Grospodarski boj. Maribor, 16. aprila. Najžalostnejši 6asi v zgodovini slovenskega naroda so brezdvomno 6asi turških bojev. Leto za letom in sicer skozi več stoletij so prihajale od izhoda sem krvolo6ne turške 6ete ter si hotele z me6em in ognjem priboriti vhod v srednjo Evropo. Božja roka je postavila slovenski narod ob jug srednje Evrope in ga na ta na6in z bratskim hrvatskim narodom vred pozvala braniteljem zahodne krščanske vere in krš6anske prosvete. Plug in me6 moral je znati slovenski kmet zamenjavati, kakor se zamenjavata jasen dan in temna no6. Žalostna je v naši zgodovini doba turških bojev, a ob jednem vendarle tudi najslavnejša. Slovenski narod je pokazal v teh časih svojo ob6udovanja vredno mo6 in silo. Mnogo svojcev je izkrvavelo v vsakem boju na bojnih poljih, mnogo jih je moralo oditi v trdo turško sužnost, toda vedno so nove mo6i vzklile iz slovenske zemlje. Kadarkoli so pridrveli v naše krasne pokrajine turški roparji, vsakokrat so našli nove slovenske bojevnike, ki so se jim postavili z junaško navdušenostjo v bran. Stoletni boji niso iztrebili naSega naroda, ampak so mu nazadnje pritisnili v roko zmagoslavno zastavo. Ob slovenskih mečih razbil se je turški polumesec. Božja previdnost je vedela, zakaj je ravno slovenski narod postavila ob jug srednje Evrope. Toliko žilavosti in jakosti nima vsaki narod .... Potrli niso turški boji našega naroda, a oslabeli so ga vendar ob6utljivo. Za njegovim hrbtom se Je nemški narod lahko prosvetno in gospodarstveno mirno razvijal in krepil, slovensko ljudstvo pa je ravno v teh dveh ozirih zaostalo. In niti zavedalo se ni svojega zaostanka. Še le ko je 'narodnostno gibanje vzbudilo tudi naš rod iz spanja, začel se je primerjati z drugimi ljudstvi. Tedaj je s strahom zagledal, da ni v isti vrsti z drugimi narodi. Od oseminštiridesetega leta sem ra6unimo svoj preporod. Obrnili smo se najprej na prosvetno polje. V vseh prosvetnih strokah se trudimo, pridobiti čast slovenskemu imenu. Naporen je ta trud, od vseh strani nas oviraio, napredujemo pa vendarle. V zadnjih letih srao se obrnili tudi na gospodarstveno polje. Globoko se }e zajedel nemSki kapital v naše ljudstvo. Zadnji 6as je bil, da smo se vzbudili, sicer bi nam pijavke izpile slednjo kapljo krvi. Velika mo6 denarja stvarja gospodarski boj dvakrat težaven. Raztrgati je trfba razli6ne dosedaj veljavne družabne razmere, prilagoditi se }e treba novim nazorom. Do6im se je vršil namreč narodno-prosvetni preporod le bolj znotranje, zahteva narodnostno-gospodarstveni, da znotranje in kar je družabnemu 6loveku še neugodneje, tudi zunanje stopimo iz dosedanjega toka. Zato ni nobeno 6udo, da naletava naše gospodarsko gibanje na mnogostransko nasprotstvo ali vsaj nezaupanje. Posojilnice, konsumna društva in gospodarske zadruge imajo sovražnikov in nezaupnežev v obilici. Vendar to nas ne sme motiti! Zadružno gibanje sloni na zdravih gospodarstvenih načelih. Osloboditi narod iz spon tujega kapitalizma, postaviti ga na lastne noge ter mu zagotoviti samostalno gospodarstveno bodo6nost, to so one misli, ki nas vodijo v gospodarski boj. Razli6ne zapreke in težave niso znaki, da je naš boj neopravičen, ampak da imamo v tem boju, kakor v vsakem boju, opraviti s sovražnikom. In sedaj, ko smo že začeli boj, skrbeti nam je treba, da v njem tudi zmagamo. Zalo pa potrebujemo navdušenosti in sr6nosti. Vendar nevarno bi bilo, ako bi se bojevali s slepo navdušenostjo in sr6nostjo. Bodimo previdni, ozirajmo se na vse strani! Nikjer novodobni 6lovek ni tako ob6utljiv kakor ravno v denarnih re6eh. Samo jeden pogrešek na naši strani škoduje nam lahko ve6 nego cele vrste strastnih sovražnikov. Premislimo torej prej vsak korak, ki ga storimo! Gledajmo, da se ne vkrade med nas izdajica, katerega so privedli v boj le osebni in sebi6ni nameni, ne pa sveta skrb za obč-ni blagor našega Jjudstva! Bijmo gospodarski boj sr6no, navdušeno, a z blagimi rameni ter s skrbno previdnostjo. In Bog bode z nami, ki nas je vstvaril žilave in vstrajne!