.. _ ____ $2.06«* Uhaja dva krat 7 "* ANDSKA NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE PELAVCE V AMERIKI. CLEVELANDSKA AMERIKA Excellent # l 1 45- NO. 45- CLEVELAND, OHIO, PETEK 6. JUNIJA 1913. VOL. Mestne novice. V pocideljek, junija sc odpre v Clevelandu prosta delavska posredovalnica v iveri z državo. stopil drugi govornik, mestnf inpan Turnbull, ki je grozno po nas udrihal. Izrazil se je: S tako vrsto ljudi j kot smo po- grebniki. on ne mara ničesar ^H opraviti. Rekel je, da nam ne važnih delniikih papirjev privoli nobenega napredka, je na newyor&ri borzi moč DELA DOVOLJ. —&e zadnjic smo poročali o ustanovitvi državne posredovalnice za delo. To se sedaj uresniči, ko odpre v pondeljek, 9. junija elevelandska trgovska zbornica pod nadzorstvom države prosto posredovalnico za delo. V mestu je bilo dosedaj mnogo takih posredovalnic, k. so pa vedno računale večje ali manjše svote denarja onim delavcem, katerim so preskrbeli delo. To se bo odslej nehalo. Privatne posredovalnice dela, bodejo morale sedaj prenehati z poslovanjem, kajti elevelandska trgovska zbornica šteje 2300 članov, med njimi sami tovarnarji in 1 taki trgovci, kr imajo zaposljenih mnogo delavcev, in gotovo je, da bodejo vsi ti isk^Ji-^CISVce v ^A-ojem uradur^Nova posredovalnica dela boHmela svoje prostore na 609 W. Superior ave, in tam bodejo tudi posebni tolmači, ki bodejo lahko govorili z vsakomur. Dne 1. julija pa, čt bodejo volivci sprejelj novi mestni carter, prevzame to pov. sredovalnico mesto v svojo last, ker potj novo vlado bodemo imeli nov oddelek uprave, ki se bo imenoval oddelek za tlelo in naseljevanje. Tovarnarji v Clevelandu se neprestano pritožujejo, da ne morejo dobiti dovolj delavskih močij^ —Slovanski Sokolski izlet se vrši v nedeljo, 8. junija v Luna Parku. Slovenski Sokoli odkorakajo na lice mesta korpo-rativno v uniformah. Ker bo ta Slovanski Sokolski izlet nekaj izvanrednega, česar je redko kdo se videl, opozarjamo rojake še enkrat na ta zanimiv dogodek, želeč, da bi bili tudi Slovenci obilo zastopani. —V nedeljo se vršijo dve baseball igri! Prvo igro igra društvo Edinost ob 1. uri standard z dr. Z. M. B., druga igra se pa prične, ob 3.30 stand, in igra dr. Edinost z dr. sv. Alojzija. Obe "igri obetajo biti jako zanimivi. —iMolderji in "kormekerjf so povabljeni na javni shod, ki se vrši v sredo, 11. junija ob 7.30 zvečer v Knausovi (Korani. Nastopijo slovenslj/ in drugi govoVujki. ~—■ —V soboto zvečer. 7. junija se vrši skupni shod v John Grdinovi dvorani ob 8. zveč. Prošeni so vsi, katere vesefr farma, da se udeleže. Na shod pride tudi predsednik ijn blagajnik kompaaije. GJfJte oglas na tretji stranV—^ —-Starišem Mlejač je umrl štiriletni sin Rudolf, starišem Oblak 4letna hčerka Amalija * na 97. cesti —Umrl/je 35letn\josip Be nič, rodom Hrvat. Pred enim letom je dobil bolezen na očeh, konečno je z,g33- redna konvencija zveze pogrebnikov v državi Olhio. Prvi je govoril prof. :r, ki nam je Borza se maje. Delavska preiskava Nasi dopisi. no padlo v dnevnih cenah. SLABE NOVICE. najraje bi videl, da bi vsi bankrotirali. Povedal je, da želi, da ko pridemo domov, da bi imeli tako malo posla, da niti za stroške ne bi bilo. Priznal je tudi, da ima sani sorodnika, ki je pogrebnik, in vselej je , New York, 5. junija. Na new-žalosten, kadar se spomni nanj.' yorski borzi je vladalo včeraj Ko je župan skončal svoj go- sj]no razburjenje, ko so se pri-vor, smo se mu zahvalili z gla- čele uradne ure. Od panike 1. silim ploskanjem. Konvencija l()07 nj |,i])0 opaziti na borzi se neha v petek. Priredi se iz- takega razburjenja. Delnice so let z avtomobili na grob umor- se prodajale, ne da bi se kdo jenega predsednika McKinleya. oziral na določene cene. Naj--Pozdrav čitateljem. A. Grdina bolj so trpele delnice petrolej- Razni senatorji in upljivne osebe hočejo ustaviti preiskavo, ki se vrii proti delodajalcem. Johnson zaprt. pogrebnik. —Republikanci hočejo proglasiti županskim kandidatom nekega Ed. Griffith a, ki je gl. vodja tovarne The Cleveland Maschine in Mfg. Co. in objed-nem tudi vrhovni poveljnik ■franiasonov v državi Ohio. Sicer pa ima Cleveland že cel koš županskih kandidatov. .Njih imena so: Alex Tavlor, W. P. Muray, \V. F. EiVick, Harry L. Davis, Newton D. Bake< W.' H. Boyd, John A. Cline. J. O ' —August Strang, ki je prodajal kokain je bil obsojen, da mora plačati $i4fx> kazni. Ker pa' nima denarja, bo moral se* deti skoro deset let v ječi, da odsluži ta denar, —Večina trgovcev je zaprla svoje prostore v sredo popoldne, kar ni toliko v korist trgovcev, kakor pa v korist delavcev, ki so v prodajalnah uslužbeni. Vsakdo privošči počitek delavcu, katerega močno za-služi; in zato prosimo slovenske gospodinje, da nakupijo svoje potrebščine v sredo dopoldne, prezirajte pa popolnoma one trgovine, ki imajo v sredah popoldne odprto. Posebno grocerijski in mesarski pomočniki trpe veliko pri".svojem poslu, kjer so skoro 15 ur na dan, in vsakdo jim privošči nekaj počitka. Zadnjo sredo je imelo odprtiBi le nekaj judovskih trgovin, in v imenu ^reda ter v korist delavcem, prosimo rojake, da se takih trgovin ob sredah popoldne čisto ogi-bljejo, potem ^a bodo tudi kmalu zaprte. —Jako surov mož je Jolm Wendel. V sredo je prišel slabe 'volje domov, 2094 Columbus Rd. Pričel se je kregati z ženo, katero je konečno vrgel na tla. in jo toliko časa z nogami suval, da je bil«? napol mrtva. Potem se je pa slekel in vlegel v postelj. Policija ga je prijela pozneje in obdolžila poskušenega umora. —Za 30 dnij mora v ječo 'Mrs. Agata Zyhoi^ski, mati sedmih otrok. Njen mož se nahaja v nor.šnici. Sodnik Had-den, ki je poslal žensko v ječo, je prav zadovoljen s tem. Stvar je sledeča: Mrs. Zyhouski je dobivala kakih $40 vsak mesec od dobrodelne družbe za otroke, in poleg tega ima 15 borderjev na stanovanju in hrani. Onih $40, ki jih je dobivala od dobrodelne družbe je nosila na banko, a z denarjem, ki ga je dobivala od borderjev je hranila vse, može, nega trusta ali Standard Oil Com p. Padanje delnic je povzročila novica iz Washingtona, da hoče vlada radikalno nastopiti proti petrolejnemu in tobačnemu trustu. Drugi vzrok nizkim cenam je bilo poročilo iz Londona, da se nahaja tamošnja borza v slal>em položaju in da nihče ne kupuje. Ker delnice vedno padajo, posebno zadnje tetine, so bili razni finančni zavodi prisiljeni najeti posojila. kaT se sicer dosedaj še ne pozna veliko na trgu, kjer je denar, pač pa pričakujejo, da se cene koncem tega meseca še bolj skrčijo, Petrolejnega in tobačnega tTUsta delnice so bite vselej jako visoko cenjene, m ker v tem času nihče ni kupoval teh delnic, četudi so jili ponujali po nizki ceni. je znamenje, da nekaj ni v redu. AVilsonova administracija se pripravlja na oster napad na oba trusta. Generalni pravnik Mc. Reynolds se je izjavil, da je obema trus^oma teško priti do ži-vegai. Izjavil se je tudi, da bo naprosil kongres, naj t zdela posebno postavo za večji davek, ki naj bi ga plačeval tobakov trust. Panamska razstava. Washington, 4. junija. Dosedaj se je oglasilo 24 tujih držav, da se udeležijo panamske razstave v San Franciscu. Hitchcock se zagovarja. Silver City, New Mex.,, 4. junija. Bivši generalni poštar Hitchcopk je danes odgovoril na sumičenja sedajnega generalnega poštarja Burlesona. Izjavil se je. da so v poštnem oddelku sedaj sami novinci, ki ne razumejo ničesar o poštnih opravilih, in ker vsled neznanja trpi pošta, skušajo škodovati dobremu imenu svojih prednikov. Hichcock se je izjavil. da se je tekom Taftov% administracije ustanovilo 5000 novih poštnih uradov, kar je stroške seveda silno zvišalo, vendar aktualnega deficita ni imela. —.Mrs. Bauers na 11313 Ol-ney Court je pustila sama doma 7 letnega Jakoba, petletnega Karla in 8 mesecev staro dete. Naročila jim je, naj za časa njene odsotnosti krompir lupijo. 7 letni Jakob pa ni bil zadovoljen samo z lupljenjem, pač pa je hotel tudi krompir skuhati. Ker je ogenj že ponehal, je vlil petroleja nanj in nastala je 'eksplozija, ki je vrgla Jakoba in Karla skozi vrata na dvorišče, a 8 mesečne* ZAROTA. Washington, 4. junija. Poročali smo že, da je senat upeljal preiskavo delavskih razmer v West Virginiji. Delodajalci in, premogarski baroni se te preiskave silno bojijo, ter so storili vse, da bi preiskavo ovrgli, kar se jim pa ni posrečilo. Sedaj so premogarski baroni naznanili v Washington, da nastanejo v West Virginiji novi delavski nemiri, če pride senatni odbor tja glede preiskave. Senatni odbor začne s preiskavo v Charleston«, glavnem mestu West Virginije. Zaslišanih bo kakih sto preniogarjev, ki bodejo povedali, zakaj vlada v West Virginiji. v premo-garskih okrajih neprestan boj. Da se premogarski baroni ne ustrašijo nobenega sredstva, da bi pridobili simpatije na svojo stran, nam kaže sledeči slučaj: Dali so razglasiti, da so premogarji skovali neko zaroto, katere namen je bil umoriti guvernerja Hatfielda. Sedaj je pa prišlo na dan, da take zarote sploh ni bilo, pač pa je prišla novica o tej zaroti na dan potom glasnikov pre-megarskih. baronov, ki so hoteli pokazati prčmogarje v črni luči. Senatorji, ki v#r *tvar preiskujejo, se podajo tudi. meet premogarje, katerih večina živi v gozdovih, ker so jih kompa-nije pregnale iz hiš. Razprava bo jako obsežna. Lastniki premogovnikov so storili vse. kar je v njih moči, da se operejo, vendar kakor je videti, je senatni odbor odločen, da vso stvar natančno preišče in kaznuje . krivce. Sufragete. London, 4. junija. Neka su-frageta je na dirkališču hitrih konj hotela prijeti kraljevega konja Anmerja. Konj jo je pa vrgel ob tla in tako poškodo val. da bo najbrž umrla. Pošten človek. Huntington. Pa., 4. junija. Neki tramp, ki je prišel v kočo samca Willisa. je slednjega dobil mrtvega in zraven njega $16.000 v bankovciih. Tramp ni vzel denarja, pač pa, je poklical sosede. Dobra dota. ^ . .. nui otroku se ni ničesar zgodi- otroke in sebe. Otroci so dobi- ]q Qb>. (lečka sq y y vali samo to. kar je na miz, |wlnjšnico ostalo, nv&ti jim 111 nikdar dru-j zSga skuhala. Če na mizi ni , —V zalogi imamo krasno jhie o'stalo, so morali Otroci knjigo "Amerika in Amerikan« stradati. Dobrodelna družba se' ci". Opisujejo se v njej vse je pritožila proti temu, kajti ameriške slovenske naselbine, otroci so kot kost in koža, a zemljepisje in zgodovii?* Ame- mati ima denar na banki. Zato rike. Nad 800 krasnih slik je jo je sodnik brez usmiljenja v knjigi. Prodajamo po zniža- zaprl, da pride skopa mačeha ni ceni in sicer vezano knjigo k pameti, a za otroke je pre- za samo $3.00, dočim je prej družba bolj^ veljala $3.60. Rojakom jo pri Iz Chicage se poroča, da je dal znani pivovarnar Busch svoji unukinji en milijon dolarjev za doto, ko se je včeraj poročila. Čuden farmer. Ashleyville. N. Carl, 4. junija. Neki farmer je danes prodal svojo $25.000 vredno farmo za $15.000. ker ni hotel plačati $75 davka za krave, in je tudi stavil, da nikdar plačal ne bo. Velika zavarovalnina. Baltimore. M*!., 4. junija. Tu je nagloma umrl E. O. Painter milijonarski tovarnar. Ker je bil zavarovan za $1.178.000 pri zavarovalni družbi, je slednja odločila, da bo dala preiskati njegovo truplo, če ni umrl po Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Rad bi imel, da mi odmerite svoj del prostora v Cl. Ameriki, da povem Slovencem, kako smo se imeli na našem slovenskem izletu v Detroit, Mich. Komaj je v" petek. 30. maja napočila jutranja zarja, so se že zbirali izletniki na določenem prostoru in željno pričakovali poulične kare, ki naj pas pelje iz Clevelanda v Detroit. Vsak je imel željo, da bi si oglodal nekaj sveta, zato smo se borili za sedeže, da bil vsak bližje okna in si tako pre-4 skrbi boljši razgled. Naša prva skrb je bila, če nam sv. IPeter pošlje nesrečni dež, kar nam lahko vse pokvari. Toda sreča 11am je bila mila, vreme ugodno. Ko zapustimo zakajeni Cleveland, se nam odpre prosta narava, polna svežega zraka. Zelene planjave se vrste pred našimi očmi. vse v cvetju. Srečavali smo lepe vinograde, in puščali za seboj lepa mesta. Tako smo srečno prispeli v zaželjeni Detroit, kjer so nas rojaki že željno pričakovali. Navdušeno smo si podali roke. kot brat bratu. Takoj so nas odvedli k velikim pogrnje nim mizam. Najbrž so se De troitčanom smilili naši prazni želodci. Seveda, rekel ni nihče nič, toda na obrazu vsakega izletnika si opazil zadoveljnost radi nepričakovano dobre postrežbe. Vsedli smo se kakoi pri ženitovaniu v Kani Galilejski. Ko smo se pokrepčali, so sledili navdušeni govoTi. Vsak se je izražal v najlepših bese dan, da p kaze veselje nad bratskim snidenjem. Hitro so minuli trenutki d > časa, Jen, in sedaj je sodnik naložil oboje. V štirinajstih dneka po Domestic Poa»»». « pozdravljam vse elevelandske i,,, p, Ntw York Banki Slovence in želim vsem skupaj | FRANK dober* napredek, vrlemu listu 92 Cortlandl 8t-pa srečo in mnogo novih na-; v Cilko se pise o upljivu in moči, ki jo imajo časopisi. Pa nc same, da se o tem pise, pač pa se to opaža tudi v vsakdanjem življenju. Kadar se dobri časopisi 7.a kako stvar zavzamejo, tedaj bo stvar tudi gotovo imela uspeli, in če se slabi časopisi med narodom širijo, tedaj se poslabša nan d in s Umu se naredi mnogo *k v are napredku. Dosedaj smo opažali v* našem slovensko-ameriškem življenju mnogo dobrih časopisov in nekaj tudi slabfh. Slabi časopisi so oni, ki usiljujejo osebno prepričanje urednika svojim čitateljetn. in sicer če ne tyre zlepa, pa z grda, kajti dobro vedo, da imajo za seboj moč, s katero napadejo one. ki se ne uklone j o jarmu, ki je naložen ljudem. Dober časopis je oni, ki ne oziraje se na politiko, osebnosti in grde psovke, ne oziraje se na stan, poklic ali vzvišenost osebe, |x vc vsakemu, kje greši in kje naredi dobro. Ust, ki ui odvisen od političnih strank, list, ki neustrašeno vedno zagovarja narodne pravice, prikazuje narodu pojjibelj, ki mu preti in svetuje, da se epritne dobre prilike, kadar se narodu nudi, • Kdor je ve/an na kako stvar, in stoji pod upljivom gotovih krogov, ta ne more svobodno pisati, četudi bi hotel. So gotove struje dandanes, ki upo-* rabljajo že številno časopisje v strankarske namene. Vodilni krogi takih strank strogo nadzirajo svoje časopisje, da pi.še satiio to, kaj- je takim vodilnim krt gom politične stranke prav. in kakor hitro list nekaj napiše, kar političnim mogotcem ni prav. mu odtegnejo podporo in ga slovesno prekolne-jo. To se je zgodilo svoje dni že tudi tieketnu slov. časopisu. Neodvisnost iu svoboda časopisja je največji dar današnje kulture. Zato posebno ameriško časopisje varuje to s vejo pravico 7.\ so odločnostjo. Kakor hitro preti kaka nevarnost, ki bi utegnila izpodkopati s v o-1>< do časopisja, nastopi takoj /. vso silo, da to prepreči. Ce govorimo o svobodi časopisja, govorimo o taki svobodi, ki je prva in res — svobodna. Svobodni niso oni časopisi, ki pišejo po diktiranju strank, kajti ti časopisi morajo tako pisati, tudi če se slučajno doticni urednik ne strinja z vsem, kar narekuje politična stranka. 'Svobodno, čisto in vnepri-stransko časopisje je zrcalo naroda. V njem se opisujejo šege in običaji raznih narodov, ljudje izražajo svoje mnenje o tej ali oni stvari, razni dopis- Spomnite se Slovenskega zavetišča Prekinjeno delo Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnamo, da smo vedno , aktivni J ter db< uporabimo vsak čas popclnoma po svoji armiflwncsti. To nas dela zdrave ' in močne. Noben naših organov ne sme p-mekirriti svojega dela, da bi škodoval J celemu« teWir. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da i ne bi pcekiwT z ostjo ali popolnoma zaostal. Zgodi se, da želodec neoe sprejemati hrane ali n*če vzeti toliko hrane kot jo traplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra »li pfftbavljalnr organi z delotm. in Uradi©, aaprtje' je posledica. V takih, slučajahi j* najibolj« zdlravil© I . . - ITRINER JEVO AMERIŠKO GRENKO VINO To ©čisti popolnoma ves sistem, brez bolečine alt nepribke. Objednem da i je moč prebavljalnim organom rn z njimi celemu telesu. Ono ustavi zdrav apetit, poveča odvajanje in prežene zaprtje m nek obžalovanja vre-»jav, ki se mnogokrat do-- in ta pojav je posledica ske, srednjeveške odgo-ero smo prejeli v stari do i od nase dobre "mačehe i pojav je tako malo svo-tako nizek in sramoti-se človeku včasih plijn-i klečeplaztvo. To je oni ki jja vidimo pri neka-kadar pišejo ljudem, ki braženi, ali imajo odlič-pnjo poklica v življenju, fri bodejo pisali s taki-nplimenti, da niti sam I ne bi bivšega svojega ega sina kot cesarja ta- edemo samo nekaj ov, da s i ravno jih je nino-razpolago. Nekdo pi->»im vas kakor Boga, da lo prejasni gospod, storili* to,.. Drugo pismo je Ijeno na nekega zdrav-^nerikanca in se glasi; ekselenca, gospod dok-rečastiti gospod! Nižje fcni poker no prosi in se na vašo doktorsko rno-n učenost, da se me tis-lene siromaka in mi od- Ijatn vam $5, pa še en-rav ponižno prosim, da e presvetlost usmili si-a. in naj odgovori poniž-revežu. :akih pisem hodi mnego in včasih celo od ljudij. erih bi kaj več pričale-Da je tudi pri nas taka t v pisanju, je znano, in še hujše, imenujejo nc-tako pisavo — tiljud-NTo, taka uljudnost že 111 judnost. pač pa pasja pota in neumnost. In kar bolj poglavitno, tako poškoduje onemu, ki je pi-;o pismo, ker človek, ki isnio prejme, takoj misli, kakega človeka ima pred seboj. Vsako pismo mora biti pisano uljudno, pa pišite komurkoli, toda iz pisma se mora S takoj spoznati, da ga piše 1110 žak, človek, ki je pameten in svoboden, ne pa suženj ali glupec. Četudi črke ali pistnen-ke niso lepe. ker vsakdo nima roke. da bi pero vodil gladko po papirju, toda vsaj vsebina pisma naj bo dostojna vsakega pametnega človeka. /Posebno pri trgovskih pismih. naj vsakdo si zapomni, da pokaže v pismu, da je zrel člo-, vek, da je zrel za to zemljo in 7.a dvajseto stoletje. Kajti pismo ostane navadno vedno v rokah onega, kateremu je biJ lo pisano, in pismo je vedni znak izobrazbe, znanja in zna- Mnogo navade med narodom je tudi. da pisarijo eden 'dru-zemu grda pisma, polna nor-L cevanja in budalosti. Pisec mi-. sli. bogve kako je s tem priza-djal dotično osebo, a resnica tj pa je. da pameten in razsoden človek bo le pomilovalno zrl Una takega "moža", ki se bori / g: do in neumno pisavo, ker -».'ju_________l. 1 11 T— I 'stopiti in mu povedati, kje ga j peta žuli. „1 In kakšno spričevalo je to ■ ?a moža, če piše tako. kakor 00i smo zgorej omenili? Ali vas 00 ne smatra oni. ki je pismo pre-50 jel, da ste neumen, brez pono- j sa, suženj in človek, ki ne po- , i|o ! zna otfke ? ""j Vsak, kdor piše kako pismo, ; naj je piše samemu predsedni- < v I kti naše velike ameriške repu- < blike ali pa zadnjemu kramar- f ju. naj piše kratko in brez f ~~ komplimentov. Vse srednjeve- ■ _ ške izraze, kot prečastiti, pre- -3. jasni, veličastni, visoko s pošt o- t ^ vatli. i. dr. naj se vedno opušča. r •H Vsak naj napiše enostavno in ' s ponosno: Gospod,! Kaj v krat- i. _ 1 kili besedatli navede glavno. 1 ; kar želi«, kje ga tišči, in kaj p j h če. In če pa kaj prosi, naj g prosi tako, kakor se prosi člo-1 veka. ne pa Hoga. d r I Pismo naj piše tako, kakor b mož možu, kajti vsi smo na 'j . svetu enaki, vsi smo ljudje z s| - enakimi pravicami in enakimi ži dolžnosti, NTihče ni.višji od dru- j* zega, kar se tiče osebnih pra- ži ' vic. Da, vsi smo enaki, in v tej ^ zemlji s vobode, brat sva in ena- /] kosti, je naša dolžost, da ne P1 sramotimo našega naroda pred pi drugimi na rod i ni i, ki se dovolj zavedajo osebne svobode, M o- v< ška beseda obvelja povsod. Je klečeplaztvo pa je še vedno zaslutilo in dobile prezirali-je in mnogokrat tudi brce. ^ P Dobro časopisje. Veliko se piše o upljivu in moči, ki jo imajo časopisi. Pa ne same, da se o tem piše, pač pa se to opaža tudi v vsakdanjem življenju. Kadar se dobri časopisi za 9r kako stvar zavzamejo, tedaj bo stvar tudi gotovo imela uspeli. ^ in če se slabi časopisi med na-rodom širijo, tedaj se postali- (r ša nan d i 11 s tem se naredi js) mnogo kvare napredku. ^ r____________^ fa niki pošiljajo svoja poročila 1 raiznih krajev in s tem poma 0 gajo seznanjati svet z dogod >r ki, ki se g"ode pri njih. Ljud is stvo. ki čita berilo, premišljuje in če je k dobremu nagnjeno )- bo gotovo privzelo na se, ka >- je d-ebrega, in zavrnilo slabo Včasih so časopise čitali saint >, višji krogi, gospodje, a dane: h- dobite časopis v hiši vsakeg; - delavca, in ne samo enega, pat - pa kar po tri ali štiri. V teu z se vidi dobro dek>, katere - so povzročili časopisi. I11 kei - se danes toliko čita, posebne - med delavci, zato pa danes tu-. r 1 i višja gospoda ne more de- 1 lati z delavcem, kakor se ji - ljubi, ker vsak danes dobro ve. tla nima samo dolžnosti, pač j pa tudi pravice, ki so za f>i» j ga tega in revnega enake. I11 da se to dejstvo med narodom uresniči, za to skrbe dobri časopisi. Zato pa razumni ljudje visoko čislajo dobre liste. in marsikdo je prišel naprej že v svojem življenju s pomočjo izobrazbe, ki se jo je nav-/il pri čitanju dobrih listov. Zato je pa treba znanja, skušnje in nad vsem poštenja, značaja in rodoljubnosti, sicer postane list skaza, sramota in pravi strup naroda. Xaši čitatelji bodejo gotovo vedeli, katerih listov se jim je držati, in katere širiti med. svojimi brati, da tudi oni širijo dobro berilo. Držite se le 'dobrih listov, opustite pa prepirljive. napadalske, ker tak časopis je pravi smrad za vsako hišo. - Iz stare domovine. KRANJSKO. Preprečena avtomobilska nesreča. Na binkoštni pondeljek ob 11 zvečer so neznani zli-kovc v Trati pri Skofji Loki položili sedem, metrov dolg tram čez deželno casto. Ob istem času je prišel od postaje Skofja Ivoka avtomobilni omnibus s sedmimi osebami. 20 metrov pred tramom je šofer zapa/jf oviro ter še pravočasno ustavil avtomobil. Nesreča. V petek je šel gledat v Cirčičah pri Kranju lila pec posestnika, po domače pri Česnj«, v hlev k živini. Ko se približa h kobili, udari ga s kopitom s tako silo v prsa, da je takoj obležal in drugo noč umrl. Umrl je v Potlbrezjah Josip Jeglič, c. kr. da v kar v p. iPoskušen samomor na Bledu. Zadnjic smo poročali vest, ki je bila pnobčena v nekaterih nemških pa tudt slovenskih listih, o roparskem napadu 11a tehnika Cliurraga na Rledu. — Gotovi listi komaj čakajo, da bi mogli s takimi krvavimi vestmi škodovati ugledu prvega slov. letovišča. Sed-ij s? namreč poroča, tfa je tehnik Cffunag zapravil irr zaigral precejšnjo svoto denarja, ki 11111 ga je zaupal njegov oče. Ker pa se je zbal očeta, se je poskusil usmrtiti ter fingiral roparski napad. Rana je menda tudi precej lahka, čtrdno pa se nam zdi. da se gotovi listi prej ne informirajo, predno prinest) tako krvavo senzacijo, ki le škoduje. , Samomor. V Idriji se je v noči od pedelje na pondeljek v svojem stanovanju obesil na hlačni pas Jjletni rudar Ivan KrapŠ. Usnjati pas je bil pritrdil na omaro, in sicer (tako nisko, da se je s skrčenimi nogami dotikal tal. Ce bi se ga bilo preje našlo, bi se ga gotovo otelo smrti. Tako pa je mogel zdravnik konštatirati le smrt vsled -obešenja. Zdravnik je tudi izjavil, da je Krapš izvršil samomor v duševni zmedenosti vsted alkoholizma. Tako zahteva sovražnik ljudstva alkohol vedno več žrtev, a navzlic temu se ne more odvaditi žganjepitju. Ubogi Kočevarji. Kako dobro se Hočevarjem godi, izpričuje dejstvo, da je okrajno glavarstvo v Kočevju izstavilo od i. januarija do 13. maja t. I. 600 pose v za inozemstvo. Ce ! bo šlo tako naprej, kmalu ne bomo imeli nobenega Kočevar- ; ja več. Zalostil se skoro gotovo ne bo nihče za njimi. Policija v spodnji Š&ki je \ ustavila Sokole, ki so se vra- < ia- prepovedala po Šiški trobiti in t nI- pozdravljati na sokolski način. 2 d- Ko so Sckoli prestopili lju- t je, bljansko mejo pa izo zopet I 0, smeli trobiti. V šikaniranju je, r ar kakor se vidi. čestita državna o 0 policija zelo velika. P 10 Tilnik zlomila. V soboto po- 1< es poldne je posestnica Marija v rn Jakopič iz Male vasi pri Ježici s ič nakladala steljo. Ko so voli F m potegnili voz, je padla Jako- P -o pičeva na tla ter si zlomila til- d L»r nik. Bila je takoj mrtva. n 10 Avtomobilno vožnja za to- b tovorno blago med Škofjo Lo- z; c- ko in Žirimi po Poljanski do- E ji lini je politična oblast začasno r 1 e. prepovedala, dokler se "ne po- -ič pravijo trije mostovi na tej ce-» stj, kateri so se pri komisijonal- d« nem ogledu sp.t)znali za ]>re- vi 1- slabe. Ptdjetniki (trgovec Je- = 1- lovčan iz Gorenje vasi in neka- ■ 11 teri posestniki iz 2irov) imajo I i- prispevati primerno svoto k i j izrednim stroškom za vzdrže- - vanje te ceste. & Zaročil se je načelnik kranj- i skega Sokola, g. Franc Ažnian, ^ 1, z gospico Paslo Hudaklinovo. ,, hčerko posestnika in vrtnarja ^ r v Kranju. ^ 1 Potres. V torek, 20. maja so ob 5. uri 20 minut čutili na £ 1 Uncu pri Rakeku potres.- > 1 iSneg po Notranjskem. Iz | l dežele se poroča, da je zavla- J - dal v zadnjih dneh tudi po de- n ; želi hud mraz. Notranjske liri- - - be je pobelil sneg. i Krvava vojska med vaškimi JT ) fanti in vojaki. V torek se je pri novomeškem okrožnem so- ^ dišču vršila dolgotrajna raz- 1* prava o krvavi bitki med fanti ' tz Leskovca pri Krškem ter X vojaki topničarji, ki so na bi v- * šem te pničarskem strelišču po- i spravljali materijal. Vojaki so M prišli tudi v bližnji Leskovec 1 v vas. Meti njimi in med do- J • mačinii fanti se je vnel prepir, % : ki se je izcimil v poboj. Več vojakov je bilo težko ranjenih, pj i Izmed fantov so bili »tirje M a g i roltove rodbine. Bili so na več > mesecev težke ječe obsojeni, le ^ eden je bil oproščen, hI Obesil se je posestnik Jože — > Srebernjak iz šenčura na svojem domu pod sire h o. Bolehal ■ je že dlje časa ira glavobolu. __ Bil je star 41 let ter zapu- ■ šča 3 male otročiče in ženo. |nf Ubil se je Luka Vogelnik, a i rojen leta 1876, v Hrašah pri ky Lescah na Gorenjskem. Šel 1 je močno pijan na pod posest- ijS nika Oašperlina v Šenčurju ;/l prenočevat, odkoder je padel w na tla ter bil na mestu mrtev. ^S 1 Smrtna nesreča na rjuhijan- J' skem Južnem kolodvoru. 20. W ■ maja je povozil na ljubi jan- w ' skem Južnem kolodvoru poštni 1 vlak lampista Alcjzija Marolta. 1 M'arolt je hotel pred vlakom pl 1 preskočiti, pri tem mu je spo-drsnilo, da je padel in prišel Im • pod stroj, ki ga je skoro popol- Vr i notna zmečkal. ^ Cast, komur čast in to pose- % j bno ljubljanskemu tlržavnopo-licijskemu aparatu. Kakor smo V ■ že poročali so v pondeljek zju- vj 1 traj iz Gradašice potegnili de- l\ lavca Rožiča. Policija je bila Q o tem seveda obveščena in jt jr poslala na lice mesta svojo ko- rtf m^-iijo neverjjfctno naglo — namreč šele proti večeru, vsed ^ česar je moralo truplo na trav- | . niku ležati skoraj cel dan! Ko ja dobe rešilni avtomobil, bo šla stvar niogiče nekoliko hitreje M od rok. »\ Polanjkova iena v Ljubljani, fi! Žena znanega defravdanta Po- J? lajnka, Jožefa Polajnko je žt fJJ dospela semkaj, a brez uradne-ga spremstva, kakor smo že ^ poročali, in sedaj slobodno di- 1 > ha ljubljanski5'zrak. Da ji nii » dolgčas, gre tudi na sprehod. N^ Tako si je ogledovala po Mest-nem trgu. če je še vse tako, Jj kakor je bilo pred njenim od- K hodom. / "Se en ,lveleizdajalec.', Pc-sestnika v Metliki Antona Gu- fiz stina je nekdo ovadil, da je V# zagrešil 4,klice proti avstrijski državi". Sodišče v Metliki je že uvedlo preiskavo, ŠTAJERSKO. Drobne novice. Iz Gradca, /j Čist dobiček cvetličnega dneva, ^ ki Se je priredil v prid dobro- delnim napravam na mestnih \3T ljudskih šolah, znaša 18.641 K. J^ — Iz Celja. Hotel "Deutsches (£ Ha us" se je silno priljubil ,ta- doL^S^pa^nirne ^a ijg 1 Te dni sta zopet pobegnila dva 1 ta^a sleparja, it i sta se izdajala . za potnika podjetja "Deu . tsches Jahrbuh" na »Dunaju. — t Iz Celja. "Deutsche VVacht" razpravlja na uvodnem mestb o raznih načrtih, ki bi prišli v' poštev za zgradbo novega že-' leznobetenskega mostu čez Savinjo, ki jo je mestni občinski svet te dni v principu sklenil. Prejkotne pa bo stal novi most prilično na istem mestu kot se-dajni stari leseni Kapucinski most. — Iz St. Pavla pri Pre-^ boldu poročajo, da so orožniki i zaprli«hlapca Pavla Findcisna. 1 j Dolžijo ga, tla je praznil nabi-'j ralnike po raznih cerkvah. j ---'i Samo $2.00 za celo le^o, in i dobite "Clev. Ameriko" v hišo J vsak teden dvakrat. J . *' ..........■ n ■ r» .n - H T. ■ n ' I. » • r. ' n • n > n . n I n Tn > n ' n rwrwr«* w I KDOR hoCe dela t .1 --- V«Ukl HIOxen«ko -A.^leiUl Tolmač -:——--——- rt. •« bo lahko tn hitro bre« u«iteU* prltt«! »afleUtne. Kqjlf* obmf> >Iot. mmgl. rm»(OToru vukduio potrebo, n« vodil* am «■«!. piaavo, •pi»o'r»a)e »nKleikib pi«em In k*ko «c ooat*ne »ucrlkMaki tfri*TU«a. Vrb«tef« knHg* ImH doidaj a^J«ctegnil že mrtvega svaka neko gostilno pri Sv. Antonu v Gorici. Tam je rekel, neki Lah, da pije na zdravje našega cesarja. Vončina pa je rekel, da pije na veselje srbskega kralja. Pri razpravi se je pokalo, da bodijo v gostilno sami pi-jančki, ki Vončini niso mogli dokazati (krivde. Vončina jo bil oproščen. — Bilo je po zimi. ko so zagnali krik o srbo-filskih demonstracijah v Gorici. Gibič iz Oslavlja je bil obtožen, da je kričal živio kralj Peter. Ker pa je klical soseda Petra Kralja, ki je bil v njih družbi, je bil oproščen. PROŠNJA. "Little Falls Defense Committee", to je odbor za obrambe štirinajstih zaprtih štrajkar-jav, kateri se sedaj nahajajo v Jierkimer County jetniiuici prosi za prostovoljne doneske. Pri zadnjem štrajku v Little Fails, N. V., je policija zaprla več štrajka;rjev, nekatere so izpustili, a teh štirinajst čaka obsodbe. V obrambo teh potrebuje geri omenjeni odbor nujno podporo, da plača zagovornike. Rojake-dtlavce opozarjamo na ta slučaj in dobrodošel bo vsak nikel. Darovi naj se pošiljajo naravnost na Little Falls Defense Committee, Box 458, Little Falls, N. Y. Brez veselja. Včasih so ljudje ne/.adr volj-, ni. Nikakor jim »c morete u-goditi, nič jih ne veseli: Niso bolni, pa tudi zdravi ne. Oči-vidno je, da je njih kri slaba, njih prebava neredna, njih živci oslabljeni, ker nimajo hrane. Zbrati morate zdravilo, ki popolnoma očisti vaše telo, vam da dober apetit iti utrdi vaše prebavljalne organe. Kakor dobro veste, je tako zdravilo Trinerjevo ameriško .grenko vino, delano iz vina in zdravilnih zelišč. Prežene iz pre-bavljalnih organoV neprebavljeno hrano* in pripravi telo, da sprejema in prebavi dovolj redilne hrane, da debijo vsi organi čisto in zdravo kri. Dobili bedete novo energijo. Po lekarnah. Jos Triner, 1333-39 So. Ashland ave. Ohičago, 111. —Plačajte račun v našem uradu, da ne pride k vam kak 11 pošten kolek tor in ' odnese vaše denarje. Zadnji čas. je dc petka. 11. aprila do 10. ure zjutraj. ja je vrgel po so- Malijglasi. FARME NA1PRODAJ. Naznanjam vsem Slovencem, da sem se mudil zadnji teden v Midhiganu in da sem tudi videl zemljo na farmah, kakšna je. Ker imam veliko važnih stvari, da jih Slovencem razložim, in ker sem prinesel s seboj tudi vzorce zemlje, zatorej vabim vse Slovence, katere veseli farmo, kupiti, da pridejo v soboto zvečer »v Grdinovo dvorano «cb 8. zvečer, 7. junija. Posvetovanje se bo vršilo v mali dvorani v tretjem nadstropju. Na shod pride tudi Mr. Merry, predsednik od kompanije in Horace Jones, blagajnik Lake Shore banke in jlagajnik kompanije. Dobili jodete lahko vsa natančna pojasnila, in vso stvar vam bo natančno razložil, ker zemlja je na ravnini in brez kamenja. Upam, da bo vsak zadovoljen, ki bo zemljo vidil. Bolj natančno poizveste v soboto zvečer v Grdinovi dvorani. John Zulich, 1197 E. 6 rst iSt. NAZNANILO. Bratje Sokoli! V nedeljo, 8. junija, bo pr vi vseslovanski sokolski izlet slovanskih sokolskih društev v Clevelandu v Luna Parku. V slučaju deževnega vremena se vrši izlet 15. junija. Pri tem izletu bo tudi naše društvo zastopano, ker se ga vdeležimo korporativno v dru štvenem kroju. Zbirališče ob 1. popoldne pred Knausovo dvorano. Ob pol drugi url »e odpeljemo s poulično železnico do Sokolskega Doma "Sokol Cleveland'* na Quincy ave. Od tam odkorakamo skupno z o-stalimi društvi 11a določen prostor. Bratje, udeležite se v MillO-gem številu. Nazdar. Frank Hudovernik. ALI HOČETE DELO? Vam ni treba plačati za dele ! Oglasite se pri Free Public Employment Bureau, 603 Superior ave. Govori se v vseh jezikih. The Cleveland Chamber of Commerce je naročila vsem svojim čla 110111, da vprašajo v tej pisarni, kadar potrebujejo delavce. Urad cdprt od pondeljka, 9. junija naprej. (46) -m V' • ' ; -- . ._. - mm f ssssss Ker nameravam odpotovati na farme, prodam počen! hišo. ki ima 11 sob, med temi 5 čisto novih. Hiša stoji na lepem prostoru in je brez popravkov za več let. Urejena za tri družine. Cena je samo $2650 in je vredfpa tega denarja med brati. Naprodaj samo do i. ju-Jfija. Vprašajte Frank Ogrin, «1608 E. 33 St. Cleveland, O. (49) Moderna »hiša je naprodaj, ima šest sob, kopališče, plin, fur-nes, hlev za kokošij, velik lot, lepo ograjo okoli lota. Blizu Euclid Beach. Proda se jako poceni, ker lastnik zapusti mesto. Vprašajte na 16015 Blod-get ave. blizu St. Clair. Collin-wood. (45) Elektrika vam prinese dobro zdravje. Fant star nad 15 let, bi rad prišel v kako grocerijsko ali drugo trgovino kot pomočnik. Priden, moder in brihten fant. Vprašajte 11a 1007 K. 62 ud St. . (45) HIŠE NAPRODAJ. Sedem sob, velik lot na Met-ave. Cena $2300. Take j $400, drugo 11a male obroke. Hiša, sedem sob 11a 61. cesti, za dve družini, hlev, lep lot. Cena je $3000, plača se takoj $500. drugo na male obroke. Hiša, devei sob, 2. družini, na E. 62. cesti. Lot 40x140, šk ril jeva streha, ce na $3000. Hiša 13 sob, 3 družine na Standard St. velik lot, rent 11a mesec $35, samo $3600. Lepo urejena hiša na E. 58. cesti za 3 družine, škriljeva streha lep let. Cena $4200. Se mnogo drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St. (46) VAŽNO ZA NEVESTE! Kadar potrebujete vaše poročne obleke, vence, šopke, šlajar-je in v-e drugo, kar nevesta potrebuje, ne pozabite si ogledati moje fine in moderne prodajalne s svežim blagom, kjer dobite najlepšo zalogo svilenih oblek in drugih potrebščin. Vsaka nevesta ima v takem slučaju velike stroške ,če pa želite vaše stroške zmanjšati in prihraniti denar, kupite vse. kar potrebujete pri meni, ker cene blagu so vedno najnižje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega podjetja,- se najtopleje priporočam in bom tudi vedno hvaležen. BENO LEUSTIG 6424 St. Clair ave. Tretja vrata od Addison Rd. (43) Pozor rojaki! Naznanjam, da liohi dlvori 27. maja debro urejeno groce rijsko prodajalno zajedno ifieantco, in sicer na 663 E. 160 St. Dobfll postrežba in naniž je cene so jafttčene v*em odje malcem. Priporočam se roja kom za obilne obiske. S spošto vanjem (45) Frank Kapel. 29 ženskih krasotic. Resnične umetniške fotografi e najlepših žen v raznih pozah vam pošljemo v zaprti kuverti za samo 42 centov. B. Auturi, 200 E. 23rd St. New York, N. Y. . (49) Fantje se vzamejo na stanovanje in hrano na West Side. Vprašajte na 5201 Clark ave. vogal 52. ceste. (47) POZORf Članom dr. Napredni Slovenci, št. 5. SDZ se naznanja, da se gotovo udeležijo seje 8. junija, ker na dnevnem redu so važne stvari, in objednem je tudi volitev delegatov za drugo redno konvencijo, ki se vrši 6. oktobra, t. 1. Z bratskim pozdravom Frank Cvar, taj. NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ v New-burgu se teni potom naznanja, da se imajo gotovo udeležiti društvene seje v nedeljo,, 8. junija ob 2. uri popoldne. Na Dva fanta se takoj sprejmeta vrsto pride mnogo važnih stva- Pozor. Vsem Slovenkam v Nfewbur-gu in okolici se priporočam za vsa babiška dela. Imam diplo 1110 od države Ohio kot priznana babica. Slovenske matere kadar imate porod v družini obrnite se na mene. Pripravljena sem podnevit in ponoči. Julija Akuszewska, 7803 Axtell Rd. Tel. Unicn 688 W, 48 DR. HOLLANDER, zobozdravnik. I3S5 E. 55th st. vogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott. Fri-41-65 Slaba slast, nečisti jezik, zoprn dih, zapeka teža v želodcu in mn-ogo drugih sličnih znakov značijo kako nerednost in da potrebujejo kako toniko, ki pomaga pre-bavljati jedi in .odpravi nepri-liko. Severov želodčni Gren-čec (Severas Stcmach Bitters) je prava tonika zoper take ne-priltke. Povrne slast, prežene slabo prebavo ter okrepi celi ustroj. Je tudi izborna tonika za stare ljudi in okrevance. Cena $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega. W. F. Severa Co.. Cedar Rapids, Iowa. , Ali ste dobrega zdravja? Ali so vaša jetra delavna? Ali je vas sistem v pravem w redu? Ali imate dober apetit? Ali je vaša kri čista in živci normalni? Ali dobro spite? Ali ne kašljate, imate razne bolečine in bolesti? Ne. — Toda vi želite dobrega zdravja, ker zdravje je največje bogastvo na svetu. Elektrika, kakor se rabi v moderno urejenih prostorih, povrne zdravje, kakor je povrnila tisočerim ljudem v zadnjih dvajsetih letih. Mogoče je izmed njih kaj vaših prijateljev ali sosedov? Njih i-mena, naslovi in pisma zahvale za povrnjeno zdravje so na razpolago v našem uradu in dobrodošli ste, če jih pridete brati. Ponosni smo, kar smo naredili za te uboge bolnike in zadovoljni smo, ker smo dosegli uspeh. Gotove, da rabimo mi zdravila, rabimo serume, anti-tok-sine in vse najbolj učene metode te dežele in Evrope, pač pa mi ne izdelujemo navadnih zdravil, da bi jih napolnjevali s strupom, ki polagoma krade zdravje, da človek hira. Mi ne zatremo krasnega naravnega dela, pač pa pomagamo naravi najbolj modernim potom, da dobimo svoje prvotno zdravje in živahnost. Naše zdravljenje zopet popravi vaš sistem, in v kratkem času postanejo vaša lica rude-ča, spite dobro, vaš apetit je boljši, na teži pridobite, vaše bolečine in kašelj z,gine, in začnete se veseliti novega zdravja, z jako majhnim denarjem v primeru s časom in izdatkom. Zdravljenje, kakor se vrši v naših uradih, ki so največji in najbolj moderno opremljeni v tej deželi, je prineslo zdravje stoterim bolnikom, o katerih so se zdravniki izjavili, da morajo biti operirani, ali pa da bodejo umrli, in sicer v zelo kratkem času. Slučaj revmatizma, bolezni v pljučah, jetrah in nervoznost so se pri na* ozdravili popolnoma. Najboljša zdravljenja se do* godijo med bolniki, ki trpijo v grlu, ledjih ali pljučah, in sicer pridejo k nam taki bolniki, ,M so ^ub'H ?? YW upanje, pa m vendar o*tiraVeii, seiaj iZ-lajo in se boljše počutijo kot kdaj prej. In ti slučaji so naši najboljši dflkazi. Pridite v naš urad, ne da bi se ozirali, kaj je vaša bolezen. Mii vas popolnoma preiščemo s pomočjo najbolj modernih sredstev in X žarkov ter z drugimi aparati, in vam povemo, kako •»i pridobite zdravje z majhnim denarjem. Uradne ure: Od 9. *jutraj od 4. popoldne. Od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10— 12 zjutr. Dr. L. E. Siegelstein, Room 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. —— Compamja, ki je prijateljska. Vsaka pametna oseha ▼ Ck-reland« (molki ali ženska) je prijazna nasproti Bast Ohio Gas Company. ZAKAJ ? Ker pošteno rama z ljudmi, bogate m revne enako, daje dober plin za najnižjo ce»o, vaekj odgovarja na plinova vprašanja. Njeni uradniki govorijo veijvzikov n vselej radi postrežejo občinstvo. V The East Ohio Gas Co. 1447 E. 6th St. 9« JOHN GORNIK, Sloven »fcl Irsjsi, tm ST. CUM AVENUE. to tip*- n flhifkt Prodajam 11 star, ši krsjsMi* narottta. Priporočam so vwm rojakom v nakup nlh »pomladanskih In lotnth oblok tor po m«rl In to narojono. Prtporo6am 00 v napravo uniform In Izvrftujom vaa Priporočam tudi ov»)o voHko xale«o WST Edini zaloinik vseh sokolskih potrebtttn. "Wi Telefon Princeton 3403 W 8toj k ovqflml Naznanilo. Vtem nation cenp* naročnikom BszpsjnH da bodemo od sedb| napvc imeli cene sal* prirfad domačih dosč. uiobčen I L J^l^^f P^iOi I |Y\ od časa do čnsa f Brinjerec ..............................................»aboj 13 stekfolfcJ Tropinjetec......................................n m m. I&M ^ shtotich.......................................... fc *t rw m ... . Cognac .............................................. „ „ „ 1*4» Kneipovo grenko Tino.......................... ,, w * CENA NA GAIXMB. ^ Slirovka....................................galooa.......................$2.7% Tropinjer«...........................................J.............................. 2.7S Coffaac.................... ti Wlhbfe« Vino domače rdeče „v... j .v.v.-.v,............................................ J$ Za oMfia naročila ae prifanWc The Ohio Brandy Distillim Ge. 6202-04 St CUir At«. OereUuiJ, I Austro ■ Americana s. s. co. I Direktna voftnja mod New Yorkoai ta ATatro-Ogralco Pina podvorba, električna tluč, izvrstna kuhinja, pros-t- to vino, kabine tretjega raz-reda na ladiji Kaiser Franz Joseph I. in Martha Wa-\shington. Govorijo ae vsi h > avstrijski jeziki. Parniki od 3 plujejo iz N. Y. ob 3 pop. ARGENTINA May 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th I Phelps Bros. & Co J 2 WasktaglM St New Tut, N. T. f aH p« na priznane agenta ▼ Z. D. In Canada ' •ms SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi katerih dobite danes vse, kar dom in vaio družino. V naii popolnoma bite veliko izbero, pohifttvn, kalmr ko, kuhinjske omare, stole posteče, žimnke, razno vrstni porcelan, kakor kroimk^ za man in juho, razne skledice, vao kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, noie, vilice, žlice, in in sto m ste m. nih dragih posod in priprav. In an rnk^n pri ki& IIAIWVO wroyttM trgovini ^MP* NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO...................... 10c. tmfi POGREBNI Poleg to trgovine pa a ZAVOD. SprqyeaMmsi automobile za v»« prilike. Cene ni^je, Postrežba točna. Fran Zakrajšek, slovenski trgovina s pohištvom. t«l pvfac. 1s7s-k 6208 Ml r.3 SŽP 't 1 J :1 — [OB REKI RIO DELA PLATA Pi JI MM t* g.....lili rrirWii ffi aW L. j. F-_ w i a 90 pa bili v« prav bo-oblečeni in opravljeni, so, da je provincija Kn-CK Kios v uporni in raditega m na bdiji niso čutili iMeftf Tad^anci sem opa/il wlip mladeniča, ki je bil precej različen od druj^ih. Si-ccr Mi bil lepši kot dVugi rudeč-fcajrji, tudi ne bolje oblečen, to-da. s seboj je imel nekako spremljevalko. za katero se jc jpke trudil Bila jc stara in najbrž njegova mati. Ljubezen do Atariiev je pri Indijancih redka prikazen. Oba sta bila siro-dblečena. Indijanec ni drnzega kot srajco, krat-l Vače, par starih čevljev in m. 'Njegovo oko je kazalo več itfigence kot je navada pri fc ljodeh. Pa še nekdo drugi je bil, na sem obrnil svojo po-t, toda ne Indijanec, pač tololroznes. Bil je ravno na-len karakter od Indijanca. Sedel je na zadnjem koncu m je zbral svoj sedež ta-d> je lahko gledal po ce-krovu, ne da bi njega kdo »I. Zdelo se mi je, da je najljubše, če ga nihče nc »je. Oblečen je bil jako in po francoskem načinu, re obrazne potezo,^ nje- i ■gum. črne, ostre oči so izražale -inteligenco in voljo moči. te mi je kot «l »ko ne-o v njega obrnjeno, kot bi mu bral vsako zeljo na obra-as. Oba sta prišla na krov v Kosario. , JbpH&n Turnerstick se je prvo nif6 seznanit z 1a-^pftim kapitanom, in odteda) mb3 skoro ves čas pri njem. Wl^m Larsen, krmilar, pa rii z zgowril besedice, •edi med zaboji in hater opazuje prizore; na in bregovih. Brat Hilario je držal mene. Jerbateri pa gjfcwejo po celem brodu in skle-fnpn z vsakim prijateljstvo in aifcastvo, kot je pač nava-* teh ljudi, gftfenilj da se peljemo Coy a, Tn odtam pa se poda-■|o v Gran Chaco. Vožnja, ki | 9» bila dolga kakih 700 milj, je I lili precej poceni. Poleg do-jedil, smo dobivali tudi Jedli smo navadno na ■ Ko so bili potniki prvega razreda s (hrano gotovi, so Indijanci in pojedli ostan. Ker so bili skoro vsi oboro-Stai a puška 111 i. se jc streljalo mM ranega jutra do poznega večeta. Streljali *o na vse, kaj-fi -vsakovrstnih /i vati j je bilo janqgp pkolj la^p,_ Pivjih rac, pMCfcne vrtfkfe kljtoničev, vo-dboKev, morskih lastovk, la-Mw, tonovščic in čajk je bi-b na razpolago. Ob lagunah in aeb&ifc otokih pa stoje štorklje, aaul bicjem in trsjem močvirja se pa skriva bela lopatka in paežš za svojim plenom. Tadi vodnih prešičev je awMn.ii ter Vi^er. Tu pa se 111 smo opazili kakega jaguarja. In se je plazil nied visoko tra-\o ob bregu, fcfa dobi' kaj pod asbe. ^ } Najbolj živahno ' stre- IjaK na aligatorje. rfci jfti tu-u kai imenujejo "jacare". Aliga-torji leze na p^stemn t Icy. ki. se ne dvigajo itijino. T«;1'vrste živali se ne dajo moliti kmalu, četudi udari pol'ducata krpgelj v ajib bližini, se krokodil nc ho premaknil. Šele če ga^k^j Krqgelj1 udari niravttosiE *ot) njegovo trdo ko*o^ tedaj še zi-vaf epomne, da je treba iii v vodo. Vsi streli, ki so bili oddani na krokodile, so bili za-matt, ker ljudje so vedno zade-va5 le trdni, kožnati oklop krokodilov. Radi teh aligatorjev sem se spoznal z onini potnikom, katerega sem že prej omenil, da je aivrno in zamišljeno sedel v fctoa zadnjega krova. Le ka- je stopil bližje in gledal učinek strela. Vselej se je pa vrnil z zanič! ji vini smehom na svoje mesto. Bližamo se nizkemu bregu, kjer leži obilo krokodilov. To je vzbudilo lovsko strast v tujcu. Ker stojim slučajno prav blizu njega, slišim kako zahteva puško od zamorca. Mogoče misli, da je njemu laihko ustreliti aligatorja. Stopi k robu la* dijc in dvakrat ustreli na aligatorja. IPrva kroglja zgreši svoj cilj, druga kroglja pa pogodi beštijo ravno na hrbtu. Žival dvigne nekoliko glavo, p( tcm jo pa zopet povesi in se ne zmeni dalje — bilo je kot bi grahovo zrno padlo na krokodilji hrbet. Strelec seveda s svojim slabim uspehom 111' nič kaj zadovoljen. Puško izroči zamorcu in se nevoJjno vsedc, mrmrajoč: "Krokodilov pač ne more nihče raniti." "Gotovo, ker ležijo na tre-bulhih. Ce bi se obrnili na hrbte, bi jih lahko zadelo," omeni frater. "Tesko," mu odvrnem, -'ker te živali lahko usmrtite le z dobro namerjenini strelom v oko." • "Nenipftoče", reče frater. "Gotovo. l*e čakajte, da pri-* demo zopet do aligatorjev, potem vam pbkažem! kako se užene to zverine v kozji rog." Kmalu priplovemo mimo Riesta. kjer opazim na bregu dva aligatorja. "Ali boriettf sedaj?" vpraša frater. "Da," odvrnem. "Pazite." Stopim prav na konec krova in pomerim š puško. Tudi tujec stopi radovedno bližje z veliko napetostjo na obratu. Obrazi vseh se obrnejo na mene, kar pa mi nikakor ljubo ni bilo. ker če oba naboja, ki jih imam, ne delata dobro radi slabe izdelave, tedaj sem blamiran pred vsemi. Sedaj pridemo z ladijo tako blizu, da je bil trenutek najbolj pripraven. Po navadi westmanov pritisnem puško ob lice in 'hitro dvakrat zaporedoma ustrelim, ne da bi navidez sploh kaj meril. Prerijski lovec zatisne levo oko, še predno dobi cilj, in ko se enkrat s ciljem seznani, tedaj hitro nameri s puško in ustreli. Z a to je treba velike in utrudljive vaje, in mnogi nemorejo nikdar priti dri dovršenosti.^in taki so navadno slabi lovci, ker večkrat zavisi življenje od tega, kdo prvi ustreli. Drugim seveda, ki ne razumejo takega strela, jc nerazumljivo, kako se more to vse tako hitro zgo* Uiti, Hitrost, s katero se odda tak strel, je tako učinkujoča, konečno pa ni ničesar dru-zega kot rezultat dolgoletne vaje. Tako se je zgodilo tudi sedaj. Puško nameriti, dvakrat sprožiti in jo zopet pobesiti, -vse je bilo storjeno v sekundi. Prvi kaitmam ske^i fevišku. oplete dvakrat z repom, potem se pa zvrne. Drugi pa skoči |>et ali sest korakov naprej, potem obstoji. dvigne glavo in se avrne na trebuh. Oba sta bila mrtva. Glasno odobravanje sledi temu činu . * Tujec, ki je vsak migljaj o-j>a/.oval, se mi uljudno priklone, potem pa se zopet vrne na svoj sedež. Jerbateru naročim, naj poizve, če mogoče, ktlo je ta mož. Jerbatero se je potrudil na vse načine, konečno mi pn pove, da ga nihče ne pozna, razven kapitana. Toda kapitan Ijati. Kapitanov obraz se po-1 Vmes temni. Potem pa pride k meni Frick Turnerstick in,mi reče: "Sir, kapitan misli, da dobi mo pampero. Kapitan zgleda kot tajfun. Ali je tak pampa vetrček takovnevaren? Saj vendar nismo na odprtem morju.*' "Baš raditega se je treba bati. Na odprtem morju ni ska-lin in koral, tu nas pa vihar lahko vrže na breg ali na kak otok." "Torej naj kapitan vrže sidra in čaka, da se veter poleže." "To se lahko reče, Sir. Za usidra nje je treba pripravnega prostora, in četudi je ladija zasidrana, se lahko strga z verige in vihar jo zanese na ob.e-žje." : 'No, jaz pa mislim, da mojster pampero ni tako hud. Moderno videli «^le, če ima ostre zobe." Kakor malo časa je ta pO' govor med menoj in Turner-stickom trajal, vendar se je nebo medtem popolnoma spremenilo. Obdala nas je črnrt tema, in močan, toda neslišen vi-har je pripogibal rastlinje skoro k tlom. Jaz grem na sprednji krov, da pogledam za konjem in ga še tesneje privežem. Pravkar zakliče kapitan z glasnim zvokom : "Pampero prihaja. Danes nt bo suh, pač pa moker. Hititt. v medkrovje, senores." Ladijski uslužbenci letajo semintja, da priveze j o vsako stvar. Ne da bi koga vprašal, odpeljem svojega konja v sredino ladije, kjer je bilo razprostrto veliko platno. Tam ga privežem ob železen drog. Ko stopim zopet 11a krov jc nebo postalo popolnoma črno, in divjajoči vihar mi takoj natrosi na glavo in po tele-u velikanske kupice prahu, peska in blata. >Dosedaj mirna reka se silno vspeni, in valovi pljuskajo ob parniku navzgor. Kapitan se ( klene z vso silo železnih držajev ob poveljniškem mostu. Štirje možje stojijo ob krmilu, katerega kolo komaj držijo. Mene je skoraj vrglo na tla. En sunek, in platno nad krovom je pretrgano in zdivja z vetrom naprej. Moj konj se hoče odtrgati ter biča z zadnjimi nogami. Jaz g; pa zvežem z laso, tako da ne more napraviti nobei»e škode. In sedaj je jiostala tudi že popolnoma noč okoli nas. Kakor lešniki debele deževne kaplje začnejo padati in si:er tn-ko gosto, kot bi se morje usulo na nas, "K zvoncu: Zvonite! Zvonite, brez prenehanja zvonite!" Tako rjove kapitan z glasom, ki se je komaj slišal v silnem hrupu. Jaz hitim, da pri Vin pod krov. Ker pa radi teme nisem mogel dovolj raz!« č;ti stcpnjic se zaletim pri vhodu ti h Turnersticka, ki je prej go-v. ril o pamperu kot o vetrčku. 'Sto hudičev!" reče Turne-■stick," tega si pa ne bi misH. Saj je vendar celo peklo nad rami!" Moral s&iii prav tuliti, c«. v ga hotel razumeti. I < k.i-ko je bilo tu spodaj v kr. v ju Kje je bila razlika med 1;: prvega, druzega in tretjega rnzreda! Vse leži, stoji in sedi 1-1*;žem prek. t^ulja se je sukala tako, da so se mogb 1 • krepki možje kvišku držati. Kdor je svojo oporo le za tre-nntek opustil, se je gotovo zvr-11*1 po tleli. Hans Larsen sloji stedi te divje množice kot skala v morju. 'Pet ali šest oseb se ga je oklfcnilo.' Titf patL* zamorec, sluga tujca njim pod k;»tena, in Larsenov obstoj ie tlobil svoj konec. Vseh sedem oseb se zavali do kraja kajnte. Stara, bolna Indijanka k* ž i zraven stopnjic v kotu. Xj^n sin kleči pri njej in jo skuš.i s svojim telesom čuvati. Jaz porabim ugoden trenutek, da obseženi za nož v pas in ga s puškinim kopitom zabijem do se trese. Skozf tla, odvržem puške in m P debela ladijska stekla opazim razvežem laso, blisk za bliskom. Edina tolaž- bratu in ga potegnem na suha je bilo dejstvo, da take ne- ho. Za njim potegnem M'onte vihte ne trajajo dolgo. Marši-; sa in konečno tudi ostale, do-kako nuviihto sem že videl, to- kler nismo vsi zbrani na su-da tako hude kot je bfla ta, pa hem. Tu vrnem častniku njego-še nikdar. j vo listino, ki je ostala popol- ne sem mislil, da se vihar noma suha. poleže, toda prišlo je še veliko j Medtem je postalo popolno huje. Naenkrat nas vse nekaj ma svetlo. Parnik tiči še ve zadene, in udarec je bil tako i dno v splavu, in na prednjem ni hotel omeniti imqna tega 1 ročaja v tla. Tega ročaja se tujca, razven, da se je izjavil j potem primem in stojim pred da je slaven častnik, ki mu je obema Indijancema, sinom in naročil, naj molči. Seveda seni materjo, da ju čuvani vsake lic-bil po tem poročilu še bolj i sreče. Indijanec se mi zahva-rqdoveden. 1 ju je s hvaležnimi pogledi. Dosedaj smo imeli krasn silen .da.bi se mu niti velikan ne mogel ustavljati. Celo oni, ki so dosedaj stali, popadajo na tla. Kdor je imel še zdrave ude, se pobere. In glej, ladija se več ne maje, pač pa se zdi da stoji. Toda veselje je bilo le kratko. I^adja je nekam zadela, in ni mogla naprej. Jaz sem se pobral s tal in se trdo prijel za nožev ročaj. Zdajci prihiti meni Turnerstick in rjove: "Ob breg smo zadeli." "Ne, pač pa ob kako barko ali splav," mu odvrnem tuleč, ker sicer me ne bi mogel razumeti. "Well! Mogoče imate prav. Pojdimo hitro navzgor." Turnerstick hiti naprej, za njim pa hiti krmilar. Jaz jima hočem slediti in potegnem i •vsemi močni ročaj noža, ker nož bi lahko kmalu rabil. Tu opazim Indijanca in njegovo mater. Slednjo dvignem in jo neseni proti stopnjicam, Indijancu dam migljej, naj mi sledi. Ko pridem 11a krov, se mi lasje zježijo, ko opazim prizor okoli sebe. Dež je prenehal kot bi trenil. Pred in nad nami je nebo še, vedno temno, na jugu se j'e pa začelo svitati. Tema se je začela umikati, in lahko smo videli, kam nas je nevihta pripeljala. iParnik je zadel ob velikanski splav in se spredaj vedno bolj zadiral v slednjega. Parna kolesa vise nad vodo, toda premikala se niso več, ker so kolesa ustavili. Zadnji del parnika pa se je toliko nagnil, da je le še kolo krmila gledalo iz vode. Brodarji delajo z nadčloveškimi močmi, da rešijo, kar se da rešiti, Videti še nismo mogli, če se nahajamo med dvema otokoma ali med enim otokom in bregom. Na obeh straneh imamo prosto zemljo, in dočim je na desni strani visoko bičje, nas obdaja z'leve strani pesek. Brodarji na splavu so sicer slišali zvonenje zvonca, toda šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Parnik je bil gnan od viharja in je zadel v sredo splava. K sreči se je nebo pri sunku toliko zjasnilo, da se je laihko kaj videlo. Kapitan je dal sicer stroje ustaviti, toda tudi prepozno. Rešilni čoln je bil privezan prenizko, dotaknil se je vode, in silni valovi so ga potegnili s seboj. Močne lanene vezi, ki so vezale posamezna polja splava skupaj, so se pričele trgati, in teška splavova bruna so se neprestano zaletovala v par-irk. Ce izbi je j o parniku steno ali dno, tedaj se mora ladija v nekaj minut&h potopiti. Kapitan zapove nasprotno paro. ker pa kolesa niso zadela v vodo. se ladija raditega ni mogla premakniti z mesta. Mogoče bi se dala posamezna bruna razsekati. toda pri tem je nastala nevarnost, ker ladija se je zajed 11O premikala s splavom. in bi na ta način najla-glje dobila luknjo. Toliko časa pa ne smemo čakati. Za nami pridejo jerbateri, častnik, zamorec in drugi na krov. V kratkem času mora nastati strašna zmešnjava. Hitro grem po konja, ga odve-žem in zajaham. S seboj vzamem tudi staro Indijanko. Ko tuijec to vidi stopi k meni in me prosi, če morem vzeti važne papirje s seboj. Vzamem njegov,, listnico, jo de nem pod klobuk, katerega privežem z robcem, potem Pa planeva s konjem v valove. Brat je bil v vodi že pred menoj. Jerbateri mi sledijo, častnik z zamorcem enako. Valovje je tako silno pljuskalo okoli mene, da se skrije konjeva glava pod vodo. sifESlšs lele pojutrajšnjem parnik, ki nas bo vozil naprej. Svetuje nam, da zgradimo s pomočjo bičja in protja začasne koče, in iz parnika nam je dal prepeljati vse, kar bi nam olajšalo delo. Tudi živež bi zadostoval po kapitanoveni mnenju. delu parnika so se zbrali vsi (ljudje. Skozi divjanje viharja slišimo boječe glasove. Parnik se vedno bolj potaplja. Brodarji so se splazili do prvega polja na splavu in razsekali močna bruna, ki jih taflcoj odnesejo valovi. Sedaj so parnikoVa kolesa od stroja zopet lahko začela dele/vati. kajti ladija se je toliko nagnila, da so kolesa segla v vodo. Bil je pa tudi že skrajni čas, ker parnik je že dobil na prednjem delu precejšnjo odprtino. Voda je drla v spodnje prostore. Kapitan ukaže zasidrati, da se parnik ni mogel prevrniti. Potem pa potegnejo rešilni čoln iz vode, v katerem nakrcajo ljudi, da jih prepeljejo na suho. O nadaljni vožnji seveda ni bilo govora. Ladija je morala biti najprvo popravljena, in do istega časa mora čakati na mestu. Voda je kmalu prišla do ^■ ognja v prostorih in zadušila'j ogenj. ! To vse se seveda ni tako hi- j! tro godilo, kakor se pripove-" duje. Od močnega sunka s ^ splavom je minulo skoro dve uri, da je bil parnik na varnem Nevihta pa se je medtem potolažila. Ko so bili vsi potniki srečno na suhem, ukaže kapitan veslati do splava, da opsu" je brodarje, česar pa slednji niso zaslužili. Zahteval je od nji'h odškodnino, brodarji so pa tudi zahtevali denar, ker so prišli radi sunka s mikom ob 4.. celo polje splava.; Kaj smo hoteli narediti? Dalje prihodnjič. LETNI IZLETI —po - ŽELEZNICI Nickel Plate Road. Knjiga s slikami inutonj. f. a akeh8, Hffftiit, Cleveland, Ohio. t / , M*- fbodljaH >« to* in dr lufttltno tuhot) poa