenšaka, Vaškemu odboru Polenšak, Občinskemu svetu Občine Dornava ter županu Občine Dornava, g. Francu Šeguli, vsem, ki so prispevali svoj delež s prostovoljnim delom, in vsem izvajalcem del.
Zidarska dela so izvajali: domačini Albina Marin, Jožef Kukovec, Anton Plohl, Franc Čuš in Stanko Potrč.
Ostrešje sta izdelali podjetji Gomilšek in Klemaks, mizarska dela Vlado Nedeljko, oltar je izdelalo Kamnoseštvo Jožefa Majcna, tlakovce in robnike podjetje GEMA, za električno napeljavo je poskrbel sosed Viktor Štebih, za vse lestence pa se zahvaljujem g. Milanu Lovrečiču. Za vso organizacijo dela in nemoten potek sta poskrbela lastnik
kapele, g. Franc Plohl, in sosed Rudi Slana.
Hvala tudi vsem neomenjenim občanom za vsak najmanjši prispevek, četudi je bil to liter dobre kapljice ali so bile to vzpodbudne besede pri izvedbi del. Hvala tudi tistim, ki so poskrbeli za	lepo
praznično popoldne.
Ivan SLANA
Nova Tuševa kapela v Polencih
BOŽIČNI PRAZNIKI NA POLENŠAKU
Turistično društvo Polenšak pelje program dela za leto 2002 počasi proti koncu, kot se počasi izteka tudi koledarsko leto.
Naše društvo ob zaključku ponovno prireja prireditev, in sicer pripravljamo žive jaslice (»Uprizoritev božične zgodbe«), ki jih bomo prikazali v naši farni cerkvi na Polenšaku. Priprave potekajo že dalj časa v osnovni šoli, in sicer so na eni strani nastopajoči v sami zgodbi, na drugi pa pevski zbor, cerkveni pevski zbor, mladinska glasbena skupina in ostali.
Člani društva se že veselimo božične prireditve in vabimo vse občane občine Dornava 26. in 29. decembra 2002, ob 18. uri, v cerkev na Polenšaku, kjer bomo slavili božični večer.
Hkrati smo se v društvu odločili, da bomo vse naše eksponate kmečkih orodij, razne predmete in stroje, ki jih imamo v našem razstavnem prostoru, v zimskih mesecih obnovili in jih zaščitili pred nadaljnjim trohnenjem in propadom.
Ob tem se v našem društvu že pripravljamo na osrednjo prireditev leta 2003, saj bomo pripravili že 40. praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Prav zaradi tega smo v društvu prepričani, da moramo 40. prireditev pripraviti posebno pozorno in dovršeno, saj izkušnje kažejo, da je zanimanje zanjo vsako leto dobro in bi bilo stvari škoda zanemariti.
Društvo namenja poseben poudarek povezovanju in sodelovanju med krajani, kar kažemo tudi z našo letošnjo prireditvijo ob božiču, na kateri bo sodelovalo približno 50 nastopajočih.
Ob koncu bi vsem občanom in občankam občine Dornava zaželel vesele božične praznike ter zdravo in uspešno leto 2003.
TD POLENŠAK Franc KUKOVEC
Jaslice 1991 na Polenšaku

RADIOPTUJ
89,8« 98,2« I04;3mhz
radie, ki je na vaši frekvenci
TEDNIK
vaša štajerska kronika
VSEBINA
1.	ODLOK	3. POROČILO
o	načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s	O IZIDU VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA V OBČINI DOR-
komunalnimi odpadki	NAVA NA LOKALNIH VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002
2.	POROČILO
O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA V OBČINI DORNAVA NA LOKALNIH VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002
1.
Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 -odi. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 - odi. US in 70/00), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odi. US, 1/96, 9/99 - odi. US, 56/99 - ZON, 22/00 - ZJS), 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS št. 47/99) in Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava, št. 2/2000) je Občinski svet Občine Dornava na
31.	seji dne 25. 9. 2002 sprejel
ODLOK
0	načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
1	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Dornava.
Ravnanje s komunalnimi odpadki po tem odloku zajema zbiranje komunalnih odpadkov na območju Občine Dornava in njihovo prevažanje na regijski center za ravnanje z odpadki v Mestni občini Ptuj (v nadaljnjem besedilu: regijski center), medtem ko se predelava in njihovo odstranjevanje, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov, vrši v regijskem centru v skladu z
veljavnimi republiškimi predpisi in odlokom Mestne občine Ptuj.
Ta odlok ureja tudi ravnanje z neurejenimi oziroma divjimi odlagališči na območju Občine Dornava.
2.	člen
S tem odlokom se določajo:
1.	organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
2.	vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3.	pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5.	viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe,
6.	obračun storitev javne službe,
7.	vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
8.	nadzor nad izvajanjem javne službe.
3.	člen
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1.	Občina Dornava,
2.	Mestna občina Ptuj, na območju katere leži regijski center,
3.	izvajalci javne službe,
4.	povzročitelji komunalnih odpadkov:
-	vsak prebivalec in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Občine Dornava in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov, ter vsaka oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe,
upravljala javnih površin, zelenic, pokopališč,
-	organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, ki uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v
namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
- organizatorji čistilnih akcij.
4.	člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.	Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine Dornava.
2.	Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec Občine Dornava in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Občine Dornava in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
3.	Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
4.	Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno
zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine -Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
7.	Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije«, odpadki, primerni za kompostiranje iz podskupine »Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)«, in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
8.	Preostali odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so povzročitelji komunalnih odpadkov izločili ločene frakcije, biološko razgradljive odpadke, kosovne odpadke in nevarne frakcije in jih prepuščajo izvajalcu javne službe v posodah za preostale odpadke. Praviloma mora izvajalec javne službe iz preostalih odpadkov dodatno izločati ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke z razvrščanjem zbranih preostalih odpadkov v sortirnici.
9.	Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
10.	Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
11.	Prevzemno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe preostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto preostalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto preostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe
storitev službe prevzemanja preostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest.
12.	Zbirno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo preostale odpadke. Zbirno mesto preostalih odpadkov praviloma ni na javni površini.
13.	Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
14.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
15.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
16.	Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke.
2	ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
5.	člen
Občina Dornava zagotavlja javno službo z dajanjem koncesije eni ali več osebam zasebnega prava za:
-	zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov,
-	predelavo komunalnih odpadkov,
-	odstranjevanje komunalnih odpadkov.
6.	člen
Opravljanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se izvaja na celotnem območje Občine Dornava.
7.	člen
Zbiranje odpadkov, določeno s tem odlokom, razen zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov kompostirajo sami, se izvaja, glede pogojev za prevzem odpadkov, za vse uporabnike storitev javne službe na enak način.
3	VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
8.	člen
Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1.	Zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov v regijskem centru pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
ločeno zbiranje in odvoz ločenih frakcij, obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno -skladiščenje v regijskem centru pred oddajo v predelavo,
-	ločeno zbiranje in odvoz biološko razgradljivih odpadkov,
-	zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
-	obdelavo kosovnih odpadkov v regijskem centru pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
-	zbiranje in odvoz nevarnih frakcij,
-	zbiranje in odvoz preostalih odpadkov,
-	izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra,
-	obdelavo ostankov komunalnih odpadkov v regijskem centru s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo,
-	zbiranje in odvoz odpadkov z javnih površin, zelenic in pokopališč.
2.	Predelavo komunalnih odpadkov v regijskem centru v naslednjem obsegu:
-	obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov.
3.	Odstranjevanje komunalnih odpadkov v regijskem centru v naslednjem obsegu:
-	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.
9- člen
Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju Občine Dornava uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov in uporabnike vsake stavbe, ki je na območju Občine Dornava in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče ali je počitniška hiša ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.
10.	člen
Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji na območju Mestna občine Ptuj in v zbiralnicah ločenih frakcij.
11.	člen
Zbirni center in zbiralnice ločenih frakcij
morajo biti opremljene z namenskimi zabojniki za ločeno zbiranje tako, kot to določa predpis o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena mora biti zbirni center opremljen tudi za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože, zeleni odrez in podobno, ter manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov.
Izvajalec javne službe, ki je upravljavec zbirnega centra, mora na vhodu v zbirni center postaviti tablo, na kateri so podatki o izvajalcu javne službe, odgovorni in kontaktni osebi zbirnega centra, vrstah odpadkov, ki se zbirajo in prevzemajo v zbirnem centru, ter čas obratovanja zbirnega centra.
Zbirni center mora biti ograjen in opremljen s tehtnico za tehtanje odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter ločenih frakcij, ki gredo v predelavo, v kolikor ni tehtanje zagotovljeno izven območja zbirnega centra ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov.
12.	člen
Zbiralnice ločenih frakcij je potrebno urediti v vsakem naselju, stanovanjskih, poslovnos-tanovanjskih in poslovnih območjih, ob trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, šolah in otroških vrtcih.
Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije, je na posameznem območju Občine Dornava sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim prebivališčem na tem območju.
Ne glede na določbe 2. odstavka tega člena je potrebno urediti zbiralnico ločenih frakcij v območjih razpršene poselitve tako, da radialna razdalja od najbolj oddaljenega objekta ne presega 1000 metrov.
13.	člen
V okviru ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov se povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, zagotavlja prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov v namenskih zabojnikih, ki se namestijo ob posodah za prepuščanje preostalih komunalnih odpadkov.
14.	člen
Občasno prevzemanje kosovnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe najmanj enkrat letno na celotnem območju Občine Dornava.
15.	člen
Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izva-
jalec javne službe s premično zbiralnico nevarnih frakcij, in sicer tako, kot je predpisano s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja najmanj enkrat letno na najmanj šestih mestih, ki so, upoštevajoč gostoto poselitve, enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Dornava.
16.	člen
Preostale odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
17.	člen
Prevzemanje preostalih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v posodah naslednjih velikosti:
80,	120, 240, 770, 1.100, 4.000, 5.000 in 7.000
1.
Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo preostale odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastajajo.
18.	člen
Če Skupna občinska uprava, ki je pristojna za ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (v nadaljnjem besedilu: pristojna uprava), v soglasju z Občinsko upravo Občine Dornava (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), za posamezno območje poselitve odloči, da imajo povzročitelji komunalnih odpadkov možnost prepuščanja preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah in se za tako prepuščanje odloči večina uporabnikov posamezne stavbe, je prepuščanje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah obvezno za vse uporabnike te stavbe.
Pristojna uprava v soglasju z občinsko upravo odloči o možnosti prepuščanja preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah, če na podlagi evidenc treh zaporednih preteklih let o zbranih ločenih frakcijah sledi, da je v vsakem letu tega triletnega obdobja masa zbranih ločenih frakcij na posameznem območju poselitve presegla 30 % mase vseh preostalih odpadkov, ki nastanejo na tem območju v enem letu.
Letna količino mase vseh preostalih odpadkov iz prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek števila prebivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na tem območju poselitve, in povprečne letne količine zbranih preostalih odpadkov na prebivalca na
območju Občine Dornava.
4	POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
4.1	Splošni pogoji
19.	člen
Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov.
20.	člen
Izvajalec javne službe, ki je zbiralec odpadkov, predelovalec odpadkov oziroma odstranjevalec odpadkov, mora voditi predpisane evidence o ravnanju z odpadki v skladu z določili predpisov, ki veljajo za to področje.
Poleg predpisane evidence iz 1. odstavka tega člena mora izvajalec javne službe, v skladu z dejavnostjo, ki jo opravlja, voditi:
-	register prevzemnih mest,
-	evidenco o lokacijah zbiralnic ločenih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne ločene frakcije, ločeno po posameznih naseljih,
-	evidenco o letni količini zbranih vseh komunalnih odpadkih,
-	evidenco o letni količini zbranih ločenih in nevarnih frakcij za vsako frakcijo posebej,
-	evidenco o letni količini zbranih kosovnih odpadkih, ločeno po vrstah kosovnih odpadkov,
-	evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
-	evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam,
-	druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki določi pristojna uprava.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka:
-	odpadne embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
-	ločenih frakcij, ki gredo v predelavo,
-	nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje.
Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz 3- odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo in evidence za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
21.	člen
Izvajalec javne službe mora najmanj enkrat
letno povzročitelje komunalnih odpadkov, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način, obveščati o:
-	lokacijah zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter o vrstah odpadkov, ki se v njih ločeno zbirajo,
-	času obratovanja zbirnega centra,
-	načinu prepuščanja odpadkov,
-	načinu in pogojih prevzemanja odpadkov,
-	načinu obdelave, predelave in odstranjevanja prevzetih odpadkov.
4.2	Ločene frakcije
22.	člen
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni.
Z oznake na zabojniku morajo biti razvidni vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere so razvidni vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
23.	člen
Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij, mora zagotoviti:
-	redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij,
-	dodatno sortiranje, obdelavo in začasno skladiščenje zbranih ločenih frakcij, kadar je to potrebno pred oddajo zbranih ločenih frakcij v predelavo,
-	redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
-	redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
-	snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij, zbirnih centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot namena,
-	zamenjavo dotrajanih zabojnikov,
-	opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno,
-	opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki,
-	vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij,
-	druga dela, potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij.
24.	člen
Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve Občine Dornava in njihove lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij.
Lokacije zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra na območju Občine Dornava se vnesejo v tematsko karto zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov.
25.	člen
Zbiranje, obdelava, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja ločenih frakcij pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.
26.	člen
Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe uredita pristojna služba in izvajalec zbiranja ločenih frakcij v koncesijski pogodbi.
4.3	Biološko razgradljivi odpadki
27.	člen
Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko razgradljive odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
Povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
Za nameščanje zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov na zbirno ali prevzemno mesto se smiselno uporabljajo določila 1. odstavka 17. in 41. člena tega odloka.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjega odstavka tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe.
28.	člen
Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov, mora zagotoviti:
-	redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
-	zamenjavo dotrajanih zabojnikov,
-	vzdrževanje in nabavo vozil za pranje zabo-
jnikov in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
-	pranje zabojnikov,
-	obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni na območju regijskega centra (v nadaljnjem besedilu: kompostarna),
-	druga dela potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov.
29.	člen
Prevzem, obdelava in predelava biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.
4.4	Kosovni odpadki
30.	člen
Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja kosovnih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.
4.5	Nevarne frakcije
31.	člen
Prevzem nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja nevarnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja nevarnih frakcij pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.
4.6	Preostali odpadki
32.	člen
Izvajalec javne službe prazni posode in nalaga tipizirane vrečke v vozilo tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod.
Če pri prevzemu preostalih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.
33.	člen
Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod za prepuščanje preostalih odpadkov najmanj enkrat letno.
34.	člen
Tipsko obliko, velikost, barvo in označenost posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe.
35.	člen
Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov, mora zagotavljati:
-	zamenjavo dotrajanih posod z novimi,
-	nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja preostalih odpadkov,
-	zamenjavo posod s posodami drugih velikosti pod pogoji, določenimi s tem odlokom,
-	nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe,
-	vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz preostalih odpadkov v sortirnico regijskega centra,
-	vzdrževanje in nabavo opreme in vozil za pranje posod,
-	izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra,
-	druga dela potrebna za izvajanje javne službe zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov.
36.	člen
Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz odpadkov do prevzemnega mesta za preostale odpadke mora biti 3,5 m oziroma mora biti širina in višina dostopne poti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi.
Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za preostale odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem, izvedenim v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi za obračanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov.
37.	člen
Prevzemno mesto za preostale odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem preostalih odpadkov.
Prevzemno mesto za preostale odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja posode v vozilo oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja posode največ 10 m.
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.
38.	člen
Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za preostale odpadke, način prepuščanja preostalih odpadkov (v posodi ali v vrečkah), količino preostalih odpadkov ter velikost in število posod za prepuščanje preostalih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja preostalih odpadkov, v registru prevzemnih mest.
39.	člen
Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi:
-	sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, pridobljenih iz podatkov iz centralnega registra prebivalstva, ter evidenc o številu zaposlenih v posameznih dejavnosti,
-	ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov v stavbi,
-	pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora v registru prevzemnih mest spremeniti enega ali več podatkov iz 38. člena tega odloka, če iz pisnega sporočila, ki mu ga poda uporabnik stavbe sledi, da predlog spremembe ni v nasprotju z določbami tega odloka.
Izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva.
Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje preostalih odpadkov in obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest.
V primeru zamenjave večje posode z manjšo lahko izvajalec javne službe, v primeru pomanjkanja posod, opravi zamenjavo, ko so posode teh velikosti na razpolago, do takrat pa se obračunava storitev javne službe po velikosti na novo določene posode.
40.	člen
Uporabniki storitev javne službe morajo zagotoviti, da so tipizirane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov.
Če prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, so lahko posode za prepuščanje preostalih odpadkov na prevzemnem mestu le v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov.
41.	člen
Za čas do prevzema preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov zagotoviti, da so posode za prepuščanje preostalih odpadkov nameščene na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji komunalnih odpadkov, ki prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo preostale odpadke.
Če je zbirno mesto na prostem, mora biti
površina prostora primerne velikosti ter poploščena, asfaltirana, betonirana ali podobno utrjena.
Posode za prepuščanje preostalih odpadkov morajo biti na zbirnem mestu zavarovane pred soncem, padavinami in vetrom, tako da zaradi atmosferskih vplivov na odpadke ne pride do onesnaženosti neposredne okolice zbirnega mesta.
42.	člen
Če zbirnega mesta ni možno urediti na funkcionalnem zemljišču stavbe, lahko pristojna uprava v soglasju z občinsko upravo določi namestitev posod na javni površini, če iz vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih površin in da namestitev posod v stavbi ni možna.
43- člen
Tipizirane vrečke za prepuščanje preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov hraniti v času do prevzema preostalih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi.
44.	člen
Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka.
Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja preostalih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojna uprava, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje izvajalca javne službe.
45.	člen
Prevzem preostalih odpadkov ter izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra se izvaja po letnem programu zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.
46.	člen
Pri izdelavi programa iz prejšnjega člena tega odloka je treba upoštevati, da se prevzema preostale odpadke najmanj štirinajstdnevno.
V primeru izpada prevzema preostalih odpadkov zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem preostalih odpadkov pa opraviti čimprej, ko je to možno.
47.	člen
Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo in količino prevzetih preostalih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje preostalih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojni komunalni inšpekciji (v nadaljevanju: pristojna inšpekcija).
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec javne službe posode za prevzemanje preostalih odpadkov ne izprazni, oziroma jo izprazni šele po inšpekcijskem pregledu pristojne inšpekcije, nastale dodatne stroške pa morajo poravnati povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so posodo nepravilno uporabljali.
4.7	Ostanki komunalnih odpadkov
48.	člen
Ostanke komunalnih odpadkov je potrebno pred odlaganjem obdelati s stiskanjem in bali-ranjem zaradi zmanjšanja volumna ostankov komunalnih odpadkov, ki se odlagajo.
49.	člen
Ostanke komunalnih odpadkov izvajalec javne službe obdeluje na regijskem centru.
50.	člen
Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o količini baliranih ostankov komunalnih odpadkov iz območja Občine Dornava, ki jih oddaja v odlaganje.
4.8	Odpadki z javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč
51.	člen
Odpadke z javnih površin, zelenic in pokopališč je dolžan v skladu z določili tega odloka zbirati upravljavec javne površine, zelenice ali pokopališča in jih predati izvajalcu javne službe na regijskem centru.
4.9	Odlaganje odpadkov
52.	člen
Na odlagališču nenevarnih odpadkov na območju regijskega centra (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno odlagati samo odpadke določene v predpisu o odlaganju odpadkov in pod pogoji, ki jih ta predpis določa.
53.	člen
Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov.
Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagališču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov.
54.	člen
Inertni gradbeni odpadki, zemljine in jalovina se odlagajo na odlagališče za inertne odpadke, lahko pa se uporabijo na odlagališču kot prekrivni material in za druga vzdrževalna dela, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov in če je tako določeno v poslovniku za obratovanje odlagališča.
55.	člen
Upravljalec odlagališča mora o delovanju odlagališča Občini Dornava poročati najmanj enkrat letno, in sicer o:
-	količinah in vrstah odpadkov, zbranih na območju Občine Dornava, ki so bili odloženi,
-	naj večjih povzročiteljih komunalnih odpadkov v občini,
-	ukrepih, ki se izvajajo za daljšanje življenjske dobe odlagališča.
Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora upravljavec odlagališča oddati najkasneje do 1. aprila za preteklo leto.
56.	člen
Vsako odlaganje odpadkov izven območja odlagališča, oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj za odlaganje, je nepravilno ali divje odlaganje odpadkov.
57.	člen
Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pristojna inšpekcija z odločbo.
58.	člen
Če se na območju Občine Dornava odkrije divje odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna uprava o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov.
5	PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORAB NIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
59.	člen
Uporaba storitev javne službe ravnanja z odpadki skladno z določili tega odloka je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da čim več biološko razgradljivih odpadkov kompostirajo na domačem vrtu oziroma jih ločeno zbirajo in prepuščajo v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov in, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
-	oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
-	prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov,
-	biološko razgradljive odpadke kompostirati sami ali jih prepuščati v zbirnih centrih in v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
-	prepuščati biološko razgradljive odpadke izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja za biološko razgradljive odpadke,
-	prepuščati posode ali vrečke s preostalimi odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja preostalih odpadkov.
60.	člen
Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke ali posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.
Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike in posode za komunalne odpadke.
61.	člen
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se:
-	hrani nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje,
-	hrani ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje,
-	pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
-	mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami, biološko razgradljivimi ali preostalimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
-	mešati ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov med preostale odpadke,
-	prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način,
-	prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije,
-	prepuščati biološko razgradljive odpadke v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov in
-	prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.
62.	člen
V posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
-	ločene frakcije,
-	nevarne frakcije,
-	tekoče odpadke,
-	odpadni gradbeni material, kamenje in zemljo,
-	bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
-	tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke,
-	kosovne odpadke,
-	odpadke iz vrtov in druge biološko razgradljive odpadke,
-	odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.
63.	člen
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema preostalih odpadkov zagotoviti, da so posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto preostalih odpadkov še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se posode za preostale odpadke in zabojniki za biološko razgradljive odpadke po praznjenju namestijo nazaj na zbirno mesto.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod in zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati preostalih odpadkov ob posodah ali na posodah ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati biološko razgradljivih odpadkov ob posodah in zabojnikih ali na posodah in zabojnikih, ki niso namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov.
Uporabniki objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcem javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih.
Če izpade redni prevzem preostalih odpadkov, ali v času praznikov, ali če so zaradi drugih razlogov posode za prepuščanje preostalih odpadkov polne, mora povzročitelj komunalnih odpadkov prepuščati odpadke v vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.
V času prevzema preostalih odpadkov mora povzročitelj komunalnih odpadkov v primer-
ih iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zložene ob posodah.
64.	člen
Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradljivih odpadkov prepuščati v posodah ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.
65.	člen
Uporabnik nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu posod in o njihovi dobavi ter o drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta.
Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi določiti uporabnika storitev javne službe za vsa dela javne službe določena s tem odlokom, in ob prijavi ali spremembi najemnika, podatke o uporabniku storitev javne službe, predpisane s tem odlokom, posredovati izvajalcu javne službe.V nasprotnem se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik stanovanjskega ali drugega prostora. V primeru, da uporabnika storitev javne službe ni mogoče ugotoviti, se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik zemljišča ali nepremičnine.
Uporabniku storitev javne službe iz prejšnjih odstavkov tega člena mora, pred začetkom uporabe stavbe, izvajalec javne službe potrditi vpis prevzemnega mesta preostalih odpadkov v register prevzemnih mest.
66.	člen
Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj komunalnih odpadkov na prevzemno mesto za komunalne odpadke do 6,00 ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema.
Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke.
Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora uporabnik stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.
67.	člen
Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano.
Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja.
Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške Občine Dornava in na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja.
Če se povzročitelj komunalnih odpadkov ugotovi kasneje, ima Občina Dornava pravico in dolžnost od njega izterjati stroške predelave in odstranitve komunalnih odpadkov.
68.	člen
Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno, je prepovedano. Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.
69.	člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje preostalih odpadkov.
Najkasneje 6 ur po končani prireditvi pa morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame zbrane odpadke.
Organizatorji čistilnih akcij morajo akcijo prijaviti izvajalcu javne službe najmanj 10 dni pred datumom njene izvedbe. Organizatorji se morajo z izvajalce javne službe dogovoriti o lokacijah prevzemnih mest v akciji zbranih odpadkov, ki morajo biti določena tako, da bodo dostopna vozilom za prevoz odpadkov, in o načinu pokrivanja stroškov.
6	VIRI FINANCIRANJA IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE
70.	člen
Izvajalec javne službe lahko pridobiva sredstva:
-	iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
-	od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin obratom za predelavo ločenih frakcij,
-	od prodaje produktov predelave odpadkov,
ki jo vrši sam,
-	iz proračuna Občine Dornava,
-	iz drugih virov.
71.	člen
Cene storitev javne službe se oblikujejo za izvajanje del iz 8. člena tega odloka v skladu z Navodilom za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št. 56/01).
72.	člen
Cena storitev javne službe se diferencira s tarifnim sistemom.
Tarifni sistem za obračun storitev javne službe sprejme na predlog župana Občinski svet Občine Dornava.
Cenik storitev javne službe pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa ga Občinski svet Občine Dornava.
7	OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE
73.	člen
Obračun storitev javne službe so dolžni, v skladu z določili tega odloka, plačevati vsi povzročitelji komunalnih odpadkov za katere je organizirano ravnanje z odpadki in so uporabniki storitev javne službe na območju Občine Dornava ter imetniki odpadkov, katerih odpadke je dovoljeno odlagati na odlagališču za nenevarne odpadke.
Obveznost plačila obračuna storitev javne službe nastane z dnem, ko začne izvajalec javne službe opravljati storitve na njihovem območju oziroma, ko začnejo uporabniki storitev javne službe uporabljati stanovanjske ali poslovne prostore.
Uporabniki storitev javne službe, ki na območju Občine Dornava opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžni izvajalcu javne službe prijaviti začetek opravljanja dejavnosti in z njim skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, ki se obvezno nanaša na zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, neobvezno pa tudi na zbiranje in odvoz vseh ostalih vrst odpadkov, za katere je s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti odločba pristojne uprave.
Uporabniki storitev javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena, pri katerih v zvezi z opravljanjem dejavnosti nastajajo odpadki, ki je zanje s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje, jih lahko, razen preostalih odpadkov, ki jih obvezno odvaža izvajalec javne službe, pripeljejo na regijski center tudi sami, kjer jih predajo izvajalcu javne službe. Za pripeljane odpadke se jim obračuna storitev javne službe po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku storitev izvajalca javne službe.
Obračun storitev javne službe izvaja uporab-
nikom storitev javne službe izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja in odvoza preostalih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obračuna storitev).
74.	člen
Storitev javne službe se za posamezno stavbo obračuna za dejansko izvedena dela v skladu veljavnimi predpisi in določili tega odloka obračunana na osnovi veljavnega cenika in tarifnega sistema.
75.	člen
Določitev potrebne prostornine posode za preostale odpadke za posamezno stavbo je odvisna od:
-	števila oseb v gospodinjstvu,
-	števila zaposlenih in vrste dejavnosti,
-	uspešnosti ločevanja odpadkov,
-	količine preostalih odpadkov.
Prostornino dejansko prevzetih količin preostalih odpadkov se izračuna na podlagi prostornine posod, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov in števila prevzemov.
V	primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v vrečkah, se strošek storitve javne službe vključi v ceno vrečke.
76.	člen
V	primeru, ko več gospodinjstev, ki so zavezanci za plačilo storitev javne službe uporablja isto posodo, se za razdelitev obračuna storitev javne službe med posamezne zavezance za plačilo uporablja število članov gospodinjstva.
77.	člen
Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v stavbi ali število zaposlenih v njej, sprememba dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pisno sporočiti izvajalcu obračuna storitev na posebnem obrazcu najkasneje 8 dni po nastali spremembi.
Obrazec za sporočanje sprememb iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec obračuna storitev.
Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva sprejema pisnega sporočila o spremembi.
V	primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi.
Če se v stavbi, za katero uporabnik storitev javne službe ni posredoval podatkov za obračun storitev javne službe ali je v prijavi
navedel napačne podatke, izvaja dejavnost, uporabi izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe podatke iz evidenc o zaposlenih v posamezni dejavnosti.
78.	člen
Če izvajalec javne službe ob spremembi prostornine ali števila posod zaradi pomanjkanja posameznih posod ne more zagotoviti ustrezne zamenjave posod, se do takrat, ko so posode na razpolago, obračunava storitev javne službe na podlagi spremenjene prostornine posod.
79.	člen
Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je lastnik ali uporabnik stanovanja oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za stanovanja, ki so prazna.
Za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik je na začasnem delu v tujini oziroma za stanovanje katerega lastnik ali uporabnik začasno prebiva izven Občine Dornava in je stanovanje v uporabi le občasno, je lastnik ali uporabnik oproščen plačila storitev javne službe za čas odsotnosti.
Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se ne izvaja poslovna dejavnost, je lastnik poslovnih prostorov ali njihov uporabnik oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za poslovne prostore, ki so prazni.
80.	člen
Za stavbo, v kateri ni prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem in je počitniška hiša, se obračuna storitev javne službe samo za storitve prevzemanja preostalih odpadkov in izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra.
81.	člen
Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev javne službe pridobiva izvajalec obračuna storitev od pristojne uprave podatke o prebivalcih iz Centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon, ter podatke o številu zaposlenih iz evidenc o dejavnostih, pri izvajanju katerih nastajajo komunalni odpadki.
8	VRSTE OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREB NIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
82.	člen
Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, ki niso v lasti izvajalca javne službe, so:
-	objekti in naprave zbirnih centrov brez zabojnikov in opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov,
-	objekti zbiralnic ločenih frakcij brez žabo-
jnikov,
-	objekti in oprema sortirnic regijskega centra,
-	objekti in oprema stiskalnice in balirnice odpadkov regijskega centra,
-	oprema in objekti kompostarne regijskega centra, razen sejalnika za kompost,
-	odlagališče nenevarnih odpadkov regijskega centra.
Naprave, ki so potrebne za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalcev javne službe so:
-	zabojniki za prepuščanje in začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v zbirnih centrih,
-	zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
-	zabojniki za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
-	oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje nevarnih frakcij,
-	oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
-	vozila za prevoz vseh vrst odpadkov
-	oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
-	oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
-	sejalnik za kompost,
-	posode za prepuščanje preostalih odpadkov,
-	oprema in vozila za pranje in vzdrževanje posod za prepuščanje preostalih odpadkov,
-	specialna vozila za prevoz baliranih odpadkov.
9	NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
83.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna inšpekcija ter občinska in pristojna uprava v skladu s svojimi pooblastili.
Pri izvajanju nadzora lahko izdaja pristojna inšpekcija odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
84.	člen
Pooblaščeni delavci občinske in pristojne uprave imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.
85.	člen
Izvajalec javne službe in uporabniki storitev javne službe so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu z določili tega odloka. Ugotovljeno nepravilnost so dolžni sporočiti pristojni inšpekciji.
10	KAZENSKE DOLOČBE
86.	člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
1.	ne zagotovi pogojev za prevzem odpadkov za vse uporabnike storitev javne službe na celotnem območju Občine Dornava na način, kot določa 7. člen,
2.	ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot določa 19-člen,
3.	ne namešča posod za prevzemanje preostalih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov, kot določajo 17., 27. in 41. člen,
4.	ne vodi in hrani evidence, ne pridobiva potrdil, nima evidenčnih listov ali ne tehta odpadkov, kot določa 20. člen,
5.	ne obvešča povzročiteljev komunalnih odpadkov, kot določa 21. člen,
6.	ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru in zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 11. člena,
7.	ne uredi zbirnega centra, kot določa 11. člen,
8.	ne zagotovi enakega tipa in ustrezne označenosti zabojnikov, kot določa 22. člen,
9.	ne izpolnjuje zahtev iz 23. člena,
10.	ne ravna z ločenimi frakcijami skladno z letnim programom iz 25. člena,
11.	ne pripravi letnega programa v roku iz 25. člena,
12.	ne zagotovi pogojev za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, kot določa 27. člen,
13.	ne izpolnjuje zahtev iz 28. člena,
14.	ne ravna z biološko razgradljivimi odpadki skladno z letnim programom iz 29. člena,
15.	ne pripravi letnega programa v roku iz 29. člena,
16.	ne prevzema kosovnih odpadkov, kot določa 14. člen,
17.	ne ravna s kosovnimi odpadki skladno z letnim programom iz 30. člena,
18.	ne pripravi letnega programa v roku iz 30. člena,
19.	ne zagotovi pogojev za prevzemanje oziroma oddajanje nevarnih frakcij, kot določa 15. člen,
20.	ne ravna z nevarnimi frakcijami skladno z letnim programom iz 31. člena,
21.	ne pripravi letnega programa v roku iz 31. člena,
22.	ne zagotovi prevzemanja preostalih odpadov in posode različnih velikosti, kot določa 17. člen,
23.	ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju preostalih odpadkov onesnažil, kot določa 32. člen,
24.	ne zagotavlja pranja posod, kot določa 33. člen,
25.	ne zagotovi predpisanega tipa, velikosti, barve in označenosti posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov, kot določa 34. člen,
26.	ne izpolnjuje zahtev iz 35. člena,
27.	ne izdela registra prevzemnih mest iz 38. člena,
28.	ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe, kot določa 39. člen,
29.	ne ravna s preostalimi odpadki skladno z letnim programom iz 45. člena,
30.	ne pripravi letnega programa v roku iz 45. člena,
31.	ne obvesti o izpadu prevzema komunal-
nih odpadkov zaradi višje sile, kot določa 46. člen,
32.	ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov ali ne obvesti pristojne inšpekcije, kot določa 47. člen,
33.	ne obdela ostankov komunalnih odpadkov, kot določa 48. člen,
34.	ne izpolnjuje zahtev iz 49. člena,
35.	ne vodi evidence o količini baliranih ostankov komunalnih odpadkov iz 50. člena,
36.	ravna v nasprotju z 51. členom,
37.	ne odlaga odpadkov, kot določata 52. in 53. člen,
38.	ne ravna, kot določa 54. člena,
39.	ne pripravi poročila iz 55. člena,
40.	ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, kot določa 67. člen.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
87.	člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec javne površine, zelenice ali pokopališča, če ravna v nasprotju z 51. členom.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca javne površine, zelenice ali pokopališča, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
88.	člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in:
1.	ne uporablja storitve javne službe, kot določata 9. in 16. člen,
2.	ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali v vrečkah, kot določata 17. in 18. člen,
3.	ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 59., 60., 61. in 62. člena,
4.	piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (60. člen),
5.	ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 63- člena,
6.	prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 64. člena, v posodah ali vrečkah za prepuščanje preostalih odpadkov,
7.	ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (65. člen),
8.	opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (67. člen),
9.	sežiga odpadke v nasprotju z 68. členom,
10.	pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in čistilnih akcij ravna v nasprotju z določbami 69. člena.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
89.	člen
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek kaznuje povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni oseba iz prejšnjega člena in:
1.	ne uporablja storitve javne službe, kot določata 9. in 16. člen,
2.	ne prepušča preostalih odpadkov v posodah ali v vrečkah, kot določata 17. in 18. člen,
3.	ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 59., 60., 6l. in 62. člena,
4.	piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (60. člen),
5.	ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 63. člena,
6.	ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (65. člen),
7.	ravna v nasprotju s 66. členom,
8.	opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (67. člen),
9.	sežiga odpadke (68. člen).
12 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90.	člen
Za uporabnike storitev javne službe, ki so uporabljali storitev javne službe na dan uveljavitve tega odloka (v nadaljevanju: obstoječi uporabniki storitev javne službe), se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe.
91.	člen
Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se še osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanji v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o številu gospodinjstev.
Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravitelj ali plačniki računov storitev javne službe, ki so obstoječi uporabniki storitev javne službe, posredujejo pisne podatke in dokazila o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih stanovanjih, se uporabi kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe po posameznih stanovanjih število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju.
92.	člen
Izvajalec javne službe pripravi letne programe iz 25., 29., 30., 31. in 45. člena prvič za leto 2003, in sicer do 31. 12. 2002.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se v programu iz 45. člena tega odloka določijo začetek, dinamika ter obseg izločanja ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, prvič za leto 2004.
93.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Dornava (Uradni list RS, št.
11/97), Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Dornava (Uradni list RS, št. 11/97) ter Pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Dornava (Uradni list RS, št. 14/97).
94.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Številka: 002-01-582/02 Datum: 25. 9. 2002
Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., l.r.
2.
OBČINA DORNAVA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 52/2002) je Volilna komisija Občine Dornava dne 12. 11. 2002 po ugotovljenem izidu glasovanja na lokalnih volitvah dne 10. novembra 2002 sprejela naslednje
POROČILO
O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA V OBČINI DORNAVA NA LOKALNIH VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002
I	VOLILNA UDELEŽBA
Na volitvah 10. novembra 2002 je imelo pravico glasovati 2.159 volivcev.
Na voliščih je 10. novembra 2002 glasovalo 1.454 volivcev.
Na predčasnih volitvah od 5. novembra do 7. novembra 2002 je glasoval 1 volivec. Po pošti nismo prejeli glasovnic.
Skupno je glasovalo 1.455 volivcev oziroma 67,39 odstotka.
II	VOLILNI IZIDI ZA VOLITVE ŽUPANA
Na volitvah za župana je bilo oddanih 1455 glasovnic, od tega jih je bilo 129 neveljavnih in 1.326 veljavnih.
Kandidat za župana je dobil naslednje število glasov:
Kandidat	glasovi	% glasov
1. Franc ŠEGULA	1.326	100%
Po 107. členu Zakona o lokalnih volitvah je izvoljen kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov.
Za župana je bil izvoljen Franc ŠEGULA, rojen 4. septembra 1946, stanujoč v Dornavi 110, inženir varstva pri delu.
Štev.: 006- 27/02 Datum: 12. 11. 2002
Predsednik OVK Branko RESNIK, dipl. iur.
Člani:
1.	Stanislav KRAJNC
2.	Marjan KONDR1Č
3.	Marija KEKEC
3.
OBČINA DORNAVA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Na podlagi 90. člena Zakona o volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 52/2002) je Volilna komisija občine Dornava na svoji seji 12. Tl. 2002 po ugotovljenem izidu glasovanja na lokalnih volitvah 10. novembra 2002 sprejela naslednje
POROČILO
O IZIDU VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA V OBČINI DORNAVA NA LOKALNIH VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002
I	VOLILNA UDELEŽBA
Na volitvah 10. novembra 2002 je imelo pravico glasovati 2.159 volivcev.
Na voliščih je 10. novembra glasovalo 1.455 volivcev oz. 67,34 odstotka.
II	VOLILNI IZID ZA OBČINSKI SVET
Na volitvah za člane občinskega sveta je bilo oddanih 1.455 glasovnic, od tega jih je bilo 44 neveljavnih in 1.411 veljavnih.
Po volilnih enotah so posamezni kandidati dobili naslednje število glasov:
VOLILNA ENOTA 1
Kandidat	glasovi	% glasov
1. Vinko KOKOL	50	20,24 %
2. Janez HORVAT	112	45,34 %
3- Viljem MAR	144	58,30 %
4. Janez ZVER	90	36,44 %
VOLILNA ENOTA 2		
Kandidat	glasovi	% glasov
1. Jožef FLORJANIČ	155	63,27 %
2. Marjeta ŠPES	78	31,84%
3. Darinka TERBUC	111	45,31 %
VOLILNA ENOTA 3		
Kandidat	glasovi	% glasov
1. Milan ŠILAK	83	29,12 %
2. Marjan KORPAR	47	16,49 %
3. Ivan PETEK	118	41,40%
4. Tomislav VIHER	67	23,51 %
5. Drago PETEK	80	28,07 %
6. Mirko ČERNIVEC	86	30,18%
VOLILNA ENOTA 4		
Kandidat	glasovi	% glasov
1. Ivan SLANA	159	38,04 %
2. Stanko POTRČ	96	22,97 %
3. Dušan MASTEN	146	34,93 %
4. Vekoslav GRACER	81	19,38 %
5. Franc KLIKOVEC	198	47,37 %
6. Jožef HOJNIK	163	39,00 %
VOLILNA ENOTA 5		
Kandidat	glasovi	% glasov
1. Franc ZAGORŠAK	124	57,41 %
2. Rajko JANŽEKOVIČ	147	68,06 %
3. Vlado ŽGEČ	106	49,07 %
V volilni enoti 4 so se volili trije člani, v vseh ostalih volilnih enotah pa po dva člana občinskega sveta. Volilo se je 11 članov občinskega sveta po večinskem sistemu. Po 11. členu Zakona o lokalni samoupravi so izvoljeni tisti kandidati, ki so v posamezni volilni enoti dobili največ glasov.
Izvoljenih je bilo naslednjih enajst članov, ki so dobili največ glasov:
1.	Janez HORVAT, roj. 17. 12. 1961, Dornava 38, elektrikar
2.	Viljem MAR, roj. 17. 12. 1964, Dornava 70, ekonomski tehnik 3- Jožef FLORJANIČ, roj. 19. 2. 1963, Dornava 131, monter ogrevalnih naprav
4.	Darinka TERBUC, roj. 3. 1. 1951, Dornava ll6/b, ekonomski tehnik
5.	Ivan PETEK, roj. 1. 2. 1954, Mezgovci ob Pesnici 24, mehanik
6.	Mirko ČERNIVEC, roj. 10. 6. 1947, Mezgovci ob Pesnici 65, strojni ključavničar
7.	Ivan SLANA, roj. 26. 11. 1960, Polenci 27/a, slikopleskar
8.	Franc KUKOVEC, roj. 17. 11. 1960, Lasigovci 17/b, lesarski tehnik
9.	Jožef HOJNIK, roj. 7. 6. 1953, Bratislave! 53/a, strojni tehnik
10.	Franc ZAGORŠAK, roj. 24. 1. 1948, Žamenci 7, inženir agronomije
11.	Rajko JANŽEKOVIČ, roj. 3. 8. 1975, Brezovci 2, univerzitetni diplomirani teolog
Štev.: 006- 28/02 Datum: 12. 11. 2002
Predsednik OVK
,	Branko RESNIK, dipl. iur.
Člani:
1.	Stanislav KRAJNC
2.	Marjan KONDRIČ 3- Marija KEKEC
Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava, sprejetega na seji Občinskega sveta, dne 22. 3- 2000, objavlja Komisija za priznanja in nagrade
RAZPIS
za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj Občine Dornava v letu 2003.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva in delovna telesa Občinskega sveta.
Predloge sprejemamo do 30. marca 2003.
Nagrade in priznanja bodo podeljena ob prazniku občine Dornava.
Komisija za nagrade in priznanja
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da se v okviru skupne občinske uprave izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzorstva v občini Dornava. Občani, ki želite natančnejše informacije, lahko pokličete na telefonsko številko 778-59-21.
PRVO SREČANJE ŽAMENČANOV
Žamenci so ena od najmanjših vasi v občini Dornava, kar je za nas prednost, saj se vaščani med seboj dobro poznamo in kar dobro razumemo. Tu ni »visokih hiš«, blokov ali ograj, kjer se sosedje ne poznajo. Poznani smo tudi po druženju, naj bo to ob delu, zabavi, kozarčku vina ali kavici.
Že dolgo je med nami tlela zamisel o srečanju vseh Žamenčanov.
1. junija letos se je to tudi zgodi-
lo.	Srečanje smo obeležili z dvema pomembnima obletnicama za kraj, in sicer s 680-letnico prve pisne omembe kraja in z 90-letnico izgradnje ceste Žamenci-Dornava.
Kraj se prvič omenja leta 1322 kot SALAMANCZ vel. PETKO. V knjigah Salzburške škofije je zapisano, da je tu bilo sedem in pol hube, to je kmetij, ki so plačevale desetino. Pozneje se kraj večkrat omenja ob raznih bojih. Kraj je spadal pod razna gospodstva, in sicer pod Veliko Nedeljo, Sv. Lovrenc, Ptuj, KS Polenšak; danes je del občine Dornava. Farna župnija je Polenšak.
Na spominski plošči ob cesti je zapisan datum 28. maj 1912. Takrat je bila zgrajena nova cesta Žamenci-Dornava. Pred tem je pot iz Žamencev potekala le na Polenšak	in	skozi
Strejace-Tibolce proti Ormožu in Ptuju.
Vse to in mnoge manjše dogodke, kot so elektrika, vodovod, asfalt, telefon ..., smo zabeležili na posneti kaseti. Seveda nismo pozabili na današnji čas: na ljudi, domačije, lepo krajino z okoljem, razne drobne značilnosti. Zabeležili smo pretekli in sedanji čas, tudi srečanje, kar bo zanimivo čez nekaj let.
Svojevrsten dogodek je bilo samo srečanje. Zbralo se nas je preko 100; tukaj živečih in tistih, ki so se odselili. Prišli so vse iz Postojne, Ljubljane, Maribora ... Prišle so znane družine Visenjakovih, Zorkovih ... Najstarejši udeleženec, g. Kovačec, je imel 83 let, najmlajša, Nina, pa 8 mesecev.
Mnogi smo se prvič srečali ali ponovno zopet po dolgih letih, vsi pa smo obujali spomine na lepe dogodke v Žamencih. Srečanje sta s svojim obiskom počastila tudi župan Franc Šegula in farni župnik Slavko Štefko.
DOGODKI V PESMI
Ljudje so nekoč dogodke opisali v obliki pesmi in jih nato prilagodili kakšni znani melodiji. Eden takih hudih dogodkov se je zgodil leta 1894 v Žamencih, ko se je mlad fant Franc Zorko nabodel na “bakel’’ za puljenje sena ali slame in umrl.
Pesem o tem dogodku je zapisal GLAVNIK - nekoč organist na Polenšaku.
Če vam je kakšna podobna pesem poznana, vas prosimo, da nam to sporočite; z veseljem jo bomo objavili.
Milo polenski zvonovi zadnjo pesem pojejo, Franca Zorka pa h pogrebu mladi fantje nesejo.
Bil je fant v najlepši dobi, star še petindvajset let.
S pajdaši svojimi šel okoli, še tisto noč zapustil svet.
Proti jutru domov pride, gor na seno se povzpne; samo tega on ni vedel, da smrt na njega čaka že.
Ko se on v seno uleže, gor na hakel se zgrudi,
Stil se pri železu stere, hakel v prsih obtiči.
Ljubi oče ino mati, kak to mene zdaj boli! Zame več ni pomoči, na svidenje med zvezdami.
Ljuba mati, kje ste bili, da vas zraven ni bilo, da pri moji zadnji uri svečo dali bi v roko?
Zbogom oče ino mati, vse mi odpustite zdaj, saj jaz pojdem zdaj v nebesa, gor visoko v sveti raj.
Leto 94-o bodi znano vsem ljudem v kraju tem. Zjutraj zdrav sem in vesel, zvečer na odru mrtev sem.
Pesem je povedala gospa Marica Visenjak
Mladi Žamenčani na srečanju
Skupaj smo preživeli lep dan in večer ter se razšli z lepimi spomini in obljubo, da se tu srečamo zopet čez 10 let.
Veseli smo, da je prišlo do srečanja, saj to pomeni, da imamo čut in ponos do domačega kraja in ljudi ali, kot včasih rečemo, ptička se rada vrača v domače gnezdo.
To je posebej pomembno za mladi rod Žamenčanov, ki bo
ostal doma ali odšel v širni svet. Prepričani smo tudi, da s takšnim srečanjem še bolj utrjujemo domoljubje in ljubezen do domačega kraja, ljudi, do Žamencev.
Srečno, Žamenčani, do naslednjega srečanja.
Franc ZAGORŠAK
GRAD JE ZAKLENJEN
Leto 2002 je bilo za dvorec Dornava leto večjih sprememb. Začetek leta je dočakal z novo streho; pričakovali smo tudi preselitev sedanjih stanovalcev v nove, primernejše prostore.
Zato smo jim v juniju pripravili poslovilni koncert z njim priljubljenimi ansambli in pevci: s Ptujskih 5, Karizmo in z Davorjem Bornom.
Bila je prava »žurka« - z veseljem in tudi s solzami.
Septembra so se preselili še zadnji stanovalci. Grad je ostal zaklenjen in prazen, kot da bi ostal brez duše.
Dolga leta so mu dajali življenje zaposleni in gojenci Zavoda dr. M. Borštnarja Dornava. Hvala vsem.
Prepričan sem, da bomo še naprej ostali dobri prijatelji, in upam, da se bodo radi vračali v dvorec.
Pred vsemi nami so novi programi in naloge za oživitev dvorca Dornava. Novo leto bo dalo nove možnosti. Reševali jih bomo skupaj in uspehi ne bodo izostali.
Franc Zagoršak
KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA POLENŠAK
KORK Polenšak deluje že vrsto let. Sodelujemo z območno organizacijo RK Ptuj.
V	našo organizacijo so vključeni krvodajalci, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Zavedajo se, da s svojo krvjo pomagajo sočloveku, ki se bori za zdravje ali celo za življenje.
V	zimskem času smo organizirali predavanje o osteoporozi, ki ga je pripravila ginekologinja, dr. Majda Ulaga-Pust, iz Rogaške Slatine. Po predavanju je izvedla meritev kostne mase.
Kaj je osteoporoza? Je stanje, ko se količina kostnega tkiva zmanjša do te mere, da se poveča možnost zlomov že ob normalnih obremenitvah. Kosti, ki postanejo redke in krhke, se lahko zlomijo že pri lažjem padcu ali obremenitvi, hrbtenična vretenca pa se spontano sesedajo zaradi drže telesa. Zaradi osteoporoze lahko naj-
pogosteje pride do zlomov kosti v kolku, zapestju, gležnju ter do poškodbe vretenc, ki se lomijo in posedajo. Kostna masa se do konca življenja zmanjša za 30 do 40, pri moških pa za približno do 20 odstotkov. Pri ženskah prične najpogosteje nastajati v menopavzi zaradi hormonov. V zvezi s preventivo je pomembno, da je v naši prehrani čim več kalcija, moramo se čim bolj gibati. Živila, ki so obogatena s kalcijem, so mlečni izdelki, predvsem trdi siri, posušeno sadje, mandeljni, zelena, soja v zrnju. Prvega junija smo za naše člane RK organizirali izlet. Zjutraj ob pol sedmih smo se zbrali pri gostilni Šegula in se z avtobusom odpeljali proti Primorski. Ogledali smo si Škocjanske jame, ki so ponos našega Krasa. Nato smo poskrbeli za »dušno in telesno« okrepčilo, po katerem smo se odpeljali proti Vrhniki,
kjer smo si ogledali Tehnični muzej Bistra. Videli smo razna orodja, ki so jih uporabljali naši predniki, in orodja današnjega sodobnega časa. Zelo zanimivo je bilo prikazano življenje v gozdu, saj smo lahko videli nagačene živali. Nekaterim je bil zelo všeč prostor z razstavljenimi vozili, in to od prvih koles, motorjev, traktorjev in avtomobilov. Čas je hitro tekel in smer smo nadaljevali proti Ljubljani, kjer smo si ogledali eno od novejših cerkva. V Tepanju smo se okrepčali s kremnimi rezinami, zvečer pa smo srečni in zadovoljni prispeli v domači kraj. Ves dan sta nas spremljali dobra volja in naša domača pesem. Za okrepčilo smo prispevali odborniki. Spekli smo pecivo, pa tudi na pogasitev žeje nismo pozabili. Za avtobusni prevoz smo poskrbeli iz lastnih sredstev, prav tako smo štirim mladim članom
plačali vstopnine.
Tudi letos smo sodelovali v akciji »Nikoli sami«. OORK Ptuj nam je darovala 40 prehrambenih paketov. Ker so potrebe velike, smo jih kupili še 34 iz naših sredstev. Razdelili smo jih predvsem starejšim, bolnim in družinam z več otroki.
To zimo nas čaka še občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani. Sledili si bodo kulturni program, podelitev priznanj krvodajalcem in seja. Povabili bomo predavatelja, ki bo govoril o določeni zdravstveni temi.
Vsem članom se zahvaljujemo za prostovoljne prispevke za koledarje in članarino. Ob novem letu jim želimo še veliko sreče in zdravja.
Za KORK Polenšak Marija Petek
DRUŠTVO UPORABNIKOV KTV DORNAVA
Društvo uporabnikov KTV Dornava deluje solidno, v zadnjih letih sicer z manjšimi težavami, ki pa jih skušamo na sejah upravnega odbora in nadzorne komisije redno odpravljati v zadovoljstvo vseh naročnikov na naš KTV-sistem.
Na začetku oddajanja je bil interni program financiran s strani Občine Dornava, ki pa kasneje potrebnih sredstev za plačevanje izdelav kronik v občinskem proračunu ni več našla. Nato je tudi vsakoletni občni zbor Društva uporabnikov KTV Dornava sklenil, da ne bo podprl znatnega povišanja naročnine zaradi stroškov, ki bi nastajali z internim programom. Tako je bilo na zboru sklenjeno, da se poišče ponudnika, ki bo prevzel program v brezplačen najem. Tako se za interni program še naprej ne bo plačevalo iz naročnin uporabnikov KTV-sistema.
Zato je bil interni program v zadnjih štirih letih dan v brezplačno uporabo. V tem času ni plačevalo nič Društvo za kreiranje žive slike (živih oddaj), zaradi česar so postale vse močnejše tudi kritike na račun kvalitete žive slike. Vendar pa je uporabnike treba obvesti-
ti, da je interni program le eden izmed 43-ih programov, ki jih je trenutno moč spremljati v našem sistemu.
Interni program bo v taki obliki tekel še do konca leta 2002, nato pa se bo na in po volilnem občnem zboru odločilo o obliki in višini financiranja. Kasneje se bo opravil razpis za novo oblikovani interni program z živo sliko. Tiste, ki vas to zanima, prosimo, da na občnem zboru predlagate rešitev in obliko financiranja.
Tudi v našem KTV-sistemu že plačujemo določene avtorske pravice, sedaj pa bo potrebno plačevati tudi za široke avtorske pravice. Posledica tega bo zagotovo povečanje naročnine, ki pa bo še zmeraj najnižja na tem območju.
Občasno so moteni tudi določeni programi v našem KTV-sistemu (TV3, TV Maribor ...), in to zaradi slabega signala, kar pa ni v naši pristojnosti.
Vsi, ki imate probleme s slabo sliko doma, pokličite pristojno službo za odpravo le-teh, kot je razvidno na videostraneh internega programa (TEL.: 584 89 97 in GSM: 041 604
701), ali probleme izrazite pisno upravnemu odboru društva.
Kot je bilo že omenjeno, bodo po novem letu na občnem zboru tudi volitve novega upravnega odbora in komisij, v katere bodo lahko izvoljeni le člani, ki so v imeniku naročnikov KTV Dornava.
V zadnjem času je prišlo tudi do nekaj neljubih dogodkov glede snemanja in izdelave kasete za nekatere društvene prireditve. Zato prosimo in obveščamo vsa društva, ki bi želela imeti posneto svojo celotno prireditev in nato izdelano kaseto le-te, da je upravni odbor sprejel sklep, da je o takšni nameri potrebno teden pred prireditvijo pisno obvestiti operaterja žive slike internega programa in se z njim dogovoriti glede plačila; hkrati je potrebno navedeno poslati v vednost tudi upravnemu odboru.
Predsednik Društva uporabnikov KTV Dornava Stanko Vrtič
UTRINKI IZ ŽIVLJENJA IN DELA DU POLENŠAK
Konec leta se naglo približuje. Vsak dober gospodar takrat naredi »inventuro«, da ugotovi, ali je opravil vse, kar je na začetku leta postavil v načrt svojega dela.
DU Polenšak se ne more pohvaliti z nobenimi pridobitvenimi dejavnostmi, lahko pa se pohvali s kar nekaj dejavnostmi iz družabnega življenja, kar je tudi naš glavni cilj.
V največje zadovoljstvo nam je, da smo tudi letos pripravili velikonočno glasbeno prireditev, kjer sta se srečali mladost in starost v dobrem sodelovanju ter medsebojni pomoči. Ne gre namreč za našo prireditev, DU jo samo organizira, podpirata pa nas naša dobra in zvesta publika ter seveda Občina Dornava.
Voda ni samo vir zdravja, je tudi vir vsega živega na Zemlji. Kot vemo, 70 odstotkov Zemlje predstavlja voda. Ločimo morsko, to je slano, in sladko, to je rečno vodo; voda, ki se pretaka pod površjem Zemlje, pa je podtalnica. Vodo iz naravnih izvirov uporabljamo za pitje in kuhanje, njeni viški se izlivajo v reke, potoke in na koncu v morja.
Kaj pa stori človek s to nujno potrebno naravno dobrino, takoj ko priteče na površino? Onesnažuje jo na vse mogoče načine. Ne bom jih naštevala, saj jih vsi dobro poznamo. Še pred 50-imi leti smo lahko pili vodo v nujnih primerih brez vsake škode kar iz reke. Ali lahko to storimo tudi danes?
V šoli se učimo, kakšna je kemična sestava vode. H20 = dva atoma vodika in en atom kisika. Uboga voda, kaj vse ji je dodal	človek,	edini
onesnaževalec med vsemi živimi bitji na Zemlji! Naša podtalnica, ki predstavlja le 0,02 odstotka vseh svetovnih voda, vsebuje vsemogoče kemikalije, toksične in rakotvorne snovi, odpadke, ki se ne morejo reciklirati, kanalizacijske odplake, pesticide, herbicide, umetna gnojila itd.
Zemlja je dober naravni filter, toda vsega ne zmore. Naštete snovi pronicajo z dežjem skozi vodoprepustni sloj Zemlje, ki je že zelo onesnažen, do podtalnice,
Brez donatorstva ne gre, saj pomenita nastopajočim veliko že najskromnejše priznanje ali darilo.
Želimo si, da bi prireditev ostala tradicionalno naša, da bi jo še izboljšali in polepšali. Želimo si tudi, da bi lahko povabili v goste koga znanega iz slovenske glasbene karavane, vendar so honorarji tako visoki, da si tega ne moremo privoščiti.
V začetku julija smo imeli redni letni izlet. Povabili smo vse svoje člane, vendar se je izleta udeležilo okrog 80 članov.
Nismo šli kam daleč, saj je problem vedno denar. Kljub temu smo videli našo lepo Koroško in se vračali po Mislinjski dolini s postankom na pikniku v Zrečah.
ki jo nato črpamo za pitje in prehrano ter jo pošiljamo v vodovodne cevi skozi razne filtre, ki nam na žalost zagotavljajo le še dovoljeno kvaliteto vode.
Tako vodo pijemo, kar dolgoročno povzroča vse več bolezni sodobnega časa.
Znanstveniki in zdravstvo nam priporočajo, da mora človek na dan popiti vsaj l,5do 2 litra čiste vode, ker tako nadomestimo tekočino, ki jo izločamo na različne načine. Naš organizem vsebuje od 50 do 70 litrov vode, torej smo iz vode “ustvarjeni’; tekočina vode v našem telesu pa pogojuje naše zdravje in našo starost.
Samo od nas je odvisno, kako hitro se bomo postarali, zato moramo piti čim več zdrave vode. Ker pa te ni, jo nadomestimo z drugimi tekočinami, misleč, da so predelane in tako ne vsebujejo toliko škodljivih snovi. V resnici smo popravili samo slab okus vode. No, to je že druga tema, o kateri kdaj drugič.
Vse lahko nadomestimo: hrano lahko zamenjamo z drugimi vrstami hrane, materiale z drugimi materiali, pogonsko energijo z drugo energijo; če pa bomo uničili zaloge vode, druge vode ni na razpolago.
PREMISLIMO!
Slavica F. Petek
Bilo je lepo, domov smo se vrnili z nepozabnimi spomini.
Že je prišel mesec avgust, ko smo kot gostitelji organizirali srečanje upokojencev na občinski ravni. Kljub nekaterim začetnim nesporazumom nam je uspelo; nazadnje se je vse končalo z obojestranskim zadovoljstvom.
Kot bi mignil, je prišla trgatev. Že zadnji četrtek v septembru smo šli obirat sladko grozdje k Mali Nedelji, čez nekaj dni pa še enkrat.
S tem smo storili dobro delo in preživeli lepe trenutke v veselem druženju, izvrstni postrežbi ter dobri vinski kapljici.
Tudi v dneh martinovanja je bilo na Polenšaku veselo. Organizirali smo prireditev z lepim kulturnim programom. Gospod »škof Martin« nam je krstil vino, njegov »ministrant« pa mu je pomagal, da sta lahko z velikim naporom pregnala pijanega »mošteka« in ga pobila na tla.
Ob tako prisrčni “ceremoniji’ smo se veselo zabavali ter si z veseljem nalili in izpili na zdravje.
Zadnjo soboto v novembru smo pripravili srečanje in pogostitev starejših od 70 let. To je pozornost
do naših ostarelih in zahvala za vse, kar so v svojem življenju storili za vsakogar izmed nas. Prireditev v celoti financira Občina Dornava.
Moram pa poudariti, da so nam pri pripravah in kulturnem programu priskočili na pomoč tudi nekateri mladi, česar smo še posebno veseli.
Popoldan je minil, kot bi mignil, in mnogi so se zadržali, ko se je dan že prevesil v pozen večer.
V imenu vseh velja prisrčna zahvala naši občini ter g. županu za obisk prireditve in njegove vzpodbudne besede.
Upamo, da bomo na koncu leta lahko priredili tudi silvestrovanje in tako zaključili leto 2002. Z novim letom bomo tako obrnili nov, še nepopisan list v knjigi našega življenja in ga naslednje leto spet pisali z veselimi doživetji, zdravi in zadovoljni.
Ob tej priložnosti naj vsem občanom občine Dornava zaželim lepe in doživete praznike ter sreče polno novo leto 2003.
DU Polenšak tajnica Slavica F. Petek
ADVENTNI ČAS
Čas, ko pišem te vrstice, je advent (čas pričakovanja - priprave na božič). To je čas, ko se čutimo obvezane postoriti toliko stvari. Je pa tudi čas, ko dosežemo notranji mir in pripravimo svoja srca Tistemu, ki prinaša mir za božič.
Že v času pred Kristusovim rojstvom je pri Izraelcih, iz tega naroda je prišel Jezus, mir -"šalom" predstavljal tisto stvarnost, v kateri so se stikala njihova temeljna upanja in izpolnitve. Mir je pomenil povezavo ljudi med seboj, z zgodovino, naravo in Bogom.
Mir je varnost in zdravje, urejen odnos z bližnjim in Bogom, prijatelj je človek, ki prinaša mir. Mir je nasprotje vsakemu zlu, kajti zli ljudje si ne prizadevajo za mir.
Upi prerokov in vernih ljudi so postali stvarnost v Jezusu Kristusu. Evangelist poroča, kako so angeli ob Njegovem rojstvu oznanjali: “Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. “Kar je naredil Jezus v sebi, ki je pomagal potrebnim: bolnim, zapuščenim, sprejemal je grešnike; to moramo v moči Svetega Duha vzpostaviti tudi mi. To je boj, v katerem se, podprti z Jezusovo izkušnjo, postavljamo proti vsaki obliki sebičnosti ter tako rušimo zid sovraštva in ločevanja. Zato se ne moremo strinjati z nobeno obliko terorizma, rasizma in diskriminacije. Tu je razbito vsako versko ločevanje in nasilje, vse ideologije, ki nasilno poveličujejo enega nad drugim.
Naj velja za vsakega, ki bo prebiral te vrstice, misel iz Svetega pisma. “In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih. “Želja po tem miru postaja vse večja in Bog daj, da bi bilo vse več glasnikov, ki naj nosijo ta mir za bližnje praznike in v novem letu, ki je pred nami.
p. Jože Kramberger
VODA - vir zdravja
ŠPORTNO DRUŠTVO DORNAVA
Končan je jesenski del prvenstva v MNZ Ptuj. Z uvrstitvijo naših ekip smo bolj ali manj zadovoljni. Manj od pričakovanj sta dosegli članska in kadetska ekipa, presenetile pa so mlajše selekcije, saj so njihove uvrstitve na lestvici nad pričakovanji. Starejši dečki so uvrščeni na prvo, mlajši dečki in cicibani pa na drugo mesto.
V zvezi z ekipo starejših dečkov je treba omeniti, da je to prva generacija, ki je pričela s treningi in tekmovanjem kot cicibani in mlajši dečki. Rezultat je potrditev, da je bila odločitev za delo z najmlajšimi pravilna.
Starejši dečki NK Dornava
Stojijo z leve: Andrej Zorko, Samuel Rajtar Čuš, Uroš Golob, Matjaž Klemenčič, Mario Zagoršek, Mitja Petek, Dejan Kelc, Tadej Janžekovič Čepijo: Jurij Horvat, Alen Petek, David Majcen, Uroš Kekec, Mitja Bratušek, Mario Rožman in Aleš Šuen Kapetan ekipe je Uroš Golob, trener Jani Arnuš.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO ZDRAVJA IN VESEIJA V NOVEM LETU.
Tonček Horvat
Šport v ŠD Polenšak
V letu, ki se počasi izteka, smo v našem društvu pripravili veliko zanimivosti, ki so zadovoljile privržence različnih športnih panog. V januarju smo odšli na enodnevno smučanje na Roglo, kjer smo v pravi zimski idili uživali na smučiščih, zato bomo v januarju prihajajočega leta ponovno obiskali eno od smučišč. Ob prazniku občine Dornava sta bila izpeljana turnirja v namiznem tenisu in malem nogometu med vasmi v občini, kjer so občinski zmagovalci postali člani ekipe iz Bratislavcev pred Hlaponci in Polenšakom. Julija je bil izveden dnevno-nočni turnir v malem nogometu, na katerem je tekmovalo enajst ekip iz petih občin. Prvo mesto je pripadlo ekipi Športnega društva Polenšak, druga je bila ekipa Trsničarstva Žiher, tretja ekipa Zelena dolina iz Cirkulan. V decembru bomo organizirali sedmi tradicionalni turnir v namiznem tenisu, in sicer v soboto, 21. decembra 2002, z začetkom ob 18. uri v Gasilskem domu Polenšak. Ekipa za mali nogomet je med letom nastopala na več turnirjih v malem nogometu, v ligi v Juršincih, trenutno pa nastopa v ligi MNZ na Ptuju, kjer tekmuje 24 ekip s ptujskega območja. V pripravi so že načrti in dejavnosti za leto 2003. Ena izmed zadanih nalog je tudi najti primerno zemljišče ter na njem urediti igrišče za odbojko na mivki. Le-ta bi dodatno poživila športne dejavnosti na Polenšaku.
Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k boljšemu delovanju našega društva, še posebej Občini Dornava za finančno podporo ter PGD Polenšak, ki nam nudi svoje prostore za izvajanje prireditev in tekmovanj.
Predsednik ŠD Polenšak Vlado Šegula
BILO JE TAKRAT
V	tem prispevku je nekaj povzetkov iz poročila načelnika takratnega Športnega društva, ki je bilo prebrano na občnem zboru 4. marca 1964. Iz poročila je razvidno, naj bi se nogomet v Dornavi pričel dejavno igrati davnega leta 1963. Poročilo je sestavil Anton Čuš. V našem arhivu obstaja kar nekaj takšnih poročil, iz katerih je razvidno, da je bilo takratno športno življenje na zelo visoki ravni, in to v različnih disciplinah.
Prepis
“Od meseca aprila do junija smo sodelovali na tekmovanju v spomladanski Občinski nogometni ligi z društvi: Gorišnica, Markovci, Videm, Destrnik, Hajdina, Pekarna in Rogoznica. Vse tekme smo v glavnem izgubili, to pa zaradi tega, ker smo imeli pretežno večino igralcev iz vseh vetrov, seveda ti niso imeli interesa, da bi resno zastopali naše društvo, morda le zato, da so brcali žogo tja v en dan. Če bi mi takrat pošiljali na tekmovanje naše mlajše nogometaše, bi vsaj imeli neko korist od tega, katera bi se pokazala v nadaljnjih tekmovanjih.
22. 9. 1963 smo odigrali nogometno tekmo v Dornavi proti ekipi Elektrokovinarja in izgubili z rezultatom 1:4. V tej tekmi smo imeli precej smole, presenetila sta nas avtogola, ki sta skozi celo tekmo negativno vplivala na igralce.
V	mnogoboju je tekmovalo tudi šest mladincev in to so: Roškar Jakob, Hojnik Janez, Golob Stanko, Jančar Polde, Rašl Franc in Peteršič Janko. Osvojili so drugo mesto. Tekmovali so v teh disciplinah: tek na 100 m, skok v višino, met žogice 200g, plezanje po vrvi in akrobatika.”
Tonček Horvat
NOGOMET Z DUHOVNIKI
PGD Žamenci uporablja, vključno z vaščani VO Žamenci, malono-gometno igrišče za svoj prireditveni in vadbeni prostor, vaščani pa za športno rekreacijsko dejavnost že dvajset let. Igrišče je bilo zgrajeno že leta 1981, seveda pa takrat, v Jugoslaviji, ni bil izveden “božji blagoslov” prostora, kot se to ureja danes. Porodila se nam je ideja, da to dolžnost opravimo. Dogovorili smo se za 15. september 2002 in povabili farna župnika, Slavka Štefka iz Sv. Marije Polenške in Jožeta Krambergerja od Sv. Doroteja iz Dornave, ter malonogometno ekipo duhovnikov in ekipo Agis - SKEI Ptuj.
Bil je lep nedeljski popoldan, ko je župan, g. Franc Šegula, izrekel besede pohvale in vzpodbude članicam in članom PGD Žamenci ter otvoril igrišče z novo pridobitvijo - mrežami za goloma. Nato je delo prepustil g. župnikoma, ki sta skupaj opravila obred blagoslova večnamenskega prostora VO Žamenci.
Sledil je miniturnir med malonogometnimi ekipama PGD Žamenci, duhovnikov ter ekipo Agis - SKEI. Pomembnost srečanja ni bil rezultat turnirja, šlo je za simbola športnosti in prijateljstva. Zbralo se je veliko število obiskovalcev, ki so z nami, tako vsaj upamo, preživeli prijeten nedeljski popoldan. Na koncu druženja smo si obljubili, da bo srečanje postalo tradicionalno.
Zahvaljujem se Občini Dornava za sredstva za vzdrževanje športnih prostorov ter seveda posebna zahvala županu naše občine, g. Francu Šeguli, za prispevek ob naši novi pridobitvi.
HVALA IN VABLJENI NA SREČANJI; LETA 2003!
Franc Šuen
Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice
“MICKINE ROŽE”
Milena Fridl-Zelenik na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, MOS
2002
"... Pred več kot 100 leti se je na kmetiji v revni kmečki hiši v bližini Ptuja rodila Micka. Bila je pohabljen otrok. Ker kmečkih del ni mogla opravljati, se je že kot mlada deklica rada skrila v naravo, kjer je s svojimi prav posebnimi čuti otroka opazovala njene danosti. Tu se je počutila varno, zadovoljno in izpopolnjeno. Njen šesti čut opazovanja narave je pripomogel k temu, da je pričela zbirati posebne primerke rož, jih sušila in urejala. Posamezne dele rož je po svoji domišljiji sestavljala v nove in nove oblike, kar se je izkazalo za pravo “poslanstvo” njenega življenja. Micka je odšla na Dunaj, kjer so ji izdelali modele. Po Dunaju je odšla k sosedovim, kjer je izdelovala povoščene rože. Iz modelov je izrezovala dele rož, jih namakala v različno obarvani vosek in sušila, nato pa dele sestavljala v celote, iz katerih so nastale čudovite rože. Glas o njej in njenih rožah se je hitro širil. Bila je znana daleč naokrog. Izdelala je šopke za 99 novih maš in kdove koliko porok ter veliko venčkov za obhajila in birme. Izdelovanja rož je naučila tudi svojo prijateljico. Veliko let kasneje je Mickina prijateljica rodila sina in kot tašča je to umetnost prenesla na svojo snaho Mileno
Milena je “Mickine rože” prvič javno predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS 2002). Požela je veliko občudovanja, pred kratkim je prejela že prvo večje naročilo.
Zgodba, ki ste jo prebrali, je resnična. Z Mileno Fridl-Zelenik iz Destrnika smo se srečali, ko smo delali analizo zaposlitvenih možnosti na podeželju. Ob pomoči organizacije VITA je “Mickine rože” pred nekaj tedni registrirala kot izdelek domače obrti in si s tem zagotovila svoj dodatni vir dohodka.
Vemo, da je takšnih “Milen” v občini Dornava še več.
S projektom “Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice” želimo vzpostaviti turistično pot, ki bo povezovala občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Sveti Andraž in Dornava. Na tej poti bodo posamezne turistične točke - zanimivosti, ki jih boste predstavljali Vi - občani navedenih občin. Vi boste tisti, ki boste turistom ponudili dobro domačo hrano, pijačo, spominke itd.
Projekt “Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice” so podprli Ministrstvo za kmetijstvo in vaše občine, izvaja pa ga organizacija VITA. Projekt je razdeljen v tri faze. V prvi fazi se ugotavljajo in evidentirajo imena in priimki posameznikov, ki bi lahko na Gurmansko-rokodelski poti ponudili svoje izdelke ali storitve. V naslednji fazi se analizirajo m ugotavljajo možnosti in potrebe posameznikov. Tretja, zadnja, pa je izvedbena faza, v kateri bodo lahko posamezniki, ki so bili evidentirani v prvih fazah, sodelovali na razpisih za pridobivanje razvojnih sredstev.
V prihodnjih tednih vas bo obiskal pooblaščeni informator -anketar, ki bo zabeležil nekaj podatkov, vaše ideje in želje.
Vabimo vas, da se dejavno vključite že v prvi fazi, da poveste svoje mnenje, predloge, zadržke in ostalo ter se tako kot ponudnik vključite na “Gurmansko-rokodelsko pot skozi Slovenske gorice” s svojo dejavnostjo, ki bo del skupnega
razvojnega programa podeželja. Če bomo program pripravljali skupaj, bo to NAŠ PROGRAM, saj bo v njem posebno mesto imela tudi vaša ponudba.
Vabimo vas, da sodelujete pri nastajanju vaše “Gurmansko-rokodelske poti”, da bo čim pestrejša, posebna in zanimiva za kar največ turistov.
VTTA
Delno poročilo anketiranja v Dornavi
PROJEKT “GURMANSKO-ROKODELSKA POT SKOZI SLOVENSKE GORICE”
Na območju občine Dornava poteka trenutno anketiranje - animiran-je, informiranje gospodinjstev. Izvajata ga anketarja, ki obiščeta vsako gospodinjstvo v občini in jih informirata o projektu “Gurmansko-rokodelska pot”, zbirata informacije o starih običajih, tradicionalnih jedeh, posebnih znanjih, izdelkih ...
V času od sredine oktobra do sredine novembra je bilo anketiranih 200 gospodinjstev, od katerih je 50 posameznikov pokazalo zanimanje za vključitev v programe zaposlovanja ali opravljanja osebnega dopolnilnega dela, s čimer bi si zagotovili bodisi dodatno zaposlitev ali povečanje dohodka. Med izdelki, ki jih izpostavijo, so predvsem: “korpe”, “pleteni luk”, predpražniki iz ličja, venci, “cekari” ... Tradicionalne jedi, ki jih poudarijo, so: repa, zelje, žganci, pogače, jedi iz krompirja, “cvirkovci” ... V anketi je dopuščena možnost, da lahko anketiranci povedo, kaj v svojem kraju pogrešajo. Najpogostejši odgovori so, da so to kanalizacija, zdravnik in banka.
Sočasno poteka informiranje o projektu tudi preko animacijsko-infor-macijskih delavnic. V mesecu novembru je bila izvedena ena, druga pa bo organizirana predvidoma sredi decembra. Vsebina delavnic je predstavitev projektov podeželja, dopolnilnih dejavnosti na podeželju, preprečevanje dela na črno in možnosti opravljanja osebnega dopolnilnega dela.
Prva faza RPP-ja se zaključuje v februarju 2003, ko bo pripravljeno
končno poročilo o projektu. Poročilo bo	MKGP
strokovno ocenilo
in podalo mnenje, ali	lahko
posamezne občine z nadaljevanji del v drugi fazi projekta RPP-ja nadaljujejo
Cvetkin sadni kruh
vriA
Črni »mojstrski pas« borilnih veščin za Kristijana Slodnjaka iz Dornave
Kristijan Slodnjak je član kluba borilnih veščin iz Ptuja od 1. septembra 1991, se pravi, da že dobrih enajst let. Ko ga je njegov oče pripeljal v klub, je bil star komaj sedem let. Začel je pri osnovnih korakih tega športa in reči moram, da sprva niti ni kazal nekih posebnih uspehov, kljub temu da je redno treniral in si močno prizadeval, da bi le-ti prišli. Ni minilo dolgo. Bil je medobčinski prvak, nato regijski, državni prvak v pionirski in mladinski kategoriji, bil je prvak turnirja »Wels open«, prvak turnirja »Wiena open«, prvak turnirja »Slovenija open«, skratka, v borilnem športu je dosegel zelo veliko. Žal so bili vmes tudi porazi, kar pa je tako ali tako sestavni del športa in življenja nasploh. V vseh teh letih trdih treningov je polagal tudi tako imenovane pasove. Začel je z rumenim, nadaljeval z oranžnim, zelenim, modrim in rjavim. Letos je konec junija položil črni pas »prvi dan« ter si s tem velikim dosežkom pridobil naziv »MOJSTER BORILNIH VEŠČIN«. Predsednik komisije, ki je ocenila njegovo delo, je bil dolgoletni mednarodni inštruktor, dr. Emin Topič iz Zagreba, ki ima v hrvaškem mestu Puli tudi zasebno šolo karateja.
Za konec lahko povem še to, da ima Kristijan veliko moralno in materialno oporo v svojem očetu Francu. Tudi on je veliko let v borilnem športu, danes kot sodnik z A-licenco državnega razreda.
Kristijan, želim ti, da sonce tvojih športnih uspehov ne bi še tako hitro ugasnilo; čestitam ti za vse to, kar si v teh enajstih letih dosegel za naš klub, za sebe in nenazadnje za svoje domače, sošolce in prijatelje.
Glavni trener in selektor Vladimir Sitar, prof.
Na začetku leta 2003 bo izšla
KNJIGA DORNAVA - Vrišerjev zbornik
Štirinajst avtorjev v šestnajstih prispevkih razgrinja nove ugotovitve o zgodovini dvorca Dornava, enega najpomembnejših baročnih spomenikov na Slovenskem. Knjiga, ki je že pripravljena za tisk, obsega 540 strani in je bogato ilustrirana, 32 strani je barvnih. Avtorji prispevkov pripovedujejo o gradnji in opremljanju razkošnega dvorca, o urejanju slovitega parka, o dragocenih umetninah, ki so nekdaj krasile grajske sobane, danes pa jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj, razmišljajo pa tudi o bodočnosti tega izjemnega spomenika. Le z združenimi napori bo mogoče dornavski dvorec obnoviti in ga ob primerni izrabi ohraniti za prihodnje rodove. Zbornik razprav je eden od temeljev, s pomočjo katerega bodo odločitve o prihodnosti dvorca lažje in strokovno tehtnejše. Knjigo posvečamo prof. Sergeju Vrišerju, enemu najzahtevnejših raziskovalcev tega baročnega bisera in enemu najbolj predanih borcev za njegovo ohranitev.
Knjigo, ki je lahko tudi lepo poslovno ali osebno darilo, si je mogoče zagotoviti po prednaročniški ceni 8.000,00 SIT do 28. februarja 2003,
in sicer z nakazilom na račun Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva pri Novi ljubljanski banki, d. d., enota Šubičeva, Ljubljana (št. enote OlO), matična številka banke: 521 96 12, številka poslovnega računa društva: 02010-0015640440, številka dejavnosti: 91.120.
Z dodatnim sponzorskim nakazilom (60.000,00 SIT ali več) si lahko zagotovite objavo imena in logotipa na vidnem mestu v zborniku oziroma (40.000-59-000,00 SIT) navedbo o sponzoriranju, prav tako na vidnem mestu v zborniku.
P. S.: Prosimo, da nas o nakazilu obvestite, da bomo vodili ustrezno evidenco.
Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na urednico zbornika, dr. Marjeto Ciglenečki (tel.:	02	772	84	21, e-pošta:	don.
ciglenecki@siol.net).
DORNAVA 1542. LETA
a
N
Ime in priimek
3
>
1
I
.24
I
c

1.	Andrej Prediš	2	—
2.	Valentin Zunkovič	4	1
3.	Ambrož Gošec	4	—
4.	Mihol Horvat	4	—
5.	Filip Horvat	.—	—
6.	Pavel Horvat	4	—
7.	Lenart Gende — župan —	—
8.	Luka Horvat	—	—
9.	Gašper Urbanič	3	—
10.	Pavel Švajncer	—	—
11.	Ivan Lončarič	2	—
12.	Pavel Ledinek	—	—
13.	Peter Kranjc	—	—
14.	Martin Horvat	2	—
15.	vdova Vajuperica	2	—
16.	Vratušev sin Andrej	2	—
17.	Ivan Horvat	2	—
18.	Juri Horvat	2	—
19.	Simon Kiselica	4	—
20.	Jernej Niklajič	2	—
21.	Valentin Sontel	4	—
22.	Andrejev sin Tomaž	2	—
23.	Pavel Kosti	2	—
24.	Gregor Satler	2	—
25.	Peter Gril	2	—
26.	Lovrenc Hercog	2	__
27.	Rupert Pondeljek	—	—
28.	Andrej Trepec	—	—
29.	Jurko Horvat	2	__
30. Andraž Slokič — župan 12
1
3
2
2
2
1
5
2
5
2
3
3 1
4 1 2 4 4 2
4 2 1 1 2
5
4 1
5 2 2 2 2 2 2
6
3
1
3
3
2
3
1
2
1
5
1
2
3
1
2
5
2
5
2
3 1
4 3
5
5
7
2
10
1
1
3
2
2
4	1
9	1
6	2
9	4
4
7
8
10
2
9
5 8 7 1 4
12
12
1
1
1
1
1
2
1
3
2
67	1	10	82	60	146	30
Ptujski zbornik IV, 1975, Vladimir Bračič
AVTOSERVIS
Miroslav Slodnjak, s.p.
AVTOUCARSTVO AVTOKLEPARSTVO
Dornava 24 Tel.: 02/755 25 31 GSM: 041/755-253
Vesel božič in srečno novo leto 2003!
MIZARSKI
SERVIS
VLADO NEDELJKO, s.p
Polenci 8
Telefon: 02/756 16 11 GSM: 041 378 325
-	IZDELAVA
-	POPRAVILO
-	MONTAŽA VSEH MIZARSKIH IZDELKOV
Srečno 2003!^/\/
MESARSTVO HERGA
l k MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA > f ® 02/754 01 16
v^V°JoV
SE PRIPOROČAMO!
Vsem strankam pa želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem letu!
fm	1	IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ Al-u In PVC PROFILOV
Hfa;rr • 0 ig		"	™j|
Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava S 02/754 01 70 • okna fax: 02/754 01 71	• vrata GSM: 041/758-668 * Panoramske stene Prečno 2°03 ‘ ebalkoni orevn	. zimski vrtovi		
SLIK0PLESKARSTV0
IZDELAVA FASAD FOFOX
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel.: 02/755 33 41 GSM: 041/771-915
&


KOVAŠTVO IN KLJUČA VNIČARSTVO
2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 91 GSM: 041/699-334
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovana vrtna vrata,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe,
-	kandelabre, od 1 m do
10 m višine,	MMM
-	ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu
Se priporočamo in Vam želimo SREČNO 2003!

VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,...
Jožica Kovačec
Tel.: 02/7551711,
GSM: 041345 746 SREČNO 2003!

HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST
Za:
-	kmetijsko mehanizacijo
-	gradbene stroje - strojegradnjo
Izdeluje in obnavlja:
\x J0~Z®
PETERSIC, s.p.
-	2852 DORNAVA
M:/fai:02/?S4#15
\$}PETERŠIČ, s.p.
Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2003!
TRGOVINA IN POPRAVILO
MALIH KMETIJSKIH STROJE
-	kosilnic
-	škropinic
-	motornih žag
-	kultivatorjev
AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE
Davorin Peteršič, s.p Dornava 76/a 2252 Dornava m 02 755 09 41