PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvetno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2134. LalvtrU *» kftuud-«:l«»* HI»MW, Dr«\ t», |MH7, at ihc ak>si »Hm r «1 CLnm^u, III., uKtiri I be A* t o! ( Umiki ru ol M*rth IK7'» CHICAGO, ILL., October a. 1948. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6i8 LETO—VOL. XL1II. ^COMBRIStMAM MlPP t L* 6VV0MIH • ... UMI I P*0MC yOO> * s * T*UF FRICNO # L*&0* V Angliji v skrbeh zaradi naše politike v Španiji in Franciji Čemu |« id senator Chan Gurnoy na obisk k diktatorju Francu? — Mnoge angleške laborite jezi, ker se Amerika navdušuje za de Gaullea Dne 3. oktobra so Francovi časopisi v Španiji "zanikali" vest, da je ameriška vlada sklenila z njim (z diktatorjem Fran-com) tajno vojno zvezo. Ta vest o taki zvezi pa ni prišla iz Rusije, ali iz Varšave ali iz Beograda temveč iz Londona — iz krogov levičarske struje delavske stranke. Romanja k Francu Dne prvega oktobra je bil sprejet v avdijenco s španskim krvnikom Francom ameriški se-natorr Chan Gurney, načelnik senatnega odbora za armadne zadeve Zed. držav. Z njim so bili pri Francu tudi razni naši armadni vešča ki — torej je jasno, da so se s Francom posvetovali tudi o čem drugem kot pa govorili zgolj o vremenu in lepih vožnjah po zraku in po morju. Govorica, da snuje naša vlada tajno vojno zvezo s fašistično Španijo, je že stara. Pričela se je kmalu po zmagi nad Hitlerjem. In glavni snovač te zveze pa da je newyorški kardinal. Spell-man, ki ima v državnem department več vpliva kot katerikoli drug hierarh v tej deželi. To jezi posebno protestante, ki so v večini, a njihove cerkve so razdru-žene, "demokratične" ob enem in vsled tega brez moči. Kajti v katoliški cerkvi po svetij ni nikakršne demokracije. Klerikalni časopis "Ya" v Ma- veščakov — to res delavskim članom delavske stranke v Angliji nikakor ne gre v glavo: Vse zavito v tajno diplomacijo V Moskvi, v Parizu in v Londonu dobro vedo, da bi fašist Franko, ki je bil med vojno pod- j pomik Hitlerja ekonomsko in z i vojaštvom, že davno padel, ako l bi v Washingtonu hoteli, kjer se z besedami za demokracijo du- j šajo bolj kot kaka druga vlada kjerkoli drugje na svetu. * ». Cemu je Franco sploh še na! krmilu? Zato, ker se ameriška' vlada — to je — Wall Street — I ki je po Rooseveltovi smrti spet postal "naša vlada" — boji, da ako izpulimo' Španijo iz klešč fašizma — bo postala "komunistična". Ali po naše povedano, protikapitalistična in protikleri-kalrtfe. Zakaj se naš vojni (sedaj obrambni)department toliko zanima za Španijo? Zato. ker se mu zdi iz strate-gičnih ozirov siluo važna in pa v slučaju vojne s sovj. blokom veliko bolj zanesljiva kakor pa je Francija. • Poročilo iz Londona pravi, da je ameriški vojni (obrambni)department v Španiji dobil koncesije za vzletališčne baze in baze za našo mornarico tako mimogrede žc dolgo nazaj. Nikjer da niso o tem napisali kake pogodbe, kajti to nas bi pokazalo v dridu je "napoluradno" zanikal i slabi luči — za resnične hujska- i vse trditve, da se snuje med Ze-dinjenimi državami in Španijo kaka "vojna" zveza. Res, da prihaja kardinal Spell-man tja večkrat na obisk. Katoličani v Ameriki imajo pač na kupe densrjs, ali pa morda plačuje ksrdinslu Spellmanu za vsa ta njegova .tako pogosta potovanja po svetu kdo drugi. Seveds prihajajo v Madrid tudi kongresniki in senatorji iz zbornice smsriške demokracije, ampak le kot "turisti". In tako še je slučajno znašel tam tudi omenjeni senator Chan Gurney. > Toda čemu v spremstvu tolikih smeriških vojaških če v vojno in za največjo nevar-(Konec na 5. strani.) VOJNA ZA UEKIXV Pred okrog letom dni ie pričela Sovjetsko unija odrezavati do ta iz anglo-ameriške cone Nemčije v Berlin, ki je obkrožen v sovjetski coni. . Toda mesto samo pa ie razdeljeno od štiri cone: okrog polovico ga je v sovjetski, ostala polovica Berlina pa je v ameriški-angleški-francoskiconi. Okrog dva-milijona prebivalcev živi v nji. Sovjetska komandatura v Berlinu je temu ljudstvu ustavila preko svoje okupacijske cone ves dovoz bodisi po rekah in kanalih, oo železnicah in cestah. Ameriško vrhovno poveljstvo se je odločilo, da Zed. države ne bi prestale ponižanja, ako se bi iz Berlina umaknile — torej se ie vlada v Washingtonu, ali bolje, nai voini department odločil za dovažanje potrebščin v Berlin po zraku. In tako dovažaio naša letala in pa (fngleška iz angto-ameriške cone in iz Amerike ter Anglije v Berlin premog, živila, pohištvo in vse sorte druge potrebščine. To je prvi primer te vrste. Ameriškega poveljnika Clayja sicer skrbi, kako bo skozi zimo, ker dovažanje z letali ni lahka stvar. Nedctvno je po posvetovanjih s svojimi predpostavljenimi v Washington^ izjavil, da ostanemo v Berlinu in da bo anglo-ameriški dol mesta vzlic sovjetski blqkadi tudi skozi zimo z vsem preskrbljen. To dovažanje materiala po zraku je stalo že v začetku po par stotisočakov na dan, nevštevšl vrednost materiala, ki ga naša in angleška vlada pošiljata tja. Cemu sol oh silimo v Berlin in si nakopavamo tolikšne stroške? Zaradi ugleda seveda. Dogovor med in tik po vojni med veliko četvorico (Zed. državami, Sovj. unijo, Francijo in Veliko Britanijo) ie določal, da bodo vse te štiri sile yzajemno okupirale Nemčiio, to vzajemno razorožilo in njeno ljudstvo vzajemno prevzgojile iz nacizma v demokratično miselnost. Toda med Sovj. unijo in Zed. državami so nastala kmalu po voini razlike, ki so se bolj in bolj večale. V Moskvi so Američane dolžHi, da so zpčeli podpirati nacijske elemente in pa najčrnejši klerikalnem, n. pr. na Bavarskem. V Washingtonu so odgovarjali, da zastopniki Moskve v vzhodni Nemčiji ustvarjajo komunizem namesto demokracije, da izropavajo nemške tovarne z od-važanjem strojev i* njih, da raztastojejo kmete im pa da uvajajo totalitatski sistem. Ta spor se ie nadaljeval do točke, ob kateri so zapadne tri sile sklenile zapadno Nemčijo organizirati v samostojno driav o. To se pravi, najbolj industrializiran, najbolj bogat del Nemčije — z okrog 60 milijonov prebivalcev, bi postal nov grad nemškega naciona -lizma in zapadne sile bi ta predel eventualno uvedle v svojo zapadno unijo in s tem kajpada proti vzhodnemu bloku. Rusija noče take rešitve. Zahteva, da se iz Nemčije najprvo nacizem iztrebi, da se io de mokrot izira, in oa da mora ostati enotna. Predlagala je celo, da naj se armade vseh omenjenih sil umaknejo iz Nem -čije. Zapadne sile teqa nočejo in vztrajajo pri svojem sklepu za preureditev zapadne Nemčije v samostojno državo. "Ako ie temu tako, tedai nimate več pravico do svojih predelov v Berlinu," so odredili v Moskvi. , In tako ie nastala vojna za Berlin — ne radi Berlina sameqa sicer — toda berlinsko prebivalstvo vsled nje največ trpi. In nič se ne ve, kako se bo končala. V tej Številki Na tretji strani je dopis "Big Tonija Tomšiča iz Oaklanda, v katerem so p6leg njegovih šal tudi njegova kritična mnenja o tem in onem. Na drugi s'rani jc ponatis pisma, ki smo ga razposlali društvom SNPJ. Vse člane te jed-note prosimo, da ga prečitajo in sodelujejo. -Povesti Vladimirja Nazora bodo kmalu končane. On je najslo-vitejši sodobni hrvatski pesnik in pisatelj—kakor med Slovenci Oton Župančič. Dasi je že v pczn'h letih, je šel med vojno v borbo proti okupatorjem tei med partizani zaslovel kot malokdo. V dežju, v prezebanju in vsled bojev je dobil vročinsko bolezen. To se mu je dogodilo v Bovni. In tako v tej številki pričenja svojo povest o podzemski Bosni, ki si jo je zamislil, ko se mu |e tam v partizanski bolnišnici bledlo v vročici.. Njegova povest "Alba" je končana v tej Številki. Obe sta na 3. strani. .... Alois Ocepek iz Barbcrtona piše v spomin pokojnemu Johnu Ocepku. ....Ne prezrite člankov na angleški strani! Citajte tudi članek o naporih koroških Slovencev za pridruže-njŠ k Sloveniji, oziroma k Jugoslaviji^ Poročilo odbora za svobodo tiska je na 5. strani. Jehn Vitez, tajnik kluba št. lf. JSZ iz Bridgeporta, O., poreče, da odbor takozvane demokratične akcije med ondotnimi rojaki ne bo dobil odziva, če- •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a* e __• 9 tt~ ~ms mm mm i ■ 11 m i m m m ww e • M A f^/S ■ ji l^kl r ■ l ■ ■ ■ ■ • e •••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeee*ea«ae«a••••• Zbira in presoja urednik V Angliji so začeli s čistko proti komunistom sedaj v poštnih uradih in pripravljajo jo v unijah. Torej so se amerikani-zma tudi tam pavzeli. Andrej Višinski ima v Parizu na konferenci Združenih narodov to prednost, da ga vsi poslušajo z največjo pozornostjo. Ameriški delegat Austin pa ima večino, pa če kaj govori ali ne. Harry Truman je v svojih govorih poln besed o demokraciji, civilnih svobodščinah in vsakemu obljubuje vse kar si kdo poželi. Toda kdo je kriv sedanjega I bil ve, da ie kongres Rooseveltu reakeonarnega vala in "mrzle" odobril vse načrte, ki so imeli vojne bolj kot on? Morda se la- namen utrditi "svobodno pod- hko dolži za večje krivce njego- jetnistvo" — to je kapitalizem, ve prijatelje z Wall Streeta, s in mu pobijal vsak predlog, ki katerimi jc napolnil vladne ura- je bil v prid navadnega človeka, de v Washingtonu in v New In tista večina v kongresu ta- Yorku, toda on je vendar pred- krat ni bila republikanska tem- sednik in za vse kar se v vladi več demokratska v obema zbor- Pa ie imel boj z njo neprestano, razen v tistih mesecih, ko je bil za predsednika prvič izvoljen. Tedaj so mu odobrili vse odredbe in to so storili sebi v korist, kajti Roosevelt, ki je socialno govoril, je v resnici deloval za otmitev ameriškega kapitalizma, ki je bil takrat v razsulu. Ako ne bi bil Roosevelt nagloma zaprl bank in če ne bi dovolil bankrotiranim korporacijam o-gromnih posojil, kdo ve kakšna anarhija bi nastala in morda bi tudi mi dobili kak fašizem ali pa "komunizem". Kdor še ni poza- dogaja je po ustavi on odgovoren. Demokratski politiki v sedanji kampanji silno udrihajo po "republikanskem" kongresu — češ, da le ta je kriv inflacije, socialnega nepokoja, Taftove- nicama. Žal, da volilci na take reči tako zlahka pozabijo in na-rede v vsakih volitvah enako zmoto kot so jo pred krizo, v vojni in po vojni. Ali jo bodo tudi letošnjega novembra ? Vat i V an je katoličanom pre- Hartlevjeve postave in drugih povedal brati karkoli od Stalina neugodij. Vsak "den^okrat" de- napisanega. Prepovedovati knji-mokratske stranke pa ob enem ve, da ni v programu in v načelih in v smernicah med njegovo ter republikansko stranko nobe- ge, časopise in slike je v zidovih Petrove skale starodavna tradicija. Katoličani vsled tega ne vedo, da je Hitler — v primeri ne razlike. To nedvomno ve tudi s papeži — požgal veliko manj Truman, ali saj moral bi vedeti Saj mu je vendar znano, da jc bila Taftova-Hartleyjeva posta- prsv jim je poslal svoj Oklic. Vi- j Va po njegovem vetu (ni je hotel tezov dopis je v tej številki. v Ravno tsko je v nji objavljen spored jubilejne slav no« ti društva Slavije št. 1 SNPJ, in nekaj netic e nji. Vršile se bo 19. ok- V tej številki so tudi imena igrelcev in igralk, Id nastopijo na priredbi krožka Profresivnih Slovenk dne 24. oktobra v dvorani SNPJ v Chicagu. Prečitajte vsako številko Pre-letarea in* k* to skončate, ponu- j dite jo kakemu prijatelju ali znancu, da stori isto. Morda ga beste s tem pridobili v krog na- ( ših naročnikov, kajti potrebujemo jih. panji za demokratsko stranko, čeprav je enako kriva. Franklin D. Roosevelt je imei v zveznem kongresu "večino '. I Namreč demokratska — torej njegova stranka je imela večino. knjig in da je on preganjal in ugonobil veliko manj učenjakov kot pa so jih takozvani "božji namestniki" v "večnem" Rimu. podpisati) sprejeta ponovno z dvotretjinsko večino zato, ker so demokratski poslanci in senatorji glasovali zanjo, ne samo republikanski. Sedaj pa celo "unijski* Voditelji samo slednje,. . . , , . 0 , do lie in ibirajo denar v posest vseh v drfav.Seved« Na Poljskem so začeli kmetije posameznikov spreminjati v kolektivno poljedelstvo. Ali bolj naravnost, kmetom so rekli, da zemlja ni več njihova ker odslej jo bodo tudi v naprej obdelovali in živeli kjer žive sedaj. Toda privatna svojina je odpravljena. Vzrok temu preobratu v agrikulturi je, ker je povprečen poljski kipet jako konservativen (Konec na 4. strani) V Slovenskem delavskem centru v Chicagu je bilo v nedeljo 3. oktobra vse živo. Iz Wauke-gana je prišlo kakih trideset ba-lincarjev in drugih gostov in z Milwaukeeja pa so se pripeljali z "busom" in orkester ao imeli s sabo. Balincanje se je pričelo ob 10. dop. in le trajalo do poznega popoldneva. Kosilo je bilo servira-no v Centru. Vse je šlo gladko, dan je bil lep, toda vreme pa hladno, da je marsikoga zeblo, ako ni bil dovolj oblečen. Bilo je prijetno in gostje so se razšli v najboljšem razpoloženju. // Društvo "SLAVIJA ST. 1 SNPJ CHICAGO, ILL. bo imelo tlavnost 45-letni-ce v nedeljo 10. oktobra. Spored objevljen v tej številki. ^mmm—mmmmimmmmm—m——mammmrn Ubijanje zaupanja v progresivno stranko V radiu in v časopisju je čez- Wallace v zadnjem momentu iz slu, in enako na Trumana. dalje več zatrjevanja, da se bo- kampanje umaknil in priporočil Vodstvo progresivne stranke sta Wallace In Taylor zadnji hip vsem svojim pristašem glasovati pa je moralo odnehati s kampa- prcmisllla ter se izjavila za Tru- ta Trumana. Namreč ako bo njami marsikje proti takosva- maea, da bi s tem zmagalo Truman pristal na pogoj, da se nim progresitcem, ki so že ali "manjše zlo". Ne Wallace ne pobota s Stalinom. Kajti glavna pa žele postati senatorji ali pe Taylor sama še nista z nobeno točka Wallaceove propagande Členi poslanske zbornice. Tak besedo napravila takega vtisa, preti Trumanu je ta, da je on slučaj je v Wymiiisgu. v Monta- Je pa res, da se vrši nanju ogro- (Truman) .zasnoval po navodilih ni, v Mlnneseti ltd.. In kampanj- men pritisk, naj se častno umak- svejlh reakcionarnih kolegov, ki skl odbor progresivne stranke je nets ker de Truman prevzema si jih je< nagromadil v vladi, ta-( bolj in bolj njun program. ko vladno politiko, ki svet vodi Agitacije proti Wallaceu je ja- neizogibno v hujšo vojno kata-ko velika Odevan je v nji s kb-l»'rofo k«kor Pa * hl,» ln Zato ti umaknil fte prece> tve^ib sena-torskik 1st kengrrsnik kandidatov, ker ako bi tega ne fetoHš, bi bila nevarnost, da bo bodoča sbornica še bolj reakcionarna munističnim plaščem in resnica dru«« vojna je, da je komunistična stranka z d ^ ~ vsem svojim aparatom zanj. Toda ne aato ker je Wallace komu- nist—on je daleč od tega—pač pa ker je tudi zanjo vprašanje — kaj da je "manjše zlo". Sedaj so v demokratski stranki pričeli z govorico, da se bo stranke pravijo, da ni Trumanu Kakor v Angliji, tako ali pa treba drugega kot skleniti "ml- še celo bolj v Zedinjenih drža- rovno pogodbo" s Rusijo in vah prevladuje politični oporin- Wallaceova platforma bo raz- nisem, ki mu pravimo "demo- padla kot hiša iz kock. Verjetno je, da veliko ljudi ne Walecea res pritiska v tem ami- kracija", zato ker je vsak opor-tunizem bres programa. Gleda le na svoje takozvane takojšnje koristi. Nekaj o naših stvareh Clarence Zaitz je bil dosedaj poznan le onim, ki Tekma balincarjev v titajo "Voice of Youth" (mladinsko glasilo SNPJ) in pa ^ Chicagu bila velika stvar an9'«*ko sekcijo Prosvete. Star je okrog 18 let. On je sin Toneta Zaitza, bivšega glavnega odbornika bivše SSPZ, ki si je napravil dom ob Pacifiku. Clarencova mati je bila rojena v Forest Cityju in enako Clarence. Torej je on v tem oziru član že druge generacije našega priseljeništva. Njegov stric Joseph Drasler, brat njegove matere, je bil več let pomožni upravnik Proletarca in veliko pomagal tudi v uredništvu. Sedaj je Joseph Drasler uposlen v Alaski v tesarski stroki. Med vojno je bil težko ranjen v ameriški invaziji v Francijo in Belgijo. Vzrok, da to pripovedujemo je, ker Clarence sedaj dela v našem uradu. Upravnica Anne Beniger vsled zdravstvenih ozirov že dolgo opravlja le najnujnejša upravniška dela, toda agitacijski posli pa so nam zastali. In tako smo po srečnem naključju naleteli na tega mladega dečka in upamo, da bo pri nas tudi ostal. Prišel je z zapada nazaj v Chicago in dobil delo prj časopisu "Chicago Daily News". Njegova mati, rojena, kot že omenjeno, v Forest Cityju, Pa., govori selo dobro slovensko. Clarence pa se bo moral našemu jeziku šele priučiti. Razume ga, a govoril je samo z drugorodci — angleško seveda — pa ga bo vzeloš nekaj časa — da se bo privadil. Anne Beniger, ki je tudi v Ameriki rojena, pa obvlada slovenščino tudi v pisavi, kar naši zastopniki dobro vedo. In tako jo bo tudi Clarence, ako ga ne bodo čez kako leto poklicali k vojakom. Upravnica Anne Beniger sevedq.tudi ostane pri nasr da bo pomagala kolikor ji bo zdravje do-, puščalo. Knjigovodstvo ostane v njenem področju. J. J. Gabrenja iz Clevelanda nas vprašuje, kdaj prejmejo društva knjigo Prosvetne matice. Dobili smo jo iz knjigoveznice po dolgem zavlačevanju minuli teden. Razposlali jo bomo ta mesec čim bo naša upravnica priredila potreben seznam. Listom pa smo jo poslali v oceno fte koncem septembra. Naslov knjigi je "DVA BRATA" in spisal jo je Etbin Kristan. Sijajno delo! Krasna, a ob enem resnična povesti V minulem tednu, ko so posebno nekateri "komentarcl" v radiu prerokovali, da čim je progresivna stranka umaknila nekaj svojih kandidatov v senat In v poslansko zbornico v prid močnejših progresivnih kandidatov, kl bodo na listi demokratke in republikanske stranke, da bosta tudi Wallace in Taylor podala slično izjavo v prid Trumana, je bil Wallace ai govorniški turi v Texasu. In baš ko je nekdo v radio omrežju NBC govoril, da se be Wallace "umaknil", so metali vaej spat gnile paradižnike In jejca. A je svoj govor vseeno končal. Govoril je v nekem mestu ob Mehiki. V Texasu, kot v mnogih drugih državah, ilvi veliko Mehikancev—tudi tekih, kl Mekl- (Nndaljevanje na 3. strani.) PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO, lutnja Joffostovanaka DeUrvka Tiskovna Druiba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE EVEZE NAROČNINA v Zejjinjenih državah za celo leto 13.00; za poi lat« $1.75; za četrt leta $1 00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $10«. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naSem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne aa priobčitev v Itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: ) United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Month* $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Razdruženje Združenih narodov V Parizu se je pričelo koncem septembra zasedanje organizacije Združenih narodov. V angleščini ima zveneče ime "United Nations'. Toda je ta zveza veliko bolj razdružena kakor pa je bila pokojna liga narodov. Njena palača v Ženevi, v Švici je kakor nagrobni spomenik. Ogromna je, stala je milijone dolarjev in sedaj dela v nji nekaj klerkov in klerkinj in pa turisti jo obiskujejo, katerih pa letos niti v Švici ni bilo toliko kakor nekoč. Na zborovanju v Parizu je bilo vsakemu udeležencu od prvega trenutka jasno: Tepla se bosta s svojimi izjavami vodilni ameriški delegat Austin in vodilni sovjetski delegat Višinski. Ameriškemu delegatu Austinu je pomagal kolikor zmore angleški vnanji minister Ernest Bevin. In Višinskemu pa največ sedanji jugoslovanski minister vnanjih zadev Edvard KardeljT Naravno — večina je ostala nespremenjena. "Satelitke" Zed. držav se glasovanja v spornih zadevah ali vzdrže, ali pa glasujejo proti USSR — pa če je pravično ali ne. Andrej Višinski je v Parizu sedaj veliko govoril — ne samo kot glavni zastopnik sovjetske delegacije tlmvcč še posebno kot tožilec. In on je eden izmed najboljših takozvanih prosekutorjev, kar jih pozna zgodovina. Veliko ljudi je v svoji bivši službi pripravil v smrtno obsodbo. In tudi v Parizu je govoril kot prosekuterr "Zed. države nas neizogibno tirajo v vojno," je dejal, "ako se vi, delegati Združenih narodov ne pobrigate, da se temu zločinskemu rožljanju z atomskimi bombami napravi konec. Galerija mu je burno ploskala, ne pa delegacija "Združenih narodov". Kajti izmed 58 držav, ki so zastopane v tej organizaciji, jih je le kakih šest v 44sovjetskem" bloku. Izmed teh so tri članice USSR — namreč Rusija, Ukrajina in Belo-Rusijs. Ostale tri so Jugoslavija, Čehoslovaška in Poljska. - Vse ostale države in državice kontrolira anglo-emeriška diplomacija. Višinski trdi, da naša ameriška vlada hoče na vsak način v vojno. Da jo imajo naši generali že vso zasnovano in da se lahko vsak trenutek zapode v tretje svetovno klanje. Vzrok, da smo tako naduti — trdijo v Moskvi — je, ker imamo atomske bombe. Baje jih je v naših skladnicah toliko, da lahko z njimi uničimo ves svet. Višinski v Parizu je na to opozarjal in svaril, da Zed. države niso več edina sila, ki poseduje to strašno morilno sredstvo. Vseeno so naši atomski veščaki mnenja, da tudi ako v Sovjetski uniji vedo skrivnosti, iz česa atomska bomba sestoja, vzHc temu je Rusija ne bo mogla izdelati še najmanj pet let. V Zed. državah je polno vojnih histerikov, ki ščujejo v vojno z Rusijo "takoj". Trumanova administracija je ustvarila ugodna tla za tako hujskanje, a sedaj mnoge naše državnike skrbi — kaj če se res kaj hudega dogodi — n. pr. kak incident v Berlinu, pa se bi hipoma iznašli v prehodu iz "mrzle" v "vročo" vojno. Vse je mogoče v sedanji napetosti in ni ga človeka, ki bi bil v državniškem svetu dovolj vpliven to mednarodno sovraštvo spraviti v toke svetovnega miru. V Parizu govore izzivalno, enako v Londonu in v Washing tonu in v Moskvi vračajo zob za zob. Mar nc bi bilo boljše, če bi kapitalistični svet priznal, da be moral bolj in bolj popuščati socializmu, v Moskvi pa sprevideli, da je bolje živeti v miru kot pa držati zapadne sile (kapitaliasm) v nevzdržni nervoznosti? Ni verjetno, da pride do vojne, četudi se zdi, da je na pragu. A že to, da se zdi, da je taka nevarnost na pragu, je katastrofa za človeštvo. Čemu jo je treba, če pa sta obe strani ne za novo pokolje pač pa za mir? v Truman v Grčiji še vedno ni zmagal Grška rojalistična — ali kakor ji pravijo nasprotniki — fašistična vlada, je dne 30. septembra na svojo roko "behnila" v svet vest, da je sedaj v njenih mejah dva tisoč več garilcev kakor pa jih je bilo v času, ko je predsednik Truman proglasil v našem zveznem kongresu svojo doktrino za boj proti komunizmu vsepovsod in ob enem proglasil Grčijo za ameriški protektorat. Že v prvem letu Trumanove doktrine bi morala kiti Grčija očiščena garilcev. In potem so zatrjevali, da bodo wi Izgnani, ali pa poklani, ali ujeti do konca letošnjega septembra. Pa se to ni % zgodilo — kajti grška rojalistična vlada smatra, da predno ji bo mogoče nasprotnike poraziti, bomo morali plačati fte precej stotin milijonov dolarjev. Izdali smo v pomoč Grčiji, od časa proglasitve Trumanove doktrine, že kako milijardo. Vsak Američan plačuje davke v eni ali v drugi obliki in dali'smo vsak izmed nas preoej dolarjev, da porazimo grške gerilce ie, da obvarujemo grškega kralja. In pa da se ohrani grški privilegirani sloj. O kaki demokraciji na Grškem ni govora, razen med gerilci. Ampak slednje nazivi nafta (namreč ameriška vladna) propaganda za "bandite" in tako borno za vzdrževanje civilne vojne v prid grške dinastije t«r grške reakcije mi Američani še plačevali. O fiasku naše vladne politike na Grškem boste v radiu malo slišali in v časopisju pa le videli tu pa tam kako notico. Kajti ameriška dvojčica demo-republikanska stranka je eno, fe v vnanji politiki ni med njima nobene razlike Tepete se med tabo le za korita Načelna ni ne ena ne druga. Torej bomo grški dvor še vzdrževali, in njegovo armade, in plačevali za živež tistim Grkom, ki so v rojalističnem teritoriju. Ameriška vlada je po proglasu in po sprejetju Trumanove NAPORI KOROŠKIH SLOVENCEV ZA PRIDRU2ENJE K JUGOSLAVIJI Vprašanje pripadnosti sloven-1 te germanizacije, obenem pa tu-ske Koroške bo z zaključkomf di vse grde mahinacije pri izva-avstrijske mirovne s stališča pravičnosti. In isto taktiko pristrsnosti vrše tudi sedaj. . . ?/t NE ČAKAJTE, da prejmete drugi oli tretji opomin o • potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost To te mi ne gre v glavo? Čemu voditelji unij hočejo zapraviti kake tri milijone dolarjev v kampanji sa demokratsko in republikansko stranko, kateri sta obe . enako . odgovorni . za sprejem protiunijske Taftove-Hartleyjeve postave, to mi nikakor ne gre v glavo! VLADIMIR NAZOR: NOVELE Podzemska Bosna Alba f« — Dobro, Jagica, bom pa jaz pazil nanjo; s ceste jo vidim Povejte jima, da bom jaz skrbel za ptiča. Dnevi in tedni minevajo, kletka je še vedno tam in odprta. Tudi Fiffl je izginil. Novi ljudje so se vselili v hiša Staro kletko so vrgli na vrt, potem na cesto. In voz jo je povozil. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset clanov(k) je treba za novo društvo NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 S Naročnina *a ZdaaiMe države (Isvsemšl Ckleara) ia Kanado 11.00 as leto; $4.00 sil pol leto; ft.00 sa četrt leta; sa Chleago Ia S Ceek Co., $0.50 sa eelo letov $4.78 sa pol lets; sa laesemstvo $11. o ' e _ - __ o v : s. # Naslov za list in tajniitvo \t • • - 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE : CHICAGO 23, ILLINOIS o o tooeooeeeoeoeoeoeoeeeeoeeeeeeeeeoeeeeeeeoeoeeeeeoeee/ 1. To se je zgodilo, ko sem — po dolgotrajnem in skoraj nenehnem, večinoma nočnem jezdenju in pešhoji čez deloma še zamrz-nene planine in skozi soteske — v vasi Drače nenadoma omagal. Sovražno zrakoplovstvo nas je kar naprej preganjalo, zato so nam ukazali, naj se podnevi posamič kakor koli bolj poskri-jemo. Zopet sem naletel na mlin na dnu soteske pod strmino ob potoku. Mlin je bil majhen, ne: prijazen, nečeden; mlinar dovoljuje, da tudi konji v njem čakajo na menjavo, pa ne veš, ali je mlin v hlevu ali hlev v mlinu. Zunaj piha veter, ki se ga moram varovati. Ležim na deski in čutim, kako raste vročics v meni. Od časa do časa malo za-d remi jem, pa me takoj obiščejo kratke, sila bizarne in groteskne sanje. Kmalu docela omagam. Fanta 2itko pošljem k vrhovnemu poveljniku; prosim pomoči. In pomoč pride: Zdravnica in štirje fantje z nosilnico. Devet in trideset stopinj vročine. Takoj me bodo odnesli gori v vas, posebno stanovanje dobim in partizanko, ki mi bo kuhala die-tično hrano. Vse to slišim in razumem, dasi se me znova loteva zaspanost in se mi vrti v glavi. Nesejo me. A zdi se mi, da se vsi štirje nosači večajo, da se dvigam tuai sam vedno više, do golih vej visokih dreves. — Niže! Padel bom. Pa me ne ubogajo. Kriknem in ..zbudim se. Oziram se naokrog. Vse je kakor mora biti. Fantje niso velikani. Zdravnica in 2ika hodita za nami. Toda\ tik pred vasjo postane še hujše. Zdravnica in fant sta izginila; štirje velikani, ki jim medvedja koža skoraj skriva kosmata prsa, me ne neso v vas, ampak proti pečinam, ki se vrh planine pno pod nebo ter postavljajo trdnjavam podobne dvorce z ob-zidjeifl in stolpi. — Stojte! Kam? Kje smo? Ne ustavijo se, ne odgovarjajo; vsak korak jim je daljši od kilometra. Strah mi leze v kosti, mrzel pot me obliva; nazadnje se ml pa le posreči, da zaženem krik iz grla; zdi se mi, ko da se znova prebujam in otresam more, da zopet postajam, kakršen sem. 2 ' Čutil sem olajšanje, a doživel sem novo presenečenje. Tudi fantje-velikani in nosil-nica so izginili. Stojim pred odprtino v neko duplino .Drevo cvete pred njo, pod drevesom je studenec, zraven studenca kameni ta klop, na klopi pa sedi na soncu starček z dolgo, ščetinasto brado — prav kakor v pravljicah. Gleda me in se nasmiha. — Dobrodošel, brat Vladimir. Bolj kakor besede vpliva name zvok njegovega glasu; moč je v njem, veselje in dobrota. Razvedrim se, pomirim. Spominjam se, kaj je zdavnaj povedal neki grešnik in potepe-nec o sebi v eni izmed najstarejših hrvatskih knjig. V planine se je napotil in pred vhodom v duplino, pred luknjo, blizu studenca, je našel prastaro Vile-nico, ki ga je spremila v votlino in ga rešila vsega hudega. — Nisem se te nadejal, Vile-nec! — sem mu dejal. — Da. Toda iskal si me, čeprav tega sam nisi vedel. Ti si izmed tistih, ki morejo iti kamor koli, pa se ne dajo zapeljati od tvari in oblik, ampak iščejo Duha tistega kraja. Saj veš, da je povsod po eden izmed nas. — Vilenca sem sedaj potreben. Star sem in bolan. Omagal pride v San Francisco, mu bom na razpolago za kažipot. In pomagal mu bom pri kolekti, da bo več padlo v klobuk za tiskovni sklad. Vsem čitateljem tega lista in vsem zavednim delavcem priporočam, da greste takoj na delo, s pridobivanjem naročnikov ali s prostovoljnimi prispevki. Naš list Proletarec se mora postaviti na dobro in zdravo finančno podlago. Pozdrav vsem č.tateljem 7ic,T^ih'"dob.te' VudT v n^m lista, Proletarcu pa dosti novih1 * rraročnikov in finančne podpore. suflerja Mike Gregorič. In kot že rečeno, režiser Anton Fatur. Precej teh igralk ste nekateri na člkaškem odru že videli. Vse je dobro zasnovano. In bilo bi škoda, ako dvorane SNPJ v nedeljo 24. oktobra ne bi napolnili do zadnjega kotička, kakor se navadno izražamo. To, da pridejo DetroitČani sem, je trud zanje. In stroškov bodo imeli s tem. Mi pa bomo sedeli in jih poslušali. ^cyei pridite. Vstopnice so po Anton Tomšič. i podpira in ohrani. Kako ga • 1 ohraniti, je pa res drugo vpra-| šanje. Če pustimo, da preneha, i naredimo preveliko veselje naša; ----u...... Clevelan- ne sme z golt bilo poročano takoj po prejema. J dili Upam da se tudi ne bo. Po-Mrd tem ae le dopis nekam same-I . .. .. . . šal. kar je v uredništvih, posebno trebno je zavihati rokave in pn- ako so prezaposlena. lahko igodi. dobiti nekaj novih naročnikov, *'Btf" Tonjr nam je nato poslal pobirati prostovoljne prispevke So\P'& 1 in Oglase. Urednik v vsaki ^ vilki pojamra kakšne težave Iz urada "Big4 Tonyja Ta dopis ie bil poslan In smo sa1 r- -' ' tudi prejeli v nas Wad koncem ju-1 zadnjaskemu listu v UJa. In saeno vsoto $32, o kateri du Kaj takega se ne Oakland, Calif. — Pri veseli družbi sem se rad šalil, da v Ameriki bi bilo "lušno", če ne bi bilo šihtov, in res je prijetVo življenje, ko ni potrebno zgodaj vstati in iti na delo. Kmalu bo štiri leta odkar imam vsak dan praznik. Vzlic temu, da imam dovolj imamo izdajati "Proletarca", pa se trkamo na prsa kako smo napredni. Pa s kakim trudom zdr-žujemo naš list, kateri vedno podpira in zagovarja delavske pravice. Tole vedno jamranje v Proletarcu je potrebno odpraviti enkrat za vselej. V št. 2068 čitamo, da so stro- časa na razpolago, sem zaklel ^ ^ t 100% na tedcn z dopisom. Moj namen je bil, da ^ pfi ^^ Torej je tn?ba zvišati celih sto copakov na teden, da se pokrijejo stroški. To se slabo sliši. Urednik in upravnica tudi ne moreta živeti od božje štime. Pride sobota, pa ni denarja, da bi vzela tedensko plačo. Na koncu na prvi strani bom takoj poročal, ko se vrnem iz Los Angelesa, Calif., kako imenitno smo se imeli na zabavi, katero je priredilo društvo 615 SNPJ kot SNPJ Day, 3.-4. julija, pa ni bilo mogoče. Jaz in mama se rada popeljeva med naše prijatelje na obisk potem ^rcdnik jva naro4njke, da mm it t^li vmiHi aKicva i n . o ___ pa tudi midVa dobiva obiske, in to je vzrok, da se je vedno odlašalo s pisanjem. Dne 3. julija zgodaj zjutraj zaprežemo našo "lizo" in jo mahnemo proti Los Angelcsu, kamor smo dospeli ob 4. pop. 1 — Ne nabiram zelišč, ne iščem začaranih studencev, sreče ne prerokujem in čarovnij ne uganjam. Ti si pa mlad in zdrav. (Dalje prihodnjič.) 1 eeoeoeeeooeoeoooeeeoeoeoe j BARETINCIC & SOI: • POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. e o e a •oeoeoeoeooeeeooeseoseeooo Z nama sta se peljala tudi Mr. p^^ in Mrs. Andrew Leksan iz San Francisca. Ustavili smo se pri Frank Matyazichu, kamor smo bili povabljeni. Takoj so nam postregli s pijačo in jedačo, na večer pa smo šli vsi v dvorano, v kateri smo se zabavali med našimi prijatelji pozno v noč. Drugi dan smo se zopet vrnili nazaj v isto dvorano, in to je bil res pravi Slovenski dan SNPJ. Prepevali smo slovenske pesmi in plešah slovenske polke ter valčke, katere je nam igral Louis Simončičev orkester. Popoldne smo imeli tudi kratek program, ki ga je vodil dobro znani John Olip. Predsednik društva št. 615 SNPJ, Jacob Barsic, je imel govor v angleškem jeziku in pozdravil vse navzoče v imenu društva. * Tudi podpisanemu je bila.dana prilika, da je spregovoril nekaj besed. Govoril sem v korist Proletarca in naznanil, da po končanem programu bom pobiral prostovoljne prispevke v korist tega našega delavskega lista. Na koncu sem pograbil še mojo koncertino , iz katere sem prešal slovenske melodije, po končanem programu sem pa pobiral prostovoljne prispevke za Proletarca. Pri tem delif mi je po- naj povemo svoje mnenje/ Dobro. jaz bom povedal svoje mnenje, pa če se kateremu dopade ali ne. Proletarec priobči od časa do časa imena svojih zastopnikov. Med njimi je opaziti imena takih, ki ničesar ne storijo za Nekaterim ženičke ne pustijo, drugi se pa tudi ne zanimajo za list. Nočejo, ali se ne smejo, in zato so bolj mrtvi za list. Takim zastopnikom, ko nič ne storijo za list, nočejo ali ne smejo, jaz priporočam, da naj pišejo upravništvu, da ne morejo od sedaj naprej zastopati list, ker mu žena ne pusti itd., in naj na njegovo mesto priporočijo dobrega zastopnika, takega, fla bo žena nanj ponosna, akc^bo agitiral za delavski list j in mu pridobil novega naročnika. Zelo priporočm, da bi prevzela zastopništvo v Los Angelesu Mrs. Julia Parkel. Videl sem sam kako je bil njen mož vesel, ko mi je njegova žena pomagala pobirati prostovoljne prispevke za Proletarca. Jože je fin dečko. On ji bo še pomagal. Take zastopnike potrebuje Proletarec. V državi Washington je tudi velika okolica, kjer so naseljeni naši rojaki. Imamo zastopnika, pa ne more vse obiskati, ko nima vozila. Priporočam, da prevzame zastopništvo v Rentonu, Wash., in okolici dobro znani Fred Medvešek. On je tajnik društva SNPJ in napreden mož. Staremu prijatelju Johnu Ocepku v spomin Barbcrtun, O. — V Proletarcu z dne 8. septembra Sporoča Anton Shular iz Kansasa o smrti Johna Ocepka. John in podpisani sva bila soseda v stari domovini. Bila sva dečka, ko sva se skupaj igrala, krave pasla in v šolo hodila. In ko sva odrasla, sva tudi fantovala skupaj, kadar sem se vrnil domov. Kajti odšel sem z rojstnega kraja še mlad. Bilo je to leta 1897, ko sem odšel v Trbovlje, kjer sem dobil delo v cementni tovarni. Tri mesece sem garal v nji. Zatem sem se odločil iti kopati premog in dobil delo v rovu v Ojstrem pri Hrastniku. Tam sem bil uposlen devet mesecev. Leta 1989, ravno na isti dan, ko je italijanski anarhist avstrijsko cesarico Elizabeto umoril, sem šel v Nemčijo, v Westfalen in sem tam delal eno leto. Tam sem bil klican na vojaški nabor in bil tudi potrjen. Tako sem moral služiti Francu Jožefu tri leta — zastonj seveda in brez da bi komu kaj koristilo. Dodelili so me k petemu trdnjavskemu polku v Kotoru v Dalmaciji. Ob vsakem dopustu sem se vrnil domov v Tirno, da pomagam očetu na kmetiji. Imel je veliko posestvo, veliko družino, ne pa delavcev, zato se je mučil večinoma sam. In tako sem mu hodil tudi v vojaških letih pomagat. A kar sem imel poleg tega še prostega časa, pa sva ga s pokojnim Johnom porabila z vasovanjem. On je bil ves čas doma — ni šel nobenkrat v tujino, dokler ni odšel leta 1903 v Ameriko. Istega leta — pa ne skupaj z njim — sem prišel sem tudi jaz. Dospel sem meseca marca 1903 v Jenny Lind, Ark. Pokojni je pa prišel meseca maja v Fleming, Kansas. Menda je tudi živel ves čas v Kansasu. V Ameriki se z njim nisva nikoli sešla. Vem o njemu le kar so mi drugi povedali. In tako njemu o meni. Časten mu spomin! — Alois Ocepek. magala tudi dobro znana naša Njegova žena Micka je napred-~ - - i nega mišljenja. Prepričan sem, da mu ne bo nasprotovala pri njegovem težkem delu. ' In še nekaj. Mi vsi tadi čitamo članke Joško Ovna trt ga tudi radi poslušamo, kadar imamo priliko. On je dober podpornik Proletarca. Vedno ga priporoča in agitira zanj. Jaz bom pa nje- agitatorica za Proletarca Mrs Julija Parkel. Pri takem delu človek naleti tudi na kakšnega nazadnjaka. On je mislil, da je smart, ko je pričel nama staviti vprašanja, pa se je sam sebe blamiral in ostal v manjšini. Z njim bom enkrat osebno obračunal. Ko sva obiskala vse omizje, sva po- mu nekaj priporočal, da kadar tem poklicala še Mrs. Josephine bo imel zopet počitnice, naj se Brezovec, da smo prešteli denar, popelje v slovenske naselbine To sem storil zato, da ne bo kdo mislil, da sem zase kolektal. Imen nismo zapisali. Nekateri so dali po dolarju, nekateri tudi več, nobeden pa ni ugovarjal razen enega. Vsak je posegel v žep in vrgel drobiž v klobuk. Nekateri so mi kar za mano prinesli. Ko smo prešteli smo bili vsi vaaeli. Nakolektali smo lepo vsoto 982 Proletsrec je vreden, da se ga namesto V Mehiko, pa bo storil veliko več za naš list. Ker Je dober govornik, ga bodo radi prišli poslušati. In ako bo po končanem govoru omenil Proletarca, sem prepričan, da bo veliko padlo v klobuk za podporo Proletarca In če bi bilo mogoče, naj se njemu pomaga tudi nekoliko za gasolin. Upam, da mi Joško ne bo zameril, kar jaz tu priporočam. Ce Osebe v igri "Svet brez sovraitva" Chicago, III. — V drami "Svet brez sovraštva", v kateri nastopijo v nedeljo 24. oktobra naši znani detroitski igralci in igralke, bodo mnogi Čikažani videli že znane obraze. A nekaj med njimi je takih, ki so bili že na ,vse sorte drugih odrih v starem kraju in tukaj. Drama 'Svet brez sovraštva" se vrši največ v zaporu na ljubljanskem gradu med minulo svetovno vdjno. Tudi napisana je bila v starem kraju od znanega pisatelja, toda Anton Fatur jo je predelal tako, da je bolj razumljiva naši publiki v Ameriki. Anton Fatur je skušen režiser in prepričani smo, da bodo DetroitČani svojo nalogo tudi ob tej priložnosti prvovrstno izvedli, kakor so jo že dvakrat prej v Chicagu. In neštetokrat v svojem mestu, kakor je bilo že povedano v več prejšnjih pojasnilih in v dopisih ter popravkih (n. pr. o aktivnostih Franka Česna na našem dramskem odru). DetroitČani so vprizorili že mnogo iger in nekaj operet in tiste, ki so jih nam ponovili v Chicagu, so nam privabile tolikšno avdijenco, da smo morali najeti eno največjih dvoran v naši soseščini. Taka prilika se nam nudi spet sedaj, v nedeljo 24. oktobra, ko vprizore prej omenjeno dramo "Svet brez sovraštva". V nji nastopijo Jennie Urban, Mary Fatur, Mary Rant. Lydia Piatt, Josephine Gregorič, Helen ■ Krzisnik« Frances Kapel, Mary Juroa; August Piatt in Matt Pink. Z njimi pride v vlogi uradu." Vsa ta prireditev se vrši pod pokroviteljstvom tukajšnjega krožka Progresivnih Slovenk št. 9, in članice nam zagotavljajo, da so preskrbele ne samo prvovrsten spored temveč tudi uredile vse potrebno za postrežbo udeležencem in za zabavo po sporedu. Torej pridite vsi. Ne pozabite povabiti s sabo tudi znance in prijatelje. — P. O. Jubilejna slavnost društva Slavi je bo v nedeljo 10. oktobra Chicago, 111. — Prvo, ki je bilo ob enem ustanovno društvo SNPJ—"Slavija", št. 1, bo imelo V nedeljo 10. oktobra slavnost 45-letnice svojega obštanka. Vršila se bo v jednotini dvorani na S. Lawndale in 27. cesti. Spored te slavnosti je priob-čen na drugem mestu v tej številki. Glavna točka bodo vsekakor pevci in pevke "Zarje" iz Cleve-landa, ki so se na vse naše take prireditve radi odzvali. Na jubileju Slavije jih bo nastopilo petnajst. In pel bo naš domači priljubljeni pevski zbor "Prešeren", ki je tudi zaposlen skoro vsako nedeljo in včasi tudi skoz teden. Nastopil bo tudi mladinski krožek SNPJ št. 26 pod vodstvom svoje nove direktorice Terry Alesh. Dalje plesalca Adam v umetnih plesih in plesalcem pa bo igral Kovičev orkester. Spored bo vodil društveni tajnik Milan Medvešek in slavnostni govornik bo Fred A. Vider. Deklamirala bo Milena Medvešek in predstavljeni bodo ustanovni člani, kolikor jih je še med živimi. Program se prične ob 3. Bo bogat in vredno je, da ga ne zamudite. Za vstopnice se oglasite v Proletarčevem uradu, ako jih še nimate. Društvo "Slavija" je bilo vedno v prvih vrstah vseh naših naprednih aktivnosti in je tako tudi sedaj. Zato zasluži, da se tega njenega jubilejnega slavja vsi udeležimo. —c. Ubijanje zaupanja v progresivno stranko (Nadaljevanje s 1. strani.) ke še nikoli niso videli. Saj smo jim velik del njihove dežele vzeli — kar za Mehikance tukaj ni bilo slabo. A so vseeno zapostavljeni in zaničevani. Henry Wallace govori na vseh shodih, na katerih so tudi Američani mehikanskega porekla, nekaj minut tudi v španščini. On je menda letos edini predsedniški kandidat, ki zna več kot en jezik. Tudi ruščine se je učil. Pokojni F. D. Roosevelt pa je poleg svojega je/.ika francoščino dobro obvladal in govoril francosko po radiu vseniu svetu posebno v najkritičhejših dneh vojne. • ^ Henry Wallace je pristaš mednarodne vzajemnosti. Zato je proti Trumanovi doktrini na vso moč in nasprotuje tudi takozva-nemu Marshallovemu načrtu, ker je bil zasnovan ne za en svet temveč za razdelitev sveta v dva sovražna si tabora. Tudi časopisi se draie Ogromna večina angleških dnevnikov je od vojne pa do zdaj zvišala naročnino od 100 do 300 odstotkov. List}, ki so bili nekoč po dvfe centa, stanejo sedaj 5c in več in 3e nedeljske izdaje pa so & bolj dvignile naročnino. Ob enem so zvišali cene oglasom. Tudi oglase morajo plačati naročniki, ker kar kupijo, je v nakupni ceni uključen tudi oglas. Los Angeles ^Examiner je na primer dvignil naročnino za posamezen izvod na 7c. Pred vojno je bil 2c Kjerkoli in kadarkoli, spomnite se Proletarca in shirajte prispevke v njegov tiskovni sklad. KRITIČNA MNINJA, POROČILA IN RAft>fcAVE Irok-deželo petroleja in predmet tekme imperialističnih sil Kdo se še iz detinstvs ne spo- Vrednost iranske nafte je pri-minja daljne in čudne dežele šla v vojni strategiji najbolj do okrog rek Evfrata in Tigrisa, ki izraza v drugi svetovni vojni, jo ie bujna domišljija oriental-j Ona je bila eden od glavnih iz-skih narodov tako krasno ope- vorov goriva britanske mornari- / vala v bajkah "1001 noč"? Kdo ne pozna Babilona, središča enega od največjih imperijev v starem veku, mesta fantastičnih Semiramidinih vrtov in biblijskih legend. Danes po nekaj stoletjih tur-1 ške vladavine in inozemskih po-! litičnih pustolovščin in intervencij je padel Irak na raven zaostale, puste in redko naseljene zemlje. O sijajni zgodovini te zibelke civilizacije ni niti sledu več. Babilon — nekdaj prestol-niča carstva, ki se je razprostiralo od Pamirja do Atlantskega oceana — ie danes samo kup ruševin. ki jih pokriva puščavni pesek. Kljub Jemu pa je Irak še na-* nadalje ostal v središču pozor- ce v Sredozemskem morju, kakor tudi kopnih sil zaveznikov v Severni Afriki. Zadnja leta pa je postala iraška nafta predmet živega zanimanja ameriških tru-stov. Na obeh straneh reke Tigrisa se v dolžini 10 kilometrov razprostira glavno mesto Iraka Bagdad, ki je pna najstarejših prestolnic na svetu. To mesto so v VIII. stoletju osnovali Arabci v svojem prvem obdobju osvajanja Mesopotamije. Za časa slavnega kalifa iz "1001 noči" Harum-al-Rašida je živelo v Bagdadu dva milijona ljudi. Danes pa jih nima več kot 300 tisoč. Stari del mesta, ki leži na levi obali Tigrisa, je po svoji arhitekturi in značaju tipično orien- nosti mednarodnega imperiali- talsko mesto. Vijugaste in ozke zma na Bližnjem vzhodu. Irak, ulice so dostopne samo za peški leži na tromeji Irana, Turčije in konje. Vsepovsod pa je ne- in držav, ki se razprostirajo na vzhodni obali Sredozemskega morja, se smatra za ključ vseh svetovnih poti na Bližnji vzhod ter za kontinentalni most Indije. Poleg tega pa hrani v svoji zemlji ogromne rezerve nafte, ki je glavni razlog tistega zanimanja. ki ga velesile kažejo do Iraka. Dandanašnji Irak, ki pred 20 leti začrtal mejo tedanji angleški minister za kolonije Winston Churchill, se razprostira na ozemlju ki meri nad 143,-000 kv. milj in ima okrog 5 milijonov prebivalcev. Prostor, kjer je bil po svetopisemskem izročilu raj Adama in Eve, je danes v največji meri suha in brezplodna puščava, ki preide na jugovzhodu v'bližini reke Sat-el Araba v nepreholna malarična-močvirja. Prostor pa, ki leži med Evfratom in Tigrisom, je Mesopotamia, obširna in plodna ravnica, ki je nekoč obrodila s stoterimi plodovi, danes pa daje, vendar tudi jemlje. Nekoč je bila kri te zemlje voda Evfrata in Tigrisa. Danes je to nafta! Po preračunan ju geologov hrani Irak 11 odstotkov nafte vsega kapitalističnega sveta (Sovjetska zveza ni všteta). Leta 1925 je iraška vlada dala Veliki Britaniji koncesijo za iskanje in izkoriščanje vse nafte v državi. Po tem aktu so takoj začeli rasti koncerni: Petroleum Company, Mosul Oilfields Company, Hanekis Company itd. U-božni felahi pa so zapustili svoje družine in v zakup dobljeno zemljo ter pričeli kri svojega truda mešati s krvjo iranske zemlje. L. 1935 so otvorili mogočen naftovod, ki veže Kirkus — eden največjih rezervoarjev nafte — s Sredozemskim morjem. Angleški vod seže do Hai-fe, a francoski do Tripolisa. šteto džamij in minaretov, nešteto majhnih, ubožnih trgovinic in še bolj ubožnih ljudi. Moderni Bagdad je zrasel na drugi obali reke v senci bujnih palm. To je politično in upravno središče države, središče številnih, po veliki večini angleških podjetij, bivališče bogatih trgovcev in spahij. Številni hoteli, mu Jc banke, trgovine in vladne pala- kove kisline in vode, krijejo namreč bakterije svojo potrebo po sladkorju.. S temi odkritji je Ducleaux dokazal Pasteurjevo domnevo, da so najnižji organizmi neobhodno potreben člen v kroženju življenja brez njih. , Velike množine bakterij, ki jih vsebuje živalako in tudi človeško telo, ne žive zajedavskega življenja v hranilni kaši, temveč imajo same zelo važno vlogo za prebavo hranil. Posebno važni pa sta dve vrati bakterij, ki ju strokovnjak imenuje "bacterium coli" in "bacterium lactis aeregenes". Ti dve vrati razčle-njata ogljikove hidrate in jih spreminjata tako, da jih more črevesje vsrkavati. Ta sposobnost je seveda v veliko korist živalskim organizmom, ki sami ne morejo razčlenjevati rastlinskih ogljikovih hidratov in izkoristiti samo na sebi neprebavljivo travo in listnato hrano. Brez teh bakterij rastlinojedci sploh ne morejo živeti. Česar ne morejo najmočnejši prebavni soki, zmorejo ti neznatni mikroorganizmi: raz-členjajo molekule celuloze in jih predelajo tako, da morejo črevesni soki nadaljevati to delo. V novejšem času se je izkazalo, da se delijo črevesne bakterije v dve veliki skupini s popolnoma različnim delovnim področjem. jo kakor kalijeve bakterije ogljikove hidrate; druge, "bakterije gnitja", socfelujeo pri izkoriščanju beljakovinske hrane. Seveda ne smejo ne prve ne druge živeti v telesu v prevelikih množinah, kajti preobilica bakterij bi povzročila motnje v preosno-vi in prebavne bolezni. Bakterije vretja in gnitjfc se. drže v ostalem medsebojno v ravnotežju. Prve skušajo spodriniti druge in druge prve, s produkti svoje preosnove se medsebojno zastrupljajo in v normalnih okolščinah se tedaj ne more zgoditi, da bi delovanje človeškemu telesu škodovalo. Važno ie vedeti, da je mogoče z raznimi vrstami hrane, z me-njevo mesa in rastlinske hrane, predvsem z dodajanjem kisline za uničenje škodljivih bakterij, v potrebi pomagati še od zunaj. Vprašanje, da-li so bakterije brezpogojno življensko važne za višje, toplokrvne živali, je skušal eksperimentalno rešiti že profesor Schottelius. Izvršil je svoje poskuse na piščancih, ki jih je pital s sterilizirano hrano. Že prej je bil previdno desinfici-ral jajca, iz katerih so se potem umetno izvalili. Skrbel je na vse načine, da niso prišli v dotiko z kakimi bakterijami. Rezultat je bil ta, da so umrli, najdlje po enem mesecu dobesedno pri polnem želodcu od gladu. Brez črevesnih bakterij živali pač niso ce, ki krasijo krasen, 8 kilometrov dolg bulvar Harum-al Ra-šida, dajejo temu delu Bagdada značaj najmodernejšega evropskega mesta. Tukaj nas šele temni arabski berači in visoke palme spomnijo, da smo v Ori-entu. Čudno je iraško mesto Basra. Njega so že v VIL stoletju osnovali Arabci na obali Sat-el-Arab. Ker je reka skozi stoletja menjavala svojo strugo in se vedno bolj oddaljevala od mesta, se je kar naenkrat znašlo popolnoma na kopnem. Zaradi tega so pričeli kidati na novih obalah reke. Tako imamo danes v bližini stare Basre dve novi majhni mesti Ašer in Morgir. Trgovsko in upravno središče se je preselilo iz Basre v Ašer, ki je* postalo najvažnejše trgovsko središče in edino pristanišče Iraka. Basra pa je znamenita tudi po tem, da je kakor Benetke, presekana z dolgimi ozkimi kanali, ki so dvakrat dnevno pod vodo. Vzrok temu je reka Sat-el-Arab, ki večkrat dnevno menja svoje vodno stanje. V okolici Basre se dvigne dnevno od 2.5 do 3 m in takrat napolni vodne kanale. V visokih planinah severnega severovzhodnega dela Iraka živi staro in hrabro pleme Kurdov. Niti največji in vsegamogočni vladarji niso nikdar napadli njihovo zemljo, temveč so se zadovoljili z darovi. Danes so Kurdi Jugoslovanski parlament je V tednu z dne 27. septembra sprejel ob burnih ovacijah I urijo proti kominformu in obsodil je tudi Sovj. zve so "zaradi klevet" (obrekovanj), ki jih neguje proti Titu in jugoslovanski komunistični stranki. Resolucija poudarja, da kako so se jugoslovanski komunisti in njihovi zavezniki v osvobodilni fronti borili proti osišču i orožjem v raki, dočim so komunisti v deželah, ki sedaj svoje jugoslovanske tovariše obsojajo, držali križem roke — primer na Češkem. Madžarskem, v Albaniji, v Bolgariji, v Romun i jU v Nemčiji in v Avstriji. na razdedinjeni. Najdejo se v Ira- Vsa velikodušnost Anglije do nu, v Turčiji, a leta 1926 je An- Iraka pa je prišla do izraza leta glija po dolgih razgovorih s Tur- 1930, ko ie iraška vlada končala čijo in po diskusijah v Zvezi razgovore, s katerimi je Irak po-narodov uspela, da je vključila stal angleški zaveznik. Anglija del Kurdov v Irak. To je Mosul- pa je dobila pravico vojnih opo-ski vilajet, ki je poznan po nafti rišč ter do prehoda angleških čet. 1 S z glavnim mestom Mosulom. ki je znano po mosulski tkanini. NI 21VUENJA BREZ BAKTERIJ Bakterije smatramo za najhujše sovražnike vaega življenja — a to je povsem neutemeljen predsodek. £o številne vr- _______r____________________ _ tem so iraški oblastniki o- ste klic' ki 50 "vljenju koristne Kurdi, ki so znani po tem da lju- tvorili na stežaj vrata svoje de- "n naravnost neobhodno potre-bijo svobodo, so se že večkrat žele angleškim tankom, bankir-ibne dvignili proti Angliji, vendar pa je bila vsaka njihova vstaja zadušena v krvi. Zadnji velik upor Kurdov v Iraku je bil pred tremi leti. Angleške strojnice so pokosile upornike in njihovega voditelja. Prve, bakterije vrenja", cepi-1 bile sposobne prebaviti zrnje. Vviun|6ii|6 maščob le še vedno važno jem, mesetarjem in pustolovcem, ki ne izbirajo sredstev pri svojih imperialističnih načrtih ter hladno prevzemajo odgovornost pred zgodovino, da so po- stali grobarji starega in pleme- smo v nekakšni trajni "blagovni nitega naroda. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) našimi velikimi farmami in vz-in zaveznik cerkve. Katoliška lic temu v očeh navadnega ame-cerkev na Poljskem pa je seda- riškega človeka farmar ni "kanji vladi sovražna in svojo moč pitalist". KAJ LAHKO STORI > « VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA" ? ,1 , r. • ' . ' ' j ,, , , • Pridobivamo mu NOVIH naročnikov • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • Afitlrajmo med dragimi naročniki, da stare lato • Prispevajmo v PROLETARY EV tlakoval sklad In prtporečajmo to tali dragim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe draštev ia drage stvari • Naročajte slovenske In angleške knjige Is PROLETARCEVE knjigarne • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, kl tega ie ntoo storili I • Naročite KOLEDAR tedi svojcem v starem kraja ln enako PROLETARCA. > * Vsakdo naj stori ta nal list kolikor moro, pa bomo vso fofove zmagovalH je gradila na kmečkih domovih. Podržavljenje kmetij je menda najtežja stvar, ker kmet je na svojo zemljo navezan iz roda v rod. V Sovjetski uniji so zemljo lastovali v e č i n § m a fevdalci. Imeli so jo po tisoče in tisoče akrov vsaki, mužiki pa so bili le tlačani. Nekoliko manj fevdalni sistem je imela Poljska, zato morda ta novi proces za kolekti-vizacijo zemlje ne bo pretežak. Rusija ga je izvršila drastično in mnogo "kulakov" je moralo .v Sibirijo, marsikdo izmed njih — ako se je preveč upiral, pa je moral v prisilno smrt. Zdi se, da ae nekaj sličnega — dasi v mi-1 lejŠi obliki, sedaj vrši tudi na Poljskem. V Jugoslaviji se kolektivizacije zemlje še niso lotili. Po vojni je vlada vzela v svoje področje le j veleposestva in velika cerkvena posestva. Mnoga je razdelila med dninarje. Cerkvam je pustila le po kakih 25 akrov. A glede vprašanja bodočnosti lastni- j štva zemlje v Jugoslaviij se vlada še ni odločila za drugega kot da se kmeta vzgaja v duhu za-! družništva, torej da bi svojo zemljo vzajemno . obdelovali. I Imeli bi skupno razne poljedelske stroje, skupno obdelovali velike predele z modernimi pripomočki in se skupno trudili pridelati vsako leto čimveč in bi tako skupno napredovali sebi in vsi državi v korist V kominformu ao rekli, da je to zgrešena taktika. Kmet da je konservativen po naturi in da je kapitalizem zrastel na kmetih. V sedanjem podržavljenju zemlje na Potjakem ae n. pr bogate kmete označuje za kapitaliste, čemur se ameriški reporterji muzajo. Pač primerjajo poljske kmete z Henry Wallace je v Califor-niji govoril tudi ljudem, ki so izmed izkoriščanih najbolj izkoriščani. To so "peoni", dninarji ali kakor že jih hočemo imenovati, ki delajo na farmah in delo na njih imajo le v takozvanih sezonskih dobah 2ive v šumah, je dejal Wallace. Higijenskih stranišč ni in v posamezni šupi živi po več družin skupaj. Te "fevdalne" farme so vredne več kot pol milijona dolarjev vsaka. A delavci na "njih pa žive tako brezpravno kot so živeli slovenski kmetje v času tlake. Torej tudi v Kaliforniji ni vse zlato kar se sveti. (Common Council) Pomanjkanje maščob ln olja je občutno po vsem svetu in poljedelski department priporoča gospodinjam, da nadaljujejo s hranjenjem odrabljenih maščob v polni meri. Gospodinje so namreč tiste, ki pomagajo spraviti skupaj 78odrabl jenih maščob. To jim je bilo tudi že pogosto povedano, vendar so radovedne kdo deli z njimi odgovornost zbiranj« in priapevanja maŠčobnih odpadkov. Izvajanje programa zbiranja odrabl jenih maščob pomaga izvajati predvsem Ameriški odbor za hranjenje maščob (American Fat Salvage Committee). To je skupina, ki je bila organizirana 1. 1942, ko se je pričel program , zbiranja odrabljenih maščob. Organizirali so ta odbor industrialci, a v času vojne, ko Je bilo zbiranje maščob nujno važno, je imel vodstvo izvajanja programa v rokah tozadevni oddelek vojnega sveta za produkcijo. Od Vsega začetka So bili zgoraj omenjenemu odboru priključeni tvomičarji, Id pretapljajo maščobe, kot tudi drugi zainte-morala brez sodelovanja bakte-1 industrial^ krogi, ki so rij umreti, ker sama ni aposobna poskrbeli za kampanjo hranje- Višje živali in tudi človek so se prilagodili s svojimi fivljen-skimi navadami sožitju z bakterijami. Z mnogimi mikroorganizmi, ki žive v našem telesu. izmenjavi" in znanost trdi, da moremo le tako dolgo živeti, dokler so ti mikroorganizmi v nas. . Celo rastline "ne stoje na lastnih nogah", kajti po opazovanjih Pasteur j evega učenca De-cleuxa se* rastlinska semena v sterilizirani zemlji ne morejo razviti v življenja sposobne rastline. Čim porabi kal v semenu nabrane rezervne snovi, bi predelovati in sprejemati v zemlji vsebovane redilne snovi. Skoraj vsa naša gozdna drevesa kažejo v svojih koreninah sožitje z bakterijami, kar je dovolj krepko potrdilo dejstva, da višje rastline ne morejo živeti brez najnižjih. Stveda imajo tudi bakterije svoj dobiček od tega sodelovanja; iz redilnih snovi, ki si jih rastlina nabira s pomočjo sončne svetlobe iz oglji- ztMmmmM 9 S CHICAGO DRAMA "Svet brez sovrašlVa'' v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ Pričetek ob 3. popoldne. — Vstopnina 7Sc. , Po končanem sporedu plosno sabovo. -Igra J. KOV/CFV orkester. t Vsa prireditev se vrši pod avspietjo Progresivnih Slovenk, kroika št. 9. Polovico prebitka gre v korist Proletarcu, To dramo vprizoro igralci in igralk« ix Detroita - pod rotijo Antona Fatorja. mmmmmmtim\ nja maščob. Na delu so te skupine še danes in delujejo sporazumno z vlado. Skrbijo, da je stvar dobro oglašana v tisku, na radiu in kakor koli drugače je mogoče. Odbor ima avoje zastopnike in delavce, ki delujejo na posameznih področjih povsod po deželi. Poleg gospodinj so seveda naproxen i in tudi stalno opozarjani na potrebo hranjenja maščob mesarji, hotelirji. Ustniki raznih j^hlnih lokalov itd. Vai pa nimajo nič opravka z direktnim zbiranjem maščob, dasiravno jih vzamejo od gospodinj, plačajo zanje in jih nato oddajo v predelavo. Nedvomno največ maščob oddajo gospodinje mesarjem, pdfoeto tudi groceri-atom. Poljedelski department strogo pazi na zbiranje maščob ter na situacijo zalog maščob in olja v splošnem bodisi doma aH pa po svetu. Od čaaa do časa objavi izjatto, da oporni gospodinje, da ne smejo odnehati s hranjenjem maščob. Dodatno k temu dajejo informacije o zalogah maščob in olja tudi drugi uradi in agenture. Na prvi pogled bi se zdela cela zadeva zbiranja odrabljenih maščob nekako zapletena, v resnici pa deluje zelo dobro in skoro brezhibno, kar potrjujejo številke zadnjih šestih let, odkar obstaja odbor za zbiranje in hranjenje maščob. Med avgustom 1942 in januarjem 1948, so ameriške gospodinje same prihranile in oddale 670 milijonov funtov maščob. Lansko leto je bilo zbranih samo od gospodinj 114 milijonov funtov maščob. Vsak mcsec so torej gospodinje shranile skoro deset milijonov funtov maščob. Ker je pomanjkanje maščob in olja še vedno veliko, naproša poljedelski department vse gospodinje. da hranijo odrabljene maščobe. Sleherna kaplja šteje in mnogo je načinov hranjenja masčobnih odpadkov. Namesto da meso obrežete in mast stran vržete,/jo lepo spravite in oddajte svojemu mesarju, ki vam bo plačal zanjo določeno ceno. Vsaka gospodinja naj poskrbi, da bo imela vedno pripravljeno posodo v katero bo shranjevala maščobe, ki jo pri kuhi ne more več s pridom uporabiti. Vsaki gospodinji je gotovo znano, da predolgo prekuhavanje in pogosta uporaba iste masti škoduje zdravju, zato naj bi sleherna gospodinja oddala maščobe, ki so vsled večkratne uporabe postale pretemne. Dobra je tudi mašča-ba, ki se nabere na juhah, omakah itd. Mastni odrezki mesa tudi spadajo zraven. Seveda je treba surovo maščobno gmoto pretopiti, drugače se skvari in dobi zoprn duh. Za vsak funt odrabljene maščobe vata mesar ali grocer plačata določeno ceno. S tem gospodinja tudi nekaj prihrani pri gospodinjstvu, ker zavržena odrabl j ena maščoba ne bi prinesla nič gotovine v gospodinj in šparovček. Togliatti zopet zdrav Italijanski komunistični vodja Palmiro Togliatti se je vrnil na svoje mesto v parlamentu. Dne 14. julija ga je skušal ubiti neki Sicilijanec. Oddal je vanj dva strela, toda Togliattija so v bolnišnici rešili in koncem septeih-bra je že govoril na manifestaciji v Rimu, ki se je je udeležilo 200,000 ljudi. V parlament pa se je vrnil 30 septembra. ' ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADR IA PRINTING CO. Tal. MICHIGAN S14S 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Poročilo odbora za svobodo tiska (Poroča jOHN POLLOCK, blagajnik) V zadnjem poročilu je bila dva po $1. tiskovna pomota, za kar naj Frank Fende od podružnice društvo št. 615 SNPJ v Los An- 106 Sansa. Euclid, O., izročil $3 geles, Cal , oprosti. V poročilu za Fr. Demšar, W 61st St., $2 se je glasilo, da je društvo daro- in od enega $1. valo vsoto $10, v resnici pa je Minka Alesh. Chicago. 111., po prispevalo $100, katere je posla- slala $10, katere je prispevale la Mrs. Mary Kotchnik Hvala Mrs. Rose Sajovic. in posnemanja vredno! Iz Gowande, N. V., poslala Iz Milwaukee. Wis , pa semj Amelia F. Kaltrza $10 za dru-prejel poštno nakaznic*) za vso- sivo H. 728 SNPJ. to $15 ifl pismo sledeče vsebine:' Od društva št 124 SNPJ iz ' Drogi prijatelj: * Forest City, Pa., $24.87, poslal • Tukaj pošiljam $15 za ob-jJ°hn Murnich prebitek veselice rambo sv obodnega tiska. Naj- $13 37. P° *2 P™pevala Jacob prvo som se namenil- poslati leCempre in John Murnich, se-$5 v ta name)), toda čisto pripro- dem po $1 in eden 50c. sta slovenska pamet mi je pa i Za društvo št. 192 SNPJ, Mil-velcvala. da napredno slovensko i "auke. Wis., poslala Mrs. Mary časopisje v tej deželi igra veliko vlogo. In prav tako fudi Franceta Gabrovška skupina, katera ima zaslombo od vatikanske kombinacije. Jaz in pa na tisoče drugih Slovencev smo pa navadni ljudje, in naši interesi so interesi navadnih ljudi, ne pa ljudi, ki so v strahu pred pravico pribcžcli v to deželo. "Nas pa, ki smo šli čez vse *an» križe ir. težave priseljencev, pa bi radi vklenili v starokrajske verige strahu in peklenskega pogubljenja, a ne bo šlo, bra- ce "Naše napredno časopisje nas drži stran od klerikalne zavisti Vasil $10. katere so prispevali Mr. in Mrs. Valentin Vertich $5; •>o $2 Mary Zagožen in Mary Vasil in eden $1. V uradu "Enakopravnosti" i a bra no $17, izročila Mrs. Julia f. Pire za sledeče: Po $5 so prispevali James Gross. Geneva, O., in Joe Merhar, Grovewood Ave., Cleveland. O.; Anton Nov-Minor Rd., $3. Anton Zornik. Herminie, Pa., $2, in dva pesamezna iz Clevelanda po $1: Joseph Okom iz E. 68 St., $5; Mrs. Mary Zavrl iz Metta Ave., $10: John Krebel pa je izročil $5, katere je prispevala Mrs. Anton Juretič. blo, Colo., poslala Mrs. Rose Ra-dovich. Mirko G. Kuhel, Chicago, lil., poslal $65, poslano na glavni izročil $5. John Potokar, Chicago, 111., poelal $80, nabiralca John Potokar in Frank Udovich. Pruštvo urad Sansa od sledečih: Društvo Narodni vitezi št. 39 SNPJ, pri- ftt. 41 SNPJ, Irwin, Pa., $32; po $5 od društva št. 101 SNPJ, Greensboro, Pa.; od društva št. 641 SNPJ, Shirkieville, Ind., od Antona Zakrajšek, Buffalo, N. V., Frank Puncer, Milwaukee, Wis., Frank Luzbi, Chicago, 111., in od Jacob Blutt, Sonoma, Cal., Mary Domichel, Salt Lake City, Utah, $2, in od enega $1 . Na tajnico odbora Josephine Tratnik poslano od društva št. sjevalo $50; po $5; Agnes Cvetko, Frank Udovich in društvo Zarja; po $3: Frank Demshar in John Potokar in devet pa po en dolar. Iz Miami, Fla., poslal Anton Wozel $5. Iz Strabane. Pa., poslala Mrs. Fiances Bartol $27, prispevale Pxogresivne Slovenke krožek 16 $25 in Mrs. Anna Strle $2. V imenu odbora najlepša hva opombe odraslih, ki podcenjujejo Hudi kake druge skupine. Teh vplivov se lahko naberejo doma, v šoli in na ulici. Važno je torej, da starši store kar morejo, da čuvajo otroke pred navzema-njem predsodkov in jih navajajo k naziranju, ki bo vodilo k boljšemu razumevanju in dobri volji v odnosih do drugih skupin. S tako vzgojo otrok pomagajo starši graditi edinstvo Amerike. delke za borbo proti Nemčiji v Francoski Afriki. Toda Petain je reakcionar, pristal klerikalizma in njeguvo geslo jc, da Francija se bo postavila na noge le z močnim človekom naycelu. On je sovražnik socializma, zato je odločno proti de Gaulleu tudi Leon Blum. A žal, da baš vsled nesrečne politike vseh levičarskih krogov v Franciji postaja de Gaulle vedno bolj "po-puluren". On hoče diktatorsko oblast. Je sovražnik Nemčije kakršna je bila, a pravi, da je Fianciji Sovjetska Rusija veliko nevarnejša kot ji je bil Hitler. Ker Hitler ji ni uničil njenega "krščanstva'' in ni pohodil načela privatne svojine. Rusija bi ga — pravi de Gaulle — ako se zapletemo v vojno in bi zmagala. Zato je neki "odgovorni besednik" v našem državnem department reporterjem ameriškega in svetovnega tiska dejal, da naša vlada de Gaullea ne smatra za "fašista". In ako si bo francosko ljudstvo v svoji sedanji krizi njega "izbralo" za vodnika, ne bo imela ameriška vlada nič proti. Levičarski laboriti v Angliji in tudi desničarski so se te izjave ustrašili. Kajti de Gaulle hoče močno Francijo — neodvisno od Anglije. Našim militaristom po wash-ingtonskih pisarnah pa prede pe glavah le strah pred "komunizmom", zato bi bili pripravljeni žrtvovati tudi Francijo za fašizem, ne samo Španijo, ki ga itak že ima. Tuberkuloza živali in ljudsko gospodarstvo in verig. Torej je naša sveta dol- Frank Tegel in Sam Debeljak žnost,* da to časopisje podpira- iz Belle Vernoif, Pa., vsak po $5; mo, držimo in tudi obdržimo. poslal Frank Tegel. "Zato rem si pa mislil sam pri sebi: petak ni dosti, primakni še dva' in tako pošiljam tri pe-j Virginijo, poslal Joseph Skoff take. ' $5. "Prav med nama rečeno, vsak ^ sta prispevala Valentin 273 SNPJ, Sheldon, Wis., $12. la vsem, ki jim je pravica nad Frank Kopina, Euclid, Ohiojstranko in zavistjo! Premegevoiife predsodkov pri otrocih (Common Council! ke ideje in naziranja. Morda je Mal črnski deček petih let ve največji vzrok dejstvo, da na koliko prilike ima do igranja! mladega otroka vpliva vse kar Za'Fede'racijo^druitev SNPJ|!T^^l^L^ za vzhodno Ohio in zapadno W. napreden in zaveden rojak v Ameriki bi lahko prispeval vsaj desetak v ta namen, ker dobri listi so ogledalo naroda. Največja želja reakcije je, uničiti časopisje in s tem zatreti vsako napredno gibanje. "Vas vse pozdravljam! Max Kodel." Hvala za pozdrav in le verjemi, da se nam še ni skisala pamet. Torej, kaj pravite vi, resnicoljubi pri A. D ? Le še kričite v puščavo in plujte v svojo skledo. Pravijo, da laž ima kratke noge, in da ni nobene pesmi tako lepe. de se ne bi izpela, torej kar nš-prej po vaši rimski cesti. Mi pa gremo svojo, je odprta knjiga brez vsakega železnega zastora! Od društva Bistrica št. 63 SNPJ, Rillton, Pa., poslal Louis Shuster $10. Josth F. Durn poslal $45.60 izreče 10 pri podružnici 48 Sansa v Clevelandu, O.; Mrs. Frances Myer (Bostic), izročila $25, katere so darovali sosedje v spomin ob smrti njene matere Frances Bostič. Po $5: Frank Mihelič in žena v spomin pokojnega Louis Ivane in Louis Ka- Maher in Anthony Stupar, Pue- Enako vam pove z neko mero »ma otrok nagib so-posnemanja. vraščene zavesti mala židovska Prizadeva si tudi, da se staršem deklica, da pohaja v hebrejsko prikupi in si pridobi njih pohva- šolo, ker se mora naučiti "govo- lo. Malčki posnemajo svoje star- riti po židovsko" in bivati med še v vsem od jezika do predsod- židovskimi ljudmi. Protestan- kov. Krzycki deloven, vzlic visoki starosti Unijski voditelji, ki bi bili tapredno orientirani, so redki. Eden izmed njih je Leo Krxy-;ki. Bil je podpredsednik unije Ali otroci se obenem uče od naziranj in dejanj širšega okolja. Zaznajo in vidijo mnogo več kot odrasli mislijo. Kaj hitro opazijo, da žive črnci ali židje ter ljudje, ki govore drug jezik sploh v drugem predel ju mesta LEO KRZYCKI ACWA in bivši predsednik socialistične stranke. Sedaj je . pr« fkednik Ameriškega slovan- ferle v spomin Franka Polanca; sktgm konKrtrsa in jako aktiven Joseph Tomšič $3; po $2: Joseph v kopanji za progresivno Miklavčič in Frank Kržič iz Ge- stranko ter za njuna kandidata neva, O.; Julia Počkaj $1.60 in'Wallacea In Taylorja: 1 6 CHICAGO 45 -LETNICA MtlTSTVA SLA VIJE ŠT. 1 SNPJ 10. OKTOBRA 1948 v jednotini dvorani 2657 Se. Lawndat« Avenue SPORED i , , 1 « 1. Pozdravni govor...............................................Frank Zaitz 2. Pevski zbor PREŠEREN pod vodstvom prof. Franka Kubine 3. Deklamacija ...........................................Milena Medveiek 4. Nastop mladinskega krožka 26 SNPJ pod vodstvom / mn. Terry Alesh. 5. Narodni ples .....iHiM^ -^rir ^..........Adam 6. Nastop pevcev in pevk zbbra ZARJE iz Cleveland* 7. Slavnostni govornik.......................................F. A, Vider 8. Predstavitev ustanovnih Članov 9. Nastop pevcev in pevk zbora ZARJE iz Clevelanda . Voditelj programa Milan Medveiek Po programu ples in proeta zabava Za ples igra KOVIČEV ORKESTER tovski otrok vam bo tudi z zanosom objasnil, da hodi v "ameriško" cerkev, ne v katoliško cerkev. Ti aktualni slučaji, le trije izmed mnogih podobnih, ki so bili pred nedavnim proučevani v[ ,, % , . , , Philadelphiji, Pa., kažejo ah tkraJ«' da "^Jajo v druge kako se otroci že pri petih letih. da n,e v prav dobro zavedajo obstoja v* domove, ker jiih nthce nikdar različnih plemenskih in verskih nc P?vabi kmalu uvidii°' skupin v naši družbi. Se več, pri da sk"Pina ht^er%1 P° roJst™ tej starosti navadno že imajo v Popadajo goji določene pred- svojih mislih docela oblikovane sodke proti drugim skupinam, ideje, da so nekatere skupine N,č ka* razveseljiva situacija, "dobre" in druge "slabe". ko otroci v tako rani mladostl ** ~ j I oblikujejo v sebi predsodke pro- I ^ malčkom, ki bodo njihovi so- sedje in sodržavljani. Tragično je ko ie petletnik spoznal, da bo V Angliji v skrbeh zaradi naše politike J/k e e e e p eee v Španiji in Franciji (Nadaljevanje s 1. strani.) nost svetovnemu miru. Zato se taki sestanki z diktatorjem Francom vrše tajno — med štirimi stenami in le najvišja klika v zvezni vladi ve o njih in pa Vatikan. In bržkone tudi Churchill in Ernest Bevin. Nobeno zanikanje ne pomaga skriti resnice, da z našim denarjem Trumanova administracija pomaga Francu ostati na krmilu. In da smo v vojni propagan-. di zares in da si gradimo vojne baze okrog in okrog Sovjetske unije, kar jc Henry Wallace v svojem govoru v Los Angelesu met študije philadelphijskega projekta za proučevanje vplivov na otroke v zgodnji dobi mlado-, _ _____ sti Pod vzet ie ima svoi začetek Predmet »»Janj«, ogibanja in Sti. h'od v zet je ima svoj zaieteK ^ napadanja ker je bil rojen v prizadevanju delovanja za po- ži(J 'črnec kJer je ot^k bijanja verske in plemenske nestrpnosti in predsodkov. Pričelo se je leta 1945 pod vodstvom Mrs. Helen G. Trager, načelnice Urada za medkulturno izobrazbo ali vzgojo. Z njo je delovala Marian Radke, prej upoelena pri Raziskovalnemu centru za skupinsko dinamiko, v Massa-chuesetts Institute of Technology. Sodelovale so tudi filadel-fijske javne ali ljudske šole in Philadelphia Fellowship Com-mission. Študija je imela predvsem najti odgovor na dve vprašanji — kakšne predsodke imajo mladi otroci in kaj je mogoče glede teh ukreniti? Štiri sto otrok je bilo podvrženih opazovanju v svrho te študije. Med temi so bili belo in temnopolti, orientalski, katoliški, židovski in protestantski, kakor tudi arednjeevropaki, italijanski, angleški in ikotsko-irski. Njihovi učitelji so bili poučeni kako naj beležijo obnašanje otrok pri skupni igri, pri tepežu, pri*sklepanju medsebojnega prijateljstva med gotovimi skupinami, pri ogibanju' določenih skupin bodisi v šoli ali na igrišču. lati učitelji so imeli nalogo govoriti s starši opazovanih otrok, da tako dobe vpogled v domače življenje otrok. Nihče se ne rodi prežet s predsodki. Kje se torej otroci na uče in navzamejo idej, ki jih izra'-ža* o "vrlinah" in "slabostih" dragih J kupi n? Deloma doma. St^ši vedo, da otroci poberejo inji zapomnijo marsikaj kar ne bi^meli. Kak zna&len pogled, preprost* gesta ali kak pogovor, ki ga je malček ujel na uho, mu pove kako njegovi starti gledajo na svoje sosede. Tako starti Sto podzavestno svojim o« m sugestirajo, da se je treba črncev ogibati alf jih smatrati za inferiome,'ter da Židom ln katolikom ni zaupati. Ako hočemo premagati nestrpnost v tem pogledu, je važno za starte, da spoznajo kako vpliva njih lastno nazlranje na otroke. Potrebno je tudi, da se zavedajo kako hitro otroci povzamejo ta- tujerodnih staršev. Uvidevajoč, da je treba nekaj ukreniti, so pokrovitelji filadel-fijskega projekta vzeli v pretres problem kako pobijati predsodke Ker otroci danes ne pridejo v šolo prosti predsodkov, je bilo priporočano, da se že v prvih razreefih prične z vzgojo, ki ctrokom vcepi idejo, da žive različni ljudje skupaj, v katerikoli soseščini ter da bi se moralo ljudi ceniti in spoštovati na podlagi tega kar so kot posamezniki. Ti poskusi so se dobro obnesli. Tozadevni pouk pa ni bil omejen le na razrede. Treba je bilo ; otrokom dokazati, da niso res črnci vsi "umazani" ter da ne "pobijajo ljudi" vsi od kraja, pač pa še med njimi, kakor med belimi najdejo zlikovci in nepridipravi, ki ao problem v vsaki skupini. Otrokom se je torej nudilo priliko, da so obiskali domove spoštovanih zamorskih državljanov; šli so v navadne domove črncev in videli, da je najti v njih mnogo čistoče in reda. Katoliška nuna je bila povabljena v šolo ter se je otrokom pridružila v njih igrah in jim raztolmačila pomen Svoje nunske obleke. Bila je prva "katoličanka", ki so jo nekateri izmed otrok sploh videli kot osebo. Doslej so o katolikih samo slišali in ravnotako o drugih skupinah s katerim niso prišli v stik. Ker so otroci vedno slišali o Židih kot o trgovcih, so jih učitelji peljali okrog ter jih seznanili z raznimi trgovci po mestu. Tako so doznsli, da je med velikimi in malimi trgovci poleg Židov mnogo drugih, kakor tudi, da so mnogi židovski trgovci pošteni In spoštovani. Ko so obiskali Židovskega dentists v soseščini so videli, ds se židje preživljajo tudi z drugimi poklici in ne zgolj s trgovino. / Uspeh projekta je pokazal kako močno so otroci vraščeni v svoje okolje in kako nanje vpliva svet okoli njih. Predwdkov se navzamejo tudi ako ae jih k temu direktno Ae navaja, dovolj je, da slišijo razgovore ali HENRY WALLACE prošlo nedeljo zelo stvarno poudaril. ^ Ali res imamo mirovne nagibe? Dejal je, da če bi hoteli Moskvo uveriti, da nočemo vojne, da ne tiščimo vanjo, bi morali prenehati z oboroževanjem na debelo, nehali pretiti z atomskimi bombami in ne bi tako drago kupovali razne strategične točke okrog prostrane Sovjetske unije, ki jo ima naša militaristi-čna sila sedaj že vso obkroženo. To seveda naša v|ada počne v duhu "Trumanove doktrine", da moramo biti v borbi zoper ko-iflunizem vsepovsod. A v resnici je vsa ta kampanja namenjena cilju kapitalizma za preprečenje socializma, česar pa Bevin in Attlee menda še zdaj ne vesta. In ne Norman Thomas. Seveda je Sovjetska unija "agresivna". Toda kaj pa naša vlada? Mar ni vsled svoje agresivnosti podjarmila podse ekonomsko in politično več sveta kot ga Je še kdaj imela kaka velesila? Imamo Japonsko cesarstvo, vso kspadno Nemčijo, vso latinsko Ameriko, Kanado, Ci-ang-Kaišekovo Kitajsko, zapadno Evropo in imperij Velike Britanije! To na6 sicer veliko stane, toda kaj pa je kapitalizmu m&r, ako ti prlneseš domov od svoje plače $30 namesto $45 ali več! Problem Francije • • , i Kakor se res naprednim Angležem čudno zdi, čemu naša vlada tako vztrajno podpira Francov fašistični režim v Španiji. tako se vznemirjajo radi vedno večje ameriške naklonjenosti generalu de Gaulleu. De Gaulle )e militarist. Njegova prednost v očeh zavezniške javnosti je v tem, da se med vojno ni podal Hitlerju kakor se je Petain in mneoska vlads, in vsa francoska buržvazija — temveč je po svoje organiziral razne od- Tuberkulozo pri ljudeh smatramo za socialno bolezen. Podobno lahko trdimo, da je jetika ' pri živalih posledica nehigienskega oskrbovanja in ravnanja z živalmi, kakor tudi preinten-zivnega enostranskega izkoriščanja. Za primer naj navedemo, da je tuberkuloza pri divje živečih živalih nepoznana bole^ zen. Zato pa za to zahrbtno morilko bolehajo predvsem krave kulturnih pasem. Pri teh pasmah je proizvodnja mleka, mesa in maščobe pojačena do viška na škodo odpornosti telesa proti boleznim. Čezmerno izkoriščanje že samo po sebi slabi odpornost živali proti tuberkulozi. To odpornost živinorejci še zmanjšujejo z zanemarjanjem temeljnih pogojev zdravja pri vzreji. nastanbi in negi. Medtem ko si je človek nadomestil zgubljeno življenje v prosti naravi s športom, smo naše domače živali zaprli v hleve, kjer stoje priklenjene vse svoje življenje. Primanjkuje jim blagodejne sončne svetlobe in potrebnega gibanja. Vse to ustvarja nagnje-, nost k raznim boleznim, a zlasti i neodpornost proti tuberkulozi. Od vseh domačih živali je tuberkuloza najbolj razširjena pri molznih kravah in to ziniti pri najboljšim molznicah, ki so stalno v hlevu. Take krave vzrejajo predvsem večja posestva, kjer 'je v enem hlevu nameščeno večje število živali. S tem je dana tudi večja možnost za širjenje 1 bolezni od živali na žival. Po statističnih podatkih zadnjih let je ugotovljeno, da je tuberkuloza na večjih posestvih mnogo bolj razširjena kot pri živini manjših posestnikov. Na posameznih večjih posestvih je odstotek tuberkuloznih goved pro segel število 40. Povprečni odstotek tuberkulozne goveje živi-I ne se na večjih jrasestvih giblje okoli 15 odst. Pri kravah v okolici večjih mest, kjer se goveda močneje izkoriščajo za mlečnost in obenem redkb spuščajo na prosto ter nimajo priložnosti za pašo, zaznamujemo okoli 5 odst. tuberkuloze. V predelih, kjer sa Živina večinoma goni na pašo, je tuberkuloza redka, odnosno dosega povprečno komaj eno žival od sto. » Tuberkuloza goved ogroža tudi človeško zdravje, zlasti zdravje naših otrok, ki se lahko nalezejo bolezni z nekuhanim mlekom. Po najnovejših podatkih izvira v zapadnih državah okoli 30 odst. vseh primerov tuberkuloze iz okuženj govejega tipa tuberkuloznega bacila. V primeri z drugimi vzhodnimi državami je stanje živilske tuberkuloze v Jugoslaviji sorazmerno mnogo manjše kot drugod, kjer se odstotek okuženih goved gi6lje med 30-50 in več odstotki. Razen tega je v teh državah kakor tudi v Zedinjenih državah Amerike zelo razširjena tu-"berkuloza pri prašičih. Tuberkuloza pri svinjah je zlasti pogosta v vzrejevališčih, kjer krmijo prašiče s posnetim kravjim mlekom, ki je okuženo s tuberkuloznimi bacili. » Iz tega sledi, da moramo pod-vzeti vse ukrepe, da se te nesreče izognemo. Ne smemo pustiti ta problem v nemar in prekri-žanih rok čakati, da se bo tuberkuloza razširila tako močno kot v zapadnih državah. < Po Umnem kmetovalcu.) LISTNICA UREDNIŠTVA Razne notice o prispevkih in drugo, kar smo prejeli, bo objavljeno v prihodnji številki. Več lahko čitate o tem na prvi strani. Potrebovali smo pomoč v uradu in sedaj jo imamo. RADIJ - ČUDODELNO ZDRAVILO (Konec.) Najbolj znan je radij po svojih močnih žarkih, ki jih izžareva in ki v zdravilstvu uspešno služijo za zdravljenje raka. Radij sta, kot že rečeno, odkrila zakonca Peter in Marija Curie. Sredi preteklega stoletja je francoski kemik Becquerel odkril, da nekatere snovi, zlasti uran, izžarevajo močno aktivne žarke, ki razkrajajo suh zrak, spreminjajo beli fosfor v rdečega in ožgo človeško tkivo ter se pri tem tudi sami spreminjajo. Ta pojav, ki ga nazivamo radioaktivnost je napotil zakonca Curie, da sta pričela raziskovati ; uranovo rudo, ker sta domnevala, da mora obstajati še kaka druga snov, ki je bolj radioaktivna kot uran sam. Tako sta od-! krila radij, ki je mnogo bolj radioaktiven kot uran in ustvarila podlago za izkoriščanje tega pojava v zdravstvene svrhe. Pridobivanj« radie pa je dandanes združeno z velikim trudom in stroškt Za pridobitev enega radia je treba predelati par vagonov rude in se poslužiti kompliciranih kemičnih procesov z u-porabo velikih količin premoga, destilirane vode in kemikalij. Spričo tega je razumljivo, da je radij tudi zelo drag; en sam gram stane preko 1 milijon predvojnih lir. Ležišča radiia so 1 odkrili v zadnjem Času v Afriki, v Evropi pa ga največ pridela Čehoslovaška. Od tam ga je dobila tudi Jugoslavija in nekaj gramov se ga nahaja tudi v Ljubljani, kjer obstoji pri medicinski fakulteti poseben zavod ra zdravljenje z radijem. Radij oddaja tri vrste žarkov, od katerih eni prodirajo tudi po 2 cm debele svinčene stene. Spričo tega je potrebno z njim zelo previdno ravnati in za obsevanje s njim so zgrajeni komplicirani aparati. Ob oddajanju žarkov se razvija tudi velika to-, plota in poeeben žlahtni plin. Ce tako usmerimo žarkovje na bolno, fakasto tkivo Človeškega telesa, uničijo žarki bolno tkivo s tem, da okužene mišice in meso ižgo. S tem moremo preprečiti širjenje rakastih obolenj in rak v začetnem štadiju celo popolnoma ozdraviti. Za vse to pa dolguje svet veliki učenjakinji Curie-Skladovski veliko hvaležnost. Vse po navodilu tudi na filipinlh Filipinska komunistična stranka se je pridružila Kominformu 7. izjavo, da obsoja nekomuni-stičnp delovanje Tita ter njegove KSJ 4 ieeeeeeee»eeaeeeeeeeeeeeeeseeM«e««»M»eee«»»e«r»seee PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street , CHICAGO 8, ILL Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jornčeno • TKLBPONIi CANAL 7171—717) PROLETAREC VOL. XLI1I CHICAGO, ILL., October C. 1948 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave Who Is Shaping America's Policies? America is sharply divided into two camps. There is a small but powerful group making for war and there is a larger but less influential sector striving for peace. The war-making forces are cqmpoaed three powerful groups: first, o certain type o| trigger-happy, brass in our armed forces; second, a ruthless clique of monopolist* and international bankers who are pulling the wires of the American press; and, third, the head-quaretrs of Catholic Action, operating under the innocent name of National Catholic Welfare Conference in Washington. Among the four secretaries of our armed forces are two Catholics: Air Force Secretary Symington and Secretary of the Navy Sullivan. James Forrestal is the son of Catholic immigrants. Known as Catholics and ardent followers of the Vaticar are such influential figures as Admiral Leahy, policy adviser in the White House; General Walter Bedell Smith, U.S. ambassador to Moscow; some top generals in Germany and Austria, wh; are working for the resurrection of a strong German Reich; and the very powerful deputy chief of staff, General Joseph Collins Critics in Europe have declared that America is using the Vatican to further American interests. The contrary is true It is the Pope who uses the American administration as a sub-agency for Vatican world politics. The outstanding fact is that the Vatican, in close tie-up with international cartels, wields today a decisive influence over the Truman administration. The exchange of letters between the Pope and Mr. Truman last year committed this country virtually to the power politics and international conspiracies of the Vatjcan.—From an editorial in The Churchman. | iH INC 6ENERAL ROPU-CATION ONB DOCTOR. \ SCRVB& 750 PERSONS; AMON6 Nfcsaoes THiRl nPkSS&D BY "Twe BNGUSM PARLIAMENT IN 1BFO, FORBADE THP PtMANDM* OR IVKYlNe OF WASt& MlOHf R TMANTHR "JUSJ fRlCBt tm SORB THS MATOR CAP TtXl BUV IS UMON-MAPB . LOCK *OR THIS iMJIOAJ / LABBi. TWBAJBXr TIM* ythJ BUY MBADWBAR.. This Doesn't Moke Sense A labor reporter for one of the nation's leading newspapers tells us that he and a friend now know a lot more about "Red hysteria" than they did a couple of weeks ago—and they are both angered by the manner in which they acquired their knowledge. The reporter and his friend, a girl sUU in her te^ns, Joined a California campus organisation because both liked the anti-race prejudice program the new group said it woyld ,cop|Juct. A shot) time later they learned they had Joined a Communist "front** organization and they immediately resigned. That happened a number of yean ago and neither thought their ac tions would have serious consequences, but— This girl got a Job with the Economic CooperaUon Admanistra-about the time it was set up,*' the reporter said "ECA officials learned a shpn time ago about what had happened out In California—and the girl was fired. It doesn't make sense to ma." Nor to us either.—The CIO News. boasts a beautiful prison Just like a ritsy vacation home, where prisoner's families can visit them. If wc have to keep employers, maybe we should investigate this high class Swedish prison as a way of doing It. •v Francis H. Taylor, director of the Manhattan Museum, notes: "History has often seen these phenomena of nations turning to the arts in their prosperity ... We, in the United States, too. arc now seeing this seme development take place. It is a form of intellectual Compensation or atonement for dominating the world at a given period—tempered perhaps with an all too human instinct for the display of wealth.'* -^From Industrial Work- Charles A. Board vs. Stubborn 'Liberals' There are times when one searches in vain for a word to dequately express a thought. We found ourselves in that pre-licament this week when we read Editor William E. Bohn s riticism of Dr. Charles A. Beard, who died a few weeks ago as ne of this nation's all-time great historians. Bohn's paper is the "New Leader," which claims to be "Dented to Social Democracy." Back in 1937 it became a sounding >oard for the Social Democratic Federation. Since then it has humped the drum for the "American Labor Party" and for the 'Liberal Party," which was organized when sincere Social Demo-rats could no longer tolerate affiliation with an ALP that was >eing guided, if not dominated, by Communists. And all the while the "New Leader" was a "yes sheet" for ^ranklin D. Roosevelt. Indeed, at no time that we can recall (id that paper criticise FDR even mildly, as he built a bureau-racy of his own, planned scarcity as a means of reviving a lying capitalism end fashioned the machinery whereby the vorkers of America can now be shaped to fit whatever pattern he private-profit economy needs to assume. And so Editor Bohn, of necessity perhaps, takes an insult-ngly-superior view of Dr. Charles A. Beard because the latter eft an analysis of Franklin D., Roosevelt as his final legacy o the nation. Historian Beard permitted the facts to take him wherever hey led. And the facts took him to the inescapable conclusion hat Roosevelt had pulled a 'fast one" upon the people by nethods which hurdled the Federal Constitution and edged the nation into World War II. And Dr. Beard sounded a warning that such tactics threatened democratic government here at home. Because Dr. Beard was able to deal objectively with even Franklin D. Roosevelt, it was necessary for William E. Bohn to discredit him And so Bohn tells the "Social Democrats" or "Liberals" who read his paper that 'this great scholar made a fool of himself." We hope the readers of the New Leader will reject the Bohn verdict. Beard did not become a fool. On the contrary, he remained a historian with a degree of loyalty, to simple truth that furnishes a compelling contrast to the flip-flop opportunism of some "Socialists" who parked their ideals and their basic tenets in the lower desk drawer to meander with a "leader" who taught them how to do things with workers that would keep workers from doing things for themselvei. Well, for Roosevelt worship«^ who insist upon being "dem-xrats" Dr. Beard simply ;nust tie wrbng.1 Being right, Beard reveals them as either dupes orspmething less than democrats. For whoever believe* to 4ejb«0«tfy fyutft trust the people with the facts; only the gullible or'(h* vfeM—or those who insider themselves to be Messiahs in their own right—would maneuver a nation into a war by actions that conflict with the basic law which servants of the people are sworn to uphold tnd defend.—Reading Labor Advocate. American Investors Getting Run-Arpund* NEW YORK. — Here's is an t musing situation: A few months *go American businessmen got Congress to write into the "Mar-»hall Plan'* a provision guaranteeing that, if an Americap corpora* tion invested money in Europe, Uncle Sam would see that the company got its money and profits back in dollars. If necessary, the dollars would comf out of American taxpayers' pockets. This was such a "good thing" that, according to the Wall Street Journal, our business men "stampeded" to Europe to find places to Invest billions of dollars. So far, however, the Joke is on them. Governments of England and Europe have been giving the eager American investors s 'run-around,' the Journal says. ApparenUy, these countries are "reserving" the prof-itable Investment opportuniUee for their own business men.' One of our staff members, who sometimes prefers the ridiculous to the 8u bi i me. suggested the other day that it might be a good idea to try to get Congress to establish a National Management Relations Board with tf'pro-labor attorney as its general counsel. "Under such a set-up," he skid, "the officers of aU corporations would be required to file 'non-subversive' affidavits and file financial information with the government before they'd be permitted to use NMRB in their dealings with labor. Managerial groups would have to be approved by a majority of all stockholders in government - conducted elections before they could represent the Stockholders in collective bargaining. . There ahould *be an 80-day colling-off aerkiMor corporations whose decision t« eloae plants temporarily mcqpccc^e* public health or welfare, "And if you think $'m crazy Just to through my plan eafpfully and see Jf 4Uae t almoat^.taO-Hartley Act hf rewerae." \>u% We did. It was —CIO News. Veft' insurance ]' Nearly two million votetait* Vreinstated" their "Ol*' life insurance policies, totaling $12 billions, as 0 result of a recent "drive'* by the Veterans' Admin istrsUon. How* ever, about $10 billions of these policies have "lapsed," and former holders ara losing the bast and cheapest insurance they will evtr be able to fat. Private planes are still as much a luxury as private yachts, saya a Harvard Business School report For half the price you ean live ia cowardly bMas. ....$47.2 billion ....$20.0 billion ....$27.2 billion 314,000 $86,630 Corporate profits of five war years Corporate profits of 1935-39 ......... Extra profits froth war..................... U.S. boys made into corpaes ............ Extra pcoIiLper corpae..................