TEDNIK LETO Lil, št. 38 PTUJ, 23. SEPTEMBER 1999 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Odprimo vrata! Najbrž ste že kdaj, ko ste prečkali Dravo v Ptuju, opazili na mostu kakšnega turista, ki je navdušen opazoval grad na bre- gu, stare mestne hiše, ki se kot piščeta pod kokljo stiskajo pod mogočno obzidje, pa mestni stolp, ki še bolj razgiba že tako nič kolikokrat občudovan pogled. Podoba, ki nas zmeraj znova pozdravi, pa naj gremo mimo nje vsak dan, se vračamo po daljši odsotnosti (takrat se gnezdeče nad Dravo še prisrčneje dotakne našega srca) ali pa jo vidimo prvič. In človek, ki ve, da v našem okolju prisegamo, da nas bo v lepšo prihodnost po- peljal turizem, bi pomislil: 'Srečni, ki lahko mimoidočemo ponudijo toliko lepega!' Pa res znamo ponuditi vse to? Pravzaprav ali znamo vse to privoščiti tudi sebi? Ali je grajski kompleks vpet v naše vsakdanje življenje? Se tam res dogaja toliko najrazličnejših prireditev, da bi ga človek upravičeno štel za središče dogajanja v mestu? To, da sta ta teden na gradu dve prireditvi (včeraj koncert in nocoj predavanje), je bolj izjema kot pravilo. Se več: niti razgleda z grajskega dvorišča si ne moreš privoščiti, ko bi si zaželel, ker prideš pred zaprta vrata. Kot da bi bil kak Turek, pred katerim se je treba braniti z obzidjem in okovanimi vrati. Zaljubljenci še zvezd ne morejo iti štet na najvišjo točko v mes- to. So grajske sobane res preveč svete, da ne bi tam mogli na primer opravljati porok? Tudi stare mestne ulice, da niti ne omenjamo dvorec, ki jih skriva stotero vrat in kjer bi gotovo bili nenavadni prostorčki za takšno ali drugačno dogajanje, ne ponujajo ničesar posebnega, ptujskega. Je potem nenavadno, če obiskovalci najstarejšega slovenskega mesta, namesto da bi občudovali grad, raje zavijejo k jeklenemu mostu? Odprimo stotero ptujskih vrat! To bo najbrž lažje, ko bomo našli ključ do tistih majhnih vratc v svojih glavah. Kaj že potrebuje Anton _ v--- Martin Slomšek, da postane j / U svetnik? Samo en čudež? Naj l/^^^ """'"^^^ ga stori tu, pri nas! r V nedeljo sta bilo Maribor in z njim vsa Slovenija s slovesnostjo ob beatifikaciji Antona Martina Slomška središče krščanskega sveta. (Več o prireditvi na straneh 4 in 5.) Foto: Martin Ozmec LONDON / PODELITEV NAGRAD BRITANSKEGA ZDRUŽENJA JEKLARJEV Hoviptuiskimostia peste med nailepimi v hotelu Cumberland v Lon- donu bodo danes popoldan podelili letošnje nagrade britanskega združenja jek- larjev, ki jih podeljujejo vsa- ko leto za najboljše jeklene konstrukcije. Med letošnji- mi nagrajenci je tudi Slove- nija oziroma mesto Ptuj s svojim novim mostom za pešce in kolesarje. Gre za prvo takšno nagrado, ki jo bo prejela kakšna jeklena konstrukcija v Sloveniji. Skupaj bodo podelili petnajst nagrad. Nagrada je skupinska - prejeli jo bodo v imenu investitorja župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, projektant Marjan Pipen- baher, univ. dipl. ing. gradb., in arhitekt prof. Peter Gabrijelič. Podelitvi bo sledil svečani sprejem, ki se ga bo udeležila tudi britanska princesa. MG Dvatisočletno mesto tudi v sedanjosti skrbi za svojo kakovostno podobo. Foto: Martin Ozmec CELJE / NAGRADE OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE Bronasti cefc za Marjana Rogina Med letošnjimi nagrajenci mednarodnega obrtnega sejma v Cel- ju je ponovno obrtnik Marjan Rogina iz Ptuja, ki že deset let raz- vija dejavnost žičnega pletarstva (ograje, žične mreže). Prvi bro- nasti ceh je dobil že leta 1992. Letošnji bronasti ceh, s katerim ga je nagradila Obrtna zbornica Slovenije, je prejel za komplet- no ponudbo in kvaliteto, saj daje 25-letno garancijo za cinkano- plastificirane izdelke. MG 2 četrtek, 23. september 1999 - TEDNIK AKTUALNO SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM / V OBRATOVALNICI MESO IZDELKI JOŽETA FINGUŠTA Obnilovalnka xa Evropo Jože Fingušt je obrtnik že enajst let - skupaj z ženo sta začela obrtno dejavnost leta 1988. Po enajstih letih je eden naju- spešnejših obrtnikov, članov Območne obrtne zbornice Ptuj. Njegova obratovalnica iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem Meso izdelki Jože Fingušt zaposluje danes že 40 delavcev. Let- no proizvedejo več sto ton izdelkov, kupcem je na voljo 60 vrst zelo kvalitetnih izdelkov, ki so vedno na zalogi, največ pa je obarjenih in poltrajnih, sledijo sveži in trajni. Kljub lastnim sedmim proda- jalnam so njihovi največji kup- ci še vedno menze, restavracije in gostilne. Prodajalne imajo v Celju, Rušah, Zgornjem Duple- ku, Mariboru (v Novi vasi in na Pobrežju in od letošnjega fe- bruarja tudi na osrednji mari- borski tržnici) ter v Spodnjem Gaju, na dveh lokacijah - v Slo- venj Gradcu in Miklavžu pri Mariboru - pa mesnici še pri- pravljajo, prostor so že kupili. Večina lokalov je njihova last. Za izdelke uporabljajo domačo surovino, živino kupujejo na Ptujskem in Dravskem polju ter tudi v Prekmurju. Predelava poteka po najsodobnejši tehno- logiji s stroji iz Nemčije. Idejni projekt za objekt, ki razpolaga s 3500 m2 proizvod- nih in delovnih površin, je Jože Fingušt v celoti sam izdelal. Vsi, ki so si ga doslej ogledali, so navdušeni. Projektiran je tako, da je brez razširitev, a s posodobitvami, mogoče proiz- vodnjo povečati za dvakrat. Proizvodnja je avtomatsko vo- dena, optimalno so rešene čiste in nečiste pot, vhodi in izhodi. Celoten sistem obratovanja te- melji na sistemu izpodrivanja. Obratovalnica Meso izdelki Jože Fingušt je že v tem trenut- ku obratovalnica za Evropsko skupnost, vendar pa še nima enotne številke, ker zaradi pre- drage surovine v Sloveniji še ni pogojev za izvoz. V tem trenut- ku Jože Fingušt nima velikopo- Jože Fingušt. Foto: Črtomir Goznilc teznih načrtov, želi ohraniti to, kar so izgradili v teh enajstih letih. Je pa njegova ambicija še vedno, da bi prišel v eno od trgovskih mrež. Pogovori o tem že nekaj časa potekajo. Najhujše so prebrodili, razvoj gre v zadnjih letih s počasnejšim tempom od plani- ranega. Glavni razlog so razme- re na Slovenskem, zaščitene maloprodajne cene mesa so jih skoraj pokopale. Šestdeset od- stotkov bruto prodaje mesa pri njih predstavlja svinjsko meso. Država sicer po Finguštovem mnenju ni nenaklonjena razvo- ju obrti, vendar ko so sami po- trebovali investicijska sredstva, jih niso dobili. Najeti so morali komercialne kredite po zelo neugodnih pogojih. Več pa bi v državi prav gotovo morali nare- diti na področju stimulativ- nejšega zaposlovanja, plačilne- ga reda, zajezitvi sive ekonomi- je. Prav posebno obravnavo pa zasluži dohodninska lestvica, ki za samostojnega podjetnika ni stimulativna; pri firmi je ta spodbudnejša. Jože Fingušt se danes lahko pohvali, da sta skupaj z ženo v enajstih letih ustvarila zavidljiv nivo proizvodnje, ki poteka v evropskih pogojih dela in ki jo ustvarja mlad, strokovno pod- kovan kolektiv v povprečni sta- rosti 23, 24 let. Delavci so na- grajeni skladno s kolektivno pogodbo in dodatnimi stimula- cijami za dobro delo. So eden izmed redkih kolektivov, če že ne edini na Ptujskem, ki svojim delavcem zagotavljajo vsako ju- tro brezplačen zajtrk med 7.30 in 7.45 uro ter malico oziroma kosilo po 11. uri. Tudi kava in drugi napitki ter pijače so brez- plačni. Zavedajo se, da je le kvaliteta porok za uspeh. Dobro ime si gradijo počasi in ga nadgrajuje- jo. Za vsak njihov izdelek se točno ve, kakšen mora biti v vsakem trenutku - in taj^šen tudi je. Vsako nihanje v kvalite- ti ima lahko drage posledice. Ne dajo se presenetiti, zato tudi ne poznajo nihanja pri dobavi surovin. Lani so kot prvi v Slo- veniji zgradili objekt za računalniško pitanje telet, sami pa tudi dopitajo nepravilno spi- tana goveda. Ta obrat so uredili v Stražgonjci 21, kjer so za te namene preuredili staro zapuščeno kmetijo. Teletom pi- tajo mlečne nadomestke, obo- gatene z beljakovinami in vita- mini, ki so enakovreden nado- mestek kravjemu mleku. Na ta način pridejo do prireje visoko kvalitetnega telečjega mesa, ki je na voljo, ko ga potrebujejo. Govedo dopitajo s hrano, ki jo sami zmešajo iz koruze, ječmena in soje. Odsev tega pi- tanja je vrhunsko kvalitetno meso, ki ni zamaščeno in je tudi najbolj zdravo za človeški drga- nizem. Uspeli so tudi, da vso govejo živijo in teleta s prostega odkupa individualnim kmetom plačajo drugi dan po povzetju na žiro račun. Jože Fingušt je z ženo zelo po- nosen na vse, kar so dosegli od leta 1988, ko je začel delati na svoje. Začetki so bili vse prej kot lahki. Imel pa je veliko vol- je, toliko da bi z golimi rokami premikal stene. Za prevoz je v tistih časih uporabljal star kombi IMV, ki ga je lastnik pred njim uporabljal že 12 let. V začetku je delal 16 in več ur dnevno. Dve leti je vsak dan do dveh zjutraj delal klobase. Pre- delavo je začel že takoj na začetku, ker so v tistih časih bili predpisi ohlapnejši - že z eno hladilnico je bilo mogoče organizirati predelavo. Vzpon obratovalnice je bil zelo hiter, ne glede na začetne težave. Že v prvem letu je s svojimi izdelki oskrboval Mercator ter ga zala- gal še celo leto 1989 in do prve polovice leta 1990. Ko je sode- lovanje prenehalo, je nastopil čas za ustvarjanje lastne prodaj- ne verige. Danes ocenjuje, da je to začel še pravi čas. Na začetku dejavnosti je mo- ral delati vsak dan 16 ur, to pa mu danes ob dobro vpeljani proizvodnji in vrhunski organi- zaciji dela ni več potrebno. Vsa- ko leto lahko gre neovirano na dopust, na krajše izlete, edino ob božiču za mesarje ni dopus- ta. Sprostitev pa najde tudi ob konjih, ki domujejo v Stražgonjci in za katere vzorno skrbi njegov skrbnik. Jože Fingušt je tudi eden tis- tih obrtnikov, ki se mu ni bati za naslednika. Hčerki, stari 12 in 13 let, že sedaj pridno poma- gata, ko je treba, ter se zanimata i za delo v proizvodnji in na ko- mercialnem področju. MG Obratovalnica Jožeta Fingušta z mesnico v Spodnjem Gaju je že na zunaj lepo urejen ob- jekt, ki upravičeno lahko računa na eno od nagrad v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije za najbolj urejeno obratovalnico TEDENSiCI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKE HISE Obrat Meja 2000 indeksnih točk je bila trenutno pre- velik zalogaj za slovenski borzni indeks. Pri vrednosti 1974 indeksnih točk, kolikor je njego- va vrednost znašala prejšnji petek, se je ta obrnila in pričela padati. V petek se je njegova vrednost ustavila pri 1920 indeksnih točkah, pa- danje pa se je zaustavilo. Prav tako kot indeks se je zniževal tudi promet. Vzroke za nižanje tečajev lahko delno iščemo v pomanjkanju povpraševanja, kar je posledica odstotnosti tujih vlagateljev. Domači vlagatelji so kupovali vrednostne papirje in tako dvigali tečaje z mislimi, da bo tuje povpraševanje poti- snilo tečaje še nekoliko višje, pa vendar se ta scenarij ni uresničil. Vnovčevanje dobičkov krat- koročnih vlagateljev je kot reakcija potisnilo tečaje navzdol. Največje učinke smo lahko spremljali pri delni- cah farmacevtskih podjetij. Krki se je vrednost v pretekli teden znižala kar dobrih 5 odstotkov. Tečaj njene delnice je krepko zakorakal pod 29.000 tolarjev in se je v petek ustavil pri 28.317 tolarjih. Malo bolj je bilo prizanešeno delnici Leka. Njena vrednost se je znižala za tri odstot- ke in pristala konec prejšnjega tedna 40 tolarjev pod 40.000 tolarji. Precej visoko izgubo so v preteklem tednu zabeležili tudi delničarji Merca- torja. Delnica, ki je v zadnjih pol leta pridobila na svoji vrednosti kar 60%, je svoje lastnike tokrat nekoliko razočarala. Njena vrednost se je spus- tila na 13.031 tolarjev, ker je v enem tednu po- menilo 4,3 odstotka. Padanje tečaje ni bilo pri- zanešeno tudi naftnima podjetjema. Delnica Pe- trola, ki se je kar nekaj časa držala nad 27.000 tolarji, se je zopet spustila pod to mejo. Splošno negativno stanje je potisnilo tečaj na 26.488 to- larje oziroma 2.2 odstoka nižje kot pred tednom dni. Istrabenz je prav tako končal v rdečih števil- kah, čeprav je bil odstotek mnogo manjši kot pri Petrolu. 0.47-odstotni padec je delnico potisnil na 2993 tolarjev, manjše količine delnic pa je z nekoliko truda mogoče pridobiti tudi pri nižjih cenah. Združevanje Luke Koper in Intereurope je v zadnjih dneh prejšnjega tedna postreglo z novi- mi novicami. Državi je bil ponujen predlog, po katerem bi v združenem podjetju ostala delničar z enakim deležem kot do sedaj v Luki Koper, določeno pa je bilo tudi menjalno razmerje med delnicami. Ugibanja, katero delnico se trenutno bolj splača imeti, so še zavita v meglo. Sicer pa se delnici na trgu gibljeta približno sorazmerno z razliko okoli 1000 tolarjev. Luka Koper je bila v petek vredna 3.388 tolarjev, Intereuropina delni- ca pa okoli 2.400 tolarjev. Na prostem trgu še vedno kraljuje delnica Go- renja. Njena vrednost je sicer v preteklem tednu padla za 0,17 odstotka, vendar je to v primerjavi s celotnim trgom lep rezultat, saj se še vedno trdno oklepa nivoja 2.400 tolarjev. Trenutna niz- ka kupna moč velikih igralcev na borzi se je še bolj kot v uradni kotaciji odrazila na trgu poob- laščenih investicijskih družb. Pixu seje vrednost znižala kar za 3,8 odstotka. Najvišji prispevek k padcu indeksa izmed polnih pidov je imela Na- cionalna finančna družba 1. Njena vrednost se je znižala 6,3 odstotka na 82,9 tolarja. Prav tako se je močno pocenila tudi delnica Triglava ste- ber I. Štiriinpolodstoten padec v tednu dni je po- nesel delnico pod 88 tolarjev. Še večji udarec so doživeli delničarji praznih pidov, katerih pre- moženje se je v enem tednu znižalo kar za pri- bližno 9 odstotkov. Pretekli teden je pokazal, kako nepredvidljivo in hipoma se lahko trg vrednostnih papirjev obrne iz pozitivnega v negativno. Slovenski borzni indeks je padal ves teden, le v petek seje ta padec spremenil v stagnacijo. Odločilni po men pri nadaljnjem razvoju dogodkov na borzi ima začetek tega tedna. Če bodo delnice še pa' dale, je petkovo mirovanje pomenilo le korekcijo tečajev, v nasprotnem primeru pa lahko pričaku- jem, da se bodo vrednosti delnic umirile ali celo nekoliko okrepile. Matjaž Bernik, Uirika BPH, d.d- PTUJ / SVEČANO ODPRLI NOVE PROSTORE ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Prostori EO danes infirtri v ptujski izpostavi območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bila 17. sep- tembra krajša slovesnost ob odprtju novih prostorov. Na stari lokaciji v Trstenjakovi ulici 9 je izpostava delala od leta 1957 do julija letos. Sčasoma so prostori postali utesnjeni, zato se je bilo potrebno odločiti za prenovo ali novogradnjo. Po zaslugi direktorice Območne enote za- voda Maribor Rosvite Svenšek je pretehtala odločitev o novih prostorih, je na slovesnosti pove- dala vodja ptujske izpostave Tilčka Šuman. Odprtje so obogatili gorišniški tamburaši in pevci, udeležili pa so se ga tudi nekdanji delavci, kar je dogodku dalo še slovesnejši prizvok. Novi prostori so lepi, svetli, funkcionalni in prijazni. Ptuj- ska izpostava je ena od 55 loka- cij, na katerih dela Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove- nije, je v petek med drugim po- vedal Franc Košir, generalni direktor zavoda, ki je nove prostore s simboličnim prere- zom vrvice tudi uradno predal namenu. Bolniška blagajna ima v slovenskem zdravstvu že 110- letno tradicijo, zato jo je po- trebno ohraniti, vzdrževati in razvijati. Novembra bomo v Sloveniji ustanovili novo vza- jemno družbo, novi prostori Zavoda za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije v Ptuju pa bodo služili tudi razvoju prosto- voljnega zdravstvenega zavaro- vanja, ki ga prav tako želimo čimbolj približati zavarovan- cem, je še povedal Košir. Za- hvalil se je vsem, posebej pa še mestni občini Ptuj in sodelav- cem ter drugim, ki so se trudili za nove prostore, saj ti zagotav- ljajo nadaljnji razvoj. MG Nove prostore Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ptuju v Vodnikovi 2 je odprl generalni direktor zavoda Franc Košir. Foto: Kosi TEDNIK je naslednik Ptujske- ga tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okraj- ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz- daja RADIO-TEDNIK, d.o.c, Ptuj. Direktor.- Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Motiorič (grafično-tehinični urednik). Propaganda.- Oliver Težak, •s 041-669-509. Naslov.- RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: ■a (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.890 tolarjev, za tujino 13.780 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost /e vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: mviv, radio-tednik.si. E-pošta: nabiralnikaradio-tednik.si tednikSamis.net rrGDNIK - Četrtek, 23. september 1999 3 ORMOŽ / 3. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Prvič v novih prostorih 5VETNIKI NE BODO VEC DVIGOVALI KARTONOV y torek, 14. septembra, so se sestali člani ormoškega Qt)činskega sveta na 3. izredni seji, ki je potekala prvič v no- 0 prostorih. Nekdanjo čitalnico in igralnico ormoške l^ji/nice so v času počitnic preuredili v sodobno urejeno se- Sodobna tehnična oprema, gzvočenje, snemalne naprave in mikrofoni bodo omogočali sne- manje pogovorov ormoških svet- nikov. Tokrat so tudi zadnjič voli- li z dvigovanjem zelenih in rdečih Icarionov. V bodoče bodo v prijet- no hladnem ali toplem prostoru, kar bo omogočala klimatska naprava, ob glasovanjih samo še pritisnili na gumb, rezultat pa se bo izpisal na zaslonu nad župano- vo glavo. Upajmo, da bo velika ok-' rogla miza, zaradi katere se svet- niki bolje vidijo med seboj, pripo- mogla tudi k uspešnejšemu sejan- ju. Ureditev ter oprema prostora, ki bo namenjen tudi za razne sim- pozije in strokovne posvete, je sta- la 5 milijonov tolarjev. Po končani seji je ormoški župan Vili Trofenik povedal ne- kaj več o razlogih za selitev sejne sobe. Skoraj pet let je namreč ormoški občinski svet deloval v improviziranem prostoru, bivši pisarni občinskega tajnika. Zaradi narave dela in iz spoštovanja do občinskega sveta kot najvišjega občinskega organa je bilo potrebno zagotoviti primeren prostor. Poleg tega bodo v gradu nadaljevali adaptacijo prostorov, ki so tudi statično vprašljivi. Do sedaj sta bila obnovljena dva, bivša poročna dvorana in sobana zraven nje. V začetku oktobra je predvidena slovesnost ob zakl- jučku obnovitvenih del. Levji delež so predstavljali restavrators- ki in konzervatorski posegi na stenskih freskah ter stropu, ki jih je opravil akademski slikar in aka- demski konzervator specialist Viktor Povše. Takrat si bodo občani lahko ogledali tudi novo sejno sobo. Restavratorske posege na freskah bodo nadaljevali v dosedanji sejni sobi. "Obnovitve- na dela grajskih prostorov so nu- jna, če želimo ohraniti grad in tis- to, kar je v njem še ostalo, tudi za prihodnje rodove," je dodal Vili Trofenik. Povedal je tudi, da je bil program ureditve nove sejne sobe predviden v letošnjem proračunu in finančno ovrednoten z znes- kom 4 milijone tolarjev. Nabavlje- no je bilo ozvočenje, ki so si ga do sedaj za vsako sejo izposojali, in druga tehnična oprema. Istočasno je ozvočenje tudi del glasovalne naprave. Soba je opremljena tudi z velikim krožnim omizjem, zaradi katerega so bodo v bodoče svetni- ki gledali iz oči v oči in naj bi omogočalo boljšo komunikacijo. V okviru ureditve prostora so bila nabavljena tudi svetlobna telesa, skromna klima naprava in ureje- no je bilo prezračevanje. Zaradi nepredvidenih stroškov je prišlo do prekoračitve porabe finančnih sredstev za 1 milijon tolarjev. Ta znesek je bil poravnan iz namens- kih sredstev amortizacije občinske uprave, ki se je odpove- dala delu nujnih nabav zato, da je lahko sejna soba dostojno in pri- merno urejena. Istočasno so gradbeniki pregradili hodnik ter tako zagotovili uporabo edinih sa- nitarij v gradu, ki so jih do sedaj lahko uporabljali samo obiskoval- ci knjižnice, za vse obiskovalce gradu. Knjižnica bo dobila nado- mestne prostore v grajskem prit- ličju, tako da ormoški ljubitelji knjig ne bodo v ničemer pri- krajšani. Ormoški župan. Vili Trofenik vabi vse občane, naj pri- dejo v začetku oktobra pogledat obnovljene prostore. 3. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Na prvi jesenski seji so svetniki odločali kar po stari navadi. Po- novno smo bili priča dialogu, ki je bil vse prej kot strpen, še manj pa konstruktiven, med svetnikom Alojzem Sokom in županom Vili- jem Trofenikom. Med drugim so sprejeli odlok o spremembi odlo- ka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož. Do sprememb je prišlo delno zaradi spremenjene zakonodaje, tokrat pa so dodali odloku še dve gospodarski javni službi: za vzdrževanje občnskih cest in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Opredelili so tudi način izvajanja teh dveh služb. Tudi od- lok o spremembi odloka o konce- siji za vzdrževanje in varstvo lo- kalnega cestnega omrežja v občini je bil sprejet, prav tako sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Ivanjkovci. Kljub mnenju Alojza Soka, da je pogodba s SKB Investicijskim podjetjem, d.d., Ljubljana o pre- nosu zemljišča, potrebnega za iz- gradnjo doma starejših občanov v Ormožu nedodelana, so svetniki sprejeli sklep o sklenitvi pogodbe z županovim argumentom, da je vse, kar je sporno, stvar nas- lednjih pogodb. Sprejetje in po- dpis pogodbe bosta omogočila pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo, ki se bo pričela predvido- ma že v letošnjem letu. V komisijo za dodeljevanje kreditov pod ugodnimi pogoji pa so za člana imenovali Branka Kukca. Podali pa so tudi soglasje k rebalansu proračuna KS Kog. Maida FridI l^liieii smo i^. B. VOUČ V PTUJSKI BOiNIŠNICi ■jjsko bolnišnico je na povabilo direktorja Lojze- ta Arka v torek obiskal dr. Božidar Voljč, vršilec dolžnosti Zavoda Republike Slovenije za transfuzijo krvi, s sodelavcem dr. Ljubišo Lukičem. Ogledal si je tranfuzijski oddelek, zatenn pa se pogovarjal z vodstvom bolnišnice in predstojnico transfuzijskega oddelka Ireno Maračič, dr. med., o organizaciji te službe in o novem zakonu o krvodajalstvu, zaradi ka- terega je vprašljiv obstoj obrobnih transfuzijskih pos- taj, ki imajo manj kot pet tisoč odvzemov kn/i na leto (ptujska jih ima manj kot štiri tisoč), če bo besedilo zakona ostalo nespremenjeno. V BUPINI O OBVOZNiCi ¥domu krajanov v Budini - Brstje v Belšakovi ulici v Ptuju (mestna četrt Jezero) bo 27. septembra ob 19. uri zbor krajanov te četrti, na katerem bodo predstavili reševanje prometne problematike v Ptuju s poudarkom na trasi bodoče hitre ceste Hajdina - Ormož. Zbor je sklical župan mestne občine Miroslav Luci. KAVARNA V HAJEM •Dpujsko zasebno podjetje Belvi šport, ki je kupilo S nekoč znano ptujsko kavarno Evropa, se je odločilo, da bo dalo objekt v najem najboljšemu ponudniku. Direktor Dušan Belšak je povedal, da pogovori o najemu že potekajo, da pa pogodba še ni sklenjena. V zadnjem času je bilo namreč večkrat slišati, da so lokal že oddali v najem. ROZIKA NAPRODAJ ■ ■einiška družba Kmetijski kombinat Ptuj je pred ■^dnevi objavila prodajo znane ptujske gostilne Ro- ziko, ki jo prodaja za 60 milijonov tolarjev. Ponudbe bodo sprejemali 15 dni po objavi prodaje. V razpisu posebej navajajo, da je za gostilno sklenjena najem- no pogodba, ki velja do leto 2011. Glede na predkupno pravico so gostilno najprej ponudili v od- lIAladi dopisniki SONCE Ml POMEŽIKNE Ko še zjutraj spim, pogleda skozi okno moje sobe sonce in me pocuka za lase. Ko vidi, da odpiram svoje zaspane oči, se odmakne od okna in me opazu- je. Dvignem glavo in ga pogle- dam. Takrat se mi zasmeje in mi pomežikne. Stopim proti oknu in opazim, kako lepa je narava, ko posije sonce. Zasanjana zrem skozi okno in ugotovim, da bi bil svet brez sonca, otroškega smeha in kričanja nenavaden in drugačen. Takrat se spomnim lepih, toplih počitniških dni, ko ugotovim, da moram v šolo. Sonce je moja jutranja budilka, ki mi venomer pomežikne, in moj jutranji prijatelj. Tea Jazbec, 6. a, OŠ Kidričevo DOBRA ČAROVNICA Nekoč je na vrhu nebotičnika živela dobra čarovnica. S svojim ostrim očesom je opazovala otroke po vsej Ljubljani. Vsako jutro je gledala Miha, kako se je težko vstajal in ni hotel iti v šolo, Klaro, ki je vedno godrnja- la, da se ne more učiti, in Tončka, ki je vsako jutro govo- ril mami, kako je neumna. Čarovnica si je izdelala načrt, kako bo te poredne otroke spre- menila v dobre. Mihiju, ki ni hotel v šolo, je zjutraj po marga- rini posula prašek zbujanja in veselja do šole. Klari je v čaj sti- snila limono z voljo do učenja. Tončka, ki je vsako jutro govo- ril, kako je mama neumna, pa je spremenila v žabo za tri dni. Ob prvem jutranjem svitu je žaba morala začeti regljati: "Moja mama ni neumna, neumen sem jaz!" in tako je rezljala do poz- nih večernih ur. Čarovnica Til- ka ga je pustila regljati tri dni. Četrti dan ga je spet spremenila v Tončka. Zdaj vsako jutro, pre- den gre Tone v šolo, pove mami, da jo ima rad, jo poljubi in od- vihra novemu dnevu naproti. Vsi otroci so bili od tedaj prid- ni. Če pa je bil kakšen poreden, je za to poskrbela čarovnica Til- ka. Sonja Bela, OŠ Mladika PRIDRUŽIL SEM SE TABORNIKOM NA BORLU Nekega julijskega dne sem do- bil pošto Judo kluba Gorišnica. V pismu je pisalo, da me vabijo na tabor judoistov. Ko je napočilo jutro odhoda, sem natovoril kolo in se odpeljal proti Borlu. Prispel sem pred grad Bori in zagledal sem, kako judoisti skrbno postavljajo šoto- re. Seveda sem se jim pridružil. Prvi dan na taborjenju je minil v znamenju postavljanja šoto- rov. Zvečer, ko pa smo se od- pravljali spat, pa je začelo bli- skati in grmeti. K bliskanju in grmenju pa sodi še dež. Začelo je močno deževati. Nepopisna huda ura! Naslednje jutro smo se odpravili proti gradu na zajtrk. Po zajtrku pa smo imeli angleščino. Angleščina je trajala eno uro. Po angleščini smo ime- li prosto do kosila. Pri kosilu smo ugotovili, da bomo vse teh pet dni jedli vegeterijansko hra- no. Ta hrana ni ugajala niko- mur izmed nas. Naslednji dan smo se šli vozit s kanuji in kaja- ki po reki Dravi. Z avtomobi- lom smo se odpeljali do jeza v Markovcih. Tam smo se razdeli- li v skupine in se naložili v ka- nuje in kajake. Odveslali smo proti Borlu. Po nekaj urah vožnje smo prišli do Borla. Vsi smo bili izmučeni. Odšli smo na kosilo, po kosilu pa smo bili prosti do večera. Zadnji dan pa smo kolesarili po lepih haloških gričih. Ta dan je minil zelo hi- tro. Spakirali smo prtljago in se odpravili domov. V judo kampu smo se imeli zelo lepo, le hrana nam je po- kvarila nekaj lepih trenutkov. Darjan Podgoršek, 5. c, OŠ Gorišnica NEPOZABNE POČITNICE Spet je september. Zdaj sme že petošolka. Še vedno pa se spo- minjam lepih trenutkov iz letošnjih počitnic. Del počitnic sem letos prežive- la na morju. Bili smo na otoku Braču v mestu Supetar. Rada plavam, zdaj pa se znam tudi potapljati. Pod vodo sem opazo- vala zanimive školjke in sein jih nekaj tudi prinesla iz vode. Če je bila v kateri naseljena morska žival, sem školjko vrnila v mor- je. Videla sem tudi rakce, ki so se počasi premikali po morskem dnu. Občudovala sem bogastvo morskega sveta. Drugo zanimivo počitniško doživetje je bil sončni mrk. Že zgodaj zjutraj smos e odpravili v Budince na Goričko. To je naj- bolj severna vas Slovenije. Sončni mrk smo opazovali z zaščitnimi očali. Luna je počasi prekrila Sonce. Stemnilo se je. Tedaj se je na nebu prikazal dia- mantni prstan. Sneli smo očala in zagledali sončevo korono. Ta prizor je trajal le kratek čas. Bil je veličasten. Spet se je prikazal prstan in spet smo si zaščitili oči. Tako kot je minil sončni mrk, so minile tudi počitnice. Komaj čakam doživetij, ki nam jih bo prineslo novo šolsko leto. Neja Rošker, 5. c, OŠ Gorišnica GOBE IN PRESTRAŠEN ZAJČEK Nekega lepega sončnega dne sta se mamica in teta Darinka zmenili, da gresta po gobe. Tudi mene sta vzeli zraven, saj sem prava gobarka. Tako smo že nekaj časa hodile po gozdu, a gob nismo našle ve- liko, zato je moja domišljija začela sama tavati po gozdu. Ne- nadoma sem nekaj zagledala v bližnjem grmu. Čisto potihem sem šla do grma, da bi videla, kdo se skriva in me opazuje. Se- veda v grmu ni bil nihče drug kot zajček, ki je ob prihodu nas treh postal zelo plašen. Nekaj časa sem ga opazovala, saj je bil še čisto majhen. V bližini me je opazovala mamica, kaj bom na- redila. Zajček jo je hitro ucvrl v drugi grm, jaz pa sem se ustrašila tako zajčka kot mami- ce, ki se je temu dogodku na ves glas smejala. Zame je to bil lep dogodek, saj sem v gozdu srečala zajčka. Mis- lim pa, da zajček ni bil vesel mo- jega obiska v svojem skromnem domu. Nataša Štumpf, 5. b, OŠ Gorišnica POČITNIŠKIH DNI JE ^ VEDNO PREMALO "Hura!" smo zaklicali, ko je šolski zvonec odzvonil konec zadnje šolske ure. Z izkazi v ro- kah in z veselimi obrazi smo se poslovili od učiteljice Aleksan- dre in drug od drugega. Začele so se brezskrbne počitnice. Že tretji dan sem se s prijatelji odpravil v ptujske toplice. Vese- lo smo čofotali po vodi in se za-« bavali. Vsem je to bilo prvič, da smo bili v toplicah brez staršev. Vendar vse lepo hitro mine in že je prišel čas, ko smo odpešačili proti železniški postčaji, od ko- der smo se z vlakom odpeljali domov. Druge dneve sem večinoma preživljal ob žogi, 2 gasilci pa smo vadili tudi za tek- movanje. Tam smo dosegli izvrstno drugo mesto. Dobro pa mi bo v spominu ostala prva vaška olimpiada. Tu me je dole- tela ta čast, da sem sprejel olim- pijsko zastavo, ki jo je prinesel padalec. Slovesno so jo dvignili) jaz pa sem žarel od ponosa. Av- gusta pa smo se odpravili na morje. Pot nas je vodila do Bio' grada, kjer smo šli na trajekt in se odpeljali na otok Pašman. Kopanje, ribolov, vožnja z gu- mijastim čolnom in ogled Kor- natov. Vse je zelo hitro minilo in morju sem lahko le še poma- hal v slovo. Začel se je september in sp^^ sedim v šolski klopi ter vem, bom moral do drugih počitnic trdno delati, da bodo spet tako lepe, kot so bile te. Tadej Sok, 5. b, OŠ Gorišnica LUJZEK Dober den vsoki den! Moren vam takoj povedati, da srna z Mico čista blažena, saj srna bla na obiski svetega očeta v Mar- progi in srna se glih zaj domu pripelalal. Vtisi so čista friški in zmontrana srna tudi tak, kak da bi mučenika bila. Lepo in veličastno je bilo, gužva pa tudi tokšna, ke srna se skoro zgubila. Moren vam rečti, da je zodji cajt, ke bomo tudi Slovenci svo- jega svetnika meli. Antuni Mar- tini Slomškeki fali od blaženega do svetnika samo še en čudež. Gdo bo se to zgodilo, še ne vemo, jaz pa resnično mislin, da se pri nas čudeži že dogojajo v obliki čudne, pardon čudežne politike in čudnega gospodarstva. Pri nas je v zgodnjih letih tejko "svetnikov", ki majo roke k sebi obrjene in vse povprek lastninijo oziroma krodnejo, kak smo tudi včosik rekli. Je pa naš bodoči svetnik Slomšek resnična vejki Slovenec in svetovljan. Ce bi meli še več takšnih v prejšnjih in gnešjih ca- jtih, bi nam resnično bojše in lepše šlo. Jegove pesmi so provi balzam za dušo in telo in dugo sploh nesmo vedli, da jih je napisa škof Slomšek. Opevlejo vse lepe in dobre stvari na sveti in zaničuvlejo naše slabosti. Pravzaprav Je žalostno, da vejke može in žene iz naše pretekle zgodovine častimo šele stu ali pa več let od njihovega rojstva ali pa smrti in ne v tistem cajti, ko živijo in dobra dela delajo. Slo- mšek Je že eden od njih in dužni smo mu vejko spoštovanje. Ker Je meja Slomšek rad gorice in vino, se zdaj obrnimo na naše vinske griče, v kerih klopotci in črički pojejo in naznonjajo bližajočo se ok- tobrsko trgotev. MoJa Mica Je že orehe nabrola, da bo povitica ob trgotvi, v štalinki se prolenk de- beli, v kleti v koti pa stori vincek rm beroče čoka, ne pozobimo še storega mačoka, ki pod bra- Jdami na klobose čoka. A, ste vidli, da se mi že rime delajo in na preši obroči štelajo... Še to van moren povedati, da so me novinari na svojo ribičijado v Bodkovce k Slodnjakovim povobili. Blo Je prejšjo soboto in Jaz sen v glovnem samo črve vičija plavati. Blo je odlično in še na stuletnico akademika Slodnjak- ovega Tuneka smo se spunli, tak ke smo k jegovi spominski plošči položili rože. Tejko za gnes in drugi tjeden več. Vas lepo podavlja vaš LUJZEK fEDNIK - Četrtek, 23. september 1999 19 OD rOD f ff TAM STROKOVNJAKI SVETUJEJO Siliranje lioruznega zdroba \ Sloveniji je posebej na prašičerejsidh lunetijali zelo razširjen gačin konzerviranja svežega koruznega zrnja s siliranjem. V ta namen koruzno zrnje zdrobimo in shranimo v razne oblike si- losov. Pri tem je zelo pomembno, da temu delu posvetimo vso pozornost, da ne izgubimo na hranilni vrednosti koruznega jrnja in da preprečimo procese, ki povzročajo zdravstveno opo- rečno krmo za živali. Siliran koruzni zdrob je zelo Icvalitetna krma s temile vseb- nostmi v kilogramu zdroba: Surova vlaknina (%) 2-3 prebavljive sur. beljakovine (g) 86-92 Skupne hranilne snovi (g) 870 - 910 >ietabolne energije (MJ) 1,5-1,6 prebavljivost organske snovi (%) 85-90 Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s for- niiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Vlažnost zrnja vpliva na proces si- liranja in predvsem na procese pri odprti silaži. Suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermen- taciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali. Naj- primernejše je, da se držimo opti- malne vlažnosti, to pa ugotovimo z meritvijo. Debelina mletja zrnja je po- membna iz dveh vidikov: dobro zmleto zrnje se bolje tlači in v takšni silaži ostane manj zraka, iz- koristek živali v jjrebavnem trak- tu je boljši. Zeleno kvaliteto dosežemo, če je od 65 do 76 % del- cev debeline do 2 mm. Test opra- vimo s presejavanjem na situ. Priprava silosnih prostorov je eno od važnih opravil. Stene silo- sov morajo biti očiščene, odstran- jeni ostanki prejšnje silaže, ki so praviloma tudi gojišče plesni. Pred pričetkom siliranja je po- membno, da ocenimo količino inevno odvzete silaže in temu pri- iagochmo površino silosa ob odvzemu. Pomagamo si lahko z dodatnimi vmesnimi stenami. Za- gotoviti moramo minimalno 5 cm dnevnega odvzema silaže v hlad- nem in 10 cm v toplem obdobju leta. Ugotoviti je potrebno tudi zrakotesnost silosnih sten, da pre- prečimo dotok zraka. Tlačenje silaže je naslednje važno opravilo, ki ga opravljamo sproti za vsako plast posebej. Pra- viloma opravimo to s hojo po silaži, razen pri večji silosih, kjer je možno tlačiti s traktorji. Po na- polnitvi silosa je potrebno silažo v čim krajšem času zrakotesno po- kriti. Folijo nato obtežimo in zaščitimo proti ultravijoličnim žarkom. Za doseganje primerne konzer- viranosti zdroba je potrebnih okrog 5 tednov. V tem obdobju se s pomočjo mlečnokislinskih bak- terij sladkorji pretvarjajo v mlečno kislino, ki je konzervans in preprečuje kvarjenje silaže. V mokrih silažah se tvorijo večje količine maslene kisline, ki je ne- prijetnega vonja in okusa. Mlečna kislina je brez vonja in okusa, zato lahko kvaliteto silaže ugotovimo že po vonju. Pri stolpnih silosih, ki so večjega premera, se nam pogosto pojavljajo problemi kvarjenja silaže ob odvzemu. Zarach polzen- ja vlage v spodnje plasti je silaža v spodnjih plasteh premokra in jo živali nerade konzumirajo, v zgornjih plasteh pa je suha in bolj podvržena naknadnim fermenta- cijam in plesnenju. Zato je pripo- ročljivo posebej pri silosih večjega premera namestiti med posamez- ne plasti (na vsak meter višine si- losa) folijo, ki preprečuje polzenje vlage in predvsem prodor zraka v nižje plasti pri odprtih silažah. Po višini lahko pregradimo tudi kori- taste silose. Kapaciteta silosov je odvisna od potreb po krmi in s koruzo zaseja- nih površin. Potrebna prostorni- na silosa za spravilo zrnja iz hek- tarja koruze pri pridelku okrog 10 t/ha je 11 m3 prostornine silosa. V grobem porabimo za pitanje treh prašičev od 25 kg do 110 kg žive teže 1 m3 siliranega koruznega zdroba. Na podlagi teh norm si tudi izračunamo okvirno prostor- nino silosov na kmetiji. Odvzem silaže koruznega zdro- ba iz silosov je na kmetijah pravi- loma ročen. Pri odvzemu je zelo pomembno, da silažo odvzemamo enakomerno po celi površini odpnega silosa. Stena ali površina silaže naj bo čim bolj ravna, da je manj površine izpostavljene zra- ku. Na 1 m2 površine silosa je ide- alno rediti vsaj 40 prašičev pitan- cev, s tem zagotovimo 5 cm dnev- no odvzete silaže tudi na začetku pitanja. V plemenskih rejah naj bo 15 plemenskih svinj na 1 m2 površine silosa. Rejci z manjšim številom živali morajo površino ustrezno prilagoditi. Zaključek Izguba hranilne vrechiosti silira- nega koruznega zdroba je dosti- krat povezana z nepravilnostmi pri samem siliranju. Zato je po- trebno čim več napak odpraviti že na začetku. Za ugotavljanje vlažnosti zrnja so uporabne tako hitre terenske metode kot labora- torijske analize. Za dimenzije si- losov pa si je potrebno vzeti čas in si ustrezno izračimati vrednosti. Kvalitetna silaža kortiznega zdro- ba je osnova dobre prireje in zch-avja živali, zato se je vredno potruditi. Metode za preprečevan- je kvarjenja silaž ob odprtju silo- sov (tretiranje površin) so dosti- krat nepotrebne in predstavljajo dodatni strošek na kg krme. Za dodatne informacije in na- svete se lahko obrnete na Kmetij- sko svetovalno službo pri OZVZ Ptuj. Peter Pribožič, univ. dipl. kmet. ing., specialist za prašičerejo, OZVZ Ptuj - Kmetijska sveto- valna služba SVETA ANA / 7. OBČNI ZBOR KZ LENART Preživeli bodo veliki in dobro organizirani kmetje v osrednjih Slovenskih goricah je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga, a se srečuje z velikimi težavami. Na nekatere so opozorili tudi na nedavnem, 7. občnem zboru lenarške kmetijske zadruge, ki praznuje letos 20-letnico uspešnega delovanja. Zadruga je pomembno vplivala na oblikovanje kmetijske politike v zadnjih desetletjih in odkupi več kot tri četrtine vseh kmetijskih pridelkov in produktov v osrednjih Slovenskih goricah. Pokri- va območje nekdanje velike občine Lenart in sega tudi v predele Šentilja, Gornje Radgone, Svetega Jurija ob Ščavnici in Pesnice. Najbolj je osredo- točena na osrednje Slovenske gorice, torej na občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana. Zato ni naključje, da so se občnega zbora ude- ležili tuch trije župani, in sicer župan Benedikta Milan Gumzar, lenarški župan Ivan Vogrin in župan Svete Ane Bogomir Ruhitel. Zadruga ima šest kmetijskih trgovin, dva ben- cinska servisa in eno trgovino z živili. Osrednji problemi kmetijstva v tem delu Slovenskih goric so razdrobljena posest, težji pogoji pridelovanja in splošne težave kmetijstva, ki se v Slovenskih gori- cah zrcali v slabših odkupnih pogojih. Na najs- labšem so že nekaj let pridelovalci jagodičevja - ro- bid, malin in ribeza, ki so nekoč donosno proiz- vodnjo skoraj povsem opustili. Najpomembnejša tako ostaja živinoreja, predvsem pridelava mleka. Lenarška kmetijska za- druga odkupi letno več kot 10 milijonov litrov mleka, zaracii znanih težav z odkupom pa so pride- lovalci nejevoljni in zaskrbljeni hkrati. Na občnem zboru so poudarili, da najhuje šele pride in da bodo ob vstopu Slovenije v Evropsko imijo preživele samo velike in tržno usmerjene kmetije, boljše možnosti za preživetje bodo imeli tudi večji, dobro organizirani in predvsem združeni kmetje. so še menili poznavalci razmer v lenarškem in slo- venskogoriškem kmetijstvu in opozorili na struk- tm-ne težave, ki so iz leta v leto večje. V zaostrenih razmerah se za kmetovanje mladi ne odločajo več in tudi nekaterim predelom Slovenskih goric grozi zaraščanje. Zato bodo poskušali zagotavljati pogo- je za preživetje na manjših kmetijah, tako da bi ohranili poseljenost podeželja in kulturno krajino. Pri tem bo sodelovala tuch Kmetijska zadruga Lenart, so povedali na dobro obiskanem občnem zboru pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Po- membnejši kmetijski panogi sta tuch sadjarstvo in vinogradništvo, v zadnjem času pa veliko stavijo tuch na dopolnilne dejavnosti. Poslovanje v minulem letu je bilo zadovoljivo, kljub težavam pri odkupu so poskušali odkupiti tržne presežke in zagotoviti sredstva za likvidnost- no poslovanje. Prihodek so povečali za skoraj 10 odstotkov in je znašal skupaj 2 milijarch in 225 mi- lijonov tolarjev. Poleg velikega odkupa mleka opažajo tuch znaten odkup bekonov. Skupaj so od- kupili 10.956 bekonov, 3646 pujskov, 748 telet in 2054 glav mladega pitanega goveda. Zaradi manjšega staleža krav v osrednjih Slovenskih gori- cah teleta uvažajo iz Češke, Poljske in Madžarske. Na občnem zboru lenarške kmetijske zadruge so govorili tuch o dopolnitvi zadružnih pravil in o ne- katerih drugih aktualnih problemih, ki tarejo slo- venskogoriške kmete. Teh pa je na žalost več kot preveč. Marjan Toš STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Uporaba plina v gospodinjstvib Nadaljevanje iz prejšnje številke Možnih je več načinov ogrevan- ja s plinom: - lokalno ogrevanje - ogrevanje s plinskimi pečmi - etažno ogrevanje s kombinira- nimi plinskimi grelniki - centralno ogrevanje - ogrevanje s sevalnimi plinski- mi trosili Pri izbiri načina ogrevanja s pli- nom moramo upoštevati tehnične, ekonomske in posebne zahteve, ki se velikokrat prepleta- jo. Projekt mora izdelati poob- laščen projektant ali pooblaščena projektna organizacija. Projekt mora poleg podatkov, potrebnih za projektiranje ogrevalnega sis- tema (klimatski pogoji, tlorisi in prerezi vseh etaž, gradbeni mate- riali, steklene površine, vrsta oz. izbira ogrevalnega sistema, izved- ba chmovochiega sistema, elek- trična energija, parametri goriva, priprava tople vode, regulacija sistema, plinska oprema, varnost- ne naprave in seveda vrsta kotla, prezračevanje itd.), vsebovati tudi izračun toplotnih izgub. Izračun toplotnih izgub (npr. po standardu DIN 4701) je zelo po- memben za pravilno in ekono- mično delovanje ogrevalnega sis- tema. Najpogostejša napaka je prechmenzioniranje sistema, kar povzroča prevelike toplotne izgu- be, izkoristek kotla je zaradi tega bistveno slabši, gorilnik koda se neprestano vključuje in izkl- jučuje, kar povzroča, da so razme- re v chmniku nestabilne, izločajo se tudi velike količine vlage. Manj kvaliteten dimnik bo tako hitro propadel. Nedopustno napako bomo sto- rili, če bomo pri adaptaciji ogre- valnega sistema (npr. pri zamen- javi premoga ali kurilnega olja s plinom) upoštevali nazivno moč obstoječega kotla in izbrali plin- ski grelnik enake moči. Ta bo go- tovo prechmenzioniran, potreben je nov izračun toplotnih izgub. Lokalno ogrevanje s plinskimi pečmi Uporabljamo jih takrat, kadar želimo ogrevati samo posamezne prostore. Pri nas ta način ogre- vanja ni razširjen. Plinske peči, ki nimajo prikl- jučka na dimnik, niso primerne, ker zahtevajo izdatno prez- račevanje prostora, ki ga ogreva- mo. Zato uporabljamo peči, ki imajo priključek na chmnik. Možna je tudi izvedba z odvodom dimnih plinov ob fasach. Nazivna moč teh peči je od 2,9 do 12 kW. Etažno ogrevanje zaključene stanovanjske enote Za ta namen, ki je zelo razširjen za ogrevanje stanovanj in inchvi- dualnih hiš, najpogosteje upo- rabljamo kombinirane etažne plinske grelnike ali specialne kot- le za etažno ogrevanje. Kombinirani plinski grelnik je kompletna enota za toplovodno ogrevanje in pripravo tople vode. To pomeni, da je opremljen z vso potrebno armaturo, raztezno po- soda in obtočno črpalko. Zahteve za izvedbo so podane po DVGW G 645. Plinski priključek je izve- den fiksno, obvezen je dimniški priključek z varovalom vleka. Za kombinirane plinske grelnike do nazivne moči 50 kW veljajo pra- vila za instalacijo hišnih plinskih trosil, za nazivne moči preko 50 kW pa pravila za instalacije v plinskih kotlovnicah. Nazivne moči so najpogosteje od 9,5 do 37 kW. Vgrajen morajo imeti sistem, ki preprečuje hkratno delovanje grelnika za ogrevanje in grelnika za pripravo tople vode (t.i. "solo stikalo"). Odvod chmnih plinov je izveden s pomočjo ventilatorja, zaradi nastalega podtlaka prihaja v prostor zrak, potreben za zgore- vanje. Takšen priključek je možen skozi streho, teraso, zu- nanjo streho itd. Nekateri kombi- nirani plinski grelniki skrbijo za dovod zraka tako, da imajo pose- bej izvedeno dimovodno cev in ob njej cev za dovod potrebnega zgorevalnega zraka v prostor. Če vgrachmo kombinirani plin- ski grelnik v omaro, moramo poskrbeti za ventilacijske odprti- ne zgoraj in spodaj, prosti prerez mora biti najmanj 600 cm2, raz- dalja med stranicami omare in grelnika pa najmanj, 10 cm. Pros- tor, kjer je nameščen kombiniran plinski grelnik, mora biti dobro prezračevan. Če je npr. nameščen v kopalnici, moramo poskrbeti za dovod in odvod zraka. Kombiniran plinski grelnik lahko priključimo na klasičen dvocevni ali na enocevni ogreval- ni sistem. Enocevni sistem je pri- poročljiv pri naknadni vgradnji v obstoječih zgradbah, ker je ce- nejši od dvocevnega in ima boljše regulacijske sposobnosti. Specialni plinski kotli so večinoma litoželezni. Za zgore- vanje plina uporabljamo predvsem atmosferske gorilnike. Nazivne moči so od 9 do 93 kW. Manjše enote postavljamo v ku- hinje ali pomožne prostore kot del pohištvene opreme, večje pa v klet. Gorilnik nima vrtečih se de- lov, plamen je nadzorovan na principu termoelektrične nape- tosti, torej nima občutljivih elek- tronskih komponent. Kotel je opremljen s kontrolo pretoka, piezoelektričnim vžigalnikom, plinsko progo, obtočno črpalko in raztezno posodo. Lahko ima vgrajen bojler za pripravo tople vode. Kadar želimo zagotoviti možnost uporabe različnih ener- gentov, npr. za večje stanovanj- ske objekte, uporabljamo univer- zalne kotle. V takšnem kotlu lahko zgoreva trdno, tekoče ali plinasto gorivo. Opremljen je s tlačnim gorilnikom, ima lahko vgrajen bojler za pripravo tople vode. Če je njegova nazivna moč večja od 30 kW, mora biti nameščen v posebnem prostoru. Za kotel, katerega nazivna moč je večja od 50 kW, pa veljajo predpi- si o plinskih kotlovnicah. V vsa- kem primeru pa mora biti kotel priključen na poseben dimovodni kanal. Centralno ogrevanje Toploto iz enega vira (npr.kot- la), nameščenega v kotlovnici, s pomočjo grelnega medija vochmo do posameznih ogrevalnih pros- torov. Prednosti centralnega ogrevanja so manjše število kurišč in chmnikov in s tem manjše onesnaževanje okolice, boljši izkoristki kodov, manjša poraba prostora in upravljanje ene strokovno usposobljene ose- be s sistemom za večje število po- rabnikov. Pomanjkljivosti takšnega sistema pa so večji in- vesticijski stroški in pogonski stroški ter težave pri obračunu stroškov za porabljeno toploto. Kot vir toplote služijo specialni plinski kotli z atmosferskim go- rilnikom, kondenzacijski kotli, univerzalni kotli s tlačnim goril- nikom, rekonstruirani kotli za trdna goriva z atmosferskimi in tlačnimi gorilniki. Zamenjava in predelava kotlov če naletimo na zahtevo po za- menjavi ali predelavi kotla, je smiselno in koristno pri tem upoštevati nekatera pravila. Poznati moramo potrebno to- plotno moč kotla, če stari kotel zamenjamo z novim. To je zelo pomembno, če je predvidena za- menjava energenta. V tem prime- ru ne smemo izbrati kotla z enako močjo, ker je stari kotel verjetno toplotno prechmenzioniran in je potreben nov izračun toplotnih izgub. Kotla, ki je starejši od 10 let, ne predelujemo, temveč ga zamenja- mo. Pregledati moramo chmovodno instalacijo in ugotoviti, ali je pri- merna tuch za nov ali predelan kotel ali za drugi energent. Glede na vrsto kotla in potreb- no moč kurišča moramo izbrati gorilnik (nadtlačni ali atmosfer- ski). Pred zamenjavo kotla moramo preveriti gabarite novega kotla ter upoštevati vso potrebno arma- turo in varnostne ukrepe. V primeru, da bi zamenjava go- rilnika na kotlu zahtevala prede- lavo kiurišča, moramo zamenjavo prepustiti proizvajalcu kotla. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. ŠPORTNI KOLEKTIVI NA PTUJSKEM Športno društvo Panorama s športom se ukvarja vedno več ljudi, ki se združujejo v društva ali klube. Več zanimanja za razne oblike rekreacije je v mestih in to je bil vzrok za ustanovitev športnega društva Panorama v Ptuju. Predsednik društva Avgust Lah je povedal, da so društvo ustano- vili v lanskem juliju na pobudo športnih navdušencev, da bi čim bolje izkoristili igrišča pri domu krajanov in dom. Najprej so se lo- tili namiznega tenisa. Letos so začeli šolo namiznega tenisa za najmlajše, veliko zanimanja za ta šport je tudi med veterani, lotili so se košarke, nogometa, predsta- vili pa bodo tudi lokostrelstvo in čolnarjenja, v domu krajanov pa se bodo zbirali tuch šahisti. Zra- ven tega so se aktivno vključili v akcijo ob mesecu športa in 19. septembra na igrišču Panorame organizirali turnir v igranju trojk. Sledila bo še akcija čiščenja okolja doma in igrišča. Za vse tiste, ki se bodo želeli re- kreativno ukvarjati s kakšnim športom, bo dovolj prostora. Fi- nanciranje društva ne bo dru- gačno kot drugod. Predsednik društva je povedal, da so dobili prvo pomoč pri nabavi robota za namizni tenis od ptujske SDS. Danilo Klajnšek Avgust Lah 20 Četrtek, 23. september 1999 - TEDNIK ŠPORT ŠPORTNE NOVICE ROKOMET m Turnir la kurenfovo kapo ženski rokometni klub Ptuj pripravlja tradicio- nalni turnir za kurentovo kapo, ki bo v soboto ob 12.30 v športni dvorani (>nter. domačipkah bodo nastopile še ekipe iz Cakovca, Žalca in Skoc- jana. I.k. TRAP m Odprtje olimpijskega sfrelišia Jutri, 24. septembra, odpirajo ob 12. uri na stre- lišCni Gaj pri Pragerskem najsodobnejši strelski center v Sloveniji - olimpijsko strelišče za discipli- ne trap, dvojni trap in skeet, katerega lastnik je podjetje Interexpo Igorja Rakuša. Otvoritveni na- govor bo imel minister za ^urizem in malo gospo- darstvo Janko Razgoršek. Že naslednji dan, v so- boto, 25. septembra, ob 9. uri bo na strelišču tek- movanje za Grand Prix Slovenije na 75 tarč, v ne- deljo, 26. septembra, ob 9. uri pa tekmovanje za Grand Prix Slovenije na 50 tarč ter približno ob 14. uri finale v vseh konkurencah. TEK m Od Ptujske Gore do Majšperka športno društvo Ptujska Gora organizira ob 3. prazniku občine Majšperk tek od Ptujske Gore skozi naselji Stogovci in Stanečka vas do Majšper- ka. Občane vabijo, da se množično udeležijo tek- movanja, ki bo v petek, 24. septembra, s startom ob 18. uri na igrišču ŠD Ptujska Gora in s ciljem pred gasilskim domom v Majšperku. Podelitev pokalov najboljšim tekačem bo ob 20. uri v prireditvenem šotoru na skupnem srečanju društev občine Majšperk. TRIATLON • Dria¥no prvenstvo ¥ Murski Soboti Ptujčana Sašo Erlih in Radovan Ačimovič sta udeležila državnega prvenstva v olimpijskem triat- lonu v Miu^ki Soboti. Erlih je bil v absolutni kon- kurenci osmi, Ačimovič pa deseti, medtem ko je v kategoriji veteranov pristal na drugem mestu. Milan Krajnc Pavlica ŠAH • Jutri simultanka v restavroiiji PP Jutri ob 16. uri bo v prostorih restavracije PP Ptuj na Novem trgu v Ptuju simultanka s šahov- skim mojstrom Domnom Krumpačnikom. Njego- vi nasprotniki bodo člani ekipe PP in drugi gosti restavracije, ki se bodo za igranje prijavili petnajst minut pred pričetkom simultanke. Imamo jo lahko kot nov začetek kavarniškega šaha v Ptuju, ki je imel nekoč že lepo tradicijo. Sicer pa lahko ob tej priložnosti zapišemo tudi nekaj spodbudnih besed o ptujskih šahistih, združenih v ŠD ftuj, ki so prejšnjo soboto^v okvi- ru šahovskega pokala Slovenije premagali ŠD Tol- min s 3:1 in se tako uvrstili v polfinale pokala, v katerem bodo nasprotnika dobili z žrebom. Posa- mezni izzidi: Polajžer - Podlesnik remi, Knun- p^čnik - Mikac remi, Brglez - Peniš 1:0 in Roškar -Semrl 1:0. MG NAMIZNI TENIS /. SNTL ŽENSKE • Petovia - Ilirija 1:6 Prvenstvo v novi tekmovalni se- zoni so pričele tudi igralke NTK Petovia. V prvem krogu so imele za nasprotnice zelo močno ekipo ljubljanske Ilirije in imele trdo delo, še posebej ker so nastopile brez svoje prve igralke Katarine Golič. Rezultati: Moj silo vičeva - Logatskaja 0:2, Zalezina - Pečka- jeva 2:0, Steblovnikova - Dermas- tija 0:2, Zalezina - Logatskaja 0:2, Mojsilovičeva - Dermastija 0:2, Steblovnikova - Pečkajeva 0:2, Mojsilovičeva/Zalezina - Dermas- tija/Logatskaja 0:2. 7. SNTL - MOŠKI • Petovio - Radlje 0:6 S porazom so v novo prvenstvo startali tudi igralci Petovie. Gosti- li so ekipo Radelj, ki se je za to se- zono okrepila. Ekipa Ptujčanov je v prvi slovenski ligi edina brez tujcev in s samo v svojem klubu vzgojenimi igralci. Še najbližje osvojitvi točke je bil Gregor Zafoštnik. Rezultati: Janžekovič - Pavič 0:2, G. Zafoštnik - Nišovič 1:2, M. Zafoštnik - Kus 0:2, Gre- gor Zafoštnik - Pavič 1:2, Janžekovič - Kus 0:2, M. Zafoštnik - Nišovič 0:2. 2. SNTL ŽENSKE # Poraz in zmaga Mlade ptujske namiznoteniške igralke ptujske Petovie so v sobo- to odigrale dve prvenstveni srečanji. Proti Mariboru so izgu- bile, kljub temu da so bile blizu osvojitve točke, saj so se kar trije dvoboji končali z igro na tri nize. Proti Fužinarju z Raven na Koroškem pa so dosegle svojo prvo prvenstveno zmago, kar bo vsekakor velika vzpodbuda v na- daljnjem ligaškem tekmovanju. Rezultati dvobojev: Petovia II. - Maribor 0:6: Juričeva - Klingerje- va 0:2, Terbučeva - Prelogarjeva 0:2, Samojlenkova - Jugova 1:2, Terbučeva - Klingerjeva 1.2, Juričeva - Jugova 0:2, Samojlen- kova - Prelogarjeva 1:2. Petovia II. - Fužinar 6:2: Juričeva - Šetina 0:2, Terbučeva - Dretnikova 2:1, Samojlenkova - Stropnikova 2:1, Terbučeva - Šetina 2:0, Juričeva - Stropnikova 0:2, Samojlenkova - Dretnikova 2:0, Terbučeva/Sa- mojlenkova - E)retnikova/Strop- nikova 2:1, Terbučeva - Stropni- kova 2:0. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS 4,memwialni turnir Urha Stroška V nedeljo, 26. septembra, ob 9. uri se prične v športni dvo- rani Center turnir za člane in članice, posvečen tragično preminidemu ptujskemu na- miznoteniškemu igralcu Urhu Strašku, ki se je smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči na poti v Novo mesto, kjer naj bi igral tekmo 1. kro- ga 1. državne namiznoteniške lige v sezoni 1995/96. Vsako leto se zberejo na turnirju vsi najboljši igralci in igralke v Sloveniji, lani pa tudi iz so- sednje Hrvaške. Letos se bodo omenjenim pridružili tudi igralci iz Avstrije. Lani je v konkurenci članov zmagal Kitajec Pan Wei, ki igra za NTK ETA Preserje, pred Tomažem Kusom, Štefa- nom Kovačem in Urošom Sla- tinškom. V konkiu-enci članic, je slavila Hrvatica Gordana Šišak pred najboljšo Slovenko na svetovnih jakostnih lestvi- cah (92. mesto) Petro Dermas- tija, Biljano Todorovič in Špelo Polonič. Tudi letos bo konkm-enca močna, tako da se obetajo zanimivi in kvalitetni dvoboji. Domačini pričakujejo največ od Gr^orja Zafoštnika, ki je z odličnimi igrami v lan- ski sezoni prispeval levji delež pri uvrstitvi NTK Petovia po- novno v 1. državno namizno te- niško ligo, in Katarine Golič, najzaslužnejše igralke ptujske ženske vrste, ki je osvojila 5. mesto v lanskem državnem prvenstvu. Vabljeni vsi ljubitelji namiz- nega tenisa, vstop je prost. D.S. BOKS / SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO V HOUSTONU Fnnioiipretepli^ ^ Konec preteklega meseca se je v Houstonu v zvezni državi Teksas v Združenih državah Amerike končalo svetovno ama- tersko prvenstvo (AIBA) v boksu, Id se ga je udeležil tudi Ptujčan Dejan Zavec, član Žeiezničarskega boksarskega klu- ba Lada Jagodic iz Maribora. Dejan je najboljši boksar zadnjih nekaj let v Slovenci, v svoji kategorliji (do 67 kg) nima konkurence, zato se je poskušal že v težjih, kjer pa prav tako ne najde sebi enakega. Na svetovno prvenstvo se je uvrstil predvsem zaradi uspeha v tujini na močnih mednarodnih tur- nirjih. V prvem krogu se je pomeril z nasprotnikom iz Gruzije in bil prepričljivo boljši, a ko so razgla- sili zmagovalca, je Dejan nem ob- stal, ko je sodnik dvignil roko Gruzijcu in ga proglasil za zmago- valca z 8:3. Tako se je začel nepra- vičen "pohod" sodnikov, saj to ni bil osamljen primer. Najbolj so napake sodnikov občutili Kuban- ci in Francozi. Kubanci so svetov- na velesila v amaterskem boksu, saj imajo tudi šestkratnega svetov- nega in trikratnega olimpijskega prvaka v supertežki kategoriji Fe- lixa Savona. Kubanci so na koncu bojkotirali vse svoje finalne nasto- pe, saj ko je njihov predsednik Fi- del Gastro izvedel, kaj se dogaja, jim je dan pred finali poslal letalo, naj se vrnejo domov, Francozom pa so popustili živci in so kar sami obračimali s sodniki. V Ameriki je boks zelo popula- ren šport, saj vsi njihovi tekmo- valci iz amaterskih vrst odidejo med profesionalce, kjer so borbe res zelo zanimive. Na tem tekmo- vanju je nekoč zmagal tudi Evan- der Holyfield, ki je bil gost tek- movanja. Dejan Zavec je z borbo pokazal, da se lahko kosa z najboljšimi boksarji na svem, žal pa ni imel sreče s sodniki. Vendar mu to ni vzelo volje, še bolj bo treniral, čeprav pa mu današnji čas (fi- nančno) ni ravno naklonjen. A z močno voljo in trdim delom bo gotovo ob pravem času na pravem mestu. Milan Krajnc Pavlica Dejan Zavec in Felix Savon. Foto: Nini ORMOŽ / EP V RADIOGONIOMETRIJI Uspešen "foir nm llsM* za slevenske ekipe člani reprezentance Zveze radioamaterjev Slovenije v amater- ski radiogoniometrgi - iskanju slu'itih radijskih oddajnikov na terenu - so se odpravili v sredo, 8. septembra, v Varaždin- ske Toplice, kjer je potekalo petdnevno evropsko prvenstvo. Od skupno 12 slovenskih reprezentantov jih je bilo kar šest iz Ormoža. Prvenstva se je udeležilo 190 tekmovalcev iz 22 držav. Pomerili so se na razgibanem in težko prehodnem tere- nu. Slovenci so dosegli dobre rezultate, saj so se kar nekaj- krat uvrstili med prvih petnajst in dosegli kot reprezentanca največji uspeh do sedaj. Med našimi tekmovalci je bil kot posameznik najboljši Andrej Rakuša z enajstim mestom v naj- močnejši kategoriji seniorjev v tekmovanju na UKV frekvenci. Ormoški tekmovalci so v sloven- skem merilu izredno uspešni, predstavljajo kar polovico repre- zentance. Jože Kosi, tajnik Ra- diokluba Ormož in vodja ekipe za radioginiometrijo, nam je pove- dal, da so se za evropsko prvenst- vo temeljito pripravili. 21. in 22. avgusta so imeli z drugimi člani slovenske reprezentance dvod- nevne priprave v Prekopi na Do- lenjskem, tehnične in kondicijske treninge pa so pričeli na domačem terenu že zgodaj spomladi. Treni- rali so dvakrat tedensko in prete- kli po razgibanem terenu vsakič od 8 do 10 kilometrov. Zadnji me- sec so v okviru intenzivnih pri- prav pretekli trikrat tedensko od 8 do 12 km. EVROPSKO PRVENSTVO Na tokratnem evropskem prvenstvu so dos^i najboljše re- zultate in odnesli domov največ medalj jekmovalci iz Ukrajine, Rusije, Češke, Poljske in Madžar- ske. Nekateri se z radiogoniome- trijo v nasprotju z našimi tekmo- valci ukvarjajo profesionalno v okviru svojih rednih zaposlitev predvsem v vojaških službah. Na tekmovanjih z mednarodno ude- ležbo, ki so mdi priložnost za sklepanje prijateljskih vezi, je po- govorni jezik ponavadi ang- leščina. Na evropskem prvenstvu v Varaždinskih Toplicah je bilo tokrat med 190 udeleženci 38 žensk. Zelo razgiban in težko pre- hoden teren je zahteval od tekmo- valcev poglobljen šmdij zemljevi- da in dobro fizično pripravljenost. Jože Kosi, ki je vodja ormoške skupine, nam je povedal, da bi lahko bili z nekoliko več sreče in manj površnosti rezultati še boljši. Glede na temeljite priprave in dobro kondicijo je realno pričakoval uvrstitev vsaj med prvih deset, to pa se ni luresničilo. Prvi tekmovalni dan, v četrtek, 9. septembra, so tekmovali na UKV frekvenci. Slovenski junior- ji so dosegli sedmo mesto, Niko Gaberc iz Ormoža trinajsto, Zo- ran Furman iz Slovenskih Konjic pa dvajseto. Najboljši med senior- j i, ki so se uvrstili na deveto mes- to, je bil Andrej Rakuša iz Ormoža, ki je bil enajsti. V ženski kategoriji se je Cvetka Mavsar iz Krškega uvrstila na trideseto mes- to. Veterana Jože Kosi in Ivan Lazar, oba iz Ormoža, ki sta bila enajsti in dvaindvajseti, sta se ekipno uvrstila na sedmo mesto. Starejši veteran Jože Onič iz Slo- venskih Konjic pa je osvojil enaj- sto mesto. V soboto se je pričelo tekmovan- je na kratkem valu. Tokrat so se izkazali slovenski juniorji, ki so ekipno zasedli sedmo mesto. Zo- ran Furman iz Slovenskih Konjic je bil tokrat med našimi tekmo- valci najboljši - enajsti, Ormožana Niko Gaberc in Mitja Štrman sta zasedla 17. in 20. mesto. Seniorji so bili ekipno deveti, Boris Hro- vat iz Domžal je dosegel 27. mes- to, Ivo Jereb iz Radomelj in Ormožan Andrej Rakuša sta bila 29. in 31. V ženski kategoriji sta Slovenki ekipno dosegli dvanajsto mesto. Tanja Kosi iz Ormoža je bila 21., Cvetka Mavsa iz Krškega pa 32. Veterani so se uvrstili na sedmo mesto. Ormožana Jože Kosi in Ivan Lazar sta dosegla 21. in 33. mesto. Starejša veterana sta ekip- no osvojila peto mesto. Jože Onič je bil 12., Janez Kusel pa 19. Po uspešno končanem evrop- skem prvenstvu čaka tekmovalce še jesensko državno prvenstvo, ki bo 25. septembra v Dobrovniku. Organizator bo Radioklub Tur- nišče. Tekmovanja se bodo ude- ležili tudi prijatelji iz Hrvaške in Avstrije. Svetovno prvenstvo, ki je vsaki dve leti, bo leta 2000 na Kitajskem. Zaradi velike razdalje obstaja malo možnosti za ude- ležbo naših tekmovalcev. Nas- lednjič bo na vrsti Francija in ta- krat bo več možnosti za udeležbo. mf Tanja Kosi iz Ormoža na cilju. Foto: Jože Kosi f EDNIK - Četrtek, 23. september 1999 21 ŠPORT PADALSTVO fhre medalll xa Petro Podgoršek v avstrijskem Thalgauu se je l^ončalo mladinsko svetovno prvenstvo v padalstvu. Na 0jem je uspešno nastopila štiričlanska ekipa ptujskega jerokluba Petra Podgoršek, jVlaja Tašner, Boris Janžeko- vič in Milan Jurič, ki je tvorila celotno reprezentanco. Trener ekipe je bil Bogdan Jug, vodja slovenske majhne odprave pa dr. Zlatko Čuš. Naši padalci so si pred odhodom bolj potihoma želeli medaljo,, osvojili pa so kar dve srebrni, ki sta končali okoli vratu Petre Pod- goršek v figiu-ativnih skokih in v skupnem seštevku, zelo malo pa ji je manjkalo do tretjega mesta v skokih na cilj. Pri fantih je po sed- mih serijah skokov na cilj vodil Boris Janžekovič, vendar v polfi- nalnem obračimu ni imel sreče in je pristal na četrtem mestu. Tudi Maja Tašner in Milan Jiurič sta bila pod samim vrhom. Z uvrstit- vami so bili vsi zadovoljni, saj so dosegli načrtovano, to pa jim omogoča, da bodo postali katego- rizirani športniki. Na letališču v Moškanjcih so jim prejšnjo nedeljo popoldne pripra- vili prisrčen sprejem. Dobro- došlico jim je zaželel predsednik AK Ptuj Janko Bezjak, besede dobrodošlice pa jim je izrekel tudi ptujski župan Miroslav Luci. Danilo Klajnšek Uspešna slovenska padalska reprezentanca Petra Podgoršek, Maja Tašner, Boris Janžekovič in Milan Jurič. Foto: Laura POKALNI ROKOMET • Chio Besnica - Pyraiiiidia 19:21 /9:8/ PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 8, M.^Šandor, Kelenc, Osterc 1, Pšajd 1,1. Ivančič 3, Žnidarič, Žuran, Šterbal, D. Ivančič 8, Cvitanič, Firbas, Belšak. Rokoraetaši Pyraniidie iz Gorišnice so v prvem pokalnem srečanju presenetili domačega člana prve B lige. Zaigrali so dobro, predvsem pa zelo borbeno. V prvem polčasu je bil rezultat ves čas izenačen in domači so si priigrali zadetek prednos- ti. V nadaljevanju pa so rokometaši Pyramidie ves čas vodili in na koncu zasluženo slavili ter si priig- rali solidno prednost pred povratnim srečanjem v Gorišnici. • Ormož - Rudar Trbovlje 24:31 /9:17/ ORMOŽ: Dokša, Hanželič 2, Antolič 1, Ivanuša, Pucko 2, E^armati 6, Prapotnik 2, Juršič 2, Horvat 2, Kirič, Kotar, Šulek, Kavaš 1, Žunec 2. V prvem pokalnem srečanju so rokometaši Ormoža imeli za nasprotnika močan Rudar iz Trbovelj. Gostje so zaigrali č\'rsto v obrambi in učinkovito v napadu, kaznovali so vsako napako Ormožanov ter si do odhoda na odmor priigrali osem zadetkov prednosti in že tedaj je bilo jasno, kdo bo zmagovalec. V drugem polčasu je bila igra enakovredna in gostje so si v prvem srečanju zago- tovili napredovanje v drugi krog pokalnega tek- movanja, saj le težko verjamemo, da bi rokometaši Ormoža lahko tako visoko zmagali. Danito Klajnšek • MRK Ptuj - Krog Bakovci 27:23 (11:12) MRK Ptuj: Mlakar, Maši 2, Djekič 1, Zajšek 5, Belak 2, Kafel 3, Kac 1, Perčič, Stefanovič, hmja- dovič 9 (6), Berlič, Margušič 1 Krauthaker. Tekmo v predtekmovanju za pokal Slovenije so gostitelji z veliko truda odločili v svojo korist. Nervoza v začetku je storila svoje in predvsem za- radi grobosti gostov sta imela sodnika veliko dela, izključitve so se vrstile, tako da sta pri gostih osta- la na igrišču le 2 igralca in vratar. Na presenečenje vseh domačini tega sploh niso znali izkoristiti, gostje so celo dosegU zadetke predvsem na račun slabe obrambe, ki je delala prav začetniške napake in noben nasvet trenerja Hrupiča ni zalegel. V 18. minuti je bil do konca izključen L. Sapač zaradi preostre igre. Svojeglavosti nekaterih domačih igralcev so gostje izkoristili in prvi del zaključili v svojo korist. V nadaljevanju so domačini pričeli zbraneje in v 39 minuti uspeli zlomiti odpor gos- tov ter povesti z dvema zadetkoma. Nekaj zatem je bil izključen Zajšek (zaradi terh nmienih karto- nov). Gostom je uspelo nato razliko znižati, toda do konca so gostitelji igrali zbrano, razliko zvečali in zasluženo zmagati. anc PRIJATEUSKE ROKOMETNE TEKME • Velika Nedelja - Varteks 28:29 /12:15/ Velika Nedelja: Belšak 5, R Hesarec 1, Trofenik, Gregorič 1, ^očnjak 5, J. Kumer, Bezjak 7, ^štarič 1, Planine 7, Kokol, Vaj- ^ P. Kumer, Okreša 1, Kovačec, Belec. Varteks: Lackovič 3, Žoldoš 2, lonkovič 4, Jagačič 4, Brkinjač 2, ^nidarič 1, Raduj kovic. Belko 5, ■^dik, Tiu-kovič, Nemaškalo 3, •'^ner 4, Radek, Storga, Vujovič. ^ okviru priprav na pričetek [fvenstva v 1. B SRL rokometaši *elike Nedelje nadaljujejo ^^^nja z močnimi nasprotniki. Tokrat so gostili hrvaškega prvo- ligaša. Gostje so se predstavili kot čvrsta ekipa. Domači so, kljub temu da so nastopili brez nove okrepitve. Pojeta, uspeli rezultat izenačiti, vendar so rokometaši Vaneksa le uspeli slaviti minimal- no zmago. • Velika Nedelja - Prevent 21:27 /11:11/ VeUka Nedelja: Belšak 4, R Mesarec 2, Trofenik, Gregorič, Potočnjak 3, J. Kimier, Bezjak 3, Šoštarič, Planine 6, Okreša 2, Ko- kol, P. Kumer A. Mesarec 1, Kovačec, Belec. V drugem srečanju V dveh dne- vih so rokometaši Velike Nedelje nudili dostojen odpor gostom iz Slovenj Gradca, ki so nastopili brez Maksiča in Jovičiča. Predvsem vzpodbudna je bila igra v prvem polčasu, ko so domači vo- dili z zadetkom ali dvema pred- nosti. V drugem polčasu so gosti izkoristili slabosti v vrstah domačih in si priigrali prednost sedmih zadetkov, kar je bilo do- volj za zanesljivo zmago. Danilo Klajnšek KOMENDA / 22. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE Tri zmage za domaiine 22. letošnja kasaška prireditev je potekala v Komendi, kjer so gostitelji organizirali kar 10 dirk. Zanimivost dneva je bilo prija- teljsko srečanje domačega kluba in DTC Vi- ersena iz Nemčije. Rezultati: 1. dirka, za 2-letne kasače: 1. Ja- sna (Jerovšek, Komenda), 2. Avena MS (Sla- vič, Ljutomer), 3. Prince Of Venice (Jan, Bled); 2. diika, za 3-5-letne kasače: 1. Cori- na (Skube, Komenda), 2. Ajko (Kosec, Ko- menda), 3. Krisbubu (Traven, Komenda); 3. dirka, za 3-14-letne kasače: 1. Fox Lobell (Gorjanc, Komenda), 2. Pantera (Crnkovič, Bled), 3. Spice Girl (Mars, Posavje Krško); 4. dirka, za 3-14-letne kasače: 1. Doriana (Remic, Komenda), 2. Jo Jo B (Bonk, DTC Viersen - NEM), 3. Filda (Koenen DTC Vi- ersen - NEM); 5. dirka, za 3-14-letne kasače: 1. Bonney M (Lovrenčič, Maribor), 2. Leon (Zagorc, Šentjernej), 3. Nikeman (Pire, Krim); 6. dirka, za 3-14-letne kasače: 1. Andi (Selinšek, Maribor), 2. Clif (Dovžan, Komenda), 3. Lurado B (Remic, Komenda); 7. dirka, za 3-14-leme kasače: l.Doriana (Kos, Komenda), 2. Patrezze Lobell (Koe- nen, DTC Viersen - NEM), 3. Filda (Holz, DTC Viersen - NEM); 8. dirka, za 3-14-let- ne kasače: 1. Div MS (Slavič, Ljutomer), 2. Condren (Gorjanc, Brdo), 3. Felicia (Jago- dic, Brdo); 9. dirka, za 3-14-letne kasače: 1. Valat Qudež, Šentjernej), 2. Jovanka B (Vi- dic, Brdo), in 3. Mister Lobell (Sagaj, Ljuto- mer); 10. dirka,^za 3-14-letne kasače: 1. Su- riya (Maletič, Šentjernej), 2. Javelin Elco (Crnkovič, Bled), 3. Glory November (Hro- vat, Ljubljana). Naslednje kasaške dirke si lahko ogledate 26. septembra v Ljubljani. Marjan Toš NOGOMET 2. UOVEMSKA UOA Rezultati tekem 7. krpga: Živila Triglav - Črenšovci 1:0, Elan - Šentjur 1:0, Železničar - Jadran Šepič 1:0, Aluminij - Avtoplus Korte 4:0, Nafta - Drava 0:4, Koper - Montavar Rogoza 0:0, Tabor - Ivančna Gorica 2:0, Esotech Šmartno - Zagorje 0:1. 1. TABOR 7 5 11 17:2 16 2. ELAN 7 5 11 16:7 16 3. ŽIVILA TRIGLAV 7 5 0 2 14:6 15 4 KOPER 7 4 2 1 19:6 14 5. ŽELEZNIČAR 7 4 2 1 9:4 14 6. ALUMINIJ 7 4 1 2 11:6 13 7. ESOTECH ŠMARTNO 7 4 1 2 15:12 13 8. ZAGORJE 7 3 13 11:9 10 9. ŠENTJUR 7 2 3 2 8:8 9 10. DRAVA 7 2 2 3 9:7 8 11. JADRAN ŠEPIČ 7 2 2 3 6:9 8 12. MONTAVAR ROGOZA 7 2 2 3 5:8 8 13. ČRENŠOVCI 7 1 2 4 5:21 5 14. NAFTA 7 115 5:15 4 15. AVTOPLUS KORTE 7 O 2 5 2:17 2 16. IVANČNA GORICA 7 O | 6 419 1 Razpored tekem 8. kroga: Črenšovci - Zagorje, Ivančna Gorica - Esotech Šmartno, Montavar Rogoza - Tabor, Drava - Koper, Avtoplus Korte - Nafta, Jadran Šepič - Aluminij, Šentjur - Železničar, Živila Triglav - Elan NAFTA - DRAVA 0:4 /0:1/ strelci: 0:1 Čeh /10. minuta iz 11 m/, 0:2 Fridauer /51./, 0:3 Čeh /57./, 0:4 Golob /67./. DRAVA: Šeliga, Golob, Fridauer /Štebih/, Emeršič, Klinger, Vršič, Toplak, Meznarič, Koljič, Habjanič /Krajnc/, Čeh, Korez. Po dveh zaporednih porazih so nogometaši ptujske Drave z lahkoto opravili z lendavsko Nafto na njiho- vem igrišču. Gostje iz Ptuja so povedli v 10. minuti, ko je po igranju z roko v kazenskem prostoru sodnik po- kazal na belo točko. Zanesljivi realizator je bil Aleš Čeh. Vse drugo se je zgodilo v drugem polčasu, ko so Ptujčani prevladovali na igrišču ter z lepo in kom- binatorno igro dosegli tri zadetke ter tako prišli do vi- soke, vendar zaslužene druge zmage v prvenstvu, obe pa so dosegli na gostovanjih. V nedeljo bodo na ptujskem stadionu gostili ekipo lanskoletega prvoli- gaša Koper. ALUMINIJ - AVTOPLUS KORTE 4:0 /3:0/ strelci: 1:0 Kolar /v 8. minuti/, 2:0 Emeršič /21./, 3:0 Emeršič /37./, 4:0 Franci /81./ ALUMINIJ: Šeremet, Franci, Koren /Z. Bezjak/, Gorše, Kancler, Žolek, Perkovič, Golob /Vindiš/, Emeršič, Kolar, Hojnik /Vidovič/. Po dveh zaporednih zmagah nogometašev Alumini- ja nad ptujsko Dravo so v Kidričevem z optimizmom pričakovali srečanje z novincem v drugi slovenski no- gometni ligi. Že uvodne minute so pokazale, da domači ne bodo imeli večjih težav z osvojitvijo treh točk. To trditev je v 8. minuti potrdil Kolar. Dvanajst minut kasneje je po slalomu Francija po desni strani sledil predložek pred gostujoča vrata in Emeršič je povišal vodstvo. Podobno je bilo v 37. minuti, takrat je bil podajalec Hojnik, strelec pa ponovno Emeršič. Visoko vodstvo domačih je bilo povsem zasluženo, saj so pokazali dobro igro, gostje pa so se redko odločali za napade. Igra v drugem polčasu ni bila tako zanimiva. Domači so preveč kompliciran in zato je marsikatera priložnost splavala po vodi. Tudi gostje so se opogu- mili, saj praktično niso imeli kaj izgubiti, vendar je bilo vse skupaj predaleč, da bi presenetili izredno za- nesljivega vratarja Aluminija- Dina Šeremeta. Devet minut pred koncem srečanja pa je Franci ukanil vra- tarja gostov in postavil končni rezultat. 3. UGA - SEVER Rezultati tekem 6. kroga: Hajdina - Fužinar 0:1, Paloma - Dravinja 1:0, Mons CIaudius - Usnjar 1:1, Pobrežje - Gerečja vas 2:3, Krško - Kovinar Mas-com 0:0, Zreče - Starše 2:1, Bistrica - Tim Laško 2:6. 1. PALOMA 6 4 2 0 11:7 14 2. ZREČE 6 4 11 13:7 13 3. FUŽINAR 6 4 0 2 12:10 12 4. DRAVINJA 6 3 2 1 5:3 11 5. TIM LAŠKO 6 3 12 18:14 10 6. GEREČJA VAS 6 3 O 3 10:9 9 7. HAJDINA 6 2 3 1 7:6 9 8. KRŠKO 6 2 2 2 10:8 8 9. BISTRICA 6 2 2 2 11:15 8 10. KOVINAR MAS-COM 6 2 1 3 6:6 7 11.M0NSCLAUDIUS 6 2 1 3 8:11 7 12. STARŠE 6 114 8-1? 4 13. USNJAR 6 0 3 3 7:10 3 14 POBREŽJE 6 0 1 5 8:16 1 HAJDINA - FUŽINAR 0:1 /0:0/ strelec: 0:1 Zancan /v 90. minuti iz 11 m/ HAJDINA: Brodnjak, Mihael Krajnc, Zelko, Kralj, VrabI, Bauman /Princi/, Kornik, Ladinek /Pihler/, Ro- man Krajnc, Lončarič, Gaiser /Marčič/. Nogometaši Hajdine so v srečanju z ravenskim Fužinarjem zamudili priložnost za zmago.Toda v no- gometu velja nenapisano pravilo, da če ne zadeneš, potem dobiš. In daje nesreča še večja, so Hajdinčani srečanje izgubili v zadnji minuti igre, ko so prejeli za- detek iz enajstmetrovke. POBREŽJE " GEREČJA VJiS 2:3 /0:2/ strelci: 0:1 Verlak /13./, 0:2 Kaučevič /39./, 1: 2 Šprah /57./, 2:2 Muzlovič /78./, 2:3 Kaisesberger /88./. GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger, Slaček /Pacher/, Habjanič, Lečnik, Ciglar /Fridauer/, Kmetec, Bezjak, Kaučevič, Perko /Emeršič/, Verlak. Mariborsko Pobrežje je srečen kraj za nogometaše Gerečje vasi. Z dobro igro v prvem polčasu so si z za- detkoma Verlaka in Kaučeviča priigrali prednost dveh zadetkov. Po tem vodstvu so gostje zaigrali nekoliko nepazljivo in domači nogometaši so uspeli rezultat izenačiti. Toda dve minute pred koncem so nogome- taši Pobrežja storili prekršek nad Kaučevičom in sod- nik je pokazal na belo točko. Zanesljivi realizator je bil kapetan Svetozar Kaisesberger in točke so odpoto- vale v Gerečjo vas. BISTRICA - TIM LAŠKO 2:6/1:1/ strelci: 0:1 Žurej /30./, 1:1 Ariič /45./, 1:2 Kocijančič /52./, 1:3 Kidrič /59./, 1:4 Romih /76./, 2:4 A. Re- goršek /80. iz 11 m/, 2:5 Bajramovič /90/, 2:6 So- tenšek /90./. BISTRICA: Hvaleč, Arlič^, G. Regoršek, A. Re- goršek, Sagadin /Fridrih/, ZnuderI, Polajžar, Ivetič, Stražišar, Dolšak /Sep/, Višnar. Bistričani so doživeli drugi zaporedni poraz in tokrat je bil ta zelo boleč. Srečanje je bilo v prvem polčasu enakovredno, nato pa so domači v nadaljevanju pov- sem popustili in prejeli pet zadetkov ter doživeli pravo katastrofo, ki je nihče v Slovenski Bistrici ni pričako- val. Danilo Klajnšek MHZ PTUJ - I. RJmED Rezultati 4. kroga: Boč - Polskava 4:1, Videm - Stojnci 0:3, Eltehšop R. - Gorišnica 3:3, Slovenja vas - Markovci 1:3, Dornava - Pragersko 6:0, Ormož - Sre- dišče 2:2. 1. STOJNCI 4 4 0 0 14:5 12 2. DORNAVA 4 3 0 1 143 9 3. BOČ 4 3 0 1 10:8 9 4. ELTEHŠOP R. 4 2 2 O 11:8 8 5. ORMOŽ 4 1 3 O 7:6 6 6. MARKOVCI 4 2 O 2 6:6 6 7. PRAGERSKO 4 2 0 2 9:12 6 8. SREDIŠČE-1 4 1 1 1 6:6 3 9. POLSKAVA 4 1 0 3 411 3' 10. VIDEM 4 1 0 3 5:12 3 11. GORIŠNICA 4 0 1 3 7:10 1 12. SLOVENJA VAS 4 0 1 3 6:12 1 Razpored tekem 5. kroga v soboto, 25. septem- bra: ob 16.00 Središče - Eltehšop Rogoznica, Polska- va - Videm; v nedeljo, 26. septembra: ob 16.00 Gorišnica - Slovenja vas, Stojnci - Ormož, Pragersko - Boč, Markovci - Dornava. MNZ PTUJ - II. RAZRED Rezultati 4. kroga: Hajdoše - Skorba 2:2, Bukovci - Podlehnik 0:4, Podvinci - Zavrč 1:2, Pago Leskovec - Lovrenc 1:2, Tržeč - Apače 1:1. I.LOVRENC 4 3 O 1 8:6 9 2. ZAVRČ 4 2 2 O 8:6 8 3. SKORBA 3 2 10 17:5 7 4 TRŽEČ 3 2 1 O 6:2 7 5. APAČE 4 2 11 10:8 7 6. BUKOVCI 4 2 1 1 8:8 7 7. HAJDOŠE 4 1 2 1 9:8 5 8. PODLEHNIK 4 1 O 3 7:11 3 9. GRAJENA 3 1 O 2 7:15 3 10. PAGO LESKOVEC 3 O O 3 5:8 O 11. PODVINCI-1 4 0 0 4 2:10 -1 Razpored tekem 5. kroga v soboto, 25. septem- bra: ob 16.00 Zavrč - Leskovec, Grajena - Hajdoše; v nedeljo, 26. septembra, ob 10.30 Lovrenc - Tržeč, Skorba - Bukovci; ob 16.00 Podlehnik - Podvinci. |ERVIS KOLES ^NIS OPREME TER SMUČI ^^Port Servis Davorin Munda s.p. ■^^k) trg 1, 2250 Ru), tel.: 062^587 PTUJ / POGOVOR Z NAGRAJENCEM CELJSKEGA SEJMA Ograje od A da Ž Letošnji mednarodni obrtni sejem je prei^osil pričalcovanja. Zadovoljni so organizatorji in razstavljavci, pa tudi obrtniki s Ptujskega, še posebej Marjan Rogina, ki ima dejavnost žičnega pletarstva (ograje, žične mreže) v Rajšpovi 15 v Ptu- ju. Za kompletno ponudbo izdelkov in kvaliteto, saj daje 25- letno garancijo za cinkano-plasticificirane izdelke, je prejel bronasti ceh. To je že njegovo drugo tovrstno priznanje; prvega je prejel leta 1992. Letošnji je prišel ob petletnici redne dejavnosti žičnega pletarstva, s katerim je začel leta 1989 kot popoldanski obrtnik. , Pet let je nato še nihal med glasbo in ograjami, ker pa se de- javnosti nikakor nista "ujeli", se je odločil, da bo nadaljeval de- javnost žičnega pletarstva, ki ji je temelje položil že njegov oče; le- tos je 25 let, odkar je ta dejavnost pri hiši. Tudi sam je začel delati v majhni delavnici svojih staršev. Leta 1994 je po 15 letih službo- vanja v OŠ Dornava, kjer je učil glasbeno vzgojo, začel delati kot redni obrtnik. Čeprav je glasbo s tem postavil na stranski tir, ji je še vedno zvest - še vedno igra v pihalnem orkestru Ptuj in veli- kem plesnem orkesteru, za glasbo pa sta se odločila tudi sin in hči. Do nedavnega je Marjan tudi pel v komornem moškem pevskem zboru Ptuj. Zaradi pomanjkanja časa, saj delavnica zahteva res- nično celega človeka od jutra do večera, se mu je moral odreči. V delavnici so zaposleni štirje delavci. Odjemalci žičnega ple- tarstva Rogina so trgovska pod- jetja na veliko, veliki sistemi, kot so SCT, Gradiš in Primorje iz Aj- dovščine, ter individualni kupci. Trudijo se, da bi kupci, kar zade- va ograje (vrtne, industrijske, dvoriščne in druge), pri njih do- bili vse, kar je na njih vezano (vrata, stebričke, pribor, elektro pogone z daljinskim krmiljenjem ...). To je ob kvaliteti njihova prednost pred najrazličnejšimi uvozniki, ki se individualnim željam kupcev ne morejo prilago- diti v tolikšni meri. Ko Marjan Rogina govori o po- gojih za delo obrtnika, želi biti dosleden, ne želi vsega metati v ne koš. Ker gre pri njegovi de- javnosti za izrazito sezonskost (pet mesecev na leto ne delajo), so se prisiljeni, če želijo delati na za- logo, zadolževati za obratna sredstva, znesek kredita z obrest- mi vred pa jim ob koncu leta nažira čisti dohodek. To je za obrtnika destimulativno. Tudi zaradi tega svoje dejavnosti nima namena širiti in dodatno zaposlo- vati delavcev. Kaj mu pomeni bronasti ceh? Prav gotovo je priznanje za dose- danje delo. Ce so ga opazili med 1800 in več razstavljavci, cehov pa je bilo okrog dvajset, pomeni, da dobro delajo. Največ pa bi ta ceh pomenil, če bi obrtniki imeli večji vpliv na za obrtništvo bolj prijazno in stimulativnejšo zako- nodajo. Moti ga tudi, da ko v sezoni iščejo delavce, teh ne mo- rejo dobiti. Vsi ponujajo le delo na črno, tega pa država ne bi sme- la dovoljevati, poudarja. MG Marjan Rogina z bronastim cehom. Foto. M. Ozmec CIRKULANE / SPREJEM ZA FINALISTKO TEKMOVANJA ZA MISS SLOVENIJE "Adelina, podpiramo te!" V večnamenski dvorani v Cirkulanah so predsedniki tri- najstih vaših odborov bivše krajevne skupnosti Cirkulane pripravili v soboto zvečer nepozaben sprejem za svojo kra- janko Adelino Bombek, finalistko letošnjega tekmovanja za miss Slovenije. S cvetjem in denarno nagrado so se ji zahva- lili za neprecenljivo in najlepšo promocijo Haloz. Takšne, kot jo je opravila Adelina, ni doslej še nihče, so prepričani Cirkulančani. Haloze so lepe, ena teh lepot je Adelina, ki je znala premostiti naravo haloške skromnosti. Da- niel Polajžer, predsednik vaške skupnosti Cirkulane, je ob Mila- nu Voglarju iz vaške skupnosti Pristava v imenu vseh vaških od- borov bivše KS Cirkulane na sprejemu Adelini izrekel veliko spodbudnih besed, predvsem pa, da za Haložane ni poraženka, zanje je ona miss Slovenije. Prepričani so, da ji je komisija letošnjega izbora naredila krivi- co, vsaj superfmale si je zaslužila, če že drugega ne, ker je pač prem- lada in ker prihaja iz okolja, ki je v zadnjih letih imelo dve miss Slovenije. Ker pa je mlada, so ji vsa vrata še odprta. Cirkulančani jo bodo še naprej podpirali, želijo si, da bi se čez leto ali dve ponov- no udeležila tekmovanja za miss Slovenije in da bi Haložanom prinesla prvi naslov miss Slove- nije. Takrat bo imela več let in tudi že več izkušenj, ki so ji, kot je menila komisija, letos še pri- manjkovale. Kdor pa jo je pos- lušal v soboto na cirkulanskem odru, se je lahko prepričal, da so jo zadnji dogodki že naredili sa- mozavestnejšo in odločnejšo. Na sobotnem sprejemu so ubrano zapeli ljudski pevci KPD Francka Kozela, Cirkulane, zaigrala pa člana dua Pomlad. Sledilo je družabno srečanje, ki so ga Adelini v čast z jedjo in pijačo omogočili Ivan Emeršič, Zvonko Arnečič, Jakob Hebar, mesarija Kokol, družina Bra- tušek in gostišče Krona. MG Cirkulančani so Adelini pripravili nepozabno srečanje. Znova se je oblekla v obleko kreatorke Barbare Plaveč, s katero je os- vojila laskav naslov miss Štajerske in ki je postala njena last v spomin na ta dogodek. Foto: Črtomir Goznik Kulturni križemkražem PTUJ • V prostorih Upravne enote na Ptuju bodo danes (četrtek) ob 12. uri odprli razstavo arhivskega gradiva o upravni zgradbi v Slomškovi ulici 10, ki letos slavi 110-letni- co obstoja. Razstava bo odpr- ta do 22. oktobra. SLOVENSKA BISTRICA • Zavod za kulturo v vabi v pe- tek, 24. septembra, ob 17. uri na odprtje razstave slik ljubi- teljskega slikarja Jožeta Krambergerja iz Mozirja v prostorih nove galerije Grad Slovenska Bistrica. Razstava bo odprta med 24. septem- brom in 17. oktobrom. PTUJ • V centru Domino bodo v soboto, 25. septem- bra, ob 11. uri odprli razstavo, posvečeno rojaku Janezu Puhu. Pripravil jo je Zgodo- vinski arhiv Ptuj, na ogled pa bo do 25. novembra. PTUJ • V soboto, 25. sep- tembra, ob 19.30 uri se bo v Gledališču Ptuj pričela nova sezona z gostovanjem hrvaškega Teatra u gostima iz Zagreba s komedijo Art, v ka- teri nastopajo Vanja Drach, Relja Bašič in Boris Buzančič. ORMOŽ • V nedeljo, 26. sep- tembra, se bo ob 19. uri v Domu kulture pričela gleda- liška predstava Joa Ortona Dan norosti v izvedbi Špas te- atra iz Ljubljane. Komedija zapletov s specifično duhovi- to režijo Branka Duriča in z zasedbo nekaterih najboljših slovenskih igralcev-komedi- antov zagotavlja uro in pol za- bave in smeha. PTUJ • V stari steklarski de- lavnici se bodo prihodnji četf- tek, 30. septembra, ob 19. uri predstavili s svojim ustvarjan- jem mladi literati ptujske gimnazije, ki bodo ob 1. ok- tobru, dnevu šole, izdali zbor- nik svojih del. KINO PTUJ ©Še danes je ob 18. in 20.30 na sporedu Matri- ca, od jutri do nedelje pa ob 18. in 20. uri Beneška kurtiza- na. Prihodnji teden bo od tor- ka do nedelje ob 18. in 20. uri na sporedu Mumija. ČRNA KRONIKA UMRLA NA KRAJU NESREČE Po regionalni cesti od Ptuja proti Juršincem je v soboto, 18. septembra, ob 19.30 vozil osebni avto 20-letni R.K. iz Ruja. V naselju Gabrnik je s sprednjim delom avtomobila trčil v 69-letno E.K. iz Gabrnika, ki je hodila ob robu cestišča in ob sebi potiska- la kolo. Ob trčenju je peško vrglo na pokrov motorja in v vet- robransko steklo, po nekaj nad 30 metrih vožnje je padla na bankino in zaradi hudih poško- db umrla na kraju nesreče. PADLA NA BETON Prejšnji ponedeljek, 13. sep- tembra, ob 21.30 je 59-letna M.O. iz Zagojičev, občina Gorišnica, hodila po lesenem podestu novogradnje. Ko se je vračala, je stopila mimo be- tonske plošče in padla 5,5 metra globoko na betonska tla. Pri pa- dcu se je hudo ranila in so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. VLOM V TRGOVINO v noči na četrtek, 16. septem- bra, je neznanec vlomil v trgovi- no Peršuh v Pleterjah na Drav- skem polju. Odnesel je za okoli 12.000 tolarjev menjalnega dro- biža, precej cigaret, kave, mes- nih izdelkov in alkoholnih pijač. Po oceni je lastnico F.P. oško- doval za okoli 200.000 tolarjev. Z AVTOM V OBCESTNI JAREK Po regionalni cesti od Vidma proti Zgornjemu Leskovcu je v soboto, 18. septembra, okoli 6. ure vozil osebni avto 26-letni B.E. iz Vidma. Med vožnjo skozi naselje Soviče je zapeljal na levo bankino, po njej vozil še kakih 30 metrov, zapeljal spet na ces- tišče in izgubil oblast nad vozi- lom. Avto je zapeljal v obcestni jarek in trčil v nabrežino. V nes- reči se je voznik hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bol- nišnico. HEROIN ZAKOPAN V GOZDU V začetku prejšnjega tedna so mariborski kriminalisti v Cirko- vcah prijeli Mariborčana R.K., za katerega so sumili, da se ukvarja s prodajo heroina, kupoval pa naj bi ga od M.S. iz okolice Kidričevega. R.K. so kriminalisti presenetili, ko je iz skrivališča v gozdu izkopaval zavitek z okoli 22 grami heroina. Naslednji dan so opravili hišno preiskavo še pri M.S. in tam zasegli nekaj pred- metov, nekaj kilometrov od hiše v gozdu pa so našli zakopanih 224 gramov heroina. Zoper oba osumljenca so kriminalisti napi- sali kazensko ovadbo zaradi proizvodnje in prometa z mamili. FF RODILE SO - ČESTITaI MO: Milenka Žnidarič, Obrez 119'a, Središče . Lco; Marjetka Pernek, Slomškova 20, Piuj - Mašo; .Marjan ca Polajžar, Zg. Hajdina 103, Ptuj - dečka; Renata Šošler. Partizanska 51, Slovenska BisiricLi - \iko; Bojana Vrbnjak, .VAiklavž 24, Ormož - Miha- dd: Andreja Voda, Gra- )i'iiscak 92/b, Plu) - dečka; .\\ania Petek, Polenci 26, 1'olcnsak - deklico; Petra Žiher, Zamušani 3e)/a, (jorišnica - deklico; Simo- na Čiiček, Močna 30, Le- nart - Matija; Mirjana Go- vedič, Cuber 15, Ljutomer - Viktorijo; Darinka Jer- nejšek, Stoperce 52, Majšperk - dečka; Jelka Vindiš, Aškerčeva 5, Ptuj - Jana; Dragica Ljubeč, Ko- kolajnščak 1, Sv. Jurij ob Ščavnici - Melani. POROKE - PTUJ: Janez Gonza in Danica Leben, Podvinci 42; Zvonko Mere in Martina Feguš, K jezeru 3, Ptuj; Bojan Vaupotič in Klavdija Horvat, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj; Tomaž Kampl, Grajenščak 127a, in Liljana Polanec, Krčevina pri Vurbergu 42/a; Miran Potočnik m\ Silvestra Peternik, Kram- j bergerjeva pot 10, Ptuj. UMRLI SO: Martin: Roškar, Potrčeva c. 39, Ptuj, 1909 - 1 9. septem- bra 1999; Ludvik Fras, Potrčeva c. 50/a, Ptuj, ^- 1934 - t 11. septembra 1999; Alojzija Tili, rojena .Viaier, Kajuhova ul. 1, Ptuj, 'i- 1911 -1 9. septem- bra 1999; Amalija Cafuta, rojena Murko, Tržeč 2, ■'fi 1914 - t 10. septembra^ 1999; Franc Šel, Janežovs-j ki Vrh 9,^: 1926 -1 11. sep- tembra 1999. POPRAVEK v prejšnji številki je bil na zadnji strani objavljen ses- tavek o zlati poroki zakon- cev Mislovič iz Dornave. Zal je prišlo pri tem do na- pake glede števila oirok. Zakonca Elizabeta in Jan^ Mislovič sta imela štiri of roke, dve hčerki in dva ^ nova; žal je ena hčerfc umrla. I Za napačno informacijo a vsem prizadetim opri vičujemo. fEDNIK - Četrtek, 23. september 1999 25 PO NAŠIH KRAJIH pODLEHNIK/ ČETRTO SREČANJE SOŠOLCEV IN PRIJATELJEV Obulanle spominov y soboto, 4. septembra, so se četrtič zaporedoma srečali nelidanji sošolci, ki so v letih od 1945 do |953 skupaj greli klopi v stari podlehniški osnovni šoli. \ relih letih se vedno bolj yra^ i)0 spomini na otroška leta In vedno večja je želja po ponov- nem srečanju z nekdanjimi sošolci in prijatelji. Prijetno in veselo druženje v rodnih Halo- zah daje priložnost za obujanje spominov na brezskrbna otro- ška leta in izmenjavo izkušenj, Ici jih je prineslo življenje. Glasba, pesem in dobra volja so zbrane družile pozno v noč. Stiskov rok, pozdravov in obu- janja spominov ni bilo konca vse do slovesa, ko so si obljubili, da se ponovno srečajo oh začetku novega tisočletja. Danijel Šprah Nekdanja šola v Podlehniku Nekdanji sošolci na srečanju. Foto S. Topolovec, Mb ORMOŽ / KRAJANI LESNICE GRADIJO VAŠKI DOM 5 skupnimi moimi do veinamensliega prostora Leta 1994 je v Ormožu uspel referendum za krajevni samopris- pevek. Takrat so v program zapisali, da bodo zbrana finančna sredstva namenili za izgradnjo in obnovo cest, pa tudi za gradnjo vaškega doma v Lešnici. Ludvik Hriberšek, po- dpredsednik in član sveta KS Ormož, nam je povedal, da so gradnjo pričeli pred tremi leti. Do sedaj so porabili 3.000.000 tolar- jev. Dom, ki je postavljen do 3. gradbene faze, so gradili tudi s pomočjo sponzorjev. Ormoške opekarne so prispevale 2000 zida- kov, vsa gradbena dela pa so opra- vili vaščani sami. V lanskem letu so imeli na razpolago več fi- nančnih sredstev, zato so gradbena dela intenzivneje potekala, letos je denarja manj, a s 500.000 tolarji bodo letos uredili predvsem notranjost. Nabavili so 100 kvad- ratnih metrov keramike v vrednosti 200.000 tolarjev in ta je delno že položena. Pred kratkim so uredili tudi okolico doma. Kra- jani predvidevajo, da bo dom v dveh letih dokončno zgrajen, kar pa je odvisno od izida referenduma za novi krajevni samoprispevek konec letošnjega leta ali v začetku leta 2000. Manjka še centralno og- revanje, ureditev stropov in fasade. Vaški dom je trenutno postavljen do lake faze, da so nekatere prire- ditve v njem že potekale. Slavili so krst novorojenca, mladi so imeli zabave, opravljeni pa sta bili tudi dve predavanji Mlekarske zadru- ge. Ko bo leta 2001 dom dokončno zgrajen, bodo v njem potekali tudi različni kulturni dogodki, volitve, sestanki ter vsaj dvakrat letno pre- davanja s področja kmetijstva. Na- menjen pa bo tudi za druženja mladih iz Lešnice ter okoliških krajev. Že sedaj pa so se dogovori- li, da dom ne bo namenjen za gos- tinsko ali kako drugo tržno de- javnost. V novem referendumskem programu bo poleg gradnje vaškega doma tudi gradnja in vzdrževanje cest ter avtobusnih postajališč. Sedanje v oster ovinek postavljeno avtobusno postajališče bodo prestavili v bližino vaškega doma, ker je zelo nevarno predvsem za otroke. Majda FridI Vaški dom je zgrajen do tretje gradbene faze. Foto: Majda FridI I I Q3 I (75 o i-O o ^ .^-^ O) S 5.™ .g S.5 t/i -co mislili _ C > OO o—'.^CO §^02 i=:C35 0O . . OJ-OLU O) ■ ^ oo-u: E O —,._-CO ~xCočš-ERi 0)0. Osi C MCMl o 15 < ._- t .1— ._, O) SCM:2 cz ^ CC l_Q_Q I ■ 9 53 -S >Q-a3 ca. ai.šp|^|a g|^ 5 "-to .0 cz o ^ 5 reo E 58 _ Eo » o ^ -t^ c\J OJ _g >o O «5 2 co aj ^ E 'co .52 < 11 ii 013 CD ^ co a>o ^ > E <-r>m g) o «3 CL OJ co"o S J'-'tn Lo ^ U2 -o-r-:cN=*-co"^. 3£ ■Soj cg ^-J^ ^ ^ - ^ _ ----^EsgE-og^-S 50 ^e:|j3SE^l;^^ c-a co-r--o ^ CD r- ^ S- 5Š, 55^-12 ca > "C CD CD = ■a >— cn <£ - S—- —'> t'' - c: cj CC ca iS o im .-cgi^cn --- ^c/3 ocot-co >i>;S2:cM E^ ^QQ LO i= 00 • -.Se c^ ^ af ca^ o ■>OQQ (13 Q3 "O .— ^cvj J3CO.r^ OCM . Q . 50, c: P'^ ca p.;^ Ja § ooi t?. 2:^ g ■o ^ o a.^ o. o o o = 03 in o■o.ec/>oOLo'^.T- ^ o 0)0 s o"S |!;!^;^--:'r--ia §»0 E CM 03 "2 g cz" >SJ ^ LT) r2cz^ocaC:c .po) 2,co ^ ^ o S =°g^g«iašS>i ci cz .B-^ Bco p o z3 o tf«^ icd ca;52-^ E§)co:2i2E^^Et .52,>^ ■C o o cn « - E^E _^ ca :c:3in-£ooo -io C. - .■Sca.> rri cdSl CatO = :_ro —CD co ;= " '52 S caco in o^tf^ —fe^*^ « Q.<^COCM O o)?5- § coo 0x^00oS caS'« ooJco-g-c-^T- 0)0^ C3)-^ O . .~ca_• O .£::^2:ca^ .—i'^ ^-"^ Lnin;o;C<^in-s CD E i,S.5E ■o "I 1ZL;0 o inm ^ in CD S-C=<^ ^in^ oin "=^0 > tZ ^ ■ jia .-t; > . . o 5^ 03 ca ca_,5. "^r^ .--c^-ž^^dgcsj CO c^^CM «= t°0 ^^ca^:r|^| ca o "S 2: o g . E m Es«ca . ca.23:=.«»_^co '^:^^S2 03 ca ca^cvi Sgl^~ca3?2|^.2.< o Sfl E =. CD ■-'5^ gJ^caS^eS^S' . =■ C3.50;^ fe'o g o)ca oj > in E i= esxo co ctb^E S3X i 1= 3^ 5 eno F — O g2 >o: 3 CM o. 2 J2 .td cgS psa I ag —■ 03 52 -ca -9 Ig - CA> s > g o ^1 ca .3i. S .S g ll O .t! ca ca ^ D- o g 5- g; ca o 03 o C .o o. ca =3 O a o. o •S- oj 03 ca > -o >, 52 o co .E F- S Q 3ii 11 81 ž cj o 3 ■o > .52 -af ca -g s ^ i lil co o => s -o .> g 03 ca ._ ^ M IVI — o > co I— o. ca co ca is ča -E E E 2B ca^ g rvi E *- 03 ca > C ca .2 > ^.^ ro .Cd > M cz o e;= S 5 m > i x^ g ca ig^" J-g^^^^l^J^ ca1-2^5 ,g^2:^-«|^-St ^ 03 T—3::: zr S 03 > o B^:ggl|Egg^^^ •o 03 > S)$,g- .0 s Q C/3Q iS 5^ > P-o £= =3 in cT, t: . o caQ_ ^c/3 — ca -■o'—' zj.5S,Q-. l";2S:S50Č-.gc/3« - . ^ -r— C15 l^ _ oooooaoooooinmooooooo o_-_ coococaooococoocoiOTrT-^coocooi— o^co oooiaioT-^CMcocrJ^triirJiritbf^^r-^odoJoipesi T-l-T-T-T-l-T-CMeVJ : 0^0^ = 2 ^ 3jsju-3CDia p<:ji jo^cv o > .-^ CD CM b= C—1 T— oesj 53 t EiZ 5" o g-ai^č oS-^E . ■•^■^■g.i-rl9 oSr^^ 03 m : ca ca - '— _; oj CO vz oin.^ 93 a>T--^> 03 co^ 3-^ ca< CD ca 03 o — ^ ca ,g č 5^ .2. cafeS šc^-.^-Š^ o o feQ->a- °-o .E <^ -c= o> o ,a .52 y o'^'^ Ž" ca -SICZ cz 52 5" Q3 O) uj E ^ 2: o lt75 2go§ gcoggr'?^ crtC^O gf2 cjS ^ /-v-v "C- ^ igcD ca,crt ..CD ■jš .2.5? o" S 35 c/,5 g -. ca Eo eIS^ i^vi 03ž,"S 03o cn C/D S -'«0 ^-T-^ LJJ«McM2:-3 3CT) Qj CDUJ i-i. C/Ji-^CO It 5 S &5 ca ■= .3 = I" O) °^ "g g v_ ~ § o "O o e« ca ■- « — O 03 CO ■o C« «s -o •= ca 3 ■= e -a E ■n o ^ o » e« a> ca. t,3 |vjQCDOOQ. O. gaomoiAoiniAoamoaoamo li .52, g Q ■>■ O- ca. (u . ca C .C ca Ea O- C 03 S --f ^ 1 o o o § °: Q3 03 ca =■ > o s 2 I -2 „ -S C S5 c: lili ca ca ca ■ g-g 3-g-g E "g E t: o ii E .2 cz 1 ca : .Cd rvj >.S"~;g -C .co S' a g E g E ca o E co > O rD g ca 03 ^ Q3 -i ^ 0x0 s iž g > 5 ™ t= ca ^„2 CM O. ca coi 3?|i ^ »1 oinoaooooamainmo T-»ooooroocoT-T-i-i—o OT-^esic2^LraLra^tf>r>-oooooJo " C g r E g oji gin 3 §. g S 03 co - w.- ^ 2 E <: i2 ^ ,2 Q3 ca cz TJ- X: > ^ S CM m m m o o o ^ « o o w p evi o o CM CM csi S)" ca ca 11 -C • g : g 5"° ; -S in I ^ -52 . , o ca ca ' E ^ ;§ ■ "53 5e ^ ■° s g S ;= >CO .Ci ca _i IVI OJ ' C "O i 03 iEcaca— i:;>os -I E ^B"!-^ K2 3 ca g lo "g > ca .E 03 _ > .S = o jD 03 > 55 o co Z.rvj = co co co :g •— ta ~ - ^ E -g 3i co O S -1; ■ca .s — 03 o 03 co>co co oinoooaoomooaoo o«<»-ooocoocaT-ocoootf> 1752 55 32 Četrtek, 23. september 1999 - TEDNIK OD TOD IN TAM TRNOVSKI VRH / BLAGOSLOVILI KAPELO ANTONA MARTINA SLOMŠKA IN FARNIH ZAVETNIKOV Mašo združili z blagoslovom kapele Natanko teden dni pred obis- kom papeža Janeza Pavla II. v Mariboru in razglasitvijo škofa Antona Martina Slomška za blaženega so se v Trnovskem Vrhu sredi Slo- venskih goric že spomnili tega pomembnega slovenskega škofa. Po njem so namreč poi- menovali kapelo, ki jo je v nedeljo dopoldne blagoslovil pomožni mariborski škof dr. Jože Smej. Verniki, ki so zanjo prispevali sredstva in prostovoljno delo, so jo posvetili še farnima zavet- nikoma sv. Urbanu, po katerem nosi ime destrniška župnija, in sv. Bolfenku, zavetniku Trnovske vasi. Škof dr. Jože Smej pa je na Trnovskem Vrhu še vodil mašo. V pridigi je ver- nike spomnil na pomen Antona Martina Slomška za slovensko katoliško cerkev. Še pred slovesnim blagoslo- vom kapele sta vernike nago- vorila duhovnika obeh sosednjih župnij Mihael Valduber in Jože Rainer, pozdravila pa tudi destrniški župan Franc Pukšič in trnovskovaški Kari Vurcer. Tekst in foto: AK Pomožni mariborski škof dr. Jože Smej je prejšnjo nedeljo blagoslovil novo kapelo Antona IVIartina Slomška in farnih za- vetnikov sv. Urbana in sv. Bolfenka v Trnovskem Vrhu Ob blagoslovu se je zbralo veliko ljudi SP. KUUČAROVCI PRI ORMOŽU / BLAGOSLOVITEV PRENOVLJENE KAPELE Skopal smo močne/ši V soboto, 4. septembra, sta župnik in prior luižniškega reda iz Velike Nedelje Albin Zidar in župnik od Sv. Tomaža Stanko Matjašec blagoslovila obnovljeno, 120 let staro kapelo v Sp. Ključarovcih. Pobudnika za gradnjo kapele sta bila kmeta Jakob Rudolf in Matija Žnidarič. Vaščani so jo s skupnimi močmi postavili leta 1880, posvečena pa je lurdski Mariji, materi Božji. V tistih hudih časih je bilo v Sp. Ključarovcih veliko neurja in poplav. Vaščani so bili pogosto prikrajšani, saj jim je voda uničila pridelke. Kapelo so gra- dili z velikim veseljem, saj so vedeli, da bo služila dobremu namenu in kraju, v katerem bo stala. V času II. svetovne vojne so kapeli odvzeli zvon. Leta 1949 je Martinek Majcen daro- val novi zvon, s katerim še vedno zvonijo, če je v bližini smrtni primer. V kapeli zvoni Stanko Pevec. Za vzdrževanje je dolga leta skrbela Frančiška Majcen. Kapelo je krasila, mo- lila rožne vence in vodila šmar- niče. Sčasoma je klub manjšim pop. ravilom marsikaj propadalo in kapela je bila potrebna večje prenove. Novi predsednik vaškega sveta Milan Krabonja se je z neverjetno vnemo lotil temeljite prenove. Kapela je bila v kratkem času lepo obnovljena, za kar so mu vsi vaščani zelo hvaležni. Obnovo je v celoti financirala krajevna skupnost Ormož, posebna zah- vala pa gre predsedniku kra- jevne skupnosti Antonu Šala- munu za vsa finančna sredstva. Vsa gradbena in zaključna dela je opravil Franc Škorjanec z Zvaba z ekipo. Zahvala velja vsem vaščanom, ki so pomagali pri gradnji in čiščenju kapele. Ob koncu blagoslovitve kape- le so vaščani pripravili prijetno pogostitev, ki se je je udeležilo okrog 200 ljudi, naj končam z mislijo velikonedeljskega žup- nika, ki je ob blagoslovitvi de- jal, da človek ni samo za delo, da se mora tudi poveseliti v družbi svojih sokrajanov, iz- menjati mnenja - vse to nas po- vezuje, skupaj smo tudi močnejši ob vseh težavah v življenju. C$