Državni žbor. Cesar o poslovnem redu. Ker se zbornica peča vedno le z nujnimi predlogi, ki se Se vedno vlagajo drug za drugim in mora zaostati debata o važnih gospodarskih zadevah, je segel presvitli cesar sam vmes, da se spremeni ta neprijetni položaj. Že mesec dnij je zbran državni zbor, a ni še prav nič sklenil, če vzamemo državno podporo, katera se je dovolila krajem, ki trpijo silo vsled toče in povodnji. Sprejel je cesar te dni državne poslance: Kajserja od nemške narodne stranke, Poljaka Gnie- woča in Rumuna Wassilko. Proti vsem trem poslancem je izrazil cesar željo po spremembi poslovnega reda. Iz besed cesarjevih se pa sklepa, da, če zbornica sama ne spremeni poslovnega reda, se utegne to zgoditi od zgoraj, ali se bo pa razpustil državni zbor. 0 tetn zadnjem slučaju se je čitalo tudi v dunajskih časnikih. Z razpustom sedanjega državnega zbora in z novimi volitvami bo vlada pač malo pridobila, ker se bo vedno še našlo dovolj poslancev v novem državnem zboru, ki bodo, če se pridrži zdajšni poslorni red, lahko vlagali nujne predloge in s tem ovirali redno delovanje zbornice, kakor je »Slov. Gosp.« to zadnjič razložil. Slovensko vseučilišče. Med nujnimi, zareB potrebnimi predlogi se nahaja razgovor o slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Ker se ne ve, kedaj bo še konec debate o redovnikih, je tudi težko določiti, kedaj se začne razgovor o tem najvišjem učnem zavodu za Slovence. Gotovo je, da bodo ta predlog podpirali Čehi in Rusini. 0 Poljakih se pa to še danes ne more trditi. Poljski klub se je o tej stvari posvetoval, toda ni sklenil ničesar. Nova vseučilišča. Ko so dobili Lahi nekako zagotovilo od vlade, da se ugodi njihovi zahtevi po vseučilišču, so takoj slovenski poslanci svojo že večkrat ponovljeno zahtevo zopet ponovili. Zglasili pa so se tudi Čehi, ki sicer že imajo svoje česko vseučilišče v Pragi ter zahtevali še jedno visoko šolo v Brnu: liberalni Nemci, ki imajo že zdaj več vseučilišč, kakor jih potrebujeio, zahtevajo še jedno vseučilišče v Salcburgu nasproti katoliškemu, ki se ima tamkaj ustanoviti; enako so 19. novembra vložili Rusini nujni predlog, naj se tudi ustanovi za-nje rusinsko vseučilišče. Torej se kar naenkrat zahteya ustanovitev štirih novih vseučilišč. Prorafitmski odsek. Odsek, ki se peča z državnim proračunom za 1. 1902, se izogiblje razprave o dispozicijskem zakladu, o katerem je »Slovenski Gospodar« pisal zadnjič. V razpravi ima sedaj zahteve trgovinskega ministerstva. Pri tej priložnosti je omenjal slovenski posl. Povše, da je italijanski minister v javni seji laškega parlamenta obljubil, da ostane pogodba med Avstrijo in Laško tudi v prihodnje ugodna za Lahe, da bodo mogli tako kakor zdaj svoje vino uvaževati v Avstrijo. Minister je molčal pri teh besedah. Neverjetno, da bi se drznila avstrijska vlada skleniti zdaj, ko je naš dr- žavni zbor sklenil, da se ima prejšna visoka carina za italijanska vina zopet vpeljati, na škodo avstrijskim vinogradnikom tako SkodJjivo pogodbo. Davek na železniSne vožne karte. Davčni odsek se je pečal s postavnim predlogom finančnega ministerstva, vsled katerega se obdačijo železnične vožne karte. Minister se zanaša na ta davek, ki bi mu nesel 11 milijonov kron, da zamore pokriti državni primanjklei, če cesar potrdi postave o odpravi državnih mitnic, da more zboljSati gmotni položaj diurnistov itd. Pri tej razpravi je izjavil vsled sklepa slovanskega centra, ud davčnega odseka g. P o v § e, da bi utegnil on glasovati za to postavo le takrat, če se obdačijo vožne karte prvega in drugega razreda, da se pa tretji razred oprosti tega davka. Po naših južnih deželah vozi južna železnica, ki ima že tako neprimerno visoke vozne tarife. Kmetski, delavski in obrtni stan, ki se vozi v tretjem razredu, bi bil prehudo prizadet vsled tega novega davka. — Izvolil se je pododsek, katerega ud je tudi gosp. Povše, ki ima dalje preštudirati to stvar. §14. Bralci »Slov. Gospodarja« se spominjajo na ta paragraf, s katerim si more vlada pomagati v nujni sili, če Di zbran državni zbor. Od leta 1897 sem je vlada s pomočjo tega paragrafa določala dohodke in stroške za državo, ko se ni hotel državni zbor pečati ob času obstrukcije s to najvažnejSo zadevo. Mnoge stranke državnega zbora so pa proti temu paragrafu. Izvolil se je odsek, ki se ima pečati s to zadevo. Ta je izvolil pododsek, ki je sklenil s 4 proti 2 glasoma, da se ima § 14 prečrtati. Recimo, da se ta paragraf res opusti in da državni zbor ne privoli pobiranje davkov, potem davkov tudi plačevati ne bo treba. Na Ogerskem se je to res pripetilo pred par leti. Vsled obštrukcije v tamošnjem državnem zboru se ni mogel ob pravem času skleniti državni zbor in vlada ni iztirjavala davkov. Nujni predlog za poplavljence v Savinjski dolini. Savinja in njeni pritoki so napravili veliko Skodo zadnje dni. Vsled tega sta poslanca Berks in Žičkar s tovariSi vložila dne 19. novembra nujni predlog, v katerem se pozivlja vlada, naj pride na pomoC siromakom, ki so trpeli hudo Skodo. Razprava o francozkih redovnikih. Proti redovnikom, osobito proti jezuitom, pa tudi proti papežu in katoliški cerkvi sploh, je v seji 19. novembra, ko se je znana razprava nadaljevala, strastno ropotal blizu 2 uri socijalni demokrat Schuhmeier. Go- Toril pa je k praznim klopem; še lastni so- mišljeniki ga niso marali poslušati. Enako nevarnu je udrihal po katoliski cerkvi češki mokrač Klofač. Vsem predgovornikom je pa odgovarjal v imenu katoliških Cehov, S 1 o- t e n c e v in Rusinov, ki so združeni v slovanskem centrumu, moravski poslanec, odvetnik dr. Hruban. Njegove možate besede so vzbudili največjo pozornost. Katoliški po- slanci so mu živahno pritrjevali — liberalni glasno ugovarjali. Dokazal je, da vse zdajšnje gibanje proti francoskim redovnikom ni nič drugega, kakor: zatreti katoliško cerkvo in priklopiti Avstrijo Prusom. Zato je pa tudi brez žtevila poslancev po končanem govoru fiastitalo dr. Hrubanu, med njimi tudi krSčan- ski socijalci. Za dr. Hrubanom ie govoril proti redovnikom Se dr. Gross, potem pa je poskušal nekako pomiriti razburjene du- hove naučni minister dr. Hartel. Rekel je, da niso redovniki v tolikem številu naseljeni v Avstriji, da bi bila njihova posestva v nevarnosti. Brez žtevila govornikov je že vpisanih za in proti. Proti redovnikom bo govoril tudi dr. Tavčar. V varstvo vinorejstra. Več občin iz Haloz je poslalo poslancu Žičkarju peticijo na državni zbor, na kateri je podpisanih 50 vinogradnikov, da se varuje domače vinarstvo, ker sicer propadejo vinogradniki. Enaka prošnja se bo predložila tudi gosposki zbornici.