PoStmna plaoasxa v gotaviai.
85.	¥ Ljubljani, dne 11. septembra 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
pokrajinske nprave za Slovenijo.
ir s e lb i is. se,:
Obvestilo o rojstvu prestolonaslednika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. — Razglasi vojaških
298. Odločba, s katero se ukinjata oddelek za proučevanje in poučevanje naroda in lekarniški oddelek pri ministrstvu za narodno zdravje.
oblastev. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Svojemu dragemu narodu!*
Njeno Veličanstvo kraljica Marija j s porodila danes zjutraj, dne 6. septembra, moško dete, ki je postalo kot prvorojenec po členu 56, naše državne ustave Moj prestolonaslednik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z vsemi pravicami, ki mu jih. dajejo za to ustava in državni zakoni.
Ko to objavljamo, pošiljamo radostno Svojim dragim Srbom, Hrvatom in Slovencem in vsem ostalim državljanom naše kraljevine Svoj kraljevski pozdrav.
Dano v f^ašem kraljevskem dvom v Beogradu,
dne 6. septembra 1923.
Iz „SlužM Notin kraljevine Srbe,
Hrvata i Slovenaca“,
številka 201 z dne 4. septembra 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 26. avgusta 1923., s katerim se odlikujejo;
z zlato svetinjo ,za civilne zasluge: nadziratelja strojev Fran Debevec in Karel Kremžar, nadalje strojevodji Pavel Dežman in Josip Tuma;
s srebrno svetinjo za civilne zasluge: strojevodje Karel K1 e m b a s, Ivan T a s o t i in Jakob Kremžar strojevodijski pomočnik Fran P i s 1 a r in ku-rilec Alojzij Marinšek — vsi zagrebške direkcije državnih železnic.
Aleksander I. s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in minister za promet:
dr. V. S. Jarältovic s r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Podpisani, pozvani po Njegovem Veličanstvu kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandru 8., naj prisostvujemo porodu Njenega Veličanstva kraljice Marije, smo se sestali v kraljevskem dvoru v Beogradu zjutraj dne 6. septembra 1923.
ter smo se uverili, da je Njeno Veličanstvo kraljica Marija, soproga Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandra h, porodila moško dete zjutraj dne 6. septembra 1923. ob dveh in petinpetdesetih minutah.
V	potrditev tega se je sestavil in podpisal tega jutra ta akt v dvoru Njegovega Veličanstva kralja.
V	Beogradu, dne 6. septembra 1923.
Predsednik narodne skupščine:	Namestnik predsednika, ministrskega sveta,
L j. Jovanovič s. r.	minister za promet:
dr. V. Jankovič s. r.
Minister pravde: dr. Sinket Perič s. r.
Številka 202 z dne 5. septembra 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 29. avgusta 1923., s katerim se postavlja za čas, dokler se bo minister za zunanje posle, dr. Momčilo N i n č i č, mudil v inozemstvu, za njegovega namestnika minister pravde, dr. Ninko Peri ć.
Številka 204 z dne 7. septembra 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s andr a I. z dne 18. avgusta 1923., s katerim se postavlja za pomočnika komisarju železniške policije v Mariboru v činu policijskega pisarja I. razreda dr. 'SrT-tčm J n h a r t, pomočnik II. razreda komisarju železniške policije istotam.
Objave ministrstva za pošto in telegraf z dne 15., 18. in 19. avgusta 1923.; Postavljeni so: pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani za tajnika III. razreda po uredbi Anton S n h a č in Jožko Petrič, tajnika IV. razreda; pri glavnem poštnem I uradu v Beogradu za poštarja V. razreda Ivan Rus ■ in Stanko Podreberšek, poštarja istega raz-I reda od direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani (po službeni potrebi); pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 2 za poštarja V. razreda Josip Cer-n o v š e k, poštar istega razreda od poštnega in telegrafskega urada na Muti (po službeni potrebi).

Uredbe osrednje vlade.
Zdravniško Izvesfje
298.
Njeno Veličanstvo kraljica Marija je porodila danes, dne 6. septembra, ob dveh in petinpetdesetih minutah zdravo moško dete. Porod je potekel normalno. Zdravstveno stanje vzvišene matere in detetovo je jako dobro.
V Beogradu, dne 6. septembra 1923.
Prof. dr. Antič s. r.
Odločba, s katero se ukinjata oddelek j za proučevanje in poučevanje naroda in lekarniški oddelek pri ministrstvu za narodno zdravje.*
Dr. Koen s. r.
Dr. Zdravkovič s. r.
Gospod minister za narodno zdravje je odredil z odločbo z dne 31. avgusta 1923., št. 32.572, na podstavi člena 317. finančnega zakona za 1922./1923. proračunsko leto in člena 2. finančnega zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september in člena 1. zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje, da je z dnem 1. septem-
bra 1923. ukiniti oddelek za proučevanje in pouče- i vanje naroda in lekarniški oddelek, s tem pa tudi mesta načelnikov teh oddelkov.
Posli oddelka za proučevanje in poučevanje naroda so preneseni na higienski oddelek, institut za socialno medicino. Natančnejše odredbe o porazdelitvi teh poslov na poedine uradnike izda načelnik higienskega oddelka.
Posli lekarniškega oddelka so preneseni na oddelek za zdravstveno službo, odsek za lekarništvo in zalaganje naprav. Natančnejše odredbe o porazdelitvi teh poslov na poedine uradnike izda načelnik oddelka za zdravstveno službo.
Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 31. avgusta 1923.; Ad. br. 32.572.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 13.831/23.
Razglas o izidu volitev v zdravniško zbornico za Slovenijo s sedežem v Ljubljani.
Na podstavi člena 25., zadnjega odstavka, uredbe o zdravniških zbornicah objavlja zdravstveni odsek za Slovenijo izid volitev v zdravniško zbornico za Slovenijo, ki so se izvršile dne 1. septembra 1923. v prostorih tega odseka.
Od 272 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 253 volilcev. Absolutna večina je bila 127 glasov. Izvoljeni so bili:
za predsednika:
dr.Vinko Gregorič. . .	z 217 glasovi;
za podpredsednika:	
dr. Peter Defranceschi .	z 207 glasovi;
za odbornike:	
dr. Alojzij Praunseis . .	z 228 glasovi,
dr. Ernest D e r e a n i . .	.	z 225 glasovi,
dr. Franc Jankovič .	.	z 223 glasovi,
dr. Edo Šlajmer . . . .	z 219 glasovi,
dr. Hugon Robič . . . .	z 219 glasovi,
dr. Rihard Bergman. . .	z 218 glasovi,
dr. Tone Jamar		z 215 glasovi,
dr. Otmar Krajec. . . .	z 207 glasovi;
za namestnike odbornikov:	
dr. Jernej Demšar . . .	z 223 glasovi,
dr. Leopold J e š e . . . .	z 222 glasovi,
dr. Ferdo Kunej . . . .	z 222 glasovi,
dr. Fran G ö s 11		z 222 glasovi,
dr. Josip Tavčar . . . .	z 218 glasovi,
dr. Fran Derganc. . . .	z 217 glasovi,
dr. Vilko Marin . . . .	z 217 glasovi,
dr. Tone Cizelj . . . .	z 214 glasovi;
za delegate za disciplinski senat	pri ministrstvu
narodno zdravje:	
dr. Alojzij Zalokar .	.	.	z 224 glasovi,
dr. Hugon Robič .	.	.	.	z 224 glasovi,
dr. Ivan J u r e č k o . . . .	z 21’8 glasovi;
za namestnike teh delegatov:	
dr. Tone Schiffrer . . .	z 222 glasovi,
dr. Franc Kogoj .	.	. .	z 221 glasovi,
dr. Tomo Zarnik .	.	.	.	z 215 glasovi;
za predsednika disciplinskega sodišča:	
dr. Josip Tičar		z 227 glasovi;
za podpredsednika disciplinskega sodišča:	
dr. Rihard Jug		z 218 glasovi;
za člane disciplinskega sodišča:	
dr. Alojzij Kunst. . .	z 221 glasovi,
dr. Josip Stoje . . . •	z 221 glasovi,
dr. Vinko H u d e 1 i s t .	.	z 217 glasovi,
dr. Živko Lapajne •	•	z 216 glasovi,
dr. Mirko Černič • • •	z 212 glasovi;
za namestnike članov disciplinskega sodišča:	
dr. Matija, Ambrožič	z 223 glasovi,
dr. Pavel Krajec . . .	z 223 glasovi,
dr. Tone Klasinc. . .	z 220 glasovi;
dr. Alojzij Šlechta . .	z 218 glasovi,
dr. Ivan Rajšp		z 217 glasovi;
za tožitelja:	
dr. Rudolf Kobal . . .	z 219 glasovi;
za tožiteljevega namestnika:
dr.Demeter Bleiweis-Trste-
niški..................2 210 glasovi.
Ožja volitev za enega odbornika med drjem. Benjaminom Ipavicem in drjem. Karlom Ipavi c e m in ožja volitev za enega namestnega odbornika med drjem. Viktorjem Kačem in drjem. Vinkom D r a sehe m se razpiše v zakonitem roku.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 5. septembra 1923.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Št, 14.113.'
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 19. do dne 25. avgusta 1923.)
Okraj	'J Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih L	_	Ostalih v na-i daljnji oskrbi
Celje, okolica. . .	Malaria. 1 1 •				1
Kranj		3	•	3	•	
Ošp Celje, okolica. . .	ice ( 24	Vlorb	i 11 i).		24
Celje, mesto . . .	1		i		.
Konjice		1		1		
Novo mesto . . .	1		1		.
Ptuj, okolica . . .	1		1		j
Brežice		Pert 7	as s is.			7
Celje, okolica. . .	12		12		,
Črnomelj ....	17		.		17
Kranj		4		4		
Ljubljana, okolica .	1		.		i
Ljubljana, mesto .	6		4		2
Radovljica ....	3	5	1		7
Trebušni tifus (Typhus			abdominalis).		
Brežice		6				6 !
i Celje, okolica. . .	11	3	i		13 j
Črnomelj		5	3	3		5
Kranj		7	3	.		10
Krško		1				1
Konjice		1	.	.		i
Ljubljana, mesto .	9	1	3	i	6
Maribor, okolica. .	2	5	.		7
Maribor, mesto . .	,	1	,		1
Murska Sobota • .	.	3			3
Ptuj, okolica . . .	2	1	1		2
Radovljica ....	1	•	•		1
Paratyphus. Celje, okolica. . . |	1	|	1	|	1				•	1
Griž Celje, okolica. . .	a (Dy 8	se nt 4	eri a). 1		11
Celje, mesto . . .		1	1	,	
Črnomelj		1Ö	6	2	2	12
Kamnik		1		.	,	1
Kranj		19	17	5	i	31
Krško		,	1	.	.	1
Kočevje		.	2	. •	i	2
Konjice		18	8	4		21
Ljubljana, okolica .		1	1	.	
Ljubljana, mesto .	14	27	20	i	20
Litija		2	4		i	5
Maribor, okolica .	6	12			18
Maribor, mesto . .	2	4			6
Novo mesto . . .	1	2			3
Ptuj, okolica . . .	4	6			10
Radovljica ....	8	7	4		11
škrlatinka		(S c a r 1 a t i n a).			
Brežice		4	,	3	i	
Celje, okolica. . .	38		8		30
Celje, mesto . . .	1	.	.		1
Kranj		3	1	2		2
Krško		5	,	.		5
Konjice		n	1	1	i	10
Ljubljana, mesto .	4	.	2		2
Logatec		1	i	.		1
Maribor, okolica .	7		4		4
Maribor, mesto . .	5	,	•		5
Novo mesto . . .	1	,			1
Ptuj, okolica . . .	1				1
Radovljica ....	1	i	1		1
Slovenjgradec. . .	1	•	1		•
Davica (Diphteria			et croup).		
Litija . . .	1		.	,	1
Maribor, okolica. .	1	i	1		1
Murska Sobota . .	1		1	,	,
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1923.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Razglasi vojaških ohlastev,
Natečaj za sprejem gojencev v vojaško-veterinarsko šolo v Beogradu.*
Na podstavi odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico F Dj br. 34.018 z dne 15. avgusta t. 1. se sprejme iz civilnega prebivalstva in iz vojske 40 mladeničev za gojence vojaško-veterinarske šole v Beogradu.
Kandidati za sprejem v to šolo morajo izpolnjevati nastopne pogoje:
1.	) Biti ne smejo mlajši nego 17 in ne starejši nego 21 let; oni iz kadra ne smejo biti starejši nego 24 let — dokaz krstni list,
2.	) Biti morajo državljani kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev — dokaz domovnica.
3.	) Dovršiti so morali najmanj štiri gimnazijske ali realčhe razrede — dokaz šolsko izpričevalo.
4.	) Biti morajo zdravi in razviti, kar se ugotovi z zdravniško-komisijskim pregledom.
5.	) Imeti morajo roditeljsko ali varuško dovolilo, da smejo vstopiti v šolo. Dovolilo mora biti oblastveno potrjeno.
6.	) Biti morajo dobrega vedenja — dokaz izpričevalo šolskega ali pristojnega civilnega oblastva.
7.	) Biti morajo neoženjeni.
8.	) Zavezati se morajo, da bodo služili, ko dovrše vojaŠko-veterinarsko šolo, šest let pri vojski in da pristajajo na vse pogoje, predpisane z uredbo o ustroju vojaško-veterinarske šole (uredba je natisnjena v «Službenem vojnem listu» za leto 1922., str. 1265.) To zavezo morajo odobriti roditelji ali varuhi, potrdi pa jo civilno oblastvo.
Kandidati iz civilnega prebivalstva se morajo prijaviti upravniku vojaško-veterinarske šole v Beogradu (vojaška bolnica za živino v Topčidera) s svojeročno napisano prošnjo, v kateri izjavijo, da pristajajo na vse pogoje, predpisane z uredbo o ustroju vojaško-veterinarske šole.
Prošnji morajo biti priloženi vsi zgoraj omenjeni dokumenti; prošnja in ostali dokumenti pa morajo
biti tildi kolk.ova.ni po zakonu.
Kandidati iz vojske se morajo javiti po redni poti na raport, njih nadrejeni starejšine pa pošljejo njih zaslišanja, v katerih mora biti izjava, da pristajajo na vse pogoje, predpisane z uredbo o ustroju vojaško-veterinarske šole, s potrebnimi dokumenti iu s svojim mnenjem vred upravniku vojaško-veterinarske šole v Beogradu — bolnica za živino v Top-čideru — najkesneje do dne 2 5. s e p t e m b r a t. 1.
Vsi prijavljeni kandidati iz civilnega prebivalstva in iz vojske se morajo osebno javiti upravniku vojaško-veterinarske šole dne 30. septembra t. 1. ob osmih, da se zdravniško pregledajo in da se rešijo njih prošnje za sprejem v šolo. Kandidate iz vojske pošljejo komande neposredno upravniku šole. Kandidatom iz civilnega prebivalstva izdado komandanti vojnega okrožja, v katerega območju kandidat stanuje, na podstavi pismenega potrdila upravnika šole, da je dotični prosilec uvrščen med kandidate, brezplačne vozovnice za vožnjo po železnici ali ladji od najbližje postaje kandidatovega bivališča do Beograda, in sicer po naredbi gospoda ministra za vojsko in mornarnico F Dj br. 9223 z dne 4. julija 1920. («Službeni vojni list» str. 1254).
Ce se kandidat ne sprejme za gojenca, mu izda šola brezplačno vozovnico za vožnjo po železnici ali ladji do njegovega stanovališča.
Kurz šole traja poldrugo leto. Po dovršeni šoli se povišajo gojenci v čin živinsko-bolničarskega narednika, kjer napredujejo do vštetega prvega razreda veterinarskega pomočnika, ki ustreza majorskemu činu.
Komandanti vojnih okrožij se prosijo, naj pošljejo ta konkurz čim prej vsem občinam v svojem območju, kandidatom pa naj dado na razpolago uredbo o ustroju vojaško-veterinarske šole, če jo zahtevajo.
Iz pisarne sanitetne inspekcije ministrstva za vojsko in mornarnico v Beogradu,
dne 20. avgusta 1923.; I L br. 1057.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
U VI 1060/22.	1240
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 26. aprila 1923., da je Franc Pinta-r i č, star 31 let, po poklicu mesar na Bregu pri Ptuju št. 26, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je:
1.	) prodajal meseca novembra 1922. v svoji mesnici meso:
a)	krave, ki jo je kupil dne 11. novembra 1922. od Jakoba Miška za 4000 K, po 40, 44 in 48 K,
b)	krave, ki jo je kupil dne 28. novembra 1922. od Franca Vidoviča za 3420 K, po 30 in 32 K;
2.	) zaračunil koncem meseca decembra 1922. pri mesečnem obračunu kantinerki Jožefi Tkalčevi vsak kilogram govedine, ki ga je vzela v času od dne 1. do dne 20. decembra 1922., po 48 K, dasi ga je prodajal v tem času v mesnici po 32 do 36 K in po 40 do 44 K,
da je torej zahteval za življenske potrebščine višje cene, nego so one, ki zajamčujejo običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček, ki ne sme nikoli prerezati 25 % .
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 2 dni zapora in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 10 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VI.,
dne 26. aprila 1923.
Sa 8/23—38.	1249
Potrditev poravnave.
Poravnava, sklenjena pri naroku dne 7. julija 1923. med dolžnikom Julijem Kovačičem, trgovcem v Vojniku, in njegovimi upniki, je odobrena.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 3. septembra 1923.
S 4/23—2.	1248
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Matevža in Jerneja T u r n š k a, trgovcev v Celju, registrovanih pod firmo: Brata. Turnšek, trgovina z lesom in mešanim blagom v Celju.
Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik Fr. Tiller okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Goričan, odvetnik v Celju.
Prvo zborovanje upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 2 dne 2. oktobral92 3. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 1. n o v e m b ra 19 2 3. Narok za ugotavljanje pri imenovanem sodišču dne 10. novembra 1 923. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 5. septembra 1923.
Nc I 465/23—3.	1171 3_2
Amortizacija.
Po prošnji Marije K u m p o v e , posestnice v Cvišlarjih št. 49, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kočevju št. 30.331/5013 v vrednosti 300 Din, glaseče se na ime: Marija Kump, ki je bila prosilki baje ukradena ali pa ji je zgorela.
Imetnik te hranilne knjiaice .se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da nima hranilna knjižica več moči.
Okrajno sodišče v Kočevju,
dne 15. avgusta 1923.
E 302/23—6.	1230
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1923. ob devetih bo pri Podpisanem sbdiscu v sobi st. 3 dražba nepremičnin: hiše ž mlinom in govejim hlevom (stavbna parcela 110), 2 travnikov (pare. št. 345/2 in 345/3), zemljiška knjiga Cigonca, vi. št. 3.
Cenilna vrednost: 179.236 K, najmanjši ponudek: 92.824 K.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 2. avgusta 1923.
L 2/23.	1232
Razglasitev preklica.
Frančiška Skubic v Gorenji Prekopi št. 8 je zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Skrbnica: Neža Skubic v Gorenji Prekopi št. 8.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 25. avgusta 1923.
1262 A. Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
831.	Sedež: Dob.
Besedilo firme: J. Matičič.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Ivan Matičič v Dobu št. 94. Ljubljana, dne 31. julija 1923.
832.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Samu Schwarcz, trgovina z žitom, deželnimi pridelki in mešanim blagom, Dolnja Lendava, Prekmurje.
Obratni predmet: trgovina z žitom, deželnimi pridelki in mešanim blagom.
Imetnica: Sidonija Schwarcz, trgovka v Dolnji Lendavi.
Firma se podpisuje tako, da postavlja lastnica pod njeno napisano ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
M a r i b o r, dne 23. avgusta 1923.
833.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: Ivan Exler.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Ivan Exler v Kamniku, Zaprice št. 28. Ljubljana, dne 31. julija 1923.
834.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: Anton Jereb.
Obratni predmet: stro jama in trgovina z usnjem. Imetnik: Anton Jereb, usnjarski mojster v Kamniku, Šutna št. 81.
L j u b 1 j a n a, dne 25. julija 1923.
835.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: Ivan Petek.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Ivan Petek, trgovec, v Kamniku št. 39. Ljubljana, dne 1. avgusta 1923.
836.	Sedež: Krtina.
Besedilo firme: Oskar Simon.
Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo. Imetnik: Oskar Simon, trgovec v Krtini št. 4. Ljubljana, dne 25. julija 1923.
837.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Stanko Florjančič.
Obratni predmet: trgovina z železnino.
Imetnik: Stanko Florjančič, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 35.
Ljubljana, dne 31. julija 1923.
838.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: R. Bizjak, urar in optik v Maribora.
Obratni predmet:
a)	vsa dela in popravila, ki spadajo v področje urarskega in optičnega obrta;
b)	trgovanje z izdelki in polizdelki urarskega in optičnega obrta;
c)	trgovanje z urami, srebrnino in zlatnino.
Imetnik; Rudolf Bizjak, urar in optik v Mariboru, Gosposka ulica št. 16.
Firma se podpisuje tako, da postavlja lastnik pod njeno napisano, odtisnjeno ali natisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis, ki obseza ime in priimek.
Maribor, dne 23. avgusta 1923.
839.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Srečko Pihlar.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno.
Imetnik: Srečko Pihlar, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica št. 5.
Maribor, dne 9. avgusta 1923.
840.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: A. Reisman.
Obratni predmet: agentura, komisija in špedicija. Imetnik: Albin Reisman, trgovec v Mariboru, Vojašniška ulica št. 6.
Maribor, dne 23. avgusta 1923.
841.	Sedež: Planina pri Rakeku.
Besedilo firme: Edo Pungartnik.
Obratni predmet: trgovina z mešanim, špecerijskim, materialnim in kolonialnim blagom na drobno.
Imetnik: Edo Pungartnik, trgovec v Gorenji Planini št. 115.
Ljubljana, dne 1. avgustu 1923.
842.	Sedež: Prelesje pri Št. Rupertu.
Besedilo firme: Tondolo Guido.
Obratni predmet:	izdelovanje in prodajanje
opeke.
Imetnik: Gvidon Tondolo, izdelovalec in prodajalec opeke v Škofljici pri Ljubljani.
Novo mesto, dne 18. avgusta 1923.
843.	Sedež: Rakek.
Besedilo firme: Ante Košmelj.
Obratni predmet: carinsko posredništvo.
Imetnik: Ante Košmelj, vodja rakovske podružnice «Balkana», d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani, carinski posrednik na Rakeku. Ljubljana, dne 24. julija 1923.
844.	Sedež: Selo.
Besedilo firme: I. Rojc.
Obratni predmet: praženje žitne kave.
Imetnik: Ivan Rojc na Selu št. 45 pri Ljubljani. Ljubljana, dne 1. avgusta 1923.
845.	Sedež: Stari trg.
Besedilo firme: Katarina Telič.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnica: Katarina Telič v Starem trgu št. 15. Ljubljana, dne 1. avgusta 1923.
846.	Sedež: Sv. Vid nad Cerknico.
Besedilo firme: Terezija Rupar.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnica: Terezija Rupar, trgovka pri Sv. Vidu
nad Cerknico.
L j u b 1 j a n a, dne 25. julija 1923.
847.	Sedež: Trzin.
Besedilo firme: Jožef Rebolj.
Obratni predmet: trgovina z živino.
Imetnik: Jožef Rebolj, trgovec v Trzinu št. 61. Ljubljana, dne 1. avgusta 1923.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
848.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Franc Mastek.
Obratni predmet: trgovina z manufakturnim blagom na drobno:
Vstopil je kot družbenik Josip Karaičnik, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica št. 15; zaradi tega javna trgovska družba izza dne 1. avgusta 1923. Besedilo firme odslej: Mastek & Karničnik. Pravico zastopanja ima vsak izmed družbenikov samostojno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja eden izmed družbenikov pod njeno natisnjeno, napisano ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
M a r i b o r, dne 23. avgusta 1923.
849.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Hermann Wögerer.
Obratni predmet: mesna prekajevalnica:
Izbrisal se je dosedanji lastnik Hermann Wögerer, ker je umrl, vpisala pa se je Elizabeta Wögerer kot lastnica firme.
Sedež firme je odslej v Krčevini pri Mariboru št. 160.
Izbrisala se je prokura Elize Wögerer je ve. Maribor, dne 23. avgusta 1923.
Razglas o vpisu v državno železniško-prometno šolo.*
Generalna direkcija državne železnice otvori v Beogradu dvoletno državno prometno šolo, v kateri
se začno predavanja v prvem letu dne 1. oktobra t. 1. ter se končajo koncem meseca julija 1924.
V šolo se sprejme 100 učencev, in sicer z dvojo šolsko izobrazbo:
a)	60 takih, ki imajo najmanj sedem dovršenih razredov srednjih šol; med njimi sme biti pet ženskih;
b)	40 takih, ki imajo najmanj štiri razrede srednjih šol, dovršene z jako dobrim uspehom; tudi med temi kandidati sme biti pet ženskih.
Učenci se pozivljejo na vpis ob nastopnih pogojih:
1.	) Prošnja mora biti spisana svojeročno, ne pa s strojem.
2.	) Priložiti ji je treba originalno izpričevalo, da so dovršili najmanj sedem ali pa štiri razrede srednjih šol.
3.	) Moški kandidati ne smejo biti mlajši nego 17 in ženski ne mlajši nego 16 let, eni in drugi pa ne starejši nego 21 let. Dokaz krstni list ali šolsko izpričevalo.
4.	) Ce ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti občinsko izpričevalo o nravnosti in dokazila, s čim so se bavili od takrat, ko so izstopili iz srednje šole, do današnjega dne.
5.	) Roditelji ali varuhi, ki morajo biti tržavljaad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, morajo izreči v priloženem potrdilu, potrjenem po političnem oblastvu, da smejo njih otroci (varovanci) vstopiti v šolo; nadalje se morajo zavezati, da bodo njih otroci (varovanci) redno hodili v šolo ter jo redno dovršili in da ostanejo po dovršeni šoli najmanj pet let v državni železniški službi, drugače morajo povrniti državi vse vsote, prejete za vzdrževanje.
6.	) Vse kandidate pregleda železniško-prometni zdravnik; sprejmejo se samo oni, ki so telesno in duševno popolnoma zdravi in sposobni za naporno železniško službo.
Vsakemu sprejetemu kandidatu bo izplačevala železniška blagajna za vzdrževanje okoli 700 dinarjev na mesec (125 dinarjev na mesec kot plačo in 19 dinarjev na dan kot draginjsko doklado).
Rok za vpis je do dne 18. septembra t. L, zdravniški pregled pa bo dne 25. septembra t. 1.
Vsem kandidatom izvun Beograda, sprejetim na podstavi dokumentov, se pošlje brezplačna železniška vozovnica, da pridejo v Beograd na zdravniški pregled; oni, ki se pri zdravniškem pregledu odklonijo, dobe brezplačno železniško vozovnico za povratek. Sprejeti kandidati ostanejo v Beogradu.
Prošnje z dokumenti vred naj se pošljejo generalni direkciji državnih železnic (upravi železniške šole) v Beogradu.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 28. avgusta 1923.; št. 6800.
/
Št. 3825/IX.	1241 3—2
Razglas za dobavo jamskega lesa.
Rudarska uprava v Zabukovci razpisuje natečaj za dobavo 1000 m3 jamskega lesa
(bor, smreke ali hojke), cela debla, ki morajo biti na tanjšem koncu debela najmanj 12 cm, na debelejšem koncu pa najmanj 25 cm.
Dolžina 2,20, 4,40 m in navzgor 6,60, 8,80, 11,0 itd.
Les mora biti zdrav in raven.
Dobavni rok po dogovoru.
Kolkovane in zapečatene ponudbe z oznako «Ponudba za jamski les» naj se vlože najkesneje do dne
1. oktobra 19 23., in sicer do desetih pri podpisani upravi.
Ponudbene cene za m3 je navesti loko premogovnik, odnosno franko Žalec. V ponudbi je tudi navesti, kakšen je les (bor, smreka ali hojke) in kdaj je bil sekan.
Ponudba ostane za prodajalca do dne 15. oktobra 1923. obvezna; ako ponudnik do tega časa ne dobi naročila, je smatrati ponudbo za odklonjeno.
Kolkovno pristojbino za pogodbo (2 % skupne vrednosti dobave) mora oni, ki mu dobava ostane, položiti pri sklepanju pogodbe.
Za kavcijo je položiti pri rudniški blagajni 5_% skupne vrednosti ponujenega lesa v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih.
Izplačilo za les se izvrši po dovršeni dobavi na kolkovano pobotnico iznosa pobotnice), po odbitku l%nega davka na poslovni promet in l%nega prispevka za nabavljalne zadruge.
Rudarska uprava v Zabukovci,
dne 5. septembra 1923.
Št, 1635.
Razpis.
2—2
Pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici je namestiti gozdarja III. razreda.
S tem mestom so združeni prejemki državnih poduradnikov (letnih 1000 Din in draginjske doklade), službeno stanovanje proti letni najemnini 120 Din, deputatna drva in deputatno zemljišče.
Prošnje, opremljene s kolkom za 3 Din in 10 Din, naj se vlože pri direkciji šum v Ljubljani (Križanke) do dne 22. septembra 192 3.
Prošnji je treba priložiti te-le listine, kolkovane z 1 Din:
1.	) rojstni list in domovnico;
2.	) izpričevalo o dovršenih šolah in izpitih;
3.	) izpričevalo o dosedanjem službovanju;
4.	) zdravniško izpričevalo, posebno o dobrem vidu in sluhu in o sposobnosti za službo v goratih krajih;
5.	) izpričevalo o politični neoporečnosti.
Prosilci ne smejo biti stari pod 20 let in ne nad
35 let. Direkcija šum v Ljubljani,
dne 2. septembra 1923.
Št. 803.	2—2
Razglas.
Na državni babiški šoli v Ljubljani se začne dne 5. novembra 192 3.
učni tečaj za babice
s slovenskim učnim jezikom. Tečaj bo trajal do dne 31. avgusta 1924., t. j. 10 mesecev. V ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti svojeročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem okrajnem glavarstvu, odnosno mestnem magistratu, do
dne	10. oktobra 1 923.
Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, nadalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, nadalje izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o šolski izobrazbi in, če so ubožne, tudi zakoniti ubožnj list. Prednost za ta tečaj imajo prosilke iz mariborske oblasti, izvzemši mesti Maribor in Celje.
Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v internat brezplačno; imovitejše morajo plačevati hrano v internatu, stanujejo pa lahko zunaj internata.
Vsaka učenka, sprejeta v državno babiško šolo, mora imeti poleg zadostnega telesnega perila in obutve še te-le svoje predmete:
4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 posteljno odejo (koc), 2 bela predpasnika z rokavi (po predpisu), 2 brisači, 2 namizna prtiča, jedilno posodo in orodje.
Dne 5. novembra 1923. ob osmih se morajo vse prosilke osebno javiti pri ravnateljstvu državne ba-biške šole v Ljubljani, Stara pot št. 3, da opravijo predpisani sprejemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako zadoste vsem predpisanim pogojem in ako opravijo sprejemni izpit z dobrim uspehom.
Državna babiška šola v Ljubljani,
dne 3. septembra 1923.
Ravnatelj: prof. dr. Zalokar s. r.
Razne rtiam
U63 3-3 Marodaa banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Po sklepu upravnega odbora Narodne banke v 25. seji z dne 4. avgusta 1923. in z odobritvijo gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 10. avgusta 1923., VI. br. 4160,
se vzamejo iz prometa bankovci državne izdaje
za Din 10"— K 40*—.
Narisek bankovca je tako na licu kakor na nasprotni strani širok 142 in visok 73 mm. Barva na
licu modrosiva. Na licu v gorenjih obeh ogalih število: «10», za tem številom na levi strani: «HIIHAPA»,
pred številom na desni strani pa:
«DINARA».
Na levi strani kovač pri delu s kladivom v desni roki, s kleščami v levi in z železom v njih na nakovalu, pod katerim je velika klada z orodjem. Vse lice je še poslikano z raznimi šarovinami, čez katere je natisnjeno:
«MHHHCTAPCTBO <E>HHAHCHJA KPAJLEBCTBA CPBA XPBATA H CJIOBEHARA MINISTARSTVO FINANSIJA KRALJEVSTVA SRBA HRVATA I SLOVENACA FINANČNO MINISTRSTVO KRALJEVSTVA SRBOV HRVATOV IN SLOVENCEV», pod tem (v eni vrsti):
«BEOPPAH 1. OEBPVAPA 1919. MHHHCTAP OHHAHCHJA»,
spodaj:
«Up. M. Himuiih»
(podpis z rokopisnimi črkami),
«KPYHA 40 KRUNA KRON».
— Na nasprotni strani je barva modra ter se na levo in desno preliva v rožnato. Na sredi venec iz grozdja in trtnega listja, z nadpisom:
«DINARS 10»,
na levi in desni v dveh velikih košarah razno sadje, pod košarama število: «10» in pod vsem:
«KPYHA 40 KRUNA KRON».
Za te bankovce, ki se jemljejo iz prometa, se dobiva z zameno popolna vrednost v drugih bankovcih. Do dne 10. februarja 1924. se lahko zamenjavajo pri Narodni banki v Beogradu in pri vsaki njeni podružnici v državi; od dne 10. februarja do vštetega dne 10. junija 1924. pa se bodo mogli zamenjavati samo pri Narodni banki v Beogradu. Po tem poslednjem dnevu izgube ti bankovci vsako vrednost in se tudi ne bodo mogli več zamenjavati.
Opominja se naposled: Ti bankovci se vzamejo iz prometa zato, ker so se pojavili v prometa tudi ponarejeni, tako da se mora ob njih sprejemanju obračati nanje posebna pozornost in izgubljati čas; ponarejeni se pridrže, ako bi se pojavili ob zahtevi zamene, brez zamene in z njimi se bo postopalo nadalje, kakor bo pač kazalo postopati z njimi po razmerah.
V Beogradu, dne 11. avgusta 1923.: št. 66.228.
Uprava
Narodne banke.
1244	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« Stanje dne 31. avgusta 1923.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 429,398.081‘38
Posojila...................... 1.472,685.996 ‘ 06
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.238,216.353-46
Račun začasne zamene ....	373,136.212‘08
Dolg države.................... 2.957,284.579-95
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163- — Saldo raznih računov. . . .	227,848.898-28-
Pasiva:	8.836,947.284-21
Glavnica Din 50,000-000 v kovanem zlatu: od te vplačano 21,930.800' —
Rezervni fond...................... 5,251.954-34
Novčanice v tečaju............ 5.719,291.150-	—
Državni račun začasne zamene. 373,136.212-08 Terjatve države po raznih računih 52,337.180’ 11
Razne obveznosti.............. 478,425.466 "68
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163'	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	48,197.358-	—
8.836,947.284-21
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.