Nsjrežji «loT«n«ki tednik t Zdrnieaik drUrah
11M
NASLOV ondnUtn in uprif«
1M1 W.
m.

© aa.<g> J OffKSMS ORGAN [_bs®b««sba
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
Hm l&rgest
Weekly in the United States of America.
liiatj every Weda*MUy
OFFICE: 1»S1 W. 22nd Place Ckietfo, IiL
Entered as Second-Class Matter January 18, 1815, st the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
No. 20« štev« 20.
Chicago, IIL, 23. ma|a (May) 1917
Leto IIL Volume IIL
PREDWA2NAN?L0.
Občeznano društvo "Danica" priredi prvo nedeljo v juniju (3. junija) popoldne ob 3. uri v Sokol Karel Jonaš dvorani, na 5510 05 St., Cieero, 111., krasno Ganglo-vo dramo "Sad greha" v 4. dejanjih. Prijatelje dramatike opozarjamo že danes na tozadevni o -glas v prihodnji številki našega lista.
Ameriške
Splotna registracija se vrši dne 5. junija
Washington J). O., 18. maja. — Predsednik Wilson je danes podpisal vojno predlogo in je zajedno določil torek, dne 5. junija, za splošni registracijski dan. Tozadevno je izdai predsednik Wilson na vse ameriško ljudstvo posebno proklamacijo, v kateri se zahteva, da se mora slehrni moški v starosti od 21. do 31. leta podvreči registraciji. Pri tem so vpošteti fantje in oženjeni, bodisi že ameriški državljani, ali nedržavljani (inozemci).
Kdor izmed moških v tej starosti bi se ne hotel odzvati temu domovinskemu klicu, bode kaznovan z 1-letnim zaporom v ječi, ali bo pa, v izjemnem slučaju, stavljen pred vojno sodišče. Opomba uredništva: Obširno poročilo o splošni registraciji in predsednikovi proklamaciji je najti na 4. strani današnje številke .
Prva ameriška divizija za Francijo.
Washington, D. C., 18. maja. — Predsednik Wilson je danes izdal ukaz za sestavo prve ameriške divizije, katera se bo že v nekaj dnevih napotila na francosko bojišče. Poveljeval ji bo generalmajor J. J. Pershing, ki je lansko leto vo&it kazensko ekspedicijo v Mehiki.
Poveljnik te divizije, broječe 25.000 vojakov, se bo podal v Francijo s svojim štabom že nekaj dni preje, da uredi ondi potrebne korake in načrte, kje ravno bo o-periral. Predno se bo postavilo to divizijo v boj, jo bodo izku-šeni-francoski in angleški častniki v nekem večjem taborišču blizu bojne Črte še posebej izvežbali, o-sobito glede bojevanja v zakopih in strelskih jarkih.
Danes še javnosti ni znano, ke-daj ravno se bo ta divizija podala na pot; tako si tudi vojaška oblast pridržuje vse druge tozadevne podrobnosti.
Srahopetni Američani.
Spokane, Wash., 21. maja. — Zvezni naselniški nadzornik tukajšnjega naselniškega urada poroča, da se amer. državljani tru-moma selijo preko meje v Kanado iz strahu pred vojaškim naborom. Večina teh je pobegnilo v Kanado v starosti od 21. do 31. leta.
Da se bo zamoglo to početje za-naprej ustaviti, bode naselniška oblast stopila s kanadsko vlado v dogovor, da naj se vse one begunce vrne nazaj preko meje, ali naj se jih pa v Kanadi stavi pred naborno komisijo.
Prve MTurriP"* vojne žrtve.
Mew York, N. Y„ 21. maja. — Ko je odplul včeraj nek oboroženi trgovski parnik iz New Yorka proti Franciji, so delali mornarji medpotoma poskusne strelne vaje.
Na tem parniku se je nahajalo več bolniških postrežnic Rdečega križa, namenjene tudi na Francosko. Med strelnimi vajami se je pripetila žal nesreča, ki je zahtevala dve prvi žrtvi ameriške vojne. Izstreljena krogla iz nekega topa je namreč predčasno eksplodirala in eo bile od drobcev ter krogle na mestu usmrčene bolniška strežnica Mrs. Edith Ayres in
Miss Helen Burnett Wood, obe iz Chicaga, 111.; tretja tudi nevarno ranjena je bila Miss Emma Ma-tzen ,rodom Chikažanka. Vsled te nesreče navedeni parnik ni odplul dalje, ter se je vrnil s trupli ne -srečnih žrtev nazaj v pristanišče. Obe članice Ameriškega Rdečega križa, ki so padle za domovino, bodo prepeljali v Chicago, kjer bodo pokopane z vsemi vojaškimi častmi.
Vlada bo določevala cene premogu. Washington, D. O., 21. maja. — Danes se je obrnila zvezna trgovska komisija na kongresno zbornico s prošnjo, da se naj postavnim potom ali od strani vlade določi ceno premoga. Označena komisija je prišla namreč do zaključka in prepričanja, da so samo lastniki premogovnikov zakrivili sedanjo neznosno ceno pri premOgu, ker prodajajo premog 200 do 300-krat dražje nego pa njih velja na mestu.
Vojno posojilo Rusiji. Washington, D. 0., 21. maja. — Ko je zvedela washingtonska vlada, de je Rusija zavrnila separatno premirje z Nemčijo in njenimi zavezniki, se je odločila posoditi Rusiji nadaljnih 100 milijonov dolarjev za nakup vojnih potrebščin in municije v Združenih državah.
Zadevo glede izvršitve tega posojila ima sedaj v rokah posebni odbor sestoječ iz državnega za-kladničarja McAdoo, pomožnega zakladniškega tajnika O. T. Crosby, državnega svetnika Frank L. Polk, finančnega atašeja pri ruskem poslaništvu Sergija Ughet in Konstantina Onov-a, ruskega pri -bočnika pri poslaništvu.
Zaeno z dovoljenim ruskim vojnim posojilom se je sklenilo posoditi tudi Belgiji 45 milijonov dolarjev v šestmesečnih obrokih po $7,500.000. Ves ta denar se bo vporabil za nakup živeža in dru -gih vojnih potrebščin za Belgijo.
Naša vlada je kupila avstrijske parnike.
V»led priporočila predsednika Wilson a je dne 9. t. m. vlada Združenih držav kupila 7 parni-kov, last 'Austro-Americama družbe' za svoto $6,778.006; td potniški in tovorni parniki zavzemajo 52,651 ton prostornine. Naša vlada je plačala lastnikom teh parni-kov $107.000 več, kot so ti parniki v resnici veljali, to svoto se je plačalo za odvetniške in prepisne stroške.
Imena bivših avstrijskih parni-kov, kii so voziM med Trstom in Ameriko so: "Dora", 7037 ton in "Ida", 4730 ton, oba v Newyor-škem pristanišču. "Erny", 6515 ton v Bostonu, Mass. "Anna", 1575 ton; "Clara", 3932 ton, "Theresa", 3769 ton, vse tri v New Orleansu, La., m "Lucia", 6744 ton v Pensacola, Fia.
►Sedaj de bo te parnike popravilo in prekrstilo, nakar bodo opravljali tovorni prometa med zavezniškimi pristanišči in Združenimi državami. Govori se, da bo vlada kupila še 7 drugih avstrijskih par-nikov, ki se nahajajo v raanih a-meriških pristaniščih.
Joffre odpoklican domov. Washington, D. 17. maja. — Člani francoske vojne komisije, mudeči se v Združenih državah so dobili od svoje vlade poziv, da naj se čim preje mogoče vrnejo domov. Vsled tega poziva sta maršal Joffre in minister Viviani preklicala vse svoje za naprej napovedane obiske. S katerim parni -kom ravno bo odpotovala francoska vojna komisija domov in ke -daj — je javnosti neznano.
(Povodom svojega povratka na Francosko je obelodanil maršal Joffre v raznih ameriških listih v



TuoweaiOGc
MRJ. OEM. %JOHN J. PEQSHINO AMD SOM Wfi^REtl
GENERALMAJOR JOHN JOSE PH PERSHING IN NJEGOV SIN
WARREN.
Predsednik Wilson je dne 18. t. m. določil poslati v kratkem času na francosko fronto 25,000 mož močno ameriško divizijo, kateri bo zapovedoval generalmajor John J. Pershing. Tem povodom prinašamo na tem mestu sliko prvega ameriškega generala, ki se bo boril proti Nemcem za dosego ^vetovne svobode in odpravo mo-narhizma v Evropi.
Vojni department je izročil vodstvo prve ekspedicijske divizije za Francijo vsled tega generalu Per-shingu, ker ga je smatral za najbolj izkušenega ameriškega generala.
Gen. Pershing je bil rojen leta 1860 v državi Missouri; 1. 1886 je dovršil pouk na državni vojaški akademiji v West Point. Njegovo posebno veselje je bilo pred leti
bojevati se z ustaškimi Filipinci, Indijanci in Mehikanci. Udeležil se je tudi špansko-ameriške vojne in kot ameriški vojaški atašej kasneje rusko-japonske vojske v Manžuriji. Od leta 1906—1913 je bil guverner na Philipinih.
General Pershing je najbolj zaslovel, ko je lansko leto vodil kazensko ekspedicijo v Mehiko, ho-teč zajet i bandit a Villa.
. Poročil se je leta 1905 s hčerko senatorja Waren iz države Wyo., ter živel zadnji čas v Presidio, blizu San Francisco, Cal. Leta 1915 je zadela njegovo družino velika nesreča, ko je nekega dne izbruhnili v njegovi vili požar, v kate -rem je našla smrt njegova žena in tri.hčere; preostal mu je še edini sin, katerega je videti na tej sliki.
imenu francoske republike prisrčno zahvalo vsemu ameriškemu narodu za preprijazen sprejem, u-danost in gostoljubje, katero je francoska vojrta ekspedicija uži -vala tukaj ob času kratkega obiska. Zahvalil se je tudi ameriškim Francozom in drugim plemenitim dobrotnikom, ki so mu izročili tolike svote v podporo francoskih sirot. Med temi darovalci se je najbolj obneslo mesto Bo ston, Mass., z okolico, ker je nabralo v to svrho znesek $175.000.
Kmalu po odhodu francoske vojne komisije se bo podal domov na Angleško tudi Lord Balfour s člani komisije Velike Britanije, ' vendar bo obiskal pred svojim odhodom še prej mesto Chicago.
Senator Lane umira.
San Francisco, Cal., 21. maja. — Zvezni senator Harry Lane iz Portlanda, Oreg., je nanagloma tako nevarno zbolel, da so zdrav -niki izgubili vse upanje nad njim. Senator Lane se nahaja v nekej tukajšnji .bolnišnici ,težko, da bo preživel še en dan.
Milijonar zgubil veliko tožbo.
Washington, D. 0., 21. maja. — Vrhovno* zvezno sodišče je danes zavrnilo tožbo znanega bakrene -ga kralja Arthur P. Heinze, ki je zahteval od Amalgamated bakre -ne družbe v Montani 15 milijonov dolarjev odškodnine pod pretve -zo, da mu je delala označena družba konkurenco po Shermanovem protitrustnem zakonu.
Inozemske vesli.
Pomorska bitka v Jadranskem morju.
London, Anglija, 18. maja.
Prvič tekom sedanje vojne je prišlo v Jadranskem morju do hudega spopada med angleško in avstrijsko mornarico. .
*0 pomorski bitki v Jadranskem morju, ki se je vršila minuli torek poroča angleška admiraliteta sledeče:	*	#
Dne 15. t. m. za rano zjutraj je napadel blizu Camaro v Jadranskem morju večji oddelek avstrijskih pomožnih križark in rušilcev angleško zasledovalno flotilo; vsled tega, napada je bilo 14 naših patrulnih čolnov potopljenih in 72 naših mornarjev odvedenih v vojno ujetništvo.
Sovražno flotilo je pognalo v beg par angleških francoskih in laških križark, ki so prišle še pravočasno na pomoč. Pri tem so se tudi dobro obnesli laški letalci z bombardiranjem iz zraka.
Ljuti boji ob Soči.
Rim, Italija, 20. maja. (Posebna brzojavka V Chicago Daily News"). — Na goriški fronti so se pričeli zadnje dni zopet ljuti boji med avstrijsko in italijansko artilerijo. Glasom poročila, dosle-ga semkaj z bojišča so dne 17. t. m. Italijani zavzeli trg in luko Deviri, 12 milj severno oddaljeno od Trsta; vendar ta vest še ni u-radno potrjena.
Ponovna ofenziva se je pričela
na celi črti ob Soči, — od Tolmina do Jadranskega morja. Pri tem skušajo avstrijske čete naše napade odbijati z vso silo. Posebno hudo je bilo bojevanje med Ku-kom in Vodicami; utrdbe vrha Kuk in višine št. 611,652 in 524 smo si že mi osvojili. V osredni bojni črti ob Soči so obdržali Avstrijci samo še svoje postojanke ob Sv. Gori in gori sv. Gabrijela. Tekom zadnjih dni smo odvedli že 6000 avstrijskih vojakov v vojno ujetništvo. Avstrijci imajo sedaj na goriški fronti v obrambo 360 baterij, s temi topovi obstreljujejo naše postojanke. Avstrijski topovi so vsled tega že popol-nema porušili Cervinjan, Gradež, Gradiško in del Gorice. * Uradno italijansko dnevno poročilo o napadih ob Soči v minulem tednu se glasi sledeče:
"Dne 12. maja za rano zjutraj se je pričelo silno bombardiranje na celi fronti severno od mesta Gorica.
- Dne 13. maja je bombardiranje ali obstreljevanje sovražnih pozicij trajalo ves dan. Streljali smo osobito proti vasi'Zagomile in proti Sv. Gori kjer je avstrijska ar-tilerija odgovarjala našim napadom .
Dne 14. maja je skušal sovražnik z vso silo uničiti naše obmejne baterije, posebno hudi topovski dvoboji so se vršili označeni dan okoli Kostanjevice in na Kraški planoti; od ondi smo odvedli v vojno ujetništvo več avstrijskih vojakov. Odbili smo označeni dan tudi tretji in četrti napad pri Pla-veh in vrhu Kuk ter zavzeli višino št. 511.
Dne 15. maja opoldne smo končno zavzeli vse pobočje hriba Kuk, odbili smo tudi vse sovražne napade pri hribu sv. Gabriela, Sv. Katarini in pri višini št. 378 in 464 na Krasu. Cez noč smo podrli številno lesenih mostičev vo-dečih preko Soče na severni strani hribo Sabotin in sv. Gore; prekoračili smo tudi Sočo pri Bodre-žu blizu Kobaride.
Dne 17. maja se je vršilo hudo bombardiranje v južni smeri hriba Kuk pri višini št. 592 ob Vodicah.
Dne 18. maja je padla najbolj važna pozicijska točka št. 652 pri Vodicah nam v roke, to je Ibila' zadnja avstrijska utrdba severno od Sv. Gore.; tedaj smo odvedli zopet številno avstrijskih vojakov v vojno ujetništvo, ker so smo jih zajeli pri obmostju blizu Bodreža.
Dhe 19. maja smo naše operacijske pozicije pri Vodicah znatno povečali v bojno črto raztegnili proti sv. Gori."
Več svobode za Irce.
London, Anglija. 21 „ maja —
Ministrski predsednik Lloyd George je danes v parlamentu naznanil, da namerava angleška vlada v najkrajšem času vpokli-cati zastopnike Ircev k posebni k^nstitucionalni konvenciji. Načelnik irske konvencije bo imenovan od britanske vlade, delegate bo pa volilo ljudstvo samo po svojih raznih večjih stanovskih organizacijah.
Glavni namen sklicanja irske kanstitucionalne konvencije je u-rediti Irske samoupravne, ali vladne zadeve.	>
Nova koalicijska vlada na Ruskem.
Petrograd, Rusija, 19. maja. — Več dni trajajoča kabinetna kriza na Ruskem, ki bi bila lahko zelo pogubonosna za vso republiko, je bila včeraj uspešno končana z izvolitvijo nove koalicijske vlade. Po dolgotrajni seji v narodnem svetu trajajoči do polnoči, so se vse stranke zopet zedinile m odobrile program nove vlade,, kege glavni namen je, nadaljevati z vojno do končne zmage.
V novo ministrstvo so bili izvoljeni zastopniki delavske (socia-
listične), vojaške In kmetske stranke in sicer:	V" *
Ministrski predsednik m minister notranjih zadev, princ Lvov; minister zunanjih zadev: Čeren-čenko; trgovinski minister Kono-valov; državni nadzornik Godnev; delavski minister Skobelev; jii-stični minister: Pereveizev; minister za živila in potrebščine: Ple-šehonov; vojni m mornarični minister Kerenski; finančni minister Šin ga rov; poštni in brzojavni minister Oeretelli; minister za promet: Nekrasov in učni minister: Manuilov.
Poleg tega je bil izvoljen ministrom za sestavo konstltucionahiH-ga sveta prof. Grinwn in bivši tajnik prve dume, princ Šahkovski ministrom za javne zadeve. V novem ruskem kabinetu je sedaj 6 socialistov, ostali so pa pristaši drugih političnih strank.
Rusija je zoper separatno premirje.
Petrograd, Rusija, 19. maja. —
Včeraj sestavljena nova ruska provizorična vlada se je izjavila, da odločno nasprotuje separatnemu premirju, katero želi Nemčija z Rusijo skleniti. Rusija se bo sedaj s podvojeno silo še dalje bojevala v svrho dosege popolne zmage. ali popolnega svetovnega pre-mirja brez kake ponujene ji anek-sije in vojne odškodnine. Pri ten; noče Rusija nikakor dovoliti, da bi Nemčija po morebitno sklenjenem separatnem premirju ugonobila in porazila ententne zaveznike.
Tozadevno je izdal danes novi vojni minister Kerenski na vse rusko ljudstvo sledečo proklama-ijo: "Naša država je v nevarnosti; vsled tega mora sleherni kaj primoči, da se bo to nevarncut odstranilo. Ker je dobilo vojuo ministrstvo zadnje dn: več prošenj za resignacijo od raznih častnikov, samo radi tega, da bi sc s, tem izognili veliki odgovornosti v tem kritičnem času — izjavljam s tem, da se na te prošnje vlada sedaj ne bo ozirala. Vsi vojaški ubežniki, ki so zadnji Čas zapustili svoja mesta se poživljajo, da naj se do 28. t. m. povrnejo nazaj ; v nasprotnem slučaju jih bo zadela občutna kazen."
Ko je Kerenskij držal govor zastopnikom kmetske stranke, je omenil, da bo uporabil vso silo za uvedbo prave discipline v armadi, kar bo delalo čast in ponos novi Rusiji. Ko je Kerenskij zaključil svoj govor, so mu priredili navzoči delegat je burno ovaeijo; v znamenje spoštovanja so ga celo na ramaJi nesli v njegov avtomobil.
V svoji proklamaeiji je rekel vojni minister Kerenskij med drugim tudi sledeče: "Pred vsem moramo v prvi vrsti združiti civilno svobodo, katero nam je do-nesla revolucija; tega pa ne bomo zamogli prej doseči, dokler se sleherni izmed nas popolnoma ne žrtvuje in posveti domovini. Pokažimo svetu, da mi ne umemo samo rušiti, temveč tudi graditi. Vojaki, mornarji in častniki! Prosim vas, poskusite z zadnjim junaškim činom. Jaz sean vaš služabnik. Pomagajte mi, da pokažem svetu, da ruska armada še ni porušeni tem-pel, ampak da je še močna in zavedna, ki bo vedno ščitila svobodno republiko sedanje demokratične Rusije!"
Ko se je doseglo zopet sporazum med vlado, zastopniki dume in zastopniškim svetom so se vsi višji častniki in generali zopet povrnili nazaj na fronto.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Raznim gg. dopisnikom: Kar smo prejeli dopisov in razprav do minulega ponedeljka opoldne, je vse danes priobčeno; ostalo sledi prihodnjič.
r , . . 1 -

r vapr i

M „ . , »J
' izmed njih
društva sv.
, v Federal, m lega d rudne 30. mnja ali Memorial Day) vršila kot je bilo še določe-seji dne 15. aprila t. 1. >k je ta, ker se Se ne ve na« io, če bodo oblasti dovolile na ta dan. Iter seta bil od ga društva pooblaščen, da naj poizvem na pristojnem mestu, sem to tudi storil; dobil pa nisem nič po vol j nega odgtfvora, ker ob -lasti še same ne vedo natanko, kako oo z veselicami na "Decoration Day", če se bo smelo plesati ali net 'F' *
Jaz sem se torej odločil te to, da se naša nameravana veselica ne vrši na omenjeni dan; prvič nočem napravi jati društva nepo -trebnih stroškov, ker ne vem natanko, pri Čem da smo; drugič je pa stvar taka, da se res ne spodobi prirejati veselico na "Decoration Day" ali na dan "Venčanja grobov". Ravno ta dan se ljudstvo Združenih držav spominja padlih vojakov, ki so dali svoje življenje, in ki so preliH svojo kri za svobodo naše mogočne Unije. Gotovo bi ne bilo častno, če bi se baš ameriški Slovenci ta dan na plesišču zabavali, osobito še kot zvesti državljani in podaniki iiaše nove domovine. — Tudi živimo sedaj v resnih časih, ko se nahajajo Združene države ameriške v vojnem stanju za svobodo celega sveta.
'Našo nameravano veselico lahko preložimo na prihodnji čas, kar se bo določilo na prihodnji seji dne 10. junija t. 1.
Z bratskim pozdravom
John Krek, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Yida št. 25 K. S. K. J. Cleveland, O. se naznanja članstvu tega društva, da je bilo na seji dne 6. t. m. sklenjeno, da se društvo kor-porativno udeleži slavnosti razvitja ameriške zastave na prostoru, ki je določen za zgradbo mestnega kopališče na St. Clair Ave. med Norwood Road in Addison Rd. N. E.
Ta slavnost se bo vršila dne 30. maja t. 1. na praznik Veneanja grobov (Decoration Day) ob 2. uri popoldne in so s tem uljuduo prošeni Člani našega društva, da se za gotovo polnoštevilno udeležijo te slavnosti, ker pri tej slavnosti bo govoril tndi naš mestni župan. Jaz mislim, da je nas vseh Slovencev dolžnost tako tudi vsakega društvenika, da se udeleži te prireditve, da javno pokažemo ta dan spoštovanje do naše čisla ne ameriške zastave. To kopališče bo stalo ravno v sredi naše slovenske naselbine in bo velike koristi za občinstvo.
Zbrali se bomo v Knausovi dvorani ob pol 2. uri popoldne In ob 2. uri odkorakamo is dvorane na določeno mesto, ali na slavnostni prostor.
Pričakujem torej polnoštevilne udeležbe od strani naših članov in ostajam
s sobratskim pozdravom vdani Yam	Jodp Rast, tajnik
NAZNANILO.
S tem se naznanja članom dru štva sv. Frančiška Sal., št. 29, v Jolietn, 111., da je naše društvo sklenilo na zadnji mesečni seji, da se udeleži velike patriotične pa rade dne dO. maja na Decoration Day, katero priredijo vsa joliet-ska narodna drnštva. Tudi naše društvo je bilo povabljeno od me stnega pripravljalnega odbora, vsled tega smo sklenili, da se kor porativno udeležimo te parade.
Člane našega društva prosim, da se naj dne 30. maja zberejo ob 1. uri popoldne v šolski dvorani, da se združimo z drugimi sloven skimd društvi in se tako skupno u-vrstimo v parado; vsak član bo moral imeti malo ameriško zastavo, kakor tudi vsi drugi, ki se te parade udeleže. Zastave bomo imeli v šolski dvorani na razpolago,jna. bo veljala 10c, kar bo moral sleherni član plačati, ki se bo udeležil parade.
Pridite torej cenj. člani omenjeni dan polnoštevilno, ali vsi, od prvegf do zadnjega, da Ho naše društvo v tej paradni vr.;ti zastopano!
zdravom predsednik.
Kasi5, tajnik.
S tem članoi

r., v Etna,
naše društvo plesno veselico na dan 30. maja (Decoration Day) v Hrvatskem dom«, 28 Bridge St. Začetek veselice bo ob drugi uri popoldne.
Vsled tega so naprošeni vsi člani, da se te veselice polnoštevilno udeležijo in tako pripomorejo k boljšemu uspehu.
Nadalje opominjam člane našega društva, da naj bolj redno prihajajo k društvenim sejam in da bolj točno plačujejo svoje prispevke. Zdaj so časi dosti dobri, da lahko vsakdo plača svoje ases-mente, ako le hoče.
Tudi opozarjam, da naj prihajajo nekateri člani zmerni in trezni na sejo in ne tako kot se je zadnjič zgodilo. S takimi se bo zanaprej postopalo po društvenih pravilih, kar gotovo ne bode <častno za do-tičnika.
S sobratskim pozdravom
John Skoff, tajnik
ii i i %
NAZNANILO.
Tem potom opominjam vse one člane društva sv. Petra in Pavla št. 91, K. S. K. J., v Rankin, Pa ki niso še opravili svoje verske dolžnosti, oziroma, ki niso oddali še spovednih listkov, da naj to o-pravijo in izvršijo do 3. junija t. Jaz bom označeni dan poslal poročilo na duhovnega vodjo K. S. K J. in bom v poročilu označil imena vseh onih članov, ki mi do teda, ne bodo doposlali ali izročili spo vednih listkov do določenega dne S takimi se bo postopalo po Jed-notinih pravilih. Ker je to že mo;i tretji opomin na tem mestu, se ne bo mogel torej nihče izgovarjati da mu ni bila stvar znana ali da ni imel časa.
Pozdrav vsemu članstvu K. K. Jednote.
Geo. Kroteč, tajnik.
NAZNANILO.
fa urada tajnika društva sv Jožefa št. 103, K. S. K. v Mi: waukee, Wis., se tem potom vsem članom našega društva naznanja la se od sedaj naprej ne bo pobiralo več denarja na domu kakega uradnika. Društvo je na zadnji mesečni seji sklenilo, da mora pri ti vsak elan osebno k seji in naj svoj a8esraent na seji plača, ne pa na domu tajnika ali blagajnika.
Vsled tega se prosi članstvo, da to naznanilo vpošteva. S sobratskim pozdravom
Louis Sskula, tajnik.
NAZNANILO.
Se nekaj dni in približal se nam bo konec letošnje velikonočne dobe.
Kakor je bilo že poročano v tem listu, je imel sleherni član ali čla niča našega društva sv. Jeronima št. 153, KS»KJ., v Canonsburg, Pa lepo priliko in dovolj časa opravi ti svojo versko dolžnost, to je £?o ved in sv. obhajilo, ker smo imeli tukaj slovenskega duhovnika Rev. K. Zakrajška iz New Yorka Če se pa morda nahaja še kateri član našega društva, da te verske dolžnosti še ni opravil, ga s tem opominjam, da naj ne zamudi še teh dni do 3. junija, kajti naš duhovni vodja se bo tudi letes ravnal po pravilih KSKJ. Ako bo torej kdo iemed naših članov vsled tega suspendiran ne bo to moja krivda, ampak dotičnrka same ga, ki je velikonočno dolžnost nalašč zanemaril.
Dalje se tudi opominja vse člane društva sv. Jeronima, da bi se polnoštevilno udeležili prihodnje mesečne seje dne 3. junija, ker imamo za rešiti več važnih točk glede slavnosti razvitja naše nove zastave, kar nameravamo prirediti dne 4. julija t. 1.
Ob tej priliki pa že zdaj naj-uljudneje vabimo vsa cenj. bratska sosedna društva, da bi nam s svojo soudeležbo priskočili na po-ntoč; ob enakih prilikah se bo tudi naše društvo rado odzvalo.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
John Pelhan, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom društva "Marija Majnika" št. 154, 2SKJ., v Peoria, 111., da je bil izvoljen na seji dne-13. t. m. bolni-Iikim nadzornikom ali tajnikom bolniškega odbora sobrat Ignac Terlip, 225 Eastern Ave., Peoria, llinofs.
Ta naslov naj si vsak član dobro zapomni, da bo vedel, komu
OT. msuoN v so. omoAotr
64, V cerkvi sv. Jurija v So. Chica-gu, III. se prične na Bmkoštno nedeljo, dno 27. maja ob 8. uri zjutraj sv. misijom, ki bo trajal do prihodnje nedelje^raznika presv. Trojice, dne 3. junija. Sv. misijon bo vodil v naši cerkvi šrrom Amerike znani pridigar, Rev. P. V. Šolar, O. 8. B. profesor bogoslovja in superior benediktinske opatije v Peru, 111.
Vsem Slovencem in Slovenkam iz 8o. Ohicagn ter okolice se nudi torej lepa prilika za poslnšanje besede božje. Za vsakega praktičnega katoličana je sedaj zopet lepa priložnost za zopet ni prejem sv. zakramentov, ali pa za one, ki še niso opravili letos svoje verske dolžnosti; vsem udeležnikom sv. misijona ki prejmejo v tem času tudi sv. zakramente, bodo podeljeni popolni odpustki. V vašo lastno dušno korist vas cenj. fara-ni in drugi rojaki prosim in opominjam, da bi se redno udeleževali pobožnosti v tem sv. misijonskem času.
Prva sv. maša bo vsak dan zjutraj ob pol 6. uri m kratka pridiga, tako, da gre lahko potem vsakdo na svoje delo; druga sv. maša bo ob 9. uri s kratko pridigo. Zvečer ob pol 8ih se vrši molitev sv. Rožnega venca in misijonska pridiga. @povedovanje se prične od srede naprej takoj po prvi sv. maši; tedaj bo pomagalo pri spove-dovanju več slovenskih gg. duhovnikov. iNatančno vam bo o sporedu sv. misijona Rev, P. V. Solar v nedeljo sam oznanil Slovesen sklep sv. misijona se vrši v nedeljo, dne 3. junija ob pol osmi uri zvečer. Ravno isto nedeljo (3. junija) se tto vršilo med 8. sv. mašo prvo sv. obhajilo otrok.
Razne misijonske potrebščine in spominske reči, kakor rožni venci, molitveniki, svetinjee, križi, itd. se bo prodajalo za časa sv. misijona pri vihodu v cerkvi.
K sklepu prosim še vse nase vrle cerkvene pevke m pevce, da naj se blagovolijo potruditi, pod vodstvom organista g. Jakob Smrekarja, da bodo med časom sv. misijona s svojim petjem poveličevali to cerkveno pobožnost. Rev. A. M. Kraschewitz, župnik.
OPOMIN.
Iz gornjega dopisa je razvidno, da bodo imeli naši sosedje, Slovenci v So. Chicago, misijon od 27. maja do 3. junija. Dne 3. junija nedelja Svete Trojice, se zaključi velikonočna doba za 1. 1917. Ker je v tem času vsak katoličan dolžan prejeti svete zakramente, zato opozarjam tem potom vse one katoliške Slovence — posebno Člane naših katoliških društev, ki letos še niso opravili spovedi in prejeli svetega obhajila, naj se potrudijo kak dan v So. Chicago na sveti misijon, da izpolnijo svojo versko dolžnost.
Tajnike in tajnice naših katoliških društev pa opozarjam, naj sestavijo natančno poročilo in naj podpisanemu župniku pokažejo imena vseh onih članov (ic), ki kljub temu, da jim je bilo danih mnogo priložnosti, vendar niso prejeli svetih zakramentov. Ti namreč po pravilih ne spadajo v katoliška društva, kakor je sodni ja sama uradno odločila.
Ker sem že pri verski točki, opo zarjam vsa društva K. S. K. J. v Chicagi, naj za prihodnjo konvencijo izvolijo za delegate sposobne može ,ki so odločni katoličani, ne pa take može, ki so katoliški so cialisti. Tudi take imamo žalibog, v naših društvih. Ali ni že skraj ni čas, da se na konvencijah možje sami — brez duhovnikov — potegnejo za katoliška načela v K. S K. J. T Ce v naši K. S. K. J. ni takih mož, ali če jih je sram zagovarjati vero v K. S. K. J., potem C S. K. J. ne zasluži imenovana riti — katoliška.
Anion Soj ar, župnik.
Waukegan, HI.
Cenjeni gospod urednik:— Prosim, sprejmite te vrstice v svoj list. Dela se tu pri nas precej obro in tudi zasluži se precej do-yto, le draginja je kakor povsod, tudi tukaj velika. Smrt se tudi pogosto oglaša v naši naselbini.
Dne 22. aprila je umrla v cvetu svoje mladosti gdč. Marija Marin-čič. Bila je izvrstna pevka in igralka. Zlasti se je s hvaležnostjo spominja društvo "Vitezi sv. Jurija"; kajti pokojnica je bila temu društvu vedno naklonjena kot igral-
- venetiifr «e je udete*ik> njenega
_| uniformi.
. maja je zopet umrla mlada šena Elizabeta Jereb, članka društva sv. Ane štev, 127 K. S. K. Jednote. Zapušča moža z enim o-trokom in eno sestro.
TaJtajšna društva prirejajo ve-seliee t igrami. Dne 13. maja je i-melo svojo veselico, noVo Mlade-niško društvo "sv. Alojzija", ki je vsestransko dobro izpadla. Fantje, le tako naprej! Pokažite se večkrat na našem odru!
Dne 27. maja, pa priredi svojo veselico društvo 44 Vitezi sv. Jurija", Igrala se bode igra "V Colo-rad.sk i-h gorahki je vzeta iz a-meriškega življenja. Vrši se na— "divjem" zapadu in bode jako zanimiva. Igralci tega društva so zfhmh ko* dobri igralci m ne bodo tudi to pot potrudili, da bo imelo občinstvo pravi užitek. Zato ulju« dno vabimo rojake in prijatelje našega društva, da nas posetijo v obilnem številu. Veselica se bode vršila v dvorani g. Math. Slanata na 10. cesti.
Na zadnji seji je društvo sklenilo, da bode za mesec junij, julij in avgust pristopnina prosta. Tako ima vsak lepo priliko, da pristopi h temu društvu. Možje in fantje! Pristopite k društvu "Vitezi sv. Jurija"! Tem potom tudi opozarjam Člane, da se bolj redno vdelelijo mesečnih sej. Na sejo pride komaj polovico članov in če društvo sklene, da se vdeleži kake prireditve v uniformi, je trebb za drugo polovico poslati okrog poslanca, ki ga je treba seveda plačati in tako trpi društvena blagajna. Zato prosim brate člane, da bolj redno hodijo k mesečnim sejam. S pozdravom v
Ignacij Grom, tajnik
8 pota.
Dne 6. t. m. so priredili rojaki v Pueblo, Colo, v proslavo mednarodnega delavskega praznika 1. maja v Roitzovi dvorani kratko, a zanimivo in času primerno šaljivo gledališko igro "Neutralni A-mor" Ta igra je še nova in men da ostalim slovenskim odrom še nepoznana.
Kratka vsebina te igre je slede ča: Dva ameriška Slovenca sta ži vela več let v prijateljstvu in lju-besni skupaj vsak v svoji domačij; njune hiše je ločil le vrtiček in plot. Eden izmed teh je bil navdušen Avstrijec, drugi je pa gorel za Rusijo in Jugoslavijo. Seveda to njuno prijateljstvo je traja lo le do časa, ko je izbruhnila sedanja evropska vojna; bas to je dovedlo vsakega izmed teh rojakov, da sta vlekla vsak na svojo stran. Eden izmed teh je imel sina, drugi pa hčer, ki sta bila že dlje časa do useš zaljubljena drug drugega; ker pa ljubezen ne pozna meje, tudi ta parček ni dosti maral na nasprotstvo njih očetov; sin je večkrat hodil čez plot v po-sete k svoji izvoljenki, kar očetu naravno ni bilo prav. Konečno se je cela zadeva lepo poravnala.
Obisk te igre je bil zelo povo-ljen, saj je bila dvorana natlačeno polna. Vsa čast izbornim igralcem. Po igri je bila prosta zabava, ples in šaljiva pošta .
Kot se čuje se bo dne 27. juni-po zopet ponovilo znano narodno igro "Rokovnjači", katero je dne 23. aprila t. 1. uprizorilo dr. sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. v Pueblo, Colo. Dne 3. junija bodo pa uprizorila pueblska dekleta novo ameriško slovensko igro "Prisegam".
V tednu od 8. do 13. maja se je mudil v Pueblo, Colo prvi in edini Češki škof Rt. Rev. Koudelka iz Superior, Wis.; obiskal, je tukaj-šne Slovence, ki so ga za misijonsko delo nalašč naprosili. Dne 13. maja se je vršila slovesna birma, ta dan je naš dični in rodoljubni slovanski škof birm al več sto o -trok v slovenski cerkvi v Pueblo, Colo. Kako lepo. je bilo poslušati njegovo pridigo v slovenskem jeziku.
Dne 13. t. m. se je vršil pogreb v Pueblo, Colo., še ene naše žrtve iz Hastingsa, Colo. Frank Papeš, podomače Urhovega. Prepeljali so ga semkaj v posebni varstveni krsti ! njegovi stariši Mr. in Mrs. Papeš, sta bila ena izmed prvih naseljencev došlih tu v Pueblo, Colo. 'Nesrečni mladenič bi se moral čez mesec dni poročiti, pa ga je poljubila nepričakovana nevesta—smrt.
Ravno isti dan, 13. maja odšlo je 25 domoljubnih Jugoslovanov v wj za domovino. Tem povodom so jih njih prijatelji in znanci z ve-iko slovesnostjo spremili na kolodvor; pred odhodom jim je v slovo in počast govoril sam župan
ncBiKv rokah ameriško in slo-astavico. Predno so se pa podali na pot* *tse zbrali še v pravoslavni cerkvi, kjer jim je dal duhovnik svoj blagoslov. Vsakdo izmed njih je držal v roki gorečo svečo in je isto postavil pred Ono, ki je kot mučenica stala pod križem in žalovala, in dandanes gotovo «jpet joka kot Kraijiea miru nad nesrečno Evropo, kamor se je zasejalo vsled par kronani h glav občno sovraštvo in nemir.
Tako smo videli te domoljubne Jugoslovane odhajati, pri čemur shio jim voščili srečno pot čea morje, zmago in srečen povratek. Naj še omenim, da so vsi tukajšni listi o tem odhodu obelodanili jako pohvalna in ganljiva poročila.
M. P.
New York, JL Y.
Cenjeni gospod urednik:—
Prav na svojem mestu je Ml Vaš članek v "Glasilu K. S. K. J." z dne 16. maja 1.1. glede nexvyorš-ke lažnjive m sleparske cunje, ki si je nadela blesteče ime: "Slovenski Narod". Toda list izdaja znani laški slepar Francesco Zotti, o katerem se je že toliko pisalo, da je Hrvate in Slovence svoj čas spravil ob krvavo zasluženi denar in sicer za $750,000.00. Lastnik lista "Slovenski Narod" — je silno premeten, kakor so vsi sleparji. Svojim pisačem komandira, kaj naj pišejo hi tako mora tudi učeni in silno pošteni Zvonko pisati laži, ki mu jih narekuje g. šef. V zadnji številki "Slov, Naroda" piše "najučenejši" urednik Zvonko, da jim Zotti samo za zmerno ceno tiska list, drugo je pa vse laž, kar se govori in piše o "najboljšem" dnevniku v Ameriki. Zvonko naj tudi javnosti pove, kdo njega kot urednika plačuje? Kdo plačuje še nekega Šabeca, ki je sourednik pri Slov. Narodu? Ali ne gre njuna plača iz Zotijevega žepa?
Sedaj iščejo pri "Slovenskem Narodu" še celo "tretjega urednika". Zakaj pa? Potrpite, Vam bom že povedal. Tudi v uredništvu tega lažilista ne gre tako, kakor bi moralo iti. Gospok Novak so sila učen gospod; to Vam je že znano. Imajo pa pri vsej svoji učenosti še zelo blago in dobro srce za ljube ameriške Slovence. Vse bi radi zjedmili v okvirju svojega neizmernega srca in pridobili za Zottijeve plemenite namene — rešiti dobro slovensko ljudstvo — denarja.
V uredništvu samem pa vlada silna nesloga. Zvonko je vzvišen nad vse, zato tudi noben član uredništva že dalje časa sploh nobene besede ne spregovori ž njim.
Podurednik se je pritožil pri šefu Zotti ju, da ni za shajati z urednikom — učenjakom — ker je prenadut — prismojen in grozno domišljav. Signor Zotti so mu pa rekli, da naj dobi katerega drugega, pa bo zletel Zvonko Novak — po svoji stari navadi na cesto. Podurednik je tudi brihtna glava pa si izmisli zvijačo. Učenjaki so navadno zelo počasni in raztrese nih mislr, hočem reči, in Zvonko je eden takih modrijanov. Zelo se je čutil počaščenega, da bo dobil še enega pod svojo visoko "šefreda-kterako" oblast. Revež pa ni pomislil, da bodeta še vnaprej samo dva mazača pri "S. N." kakor sta bila dosedaj, samo da bo prvo mesto zasedel drugi, in Zvonko bo i-mel zopet priliko premišljevati o minljivosti tega nehvaležnega sveta—pod kapom. To bo velika ško da za celo slovensko javnost, zlasti za "krščanstvo" v Ameriki, ki bo v prvem in najučenejšem uredniku zgubilo svojega voditelja in lep vzgled praktičnega "kršean stva". Zvonko ima za praktične katoličanstvo te-le lOtere zapovedi: 1) Ne hodi nikdar v cerkev, razen o Božiču o polnoči. Takrat se vemo srce" zopet naleze krščanstva za celo leto. 2.) Obljubi vsaj enkrat v letu kaki neizkušeni, lah-komišljeni Slovenki, da jo vzameč v zakon in se pogodi ž njo, da pri pravi ona na svoje stroške bogate večerjo in povabi vse prijatelje in prijateljice na zaroko. Na predvečer pa pobegni v Dulutih, ali kam drugam. Ce te tam nočejo, otresi prah s čevljev, prekolni jih trikrat in se vrni nazaj v New York 3.) Bodi pozabi ji v, kakor sem ja? grozno pozabljiv in nesraimen. Od pusti usmiljenim srcem, ki so te redila in r'ešifla smrti, lakote, zp kar si. jim »kazal veliko hvale žnost, da si jih zasramoval in plu val po njih, ko si bil pri poln' skledi. 4.) Ko si jim odpustil, po trkaj pri Sakserju, saj je lahke hvaležen, da si se vrnil — in da t' bo vrnil dobro za budo. Obisči še
'iAve Mario", obišči v Ridgewood« tamkajšnje posestnika, katere si imonoval goljuf«, lunrpe itd. in jih naprumpaj po stari navadi za denar. 5.) Ker nima nihče teh zgoraj naštetih pravega "krftčan-stva" v svojem srcu, da bi se ske-nanega "krščanskega pridigarja" twmiHi, pojdi nazaj k "Gnojnici" in črpaj neizmerno zalogo blata in ga siplji po njih. 6.) K spovedi pojdi le enkrat, kadar imaš še strah pned materjo, potem pa vzemi vzg!«d po meni, ki sem najmo-drejši, jm ogibaj se spovednice, kakor hudič križa. 7.) Laži kolikor največ moreš .Nekaj bo !e ostalo. 8.) Skušaj sebe in druge prepričati, da so poštenjaki goljufi in sleparji ; tatovi m sleparji so pa najboljši ljudje. 9.) Želi si svojega bližnjega ženo. 10. Želi in delaj na to, da se vstanovi pod pokroviteljstvom največjega sleparja v Ameriki denarni zavod, kjer se bode se enkrat poskusilo svojega Mižnjega spraviti na beraško palico, ob krvavo prislužene dolarčke ($750,000.00).
Slovenci! Ce je bil še kdo dosedaj v dobri veri, da je "S. N." katoliški list in se je naroČil nanj, naj ve, da je ta list -gola "švindla-rija", ki se pod krinko "krščanstva" hoče vtihotapiti v poštene slovenske hiše. Ljudje, ki izdajajo ta list so brezverci, prostozidarji in Vas hočejo samo slepiti.. Iz zanesljivih virov vem, da je ta list vstanovil avstrijski konzulat, ker ni imel nobenega drugega slovenskega lista na svoji strani Ce si le prišel v New York na avstrijski konzulat, si tam videl vsakokrat kakega človeka iz Zottijevaga brloga. Prej je bil pa Zotti največji sovražnik avstrijske vlade. Zato pa od takih neznačajnih ljudi proč, dokler je še čas. Pošljite list nazaj, če tudi ga Vam pošiljajo zastonj.
Dolžnost vsakega zavednega rojaka je, da svari pred takimi laži-prijatelji in odrešitelji naroda o pravem času.
To je tudi mene napotilo, da sem napisai ta dopis. Odkritega sovražnika se ni treba .bati in izogibati,. kakor zahrbtnega hinavca, ki jride s krščanstvom ali pa z denarnim zavodom pred nas.
Clan K. 8. K. J.
-- '%!
Chicago, 111.
Na shodu Slovenske Narodne Zveze, vršečem se dne 2. maja v Narodni dvorani v Chicago, 111., je bila sprejeta doli označena resolucija z dostavkom, da se jo pošlje predsedniku Wilsonu in v objavo vsem slovenskim časopisom.
Resolucija se je glasila sledeče: Njegovi ekscelenci Woodrow Wilsonu, predsedniku Zdr. držav.
Jugoslovani, Slovenci, zborujoči 2. maja 1917 v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine Ave., Chicago, 111., so jednoglasno zaključili, da pošljejo naslednjo resolucijo Vam, gospod predsednik, kot izvršujoči oblasti Združenih držav. — Sedaj, ko je vojna nadloga vsiljena naši ljubljeni novi domovini. Združenim državam, mi chicaški Slovenci čutimo, da je naša dolžnost ostati, ter kot jeden mož izjaviti nage stališče za predsednika Združenih drživ; ta dolžnost temelji že na hvaležnosti. — Ameriko spoštujemo v njeni plemenitosti; častimo Ameriko v njeni izjavi nezavisnosti in ustavi; ljubimo jo v njeni blagohotnosti in velikodušnosti, s katero je vsprejemala na svoje prsi siromašne in zatirane zemljane, da bi mogli postati deležni njene sreče in obilnosti. — Ranjenih src smo prišli na ameriško obal; toda vse prežemajoče duh te dežele svobode je osvojil naše duše, vzdignil na« iz prahu, orerodil nas v otroke svobode. — Amerika, mati svobode, pozdravljamo te! Naj ostane tvoj duh v vsem svojem veličastvu, razpro -stre naj svojo svetlobo po eel i zemlji, da postanejo tudi naši rojaki, trojeden narod srbski, hrvatski in slovenski, združeni in svobodni. Zavedajoči se, da ni plačila brez dela, niti varne demokracije brez požrtvovanja na deln u-dobnosti in krvi, v očigled krutemu sovražniku, posvečujemo, Vam gospod predsednik in Vaši vladi, svojo složno pomoč in obljubimo "ast.no vršiti svoje dolžnosti, bodisi kot delavci, uradniki ali vojaki, da bode orožje ameriške demokracije zmagonosno ter da se na ta način odpre pot svetovni svo -bodi in bratstvu vsefo ljudi. Za Slovensko Narodno Zvezo v Chicagu: John Pokelshek, predsednik. Rudolf Skala, tajnik. Rev. Math. Kal*.
katero priredi dr. »v. Družina H. 100 K. 8. K. J. v Aliquippa, Pa. dna 2. junija 1.1.
Najuljudnejlie vabimo vsa slovenska droStva in vse slovensko občinstvo naše bližnje okolice, da se v čim največ mogoče obilnem številu vdeležijo na*e društvene veselice, ki «e bo vršila 2. junija t. L To naj vsak član in vsaka članica dobro prečita, da ne bo potem kakih izgovorov kar ne bo potem nič pomagalo. Ker je pa naše društvo zelo raztreseno na vse kraje, zatorej opominjam vse člane, da bi se kolikor jim je mogoče udeležili te veselice, ke je čisti dp-biček namenjen v korist bolniške blagajne. Kateri član se te veselice ne udeleži ,plaoa ravno tako en dolar v blagajno. Program je bogat z raznovrstnimi prireditvami in svirala bo izborna slovenska godba. Začetek te veselice bo ob 6ih zvečer. Vstopnina bo en dolar, ženske v spremstvu mož so proste vstopnice.
Za dobro postrežbo in mnogo zabav* bo skrbel odbor.
Sedaj naj omenim še imena naših požrtvovalnih sobratov, ki so darovali za našo novo društveno zastavo in sicer:
Po $10. A. Žagar, J. Derglin, M. Bratun, J. Jager, A. Hribar, K. Kopriva A. Cvetnic.
Po $7.00: J. Kozlovec,
Po $5: A. Habich, J. Habich, G. Smrekar, J. Gerželj, J[. Vrečar I., J. Vrečar II., J. Hribar, G. Katu-sič M. Dobriloyic in A. Cvetnič.
Po $3: J. Prepeluh, J. Jere.
Po $2: A. Gerželj, A. Verščaj, J. Kocjančič, M. Terkov, J. Grubič, ♦3. Gališič, A. Badiščak.
Po $1: J. Rupnik, A. Dežman, J. Žitnik, J. Lambergar, J. Špigelski, J. Kuzmak, J. Flajnik, J. Pavla-šič M. Spolerič.
Darovali so nečlani sledeče:—
F* $5: J. Ogrizek, M. Gerand, M. Slekas.
Po $2: Martin Kozlevčar, L. Aanbrozie, J. Jaklič.
Po $1: F. Petrih, J. Petrič, A. Kauuiikar, B. Kamnikar, J.. Sir -celj, L. Jamnik, A. Berlič, J. Jež, M. Zakrajšek, J. Vrečar I., J. Vrečar II., Fr. Skerjanc, A. Gerl, L. Perčič, B. Jerand. Anton Skubic, F. Habich M. Mohar, A. Groznik, J. Sivec, J. Papetnik, A. Selan. T. Mokarnik, J. Stergar, G. Smrekar, J. Marold, J. Žaigar, L. Tomažič, K. Lampel, J. Kržišnik, F. Anžur, A. Jakoš, J. Sircelj.	\
Po 50o: J. Jančar, J. Novak, F. Silovnac, M. Siparič, 6. Sostarič, J. Lampič, M. Skubic, V. Grad, F. Rome, D. Rožnik, J. Anžur, F. Smrekar, V. Smrekar in M. Jaklič.
Po 26 c: F. Bartuk.
Skupna svota prostovoljnih prispevkov za novo društveno zastavo je bilo dne 13. maja 1.1. $233.25. Sedaj se vsem darovalcem najlepše zahvaljujemo in sobratom našega društva in iz bližnje okolice vabimo da se v obilnem -številu u-deležijo te lepe slovesnosti, ki se bode vršila dne 4. julija t. 1.
K sklepu prosim in opominjam vse člane in članice našega društva, da bi bolj redno plačevali svoje mesečne prispevke, da se izognete nepotrebnih sitnosti in zraven pa še veliko dela povzročite tajniku, z netočnim plačevanjem asesmenta. In sedaj pa vabimo še vse tukaj živeče rojake, ki niso še pri nobenem podpornem društvu za pristop. Sedaj ima vsak lepo priliko in se lahko zavaruje za kolikor hoče. Kako je žalostno, ko človek zboli irt nima od nikoder pomoči, zatorej pristopite h K. S. K. Jednoti.
Pozdrav vsem sobratom in sose-stram K. S. K. Jednote.
Anton Habich, tajnik.
j Razmotrivanja za XIII. konvencijo K. S. K, J, j
Cleveland, Ohio.
Ker ste v 4'Glasilu K. S. K. Jednote" pozvadi nas črtane, da izrazimo svoje mnenje za prihodnjo konvcncijo, se torej s temi skromnimi vrsticami tudi jaz oglašam kot večletni člen naše dične podporne orgainizacije K. S. K. J. — V društvenem življenju sem čul in slišal že mnogo, zatorej omenim stvar, kakor v resnici obstoji?
Ker se bliža čas XIII. konvencije, bodo razna društva volHa svoje delegate; nekatera po enega, druga po dva, !tri itd. kakor je običaj. Pri nekaterih društvih bodo izvoljeni oni, ki imajo več prijateljev neglede rasa njih nesposobnost ; pri tem pomaga še malo pijača, da da*pe do te prednosti. Ko pride tak elan na konvencijo, sedi v zboroval«i dvoran! in pokuša, kaj drugi govorijo ter debatirajo ; dotičnik bo potrdil vse. Kaj njemu mar kak važen predlog, ali točka, samo daje šel na konvencijo? Ko se pa povrne zopet domov, ga vprašajo ostali član! društva, kako je stvar uspela? Odgovoril jim bo: "Dobro, imeti smo tam fine " čase;" to je vse, kar more bivši delegat povedati o konvenciji.
Zatorej dragi mi »obrati in sose-stre, moje mnenje je, da naj bi zadostoval za vsako druStvo samo en razsoden in dober delegat, ki bi prav lahko sam zastopal še tako veliko društvo; drugi pa naj izrazijo svoje mnenje v Jednotinem glasilu ,ki ima svoje predale odprte za vsakega člana, da lahko pove svoje misli in dobre nasvete v korist naše čislane K. S K. J.
Ker se nam bližajo resni časi, moramo varčevati pri vsaki stvari. Pri »bolezni v društvu ne moremo dosti gledati na varčevanje, zato pa skusajmo na kak drug način zmanjšati stroške in ravnajmo se v tem pogledu praktično in previdno. Ne delajmo si sami več stroškov kot je potrebno. V glavni odbor, ali urad tudi ne moremo vsi priti naenkrat, ker ni za vse dovolj prostora; poleg tega je ta čast tudi zvezana z mnogimi tež-kočami in skribma. Glavni uradniki morajo dobro poznati državne zakone in namen podporne organizacije, da kot du»a iste v resnici delujejo v korist članstva. — Toliko o tej točki
Cenjeni sobratje K. S. K. J. Ker se nahaja sedaj naša nova domovina v vojnem stanju, je vse lahko mogoče ,da odpokliče tebe, alr mene stric "Sam" pod orožje, lalhko
zadene marsikoga izmed nas smrt na bojmetfl polju. Ali bi ne bilo dobro, da bi naša Jednota že seda j o tem razmotrivala in bila pripravljena na vse slučaje? da bi ne bili naši otroci prepuščeni tukaj bedi, siromaštvu in preganjanju iz mesta v mento, kakor se to dandanes dogaja drugod, kjer nimajo otroci več svojega očeta, da »bi skrbel zanje. Toliko zopet o tej točki.
Nadalje se mi ne dopade točka štev. 130 do 133 naših Jednotinih pravil. (Prestopni list). Ker sem bil že jaz sam na tem oškodovan, naj vam opišem to zadevo: Pred letom dni, sem prestopil od enega društva v drugo. V drugem mestu, 150 milj oddaljeno od društva sem med tem časom zbolel; ko sem pa zahteval bolniško podporo, nisem dobil niti centa. — Ali je to pravilno? Kaj, če 'bi bil .bolan vseh 16 mesecev po mojem prestopu? Kdo bi skrbel in mi preživljal otroke v tujem mestu, ikjer še skoraj nisem nobenega člama afli rojaka dobro poznal? Res čudno!
Pa še nekaj. Naše glasilo je res list, kateremu moramo dati priznanje. Koliko je ta list že umestnega pisal o svetovni vojni in se je vedno držal strogo nevtralnega stališča. Samo če bi naše glasilo še opustilo izraze- "rdečkar-ji," "menista" in "nezavedni delavci," ki si morajo z žulje vim i rokami služiti svoj vsakdanji kruh, kakor (to opisuje gospod "Resnico-lj-ub,' 'ter s tem žali ves delavski stan, bodisi že te, ali one barve. Naše glasilo bi ne smelo priobče-vati napadov, niti verskih n-Ri pro-ti verskih.
Jaz se tudi ne strinjam z določbo, da mora mož in žena plačevati in dobivati eden in isti list; ali bi ne zadostovala samo ena številka za oba? To naj bi se na prihodnji konvenciji predrugačilo in preuredilo.
Drugo naj bo, da ne bi glavni odbor nalagal doMade, a-li posebnega asesmenta kadar se njemu zljubi; to moč naj ima edimolc konvencija in nihče drugi. Člani K. S. K. J. ne maramo pri tej organizaciji absolutizma, kakor se je to žal že dogajalo pred leti in tudi še sedaj po nekaterih mestih (Kje? Opomba urea.)
Dalje naj še omenim, da se, kakor znano, pri neki slovenski podporni organizaciji sedaj debatira za premembo imena. Po mojem mnenju so tudi ustanovitelji nase Jednote, kojim vsa čast — naredi-
J. Ali ibi ne bilo bolj . lepše ime: Slovenska Katoliška Podporna Jednota?, kajti ta Jed nota je v resnici tudi podporna.
S tem končani te moje vrstice. Članom in članicam želim veliko napredka in zadovol .posti, delegatom pa dosti uspeha na prihodnji konvenciji, sebi pa — mile kritike!
Mathias Jakša.
član dr. sv. Vida št. 25, prej št 15.
D os ta vek urtdniitva:
Vaš dopis »no na tem mestu, v celoti obelodanili, prvič vjled tega, ker je v njeni nekaj umestnih nasvetov za razmotrivamje; drugič, da ne »boste mislili, da vlada pri naši organizaciji res kak absolutizem in tretjič, da tbodo vsi Člani naše organizacije zvedeli in sodili o vašem mnenju: kakor v resnici stvar obstoji ? In da bo vse članstvo znalo to, kar ste vi, kot večletni član K. S. K. J. že videli in slišali. Idimo torej k stvari:
Vprašamo vas najprvo, kolikokrat in kje ste se že vdeležili kake konvencije naše Jednote, da vse tako natanko veste, kaj delegat je na konvenciji počenjajo? Kdor trdi, da imajo delegat je %t zlate" čase na konvenciji, ta se moti. Pomislite si le: večdnevno naporno vožnjo v poletju, ko se delegat pelje na konvencijo. Na zborovanju tudi ni lahka stvar po 9 do 10 ur sedeti v kaki, kot kotel vroči dvorani po ve čdni. Tu morajo napenjati delegatje vse svoje duševne in telesne moči v blagor ^drugih članov. Ko se vi zvečer povrnete z dela detnov, ali si ne privoščite tudi čašice piva, ali vina v okrepilo? Ali je torej greh ,če si delegat, izmučen na duši in telesu po-krepča zvečer s kapljico piva in ne z vodo? Voda, pravijo — še za v čevelj ni dobra! Ne mislite, da delegatje od zore do mraka in pozno v noč popivajo za baraani; marsikdo postane čez dan tako izmučen, da si išče na konvenciji še prej počitka (v kaki slabi postelji) kakor pa če bi bil doma.
To pojasnilo «a»j velja tudi Vašemu tovarišu, ali sobratu John Ivainčič-u iz Loraina, O. ki se je tudi v današnji številki oglasil, da bi ne smeli deltegatje sploh aned konvencijo užiti niti kapljice kake krepilne pijače.
Vi trdite dalje, da je naš sot rudnik "Resnicoljub" v svojih člankih napadel celo "nezavedne" delavce? Izvolite nam sporočiti, ke-daj in v kateri številki ste sploh kaj takega čitali? Obširen odgovor, čemu smo pričeli priobčevati versko znanstvene članke, sledi v prihodnji številki. VI ste torej mnenja, da naš list, kot glasilo c-drne ameriške slovenske katoliške podporne orgainizacije bi ne smel prinašati nobenega verskega hi tudi ne protiverakega članka; glede slednjega se strinjamo z vami, glede verskega pa ne. List mora biti urejevan v smislu in na podlagi u-stavnih načel naše organizacije in to načelo je katoliško. Saj imamo žal baš mi ameriški Slovenci dosti časopisja, ki se toavi edino le z napadi na naso vero, duhovnike, sv. Cerkve itd. Kaj takega ne najdete v nobenih drugih listih sirom Amerike.
Kar se tiče vašega navajanja o sedanjem absolutizmu pri našd K. S .K. J. ste jako čudnih nazorov. Sami trdite, da je zvezana čast glavnih uradnikov z mnogimi skrbmi in težkočami in da morajo vsi razumeti državne zakone, da spoznajo težkoče naroda, kar je glavni fakt naše K. S. K. J. — to je istina! Bravo! Čemu pa zopet potem predbarivate gl. odboru, da se poslužuje absolutizma, da ne pozina državnih zakonov, ker jo v smislu postave in v korist cele or-ganizaci je razpisal zadnja dva posebna asesmenta?
Čeravno
ste že več let pri naši Jednoti, pa še vseeno ne poznate do dobra vseh pravil naše Jednote. Posebni asesment lafliko glavna odbor rajzpiše na podlagi pravH, katera so delegatje v imenu vsega članstva naredili na konvenciji. Tako se dda pri vseh slovenskih in drugih ameriških podp. organizacijah.
Le zasledujte delovanje drugih naših sobratskih podp. organizacij tekom zadnjih let, pa boste videli, koliko je moralo plačati ono članstvo posebnih doklad, Čeravno v medk on večnem času. Kje pa naj sploh vzame denar gl. odbor za u pravne stroške, ki narasejo od konvencije do konvencije? Ali naj iste sam iz svojega žepa plača? A-ko
so upravni ali poškodoiinski a
eroti prenizki, izdatki pa veli-
— kdo je temu kriv7 Mislite li, da £odo člani čakali po 2 do 3 letn na izplačilo kake poškodnine, če bi slučajno ne bilo dovolj denarja v dot&ncBu skladu? Mislite, da bo gl. tajnik -kake podp. organizacije rad čakal po 2 do 3 leta na »vojo težko zaalnženo plačo, katero bi se mu šele na konvenciji do-ločilo, če bi ne bilo dovolj denarja v upravnem skladu? , imena naše podp. organizacije vam moramo dati tudi malo pojasnila. Vi ste torej za Slovensko Katoliško Podp. Jednotot Ali morda ne veste, da obstoja že ena taka Jednota tukaj več let? To je znana Slovaška Katol. Podp. Jednota, ki si je nadela Ime "Slovenska," namesto "Slovaška." Sploh pišejo Slovaki to besedo v obče; čemu, tega ne vemo. Prav zaradi tega se je pri izbiranju imena naše Jednote upoštevalo to dejstvo in določilo ime Kranjsko Slovenska Katoliška Jednoia, da »e je ločila od one slovaške. Dve organizacije enega in istega imena sploh ne dovoljuje postava.
To naj bo kratka mila knitika od naše strani; kako vas bodo pa •morda drugi kritizirali, vam moremo vnaprej povedati.
ne
Lorain, Ohio.
Spoštovani sobrat urednik:— Tudi jaz se hočem udeležiti razprav glede 'naše bodoče konvencije s par nasveti, in to po mojem najboljšem prepričanju, da bode V resnici v korist naši slavni Jednoti, ako jih bodo cenjeni bratje delegatje vpoštevali in so sledeči: Želel bi, da naj se vpelje v naša bodoča pravila točka, da delega -t je ne smejo piti opojnih pijač za časa konvencije. Kako more brat delegat predlagati kaj koristnega za Jednoto, ko prečuje polovico noči pri pijači? Ali je tak človek zmožen misliti in prevdariti razne predloge, ko je sam na sebe jezen, ko mu je prejšnji večer alkohol vzel ves razum. Kar je največa napaka je tudi to za vpoštevati, da se tam pri "jaslih" vršijo razne agitacije v prid kakega delegata, ki ima velik žep, obenem pa ni popolnoma nič zmožen za uradnika, kateremu je Jednota deveta briga, samo da on prinese svojo čast iz zborovanja. Zato je pa ne-* obhodno potreba, da se za časa liborovanja popolnoma opusti pijačo. Jaz mislim, da imajo delegatje veliko več razvedrila ako si ogledajo dotično mesto, v katerem se zboruje, kakor pa v "salonu". Ali ni naša največja napaka, da takoj po seji, pa hajd v gostilno. In kaj nastane potem, ko je človek omamljen od alkohola? Največkrat se zgodi, da se društveni bratje spro med seboj, ker so vsi ? omamljeni od preveč zavžite pijače, ker jim je alkohol vzel ves preudarek. Pa to se sploh vrši po vseh slovenskih zborovanjih (drugih pa ne?!? O. u.) zato bi bilo u-mestno, da pride ta točka v pravila, da se ne sme piti opojnih pijač za časa Jednotinega zborovanja, kakor sem že omenil. Jaz mislim, da s tem hi se tudi prihranilo veliko tako dragocenega časa pri
sejah, oziroma pri debatah; ako pa nočete vpoštevati tega nasveta, bi pa bilo umestno saj tam aboro-
je "dry" mesto, pa bi marsikateri delegat prinesel boljše spomine s konvencije, kakor jih pa sedaj. Mislim namreč za minu le konvencije. Ako mi bode pj kateri izmed bratov naše slavn< Jednote očital, da sem kak tem perenčni privrženec, naj pa kai malo bolj okoli sebe pogleda; akr nima mrene na očeh, pa bode Ia hko u videl kaj vse dela alkohol Zato sem napisal te vrstice, kerne veže kot člana Jednote dolž nos t, in izrabiti svoje mnenje n* glede kaj mi l^ateri oporeka k te; moji razpravi.
Z bratskim pozdravom vseir elanom in članicam naše dičnr Jednote.
John Ivančič, član dr. št. 101.
Lorain, Ohio.
Cenjeni sobrat urednik:—
Prosim, da natisnete sledečih par vrstic v našem cenj. glasilu. Tudi jaz hočem namreč spregovoriti nekaj malega o prihodnji konvenciji naše Jednote.
Po mojem mnenju naj hi se takole naredilo na konvenciji:
1.)	Smrtninski asesment nai ostane pri starem; poškodninski in operacijski ter bolniški asesment naj se pa malo zviša; seveda, potem bi bilo treba tudi malr več določiti za operacije in razne druge poškodnine.
2.)	Glasilo naj velja za člane $1.00 na leto, za nečlane pa $1.50 seveda, če ostane še zanaprej tednik. Jaz bi želel in priporočam, da naj postane dnevnik, katerega bi člani dobivali za $3.00 na leto. nečlani pa za $3.50.
Cast takemu glasilu ali listu, ki se drži vedno svojega gesla in si -cer takega, kot tedaj, ko si stopil prvič med članstvo: Vse za vero dom in narod! Vsled tega ti kličem: Naprej z uma bistrim me - j čem po začrtani poti! Glasilo, ka-koršno imamo sedaj je res pri -merno za našo slavno K. S. K. J.
Kaj pa naš giavni odbor? — Že | večkrat sem slišal, celo od takih, ki še člani naše Jednote niso, da nima nobena druga slovenska Jednota tako izvrstnega odbora kot ravno naša K. S. K. J. In jaz sem I ravno tega mišljenja. Delegatje XIII. konvencije izkažite glavnemu odboru vsled tega čast in jih še zanaprej izvolite.
Priporočam, da bi se konvencija kmalu zaključila in da bi ne trajala po 10 do 14 dni kot zad -nja leta. Saj se da složnim potom I tudi v par dneh kaj koristnega ukreniti.
Pred par leti se je vršila tu v Lorainu konvencija neke velike ameriške organizacije in je tra-jala samo 5 dni, ne pa 14 dni, kot trajajo naše slovenske konvencije Amerikanec pravi: Time is money (Čas je denar). To je Tes. Umestno bi bilo tudi, da bi se našp konvencije vršile bolj poredkoma. recimo na 4 leta ali na 5 let.
Končno želim bratom delegatom XIII. konvencije minogo uspeha in blagoslova božjega. Držite se našega gesla: "Vse za vero dom in narod!"
Z Bogom in sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
Josip Virant, 11-letni član dr. sv. C. in M. št. 101 K. S. K. J.
■ y V VWW%'V>ir.-v»"«	y ............
♦ Versko znanstvene razprave. ?
POJASNILO K DOKAZOM ZA spremenljive, v svoji popolnosti
«««* t «t m "DA^TP	t a Irn mnf>lfMl
BIVANJE BOŽJE.
Bivanje božje ni verska resnica pravem pomenu, ajc-pak je umska resnica. Človeku ni bilo treba šele posebnega razodetja božjega, da spozna to resnico. Treba mu je 4e napeti svoje duševne sile, da se ie od vidnih stvari do (nevi-Stvarniika. Dancames v ne-povzdigujejo moderni moč iin amožnosti človeskc-duiha. In vendar se zdi, da rav-ti najbolj ponižu>ejo človeeke-. duha in ga vMepajo v najož-meje. Ko ibi se imel najviše pov-
i in v drznem .poletu za vidnim stvarstvom spoznati in priznati delovanje in snovanje neskončne-
Vseuma, mu pristrižejo pero-
kar je za ^čutnimi stvarmi. Ali ponižanje, če vodi in kaže ves ves naravni in nravni red
Jkega duha iz v um sebe na Ba-Taiko velik je vpliv božji na stvarstvo, je rekel že sv. Avguštin,
povspne dnega iamerno ljudje ga no ga
je
speti
ga
ti* ni
sveti človeškega
ga!
da beni ljuje um sten sebe,
tako omejene stvari zadostni razlog svojega bivanja in svoje popolnosti v sebi? Ta razlog moramo iskati izvun njih, v maesvetovnem. razumnem S verniku. V njem lf dobi človeški ' razum zadovoUjh odgovor na vsa vprašanja življenja in bivanja.
Bivanje božje zahteva metodic nega mišljenja. Po pravici pra^ slavni naravoslovec Retake: "Bivanje božje ni izmišljenima, am pak resnica. Do tega zaključka pridemo po isti metodi, kakor dr nov.iih naravnih zakonov. Da Boga ne vidimo z daljnogled im mikroskopi, ni tehten ugovor proti bivanju božjemu. Bivanje materije im energije, nove maravme zakone spoznamo .po njihovih učinkih, Boga po njegovem delovanju v stvarstvu.'' (Die Welt als Tat. 405.)
Tudi če Boga ne vidimo, ni umski sklep o mjegoveni Divanju nič manj zanesljiv in resmeen. V
Čelu zadostnega razloga na zadnji
m najvišji vzrok vsega, na Boga^
kajti naček) vzročnosti
ima absolutno veljavo.
Vtem oziru priobčujejo "Stim-aiem aus Maria-Laach" (1910, zv.
B, p. 409 si.) dva zgleda, ki izvrstno pojasnjujeta in potrjujeta 3pravičenost našega »klepa. Vzeta sta iz astronoma je.
13. marca i 1771. je odkril Wil-iam Herschel novo zvezdo-premi-šnico, Urana, ki rabi za enkraten >bhod okoli svojega so?nca 84 let. ivezdoslovci morejo po natančnih >pazovanjih izračunati za vsako :vezdo njem tek, njeno vsakokrat-k> lego
na obnebju, oddaljenost >d solnca itd. To so storili tudi pri lovi zvezdi-preonični«i. Kmalu se je pa pokazalo, da Uran noče ho-liti po potih, predpisanih mu po tvezdoslovcih. Opazovali so redne, lasi male deklinaoije od teka, ki n ga moral po računrh preteči. Povpraševali so se po vzrokih teh leskladnosti. Po mnogem pri zad e-'anju in trudapolnem
t d ziskflve-
lju so prišli do prepričanja, da ne lpoštevajo pri svojih računih zu-lamjega faktorja, <ki vpliva na tek Uranov. Nihče ni dvomil o mačelu vzročnosti. Vsi so vedeli, da redne leklinacije Uranove morajo imeti radosten vzrok Izvun planeta samega. Leta 1845. so naročili niia-lerau matematiku Leverrieru, naj •eši zamotani problem. Leverrier je takole sfclepal: Uran ima red-le deklimacije; to mora imeti žalosten razlog. Ker ima Newt ono v gravitacijski zakon absolutno veljavo, moramo iskati ta neznani vzrok v še neznanem ozvezdju, ki vpliva s svojo privlačno silo na ek Uranov. Vprašal se je se, kje stoji na obnebju. Postavil je jed-naebo z 13 neznankami in odkril po dolgih računih kraj nove zve-zde-premičnice, njemo oddaljenost od solnca, njeno velikost in hitrost njenega teka. Leverrier je sporočil 23. septembra 1846 svoje odkritje v Berlin, in še tisti večer so Opazili v tamoSnji zvezdami novo zvezdo-premičnioo, Neptuna.
Ta zgled pojasnjuje kar najlepše naše dokaze za brvanje božje. Na podlagi danih dejstev je prišel Leverraer po umskem sklepanju do tega, da mora bivati nov planet. Vedel je, da ima načelo vzročnosti absolutno veljavo. Zato je sklepal h malih deklinacij Uranovih s popolno gotovostjo na novo zvezdo-^*remičmiCo. Isti proces se ponavlja, ko ml sklepamo od danih dejstev na bivanje božje. Astronomi ni počival, dokler ni -azložil izvan rednega pojava na obnebju. Tudi človeški duh me počiva, dokler ne najde ®adnjega zadostnega vzroka za Dlvamje sve-tovja im življenja. Ne rabi črtala in merila, umski skiep mu zadostuje, da odkrije resnico. Pravilno sklepa, da stvari niso s«ne od sebe, tudi Če bi bile večne, bi morale feneti vzrok svojega bivanja izvun sebe, ker so v svoji popolnosti omejene. Ta naš umski sklep ima isto veljavo kakor Leverrier-jev. Tukaj ne velja ugovor, češ kasneje se je eksperimentebio dokazalo, da biva na obnebju nova zvezda-premičmica Neptun, Boga pa se ne more videti. Na to odgovarjamo : Leverrierjev sklep bi bil veljaven tudi, če ne bi nikdar -videlo človeško oko nove zvezde. Noben pameten zvezebrafrovee se ne bi mogel ustavljati moči dokazov. To velja tudi o dokazfh za bivanje božje. Boga ne vidimo, ker je duh. Moči dokazov za njegovo bivanje se pa ne more ustavljati noben človek. Po pravici je rekel že stari modrijan Platon: Vse kar vidimo, zemlja in solnce in ozvezdje, je za človeški um le ena sama velika pridiga, da je Bog.
(Leg- 10.) __
Iveri
Bftg ne^more ostati prikrit no- vsakdanjem firf** - pametni stvari, če 5e premiš- neštetokrat »z uemka na v^ f^agova dela, kajti žlovežki „. ,pr. k dima na ogenj, i* stopnje hosVLeti in poiskati zado- „, floveka, ^ ,Je ^ , vzrok m vae, kar v*U okoli delano po v^ pravk^ Ba™^ Ali naj imajo ' minljive in ko smo opravičeni sklepati po na
Bodi hraber in korajžen, kadar slišiš glas svoje vesti; le na tak način boš lahko sledil njenim o-pominom.
Ne misli, da je to usoda, ali nesreča, če si padel morda zopet v stare razvade ki pregrehe. Te u-sode si sam kriv.
' m
Ljubezen je prijeten vonj živ-
Ijenskega kosila.
•
Obljube delajo dolgove dolgove delajo pa zopet obljube. _ ^
Poročena ženska včasih celo prizna, da je imela največ težav in neprilik s tem, da si je moža pridobila; drugače bi ostala morda še danes samica.
Katoli-

in uprmvniatvo: 22nd Place, Chicago, : Canal 2487.
OFFICIAL ORGAN of th*
QJtAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
lamed every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slo-wnian Catholic Union of <(he United States of America.
OFFICE:
tm Weet 22nd Place, Chicago, Ilk
Phone: Canal 2487^
. V/'- —
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonmembers ...........$1.00
For Foreign Countries........$1.50
si
V znamenju domoljubja. ■
Dne 12. t. m. je bila odposlana potom "American Association of Foreign Language Newspapers'" predsedniku Združenih držav izjava, katero so podpisali večinoma vsi lastniki tujih časopisov v Zdr. državah, med temi je bil tudi na« list, ali 'Glasilo K. 8. K. Jcdnote'.
Izjava se je glasila sledeče: To the President of the United
States:—
We, tihe undersigned publishers of American foreign language newspapers circulating among eighteen millions of people who have left their native lands to enjoy the blessings of citizenship in the United States, knowing full well what is in the hearts of these people, assure you, Mr. President, tlhet they cordially welcome the opportunity now offered them, in comlmon with their fellow Americans, to assist the enlightened citizenship of other nations in establishing more firmly throughout the world tihe great principles of democracy.
They are proud of having contributed in considerable measure *o the agricultural, industrial and commercial greatness of the United States, the benefits of whose pi^mperity they have sliared. They are anxious to show their gratitude to the land of their adoption and their complete loyjditv to its government by making such sacrifices as may be properly ex -$>eeted at this time from all true patriots. They are willing and eager to offer themselves, according to their qualifications, for military duty for employment j in field and factory or for other ser vice, with the object of helping as far as they can to uphold your •bands in the present crisis. They will cheerfully contribute from their resurces in the fullest possible measure to meet the extraordinary financial need of the Go -▼eminent and in all other ways will earnestly cooperate to main -tain the country's honor and to insure the triumph of a cause that is destined to bring about a lasting international peace.
, Slovenski prevod: J^redscdniku Združenih držav:— [i,, podpisani izdajatelji ameri-listov tujega jezika, ki cir-ijo med 38 miljoni ljudij, ki zapuslili svojo rodno deželo, da se vesele sreče ameriškega državljanstva, in ki dobro vedo, kaj je v.preu tega naroda, Vam zagotovimo, gospod predsednik, da pri -srepo pozdravljamo priložnost, ki juh je ponudena, in bodo pripomogli s tovariši Amerikanci in .razsvetljenimi državljani drugih narodov, da se bolj trdno postavijo po celem svetu principi demokracije. f	-
ČJutijo se srečne, da so v veliki meri pripomogli k poljedelski, industrijski in trgovski velikosti Združenih držav. Želijo, da pokažejo svojo hvaležnost deželi, ki jih je sprejela, in popolno lojalnost do njene vlade s tem, da dajo žrtev, ki se pričakuje v tem času od vsakega pravega patriota.
Pripravljeni smo in željni ponuditi se za vojaško službo, ako so sa to sposobni, za delo na polju in
spevali bodo velikodnsno iz sredstev v Vsem možnem obsegu, da pomorejo vladi v finančnih potrebah in hočejo v vsakem drugem slučaju sodelovati, da se obrani east dežele ter zagotovi zmaga onega načela, ki je določeno, da prinese trajen mir med nfirodi.
"Posojilo za svobodo."
Državni zakladničar je te dni razpisal prostovoljno posojilo v znesku dveh tisoč milijonov dolarjev, obresti so določene na tri in pol od sto.
To je največja ponudba, kar jo je kedaj ponudila vlada Združe nih držav. Prepričana je, da bo to •posojilo častno podpisano. Bondi so izdelani za oddajo s prvim ju lijem. Sedanji načrt je, da se jih izda po serijah po $T>0, ali $100.
Dne 6. t. m. je prišlo v državni zaklad v eni uri podpisov za mi ljon dolarjev. Skoro vsaka banka bo sprejela in podpisala te bonde brez provizije.
S tem se bo na izrazit način po kaizalo zaupanje državljanov v a meriški narod.
Da so ti bondi v resnici tndi do bri, nam »pričuje, da jih izda na.j bogatejša dežela na svetu.
Rojaki, kateri imajo mrtev de nar, bodisi v žepu, ali kje drugje shranjen brez obresti, store dobro da si nabavijo take bonde.
Enako dobro bi storila naša pod porna društva, da iz rezervnega sklada kupijo take bonde, poseb no, ako prevdarimo, da marsikaka banka plača le po tri odstotke oc sto, ker pri tisoč dolarjev dobe $5 več obresti od teh bondov.-
Tri in pol-odstotno vladno poso jilo je zelo velika privlačna sila, kajti v tem je popolna in absolut na varnost in nosi obresti, kakor-šnih ne nudi marsikatera banka Ti bondi pa bodo lahko zvišani kar se tiče obresti, ako bi bila via da prisiljena kdaj pozneje pla čati za nje več denarja. Poleg tega pa so ti bondi oproščeni dohodnin skega davka.
Priporoča se vsem, da podpisu jejo te bonde, ker je v njih dobi ček. Toda ameriški narod je po klican k važnejšim dolžnostim. Prvič v zgodovini je Amerika za pletena v svetovno vojno. Nismo pričeli z vojno iz,pohlepa in ne premišljeno; zavedamo se resnega položaja.
Dalje nas pa vse taidi veže dolž nost do te dežele, kjer živimo, da jo podpiramo v teh časih, vsaj na ta način, da kupimo te bonde.
Oči celega sveta so obrnjene na nas in nas bodo posnemali. Prvi korak je, da se nabere — denar.
V tem cilju, ki je naš narodni ponos, mora biti narod edin in po žrtvovalen. To posojilo mora biti podpisano in upamo, da tudi bo.
Te bonde prodaja vsaka bank^i v Združenih državah in tudi eks-presne družbe.
Ako pa ima kak naš rojak predaleč do kake banke ali ekspresne družbe, mu te bonde izposluje brez stroškov tudi tvrdka Frank Sakser, 8£ Cortlandt St., New York., N. Y. Mr. Frank Sakscr jih je sam kupil za $10,000.
Ako kdo želi kako pojasnilo, naj se obrne nanj ali na kako bližnjo banko ali eksprosno družbo.
"G. N."
• • •
&c nikdar poprej se ni nudila ameriškemu ljudstvu tako ugodna in lepa prilika za izvršitev kakega domoljubnega čina, kakor se nam nudi bas sedanji oklic za podpisovanje (subskribcijo) državnega "Posojila za svobodo". (Glejte večji oglas na 8. strani današnjega lista.)-
'Nameni in uspehi tega posojila bodo večkratni in raznolični. To posojilo bo fiajbolj služilo, da se pred vsem čim preje dospe do ko nečne zmage v svrho svetovne svobode, demokracije in prostosti, z? katero se naši zavezniki bojujejo, tako tudi naša mogočna Unija.
To posojilo bo brezdvomno posredovalo, da se bo čim preje prenehalo ugouabljati človeška življenja in lastnino, kar se v sedanji evropski vojni dogaja brez primere v svetovni zgodovini.
'Združene države so stopile vsled tega v vojno z nemško vlado, da se bo skušalo doseči stalen mir po celem širnem svetu.
Pogoji za podpisovanje posojila za svobodo 1. 1917 so tako lahki, da je mogoče vsakemu odraščene-mu stano>vniku v naši mogočni liniji —- pokazati s tem svoje domoljubje in udanost do naše domo-
poso* bomo pokazali nase prave narodne občutke do amerikanizma; s tem korakom bomo utrdili in zedinili številne ameriške narode naše mogočne Unije v — največji narod na ce -lem, širnem svetu.
5. junija bo splošna
registracija. :
■
> Dne .18. maja je izdal predsed -nik Wilson proklamacijo za splošno registracijo za vojaške nabore, ta registracija, ali popisovanje je določeno na prvi torek prihodnjega meseca, to je dne 5. junija. Registracija bo trajala samo ta dan in sicer od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Registrirati se morajo vsi moški (mladeniči in mož je),, ki bodo dopolnili do 5. junija že svoje 21. leto starosti, in oni, ki še ne bodo do 6. junija dosegli 31. leta; tyrej so podvrženi nabornemu popisovanju vsi moški v starosti od 31. do 31. leta. Pod besedami vsi moški se razume državljane ali ne-državljane; najsi bo torej dotič* nik že ameriški državljan, najsibo že naturaliziran, naj si ima že prvi papir ali pa če tudi še nima ne prvega ne dritgega papirja.
Registracije se bodo vršile na o-nih. prostorih, ali v onih uradih, kakor se vršijo običajno volitve.
Predsednikova proklamačija se glasi sledeče:
Ko je kongres izdal zakon in ko je predsednik dne 18. maja leta 1917 priznal ta zakon, ki obsega sledeče določbe (v proklarnaciji so citirane dve določbi predloge) pozivam jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, governer-jc raznih držav in teritorijev, komisijski svet distrikta Columbia
—------sovražniku. To se
pa »e more zgoditi, če vsak mož zasleduje svoj privatni cilj. Narod potrebuje, vseh mož. Ne potrebuje pa vsakega tam, kjer bi njega najbolj veselilo, pač pa pri delti za najboljšo skupno stvar, ki je namenjena splošnosti. Dober strelec bi morda rad vihtel težko kladivo m izdeloval velike topove, dober in izurjen strojevodja bi pa rad odšel na fronto.
To ni pravilno, to ni dobro za skupni cilj naroda. Dober strelec mora iti na bojišče, dober strojevodja mora ostati pri svojem delu. -„'Ves narod mora biti skupina, v kateri mora prevzeti vsak mož ono vlogo, za katero je najbolj sposoben.
Z oairom na to, jc kongres določil, da se narod potom izbora izve-žha za vojno in sicer tako, da bo vsak mož prideljen oni službi, v kateri bo lahko najlažje služil splošnosti."
Kakor imajo pri vladnem department izračunano, se bo moralo dne 5. juuija podvreči regi -straciji okrog 10 milijonov fantov in mož; od tega števila sc bo izbralo ali potrdilo 2,000,000 nabornikov za ameriško armado. Za enkrat se bo rabilo od teh 2 milijonov potrjenih samo 500,000 za takojšen vpoklic pod zastavo, o-stali bodo pa sledili pozneje, ako bodo razmere in potrebe zahtevale. Izvzeti registracije so samo vojaki stalne armade, narodne garde ali mornarice.
Predsednik Wilson jc v- svoji proklarnaciji določil, kakor že o -menjeno, da se morajo vse moške osebe od 31. do 31. leta dne 5. junija registrirati. Naborni preiskavi, ali vojaščini, bodo potem podvrženi samo ameriški in naturali-zirani državljani, kar se pa tiče
ter vse agente in uradnike raznih i registriranja inozenveev, oziroma
držav in teritorijev, distrikta Columbia, okrajev in občin v njih, da izpolnijo vse dolžnosti, ki jih predpisuje ta postava po določbah ki jim bodo s tem dnem dostavljene.
I nedržavljanov, hoče vlada s tem dobiti natančen opis, koliko takih živi sedaj v Združenih državah.
Govori se, da bode vlada vse inozemce brez izjeme v starosti od
Obenem tudi proklaniiram inpor, 21. do 31. leta tudi lahko mobilizirala pa ne za svojo vojno, temveč
krajih in okrajih, kjer stanujejo Oni, ki so s tem določenim dnem dosegli svoje 21. leto in oni, ki s tem dnem še niso dosegli svojega 31. leta, se morajo registrirati.
Izvzeti so samo častniki in re kTUtacijski uradniki regularne ar made, mornariške in mornarišega zbora, ter narodne garde in mornariške milice, če je ta v zvezni službi, ter častnikov častniškega rezervnega zbora* in rekrutacij -skih članov rekrutacijskcga re -zervnega zbora^če se nahajajo v aktivni službi.
Za teritorije Alaska, Havajsko otočje in Porto Itieo bo dan regi stracije določen v poznejši proklarnaciji.
One, ki vsled bolezni ne morejo priti k registraciji, opozarjam, da se dne 5. junija ali pa že prej obr nejo na okrajnega klerka dotične-ga okraja ter ga vprašajo za navodila, kako jim je mogoče registri rati se potom kakega zveznega agenta.
Oni, ki ne bodo 5. junija v okra ju, kjer ponavadi stanujejo, ^e lahko registrirajo potom pošte, toda tako da dospejo registracijske karte do 5. junija v dotieni kraj.
Taki možje naj vprašajo okrajnega klerka onega okraja, v katerem se slučajno nahajajo, ako se ahko registrirajo potom pošte.
V slučaju, da se take osebe vsled bolezni oziroma vsled odsotnosti ne .morejo osebno registrirati, naj se obrnejo v mestih, katera imajo več kot 30,000 prebivalcev na mestnega klerka onega mesta, v katerem se nahajajo.
Sila, proti katerim so poklicani, je poskušala svojo voljo šiloma vsiliti vsemu svetu.
Z ozirom na to se je vedno bolj oboroževala, dokler ni popolnoma izpremenila oblike sedanje vojne. Dozdaj smo računali z armadami, zdaj pa ni v sedanji vojni armad. Zdaj so celi narodi oboroženi na jraniku.
Možje, ki obdelujejo polje in orjejo, ter možje, ki izdelujejo municijo, so ravno tako člani armade, ki pomenja Francijo, kakor možje ki stoje na bojiščih pod zastavami. In tako mora biti tudi .pri nas. Ne armade, pač pi ves narod sfoirajmo in vežbajmo za vojno. V
zivam vse osebe, katerih se tiče zgoraj omenjena postava registracije v raznih državah in v distrik-tu Columbia, da je dan in kraj za registracijo med sedmo uro zjutraj in 9. uro zvečer dne 5. jy-uija 1917 in sicer v registracijskih do koristila vladi in skupni ar-kraiih in okrajih. kier stanujejo, madi.
za razna dela po farmah in v to -varnah. Med tem ko bodo ameriški državljani opravljali vojaško službo, bodo morali inozemski delavci opravljati razna dela, ki bo-
V svrho točne registracije pa določa nova naborna postava tudi pri;nerno kazen za one, ki bi se hoteli registraciji namenoma izognili, ali če bi pri tem navajali kake neresnične podatke. Kazen za tak pregrešek je določena na 1 leto zapora v ječi, v gotovih slučajih pa stavijo krivca tudi pred vojno sodišče in ga lahko kaznujejo, kakor bo vojno sodišče izreklo svojo sodbo.
Rojaki, bodisi že ameriški državljani ali ne, ne pozabite torej dne '5. junija. Vsakdo izmed vas, v starosti od 21. do 31. leta naj pohiti označeni dan na volilni pro -stor, kjer se bo registriral. Storite s tem svojo domovinsko dolžnost in pokorite se postavi, da ne boste prišli ž njo v zadrego!
je bilo največkrat mnogo bo-
^ ______________ov, da jillje kakor to HinW. Antipartija
le-tTodobrijo sledeče točke, ali da Japoncev do vseh mrtvih stvari
...	.	... •__-M— J_ i.ann iln Bn ♦ />
ji odobrijo naslednje mirovne pogoje:
1)	Italija želi priklopitev vseh otokov v Jadranskem morju.
2)	Priklopitev ozemlja, ki se vleče povprečno 25 milj na široko od sedanje laške meje podoigem ob obali Jadranskega morja na celem vzhodnem obrežju, tja doli do Dubrovniku.
3)	Bosno in Hercegovini naj se priklopi Srbiji, ker je bila po zatrdilu Italije l 1008 nepravilnim potom Avstro-Ogrski pride-ljena. Srbija naj bi imela potem prost izhod v Jadransko morje pri Dubrovniku.
4)	Znano pristanišče Reko (Fi-ume) naj dobi Ogrska za svojo Itako in ladjedelnico v smislu narodnostnega načela, ali izjave po predsedniku Wilsonu.
5)	Albanijo naj se pretvori v samostojno državo; vendar naj ji ne načeljuje več Wiedski princ; vlado naj se sestavi po volji albanskega ljudstva.
Vse te pogoje je stavila Italija dodatno še k svojim prvotnim zahtevam, da naj se ji odstopi nekaj ozemlja na Južnem Tirolskem ob Trenti in naš slovenski Trst.
Re«s, Italijani imajo v tej zadevi dober gkus in zase izvrstno izdelan načrt. Italija bi postala rada gospodarica čez vse Jadransko morje.	• .
Čudno se nam le zdi, da se opirajo Italijani na znano Wilsonovo izjavo, v kateri je omenil in zahteval večjo svobodo in pravice vsem manjšim narodom. Je li prebivalstvo ob obali Jadranskega Imorja, v Istriji in Dalmaciji mor-
da italijansko? Je-li Trst, Gorica in njena okolica italijanska? Tega ne more niti najboljši zemlje-pisec ali vešča k dokazati. Vse to ozemlje je slovensko, ozir. slovansko.
Če bodo možje na svetovni mirovni konferenci po končani vojni hoteli upoštevati narodopisno lego ozemlja ob Jadranskem morju in če se bodo pri tem držali Wilsonovega načela, potem bodo na vsak način zavrnili krivične zahteve grabežljivih Italijanov, katerim diši naša slovenska zemlja kakor med.
Prav bi bilo in na mestai, da bi vsi ameriški Slovenci energično nastopili s protestom in da bi se naši slavni vladi v Washingtonu pojasnilo, da so mirovne zahteve in pogoji. Italijanov naravnost krivični in zločinski. Slovenske Narodne Zveze, sirom Amerike! Stopite sedaj v javnost in na dan!
jih je privedla do tega, da so to industrijo prepustili Etom, njihovo zadržanje nasproti Hininom pa izvira iz sovraštva do vsake vrste prosjacenja. Pri Etih pride v pefitev tudi vereki moment, ker Budizem prepoveduje uživanje mesa domačih živali, ki naprav-ljajo kri Etov nečisto. Ločitev E-tov je 6la tako daleč, da so imeli v mnogih krajih posebne okraje, kaikor Zidje v Evropi in da so na deželi živeli v posebnih vaseh. Eti so po deželi imeli po enega poglavarja, v Tokiju pa nekakega kralja, ki je stanoval v krasni palači, v kateri je živel od bogatih dohodkov, ki so jih donašali cvetoči obrati in trgovine-Etov. Na Japonskem je živelo kakih poldrugi milijon Hininov in Etov, leta 1871 pa je neka postava odpravila to ločitev v te skupine. Toda vseh preteklih 44 let še ni moglo odpraviti pojem o Hininih in Etih, tako globoko je vkoreninjen' hn podedovan v ljudski duši. *
Razne stvari.
Italijanski mirovni po-goji.
iPred nekaj dnevi je došla v Washington, D. C. posebna vojna komisija, katero je poslala semkaj italijanska vlada.
»Namen te komisije Je bil v prvi vrsti trkati za pomoč in podporo pri naši vladi, ker se kakor znano, nahaja tudi Italija v velikih denarnih stiskah. Označena italijanska komisija, broječa 6 mož zavzema najbolj vešče in znane politike in stratege pod italijansko krono ,-med njimi je znani vojvoda D. Abruzzi, poveljnik laške mornarice, ki se je hotel pred leti poročiti s hčerko nekega bogatega senatorja v Združenih držav; njemu bo šel na roko tudi znani izumitelj brezžičnoga brzo-java O. Marconi in več drugih generalov ter ministrov. Ta komisija je že v par dneh dosegla toliko pri naši vladi, da je dobila Italija za enkrat $25,000.000 vojnega posojila za nakup živeža in raznih vojnih potrebščin.
Še z nekim drugim namenom so prišli zastopniki Italije semkaj, loteli so namreč tudi predsednica Wilsonu povedati svoje težnje, ali zahteve, katere je Italija izde-ala v svrho dosega miru. Italijanom se je v tej zadevi za enkrat •kri malo ohladila, ker so svoje mirovne zahteve za nekoliko omilili;
Nepošteni ljudje na Japonskem. t
Zadnja leta so ljudje v Evropi brezdvomno precenjevali Japonce. Dandanes pa se zgodi marsikate-rrkrat nasprotna napaka, da ;;e umstvene zmožnosti Japoncev podcenjuje. Zato ni nevažno, če se izve o njih kaj podrobnosti. Zlasti so interesantni takozvani " nepošteni" ljudje, o katerih je spisal celo razpravo dr. Stiibe. — "Ne pošteni" ljudje sc ločijo v dve skupini, v Hinine in Etc. Ime pivih ipomeni toliko, kakor "nečlo-veka", in že to izraža celo zaničevanje, ki ga uživa ta del človeštva od straaii meščanov, še bolj pa od višjega plemstva. Te ljudi se ne šteje po dušah ali osebah, ampak po številu, ravmotako kot žival ali mrtve stvari. So to socijalno pro padli, prosjaki, ali pa iz poštene družbe izobčeni. Druga skupina obsega Rte, ki so pravzaprav pravi "/nepošteni' 'ljudje na Japonskem. O njihovem početku se ne more povedati drugega, kako ,to, da niso postali kakor Hmini iz propadlega elementa Japoncev, marveč da so najbrže kak tuj element, ki so ga Japonci zavojevali. Najbrže so postali Eti iz podvrženega ljudstva Aino in ime Eta izvira najbrže iz jezika tega podvr ženega ljudstva. Ete niso mogli nikdar in pod nobenimi pogoji doseči stališča in pravic navadnega državljana. Nnjihova "nejposte nost" je bila dedna in tako tudi njihov ipoklic. Pečali so se z mrtveci ljudi in živafli, ali pa z ljudmi, ki so bili določeni smrti. Tako najdemo Ete kot konj&če in rablje, poleg tega pa so nudi grobo-kopi, usnjarji in knznarji. Tako je prišla usnjarska industrija skoro izključno v roke Etov, ki so si s to industrijo mnogokrat pridobili blagostanje in bogastvo. Občevati niso smeli z nobenim poštenim človekom, a njihovo gmotno stafli-
Scheidemanov govor.
Amsterdam, Holandska, 19. maja. — Pred nekaj dnevi je držal socialist Scheidcman v nemškciu državnem zboru znamenit govor za sklenitev miru. Pri tem je ostro obsojal nemško militaristično vlado, jker noče na noben na<čin ukreniti potrebnih korakov za sklenitev miru.
>
Scheidemannov govor jc priobčil dobesedno list "Breslau Volkswacht" in sc je glasil med drugim sledeče: "Jaz mislim, du boste z vašo pangermansko propagando ,ali zahtevanim mirom z zmago bojevanje zopet za 100 dni podaljšali in s tem manj dosegli, kakor če bi dosegli mir s pogajanji. Teh 100 dni sc bodo naši vojni stroški zopet pomnožili za 10 milijard mark, nevštevši še posebnih bremen naloženih posameznim občinam in družinam. V tem času bomo imeli še 120.000 več padlih žrtev in 300.000 več pohabljencev. Sleherni dan jih pade na naši strani povprečno 1200, ranjencev je pa 3000.
Ako boste hoteli pokazati svetu krasno.zma4onoi>no sliko Nemčije, ne pozabite oznaniti tudi celih piramid človeških lobanj. Povejte tudi svetu, kako globoka bo še struga potoka, po katerem se bo pretakala kri bojevnikov. Vse to ne bo delalo časti v naši nemški literaturi.
Ako hočete torej zmanjšati vojne izgube in stročke — končajte z vojno; končajte z pustošenjom Evrope. Ozemlja, ki ni bilo nikdar na^e, si nikdar z vojno ne bomo prilastili. Mi želimo imeti svobodno državo po končani vojni in to bomo le dosegli, ako prenehamo z neumestno pangermansko gonjo."
Nemški socialisti bodo Sclieidc-inanov 'govor dobesedno ponatisnili in ga razdelili med vse ljudstvo v Nemčiji in Avstriji. ^
Hajd v Kalifornijo!
Člani kongresa v Washingtonu dobivajo dan na dan od raznih trgovskih zbornic in farmarskih zvez iz Kalifornije pisma, da naj vlada preskrbi za Kalifornijo dovolj delavcev za obdelovanje on-dotne zemlje. Kalifornija jc po zatrdilu veščakov najbolj rodovitna dežela širom naše Unije in jc ondi še na milijone akrov neobdelanega zemljišča. Kalifornija bi lahko preskrbovala in pridelovala potrebni živež za 25,000,000 prebivalcev ali za četrtino vsega ameriškega prebivalstva, samo čc bi imela dovolj delavskih moči na razpolago. Samo v rodovitni Sacramento dolini je še nad 1,000,-000 akrov neobdelane zemlje.
Časi se spreminjajo.
Iz Washingtona, D. C. se poroča, da so obesili dne 21. aprila 1.1. pred vhodom državnega, vojnega in mornaričnega poslopja veliko angleško in francosko zastavo v počast novodošle vojne komisije ententnih zaveznikov.
Ravno ta dan so pa obesili tudi v Londonu in Parizu po vseh javnih poslopjih našo ameriško ali zvezdnato zastavo. Istotako je o-besil angleški poslanik v Washingtonu iz poslaniškega poslopja našo ameriško zastavo v znamenje, prijateljstva med Anglijo in Združenimi državami. Kaj takega se še nikdar prej pripetilo v naši zgodovini.
K. S . K.
_
o+i1 ooi tii m it otjio po	p o no > § § i g i
l stjuiovljena v Jolictu, III., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Joltetu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. V	Telefon 104«
Od ustanovitve do 1. maja 19 17 skupna haptačana podpora
$1,241,415.47
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. , I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio*
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, in.
Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis.
Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. " Frank Franči«, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wl«.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorjch, 2112 WV28. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jedncte naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
jsi'
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
V 16. številki Jednotinega Glasila sem poročal, da se na podlagi pravil prihodnje glav. zborovanje ali XIII. konvencija K. S. K. J. prične 15. avgusta 1.1. v Eveleth, Minn. Vsled tega se imajo vršiti volitve delegatov ali zastopnikov k omenjeni konveciji pri mesečnih sejah tekom junija meseca. Z razpisom mesečnih asesmentov za mesec junij, razposlati hočem na vsa krajevna drnštva po dva poverilna lista. Takoj po seji, ko so delegatje izvoljeni, naj se izpolni eden izmed poverilnih listov in se naj odpošlje na glavni nrad Jednote. Drugi list pa naj prinesse delegat s seboj na konvencijo. Na listih je treba označiti natančno ime delegata ali zastopnika. Poverilni list mora društveni odbor podpisati in ga opremiti z društvenim pečatom.
Društva, ki ne bodo poslala delegata, naj to na poverilni list zapišejo in ga pošljejo na urad Jednote.
. Cenjena društva opozarjam na sledeče točke pravil: Člen 14.
Točka 14: Podrejena društva smejo poslati po ENEGA delegata od vsacih 12 do 100 članov, 100 do 200 DVA in enako nadalje.
s
(Opomba: To naj se tolmači takole: Vsako društvo, ki šteje 12 in manj kakor 100 članov in članic pošlje ENEGA delegata. Če šteje »Iruštvo več kakor 100 članov in članic, na primer 101 pošlje DVA delegata; če šteje društvo 201 člana in članico TRI delegate itd.
Točka 16. Član, ki zastopa društvo pri glavnem zborovanju mora biti tudi Jednotin član in ne samo podporni član društva.
Točka 17. ženska društva imajo pravico pošiljati moške delegate na glavno zborovanje. Taiste naj si izbero od kakega domačega društva ali pa od druzega.
Točka 18. Delegatje se morajo na konvenciji izkazati s poveril-uimi listi, ali izpričevali od svojih podrejenih društev, da so postavno izvoljeni.
Pripomniti moram, da vožne stroške in dnevnice delegatom plača vsako društvo samo.
Društva, ki bi slučajno ne poslala delegata na konvencijo, toda imajo kaj važnega zborovalcem predložiti v presojo, lahko to pismenim potom poročajo in pošljejo taka poročila predsedniku pravnega odbora sobratu Josip Russ, 6619 Bonna Ave., Cleveland Ohio, najkasneje 14 dni pred gl. zborovanjem. Glej člen IV., točko 23, stran 13 Jednotinih pravil.
Priporočal bi, da bi cenjena krajevna društva izvolila in poslala na konvencijo najzmožnejše zastopnike iz svoje srede, ki jim bode delovanje za napredek in korist Jednote pri srcu in ki bodo gledali, da se kar najboljšega mogoče ukrene in stori na trinajstem glavnem zborovanju.	.. ,
Z bratskim pozdravom sem Vam ndani sobrat,
JOS. ZALAR
GlaVni urad, dne 11. maja 1917.	glavni tajnik.
Od več strani sem prejel poročila, da se širijo govorice, da je K. S. K. Jednota zgubila tožbo, vFoženo proti njej po nekaterih članih društev iz Waukegan, 111., in'Forest City, Pa. Ker se take govorice razširjajo po naši dični Jednoti nasprotnih osebah in ker se s tem bega in liujska članstvo naše organizacije, radi tega hočem resnici na ljubo in članstvu K. S. K. Jeduote v pojasnilo navesti sledeče:
Takoj po končani obravnavi, vršeči se pri okrožnem sodišču v t'hicagu, 111., dne 28, februarja, je bilo dne>4. aprila poročano v Jed-iiotinem Glasilu na stani 4, pod naslovom: Verske točke v pravilih K. S. K. J. pred sodnijo. Iz omenjenega poročila je razvidno, da K, S. K. -I. ni zgubila tožbe.
'Tožitclji so navedli v obtožnici za glavno točko naslednje: K. S. K. J. nas je po krivici stispendala, ker v Ameriki ,v deželi svobode, K. S. K. J. ne more m ne sme kaznovati nobenega člana, če na printer ne gre k spovedi ali, če ne izvršuje drugih verskih dolžnosti."	3	/
Poleg tega je odvetnik tožiteljev povdarjal pri sodniji, da je točka 121 JcdnotinHi pravil nepravilna in da ista nasprotuje ustavi in zakonom države Illinois. Zahtevanje od članstva K. S. K. J., da opravi velikonočno spoved, je proti ljudskem pravu. Taka pravila so v na -»>rotju z državnim zakonom in vsled tega neveljavna in ničevna. S lakimi in enakinrt frav.aiui je hotel odvetnik tožiteljev sodnika pripraviti do tega, da bi ta izrekel, da je točka 121 Jednotnih pravil neveljavna, ničevna in v nasprotju z ustavo in državnimi zakoni.
Toda 3cdnik, prileten in izkušen mož, ki je a zanimanjem sledil celi razpravi, se je opiral na pravico in državni zaken, ter izjavil, da na podlagi državnega zakona, države Ulinoii, pod katerim zakonom ;e K S K J. organizirana, zamorejo biti člani le osebe enega in istega verskega prepričanja in pri K. S. X. J. »morejo biti le osebe rimske katoliške vere. Dalj« j« sodnik rekel da so tožitelji ob času pristopa v Jednoto morali mati kaj pravila določujejo, in da so kot člani Jednote zavezani spolnovati ustavo in pravila K. S. K. J. Sodnik je da-
Jednotina pravila
OnC kfbi ne spo'lnoval pravil, In ki so bfii pri obraviiavi krivi, se zamorejo izključiti tudi vsled nfttpoliuvvanja Verskih dolžnosti.
V	dokaz resnice teh mojih, gorinavcdeuih trditev, podajem eenj. članstvu naše Jednote in vsettt njenim škodoželjnim obrekov&lceni dobesedni sodniki odlok in razsodbo, katero je izrekel dne 28. marca t. 1. v tej tožbi Hon. Thomas O. Windes, sodnik "Circuit" sodnije v Chicagu, okraj Cook, država Illinois.
V	angleščini:
"The Court further finds that, under the statutes of the State of Illinois, under which the defendant society is organized, the membership in such society must be oomposed exclusively of the members of one religious denomination, and that, in this case, the denomination is the Roman Catholic Church.
The Court further finds, from the evidenoe, that the complainants were bound to know, when they became members of said Society, what the By-Laws and Constitution thereof provides, and that they are hound to comply with the Constitution and By-Laws of said Society; and the Court further finds that the Constitution and By-Laws of said Society are not unreasonable nor void, and that they are NOT in conflict with tiy» constitutional provision of the State of Illinois, concerning freedom of religions worship.
Skrvenski prevod:
'' Sodnija nadalje pronajde, da pod zakoni države Illinois, pod katerimi je imenovana Jednota organizirana, sestoji članstvo izključno iz članov ene veroizpovedi in da v tem slučaju je ista rimo-katoliške cerkve.
Sodnija nadalje pronajde, da so toiitelji, ko so postali člani imenovane Jednote poznali vsebino pravil in ustave in da se morajo ravnati, po pravilih in ustavi in sodišče nadalje pronajde, da pravila in ustave te Jednote NISO pretirana in da NISO v nasprotju s konstitu-cijonalnimi postavami države Illinois, tikajoče se verske svobode."
Tako je sodnik določil, kar imamo od njega v rokah črno na belem. Iz tega se torej razvidi, da Jednota NI izgubila tožbe. Pri eeli razpravi je bilo vprašanje, je li točka 121 Jednotinih pravil prave močna ali ne! In se li more zahtevati od članstva, da opravi svoje verske dolžnosti ali ne? To je bilo glavno vprašanje, za katero se je pri razpravi šlo. Glavni odbor Jeduofe je hotel sanno znati, sme li od članstva zahtevati spolmovanje točke 121 pravil in drugih točk naslanjajoč se na versko vprašanje ali ne!
Sedaj smo na jasnem vsi. Na enemu in ne drugemu se ne more predbaeivati, da si po svoji volji tolmači pravila, da se nekaj nepo-stavnega zahteva od članov in članic Jednote. Da glavni odbor Jednote nima pravice zahtevati od članstva spolnovanje točke 121 itd.
Precej draga skušnja, toda koristna in velike važnosti in vrcdJ J J? nosti za članstvo. Vsakteri sedaj zna in ve, da je primoran spolnovati 148* pravila, če hoče biti član Jednote. Vsakteri mora vpoštevati točke pravil naslanjajoče se na verska vprašanja, med katere spada tu«, točka 121. Vsakdo sedaj lahko zna, da pri katoliški podporni organizaciji zamorejo biti le katoličani in nihče drugi. Kakor hitro presta-neš biti katoličan, prenehaš biti tudi član Jednote. S tem upam, da je dovolj povedano.
Da se mora pa na podlagi točke 121 suspendovane člane in čla -nice sprejeti v Jednoto, če poravnajo vse dolžne ase&mente in pri -spevke, je sodnik to določil iz sledečih vzrokov:
1.)	Suspendovani člani in članice so plačali mesečne asesmente do 1. januarja 1917 in nekateri do 1. novembra 1016. in so bili vklju-b temu, da je velikonočna doba za leto 1916 potekla, suspendani, radi tega je sodnik izjavil, da suspeudaeija ni bila pravomočna.
2.)	Pravila Jednote pod členom 26 določujejo, kako bi se imelo člane suspendirati ali izločiti in ker se suspeudaeija ni izvršila na podlagi forme pod členom 26 Jednotinih pravil, vsled tega se iste ne more "Smatrati za veljavno.
Sodnik je dalje določil, da ima Jednota popolno pravico in moč izključiti člana za ncspolnovanje pravil, če so bili taki pregreški na -pravi jeni po 1. januarju 1917. Taka siLspeiulacija ali izključitev mora biti napravljena v smislu pravil točka 150—158.
Upam, da bode to pojasnilo zavezalo jezike vsem obrekovaleem in nasprotnikom naše Jednote, članom in članicam pa naj služi v ravnanje in vpoštevanje. Vsakdo je gotovo prepričan, da bode Rev. J. Černe, duhovni vodja K. S. K. J. odločno zahteval od vsakega spriče-\alo velikonočne spovedi. Radi tega naj vsakdo predstoječe sodnij-ske točke pazno prečita in gleda, da bode zadostil pravilom naše Jednote dokler je še čas.
Z bratskim pozdr^om sem Vam udani
Josip Zalar, glavni tajnik.
Dr, Stev.
78*777777
7	3.......
7	4.......
7	5.......
77	.______
78	.______
7	9.......
8	0.......
81.......
8	3.......
8	4.......
8	5........
8	6.......
8	7.......
8	8.......
89.......
9	1.......
9	2.......
9	3.......
9	4.......
9	5.......
S?:::::::
98.......
100.r.....
10	1.......
10	2.....
10	3____
10	4.......
10	5.......
108.......
10	9.......
11	0.......
11	1.....:.
11	2____:..
11	3.......
1 J 4.......
J15.......
118.......
119._______
120.......
121.......
122.......
12	3.......
12	4.......
126.......
12	7.......
12	8.......
12	9.......
13	0.......
13	1.......
13	2.......
13	3.......
13	4.......
13	5.......
13	6.......
13	9.......
14	0.......
14	3.......
14	4.......
14	5____:. .
14	6.......
/rej«I a« račun W». »Uv. 4*17
M april 1917.
148. 150.
151
152
153
154
156.
157.
158. 159 160. 161 162 163 164.
64.17 61.29
74.77
90.58 253.00 240.63
124.82 208.45 207.40
69.08 102.65
54.62 55.71 147.14 60.11
187.83 154.00
91.65
174.55 46.38
108.45 "49.77 61.76
104.84 19.42 66.84
5.78 118.40
76.09
62.96 116.48
47.89 65.41
34.97 115.94
78.23
36.84 122.50
37.61 40.46 130.05 42.01
34.59 70.56
5.83 36.94 103.50 60.19 16.01 9.41 167.78 86.89 38.99 30.79 105.82 58.36 37.44 41.82 41.97 139.32 44.91
110.56
57.81 64.69 65.29 43.46 34.52
120.67
36.85 28.99
108.04
56.19
29.20 10.35 30.03
29.60
70.82 48.88
81.21
1
Smrtnimi
Izplačali
-___—
♦i
50.00
350.00
J.
250.00
1,000.00
l.OOO.OO
Skupaj............I $15,734.32
111,850.00
50.00
$950.00
$ 40.00
Preostanek 31. marca 1917............................. $478.649.49
Prejemki tekom meseca aprile 1917.
Plačanega od društev............... ..........$15,734.32
Obresti .................................... 461.76 *
Najemnina................................. 101.60
Izdatki:
Plačana posmrtnina .........................$11,850.00
Plačana poškodnina .......................... 950.00
Plačana bolniška podpora ..................... 40.00
Razni upravni stroški........................ 1,658.07
Preostanek 30. aprila Joliet, 111. ,12. maja 1917.
1917.
_ .16,297.68 $494,947.17
$ 14,498.07 $400,449.10
Opomba: Društva zaznamovana 3-17 v mesecu aprilu 1917.
JOSEPH ZALAR, fl. tajnik, K. S. K. J.
zvezdico imajo plačan ases. štev.
Ustnica upravništva.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec april 1917.
! Prejeli na ratvn n„ ases. itev. 4-17 ur. Štev. rtL fcppji		Izplačali		
		Smrtnma Pofikod.		) Boln. podp.
1............	% 324.72 522.01 195.35 116.16 189.75 568.71 148.46 23.46 77.38 395.01 69.07 252.55 214.33 189.73 20.74 78.42 93.87 60.49 1 v 23.05 583.63 422.14 361.57 88.32 193.68 113.61 26.28 143.85 119.28 154.80 203.54 301.78 75.46 52.84 120.06 85.86 347.28 82.24 76.54 255.46 81.34 125.90 253.56 162.87 86.73 282.25 66.37 179.13 30.79 239.66 131.70 169.55 72.78 15.96 32.11 133.48 26.09 107.76	J $ 900.00		
2..............				
3..............		j...........	1	
4..................		i	$ 50.00	
		' .. ..		
7.............		i:::::::::::		
8...........				
10............		i ........		
11...........				
12.........				
13..........		100.00 ! 1,000.00 < '..... ......		
14.............				
1	5.................... 1	6.................... 17..............			Vo.oo'	........
20.................. 21................. 2	3................ 2	4............... *;; 2	5............. 2	9............... 3	0.........		1........... 100.00 1........... L'i; ! 1,000.00 i 1,000.00 !::>:::::::	150.06	$ 40.00
3	2................. 3	3.......... 3	8............;....... 3	9............... ' "			50.00	........
4	0................ 4	1............. 4	2............. ..... 4	3............ ...... 4	4.................... 4	5.............. ' 4	6...........		i i........... ...........	!!!!!!!! ;;; ;o;;;	........
47.........		1,000.00 1,000.00 1,000.00		
49..........			........	
5	0.......... 5	1....................				
5	2.............. " 5	3.............. 5	4...........		1,000.00	........	
5	5.............. 5	6.......... ""* 5	7.......... ........ 5	8.......... ........ 5	9........... 6	0........... ...... 61........... S""		........ ........... 600.66 800.66	' 250.06'	........
62........ ^ :..... 6	3......... 6	4................			........	
65........... 6	7........... ........ 6	8....................		...........	50.00	........
69........				
70..........				
71........				
72........ ......			•	
S tem poživljamo in prosimo vse one naše naročnike nečlane, katerim poteka naročnina, da naj isto blagovolijo v kratkem obnoviti. Vsakdo ima pri naslovu 0-značen dan, ko mu naročnina poteče.. Naš Ust je najcenejši ameriški slovenski tednik; vsled tega opozarjamo še enkrat naročnike nečlane, da naj obnovijo naročnino. če jim drago; v nasprotnem slnčaju bomo prisiljeni vsem tem list ustaviti.. Posebnih opominov ne bomo razpošiljali vsled poštnih stroškov.
ZAHVALA.
Jaz spodaj podpisana se s tem prisrčno in lepo zahvaljujem slavni K. S. K. Jednoti in eenj. društvu sv. Petra št. 30, Calumet, Mich., za tako hitro in točno izpli-čHo posinrtnine $1,000, po mojem ranjkem soprogu Paul Staudahar-ju. Obenem želim veliko uspeha slavili K. S. K. Jednoti in društvu sv. Petra št, 30.
S pozdravom
Margareta Staudahar in otroci.
Calumet, Mich., 14. maja 1917.
Naznanilo in vabilo.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101, K. S. K. J., v Lorain, O., je na zadnji društveui seji sklenilo prirediti dne 26. maja zabavno veselico in ples v g. Alojz Viran-tovi dvorani. Pričetek veselice ob 6. zvečer. Čisti prebitek te veselice je namenjen za nakup delnie za 'Jugoslovanski Narodni Dom'. Svirala bo domača slovenska godba in nastopilo bo tudi naše novo pevsko društvo "Adrija", ki bo občinstvo razveselilo s par krasnimi pevskimii točkami.
Sklenjeno je bilo tudit> da če se kateri član ne bo udeležil te veselice, bo moral plačati $1.00 v društveno blagajno.
•Pri tej priliki vabimo naj-nljudneje tudi vsa eenj. sosedna društva in posameznike in jih prosimo, da bi se te na6e veselice pol-ncštevilno udeležili. Ob jednakih prilikah srno Vam tudi mi vedno na razpolago.
Za dobro postrežbo in okusen prigrizek bode skrbel odbor.
H «obratskim pozdravom
Frank Janežič, tajnik.
VABILO.
Društvo sv. Ane št. 13«, K. S. K. J., v La Salle. 111., priredi svojo prvo veselico dne 30. maja t. 1. v korist nabave nove društvene zastave. Veselica se začne opoludue in se konča ob 12. v Math Kom povili prostorih. Ker je to prva veselica našega katoliškega ženskega podpornega društva, Vas vsa katoliška društva vljudno vabimo, da nas posetite, ker čisti dobiček je namenjen za potrebno nabavo nove zastave. Priporočamo se tudi rojakom v De Phe in Oglesbv. da na« obiščejo na goriomenjeni dan. Na sporedu bode tudi kegljanje za več dobitkov. Za plesa -željne bo na razpolago izvrstna slovenska godba. Kar se pa tiče postrežbe, Vam je pa celo društvo na razpolago, ker ženske so celo obljubile, da Vam 4w>do preskrbele za prigrizek pristne kranjske potice. Pred vsem pa prosimo so -bratsko društvu sv. Družine štev. 5, K. S. K. J., da bi naui ponriigalo na tej veselici, ker ženske niso za gostilničarsko delo, pri točenju pijače, zatorej smo priinorane Vas prositi. Torej Vas katoliška dru -štva še enkrat najtoplejše vabimo in se priporočamo za obilen obisk. Na svidenje!
Vtoebčni odbor.
Ti.
4
M<
L 1814 javnem tafcoru ar-velika*' negotovo* in popa^nost. Napoleon, o kterem «o mislili, da je popolnoma premagan, je pokazal, da je še vedno zelo nevaren, in da mat je vojna sreča, ktera ga je pri Lipe» kem zapustila, sedaj, ko se je vojska zavlekla na francosko zemljo, zopet mila postala.
Blueeher, kteri je 1. januvarija 1814 prekoračil Rheno, da bi mahnil na Francosko, je mislil, da Napoleon že ni veš zmožen braniti se.
Z drznim podiranjem je nameraval pruski vojkovodja Napoleona popolnoma ugonobiti. V tem nevarnem trenotku je pokazal Napoleon ves bitroum voj&kov-dje. Naenkrat se je pokazal pred Bluecherjevimi četami, napadel posamezno njegove tri raztresene vojne oddelke in jih premagal vkljub junaškega upora. Višji po-

1» S
lie

pripetila, da
rmfa
mol Odbral bodem nektere, kteri imajo najbolje konje in ti naj te ^tremljijo."
Hvala ti, dragi tovariš," rekel je Thielen, "zadovoljen sem, ako mi da& za spremstvo jednega samega moža. Isti pa mora imeti dobrega konja in ako je možno, Mti popolnoma vešč francoščine.
Pet minut kasneje je jahal Thielen, spremljan od dragonca, kteri je ugajal njegovim željam, v temno noč. V duhu si je narisal pot, kakor je bila približno na zemljevidu zaznamovana. Ako •bodeta le konja vstrajala in jima oboroženi kmetje ne pridejo na pot, mislil si je, potem zamoreta nekterih urah dospeti v Bar-sur-Seine.
Noč je bila popolnoma temna, niti meseca, niti zvezd ni bilo videti na nebu. Temnosivi oblaki so pokrivali nebo in nekoliko je snrfilo. V okolici med sovražnikom in vojno zaveznikom se je
veljnik. knez Scbw arzen be rg, kte- culo zvonenje in tu pa tam kak ri se je pomaknil s svojo armado posamezen strel, ter semtertja je
do Trojes, je ravnal previdnejše nego Blueeher. Umaknil se je za reko Aubo in omogočil Bluecher-ju aibrati svoje raekopljene čete in se k njemu pridružiti. Schwarzen-berg je potem zopet korakal proti Troves in dospel 1. marca v Bar-Sur-Aufbe in sklenil v par dnevih Troves naskočiti. Blueeher je bil onkraj Morne in ga Napoleon to-raj ni mogel več doseči. Prestolo-1
bilo videti kako gorečo pristavo. Tam so plenili najbrže koza ki, kteri so v celih trumah kolovrati-li pred vojno zaveznikov. Te poldivje konjiške čete so bile v jednem oziru izredno koristne, kajti prikrivale so gibanje zaveznikov in bile v vedni dotiki z sovražnikom, na drugi strani pa so bili prava nadloga in njihovo postopanje je Francoze tako razka-
naslednik Wuerttetmberski je bil čilo, da so se prostovoljno oboro-pri Bar-sur-Seine in na njegovo ževali in hiteli k črni vojski. Sled-pripomoč je računal Sehwarzen- nja je bila zaveznikom ravno ta-berg pri napadu na Troves. | ko nevarna, kakor leta 1870-71
Med nepreneihanimi iboji minol v francoski — nemški vojni, je 2. marec. Francozi so bili bo-1 Thielen je po njegovem mne-jaželjnejši nego kdaj poprej; nju jahal natančno v isti snieri, vsled am a g, ktero so si priborili kakor se je namenil. Opazil pa proti Bluecherju, postali so celo je, kako njegov konj postaja ved-razposajeni. K tenm pa se je pri- no bolj upehan in da sploh ne mo-tlružilo še občutno pomanjkanje I re več dirjati. Vse prizadevanje živil v taboru zaveznikov in že ra- z brzdo in ostrogami ni pri plc-
di tega so moiali tvegati naskok na Troyer.	'
Na večer 2. marca je za povedal Schwarzenfoerg grofu Radcekiju, šefu svojega generalnega štaba, poslati ordonanca-častnika k prestolonaslednik Wuertenberš-keni v Ben-6ur-8eiue s poveljem, drugo jutro proti Četrti uri. pričeti s pomikanjem proti Troyes. To povelje bi se moralo prestolona-
nheniti živali več pomagalo, komaj jo je spravil v dir, že je zopet stopala navadni počasni korak. Jezdec je zapazil, da žival vedno bolj nezanesljivo stopa, zato je poklical k sebi dragonca, kteri je jahal za njim in vprašal ako je njegov konj čilejši.
"Komaj da se še premika, gospod nadporočnlk", rekel je dragonec. "Že tri dni ni dobil no-
sledniku osobno izročiti, da bi se; bene krme in čudim se le, da še na vsak način omogočilo jednako- tako dolgo vstraja. Tudi jaz se merno postopanje proti francoski vsled glada komaj po koncu dr-vojni.	žim, ako bi bilo možno dobiti kos
Proti peti uri zvečer je bil av-1 kruha za mene in konja, potem bi
strijski častnik Thielen poklican k grofu Radeckiju.
** Imate li kakega dobrega konja, Thielen?" vprašal ga je Ra-deeki.	' .
41 Dane« jaham že tretjega konja. Čil je še, toda na pol sestradan in bojim se, da se bode čez nekaj ur zgrudil pod menoj,' '
Radeeki je nato rekel majaje z rameni: "Konjr in ljude trpe glad; jaz Vam ne morem pomagati. Tnkaj imate zemljevid, oglejte si ga glede poti v Bar-sur-Sei-ne in to je pismeno povelje za prestolonaslednika Wuerttemfoer-škega, kterega vam bodem še ustmeno ponovil,"
Ordonanc-eastnik je pregledoval zemljevid in rekem potem: "Štiri ure bodem moral jahati. Mislim, da v temi ne bodem zgrešil poti, ako bode le moj konj za-mogel prestati."
"Povelje morate izročiti, ako bi rdorali tudi del pota peš dalje iti. Toda bodite previdni, Napoleon je pozval na noge črno vojsko.
Ravno tukaj, ko ni daleč do Pariza, je Vse prebivalstvo oboroženo in kmetje imajo posebno piko na mala krdela našincev, posamezne ordonance in častnike. Jahajte naravnost v Bar-sur-Seine. Med potom se nikjer ne ustavljajte, tudi ne, ako bi upali dobiti za se in konja živeža in okrepča-ve. Tu imate povelje, s kterim od vsacega konjiškega polka, kterega srečate do prednjih straž,' lahko dobite spremstvo konjikov. Morda pa sami ali spremljani le od par mož lažje pridete naprej nego z večjim krdelom.
thielen je sprejel svoje papirje in jahal kolikor brao ga je sestradana žival nesti zamogla v bliJino prednjih strai. Ravno ob mraku je Thielen prihajal do avstrijskega polka dragoncev Kne-serich in oddal Radeckijev ukaz. Polku poveljujoči častnik je zmajala rameni.
"Pal ti bodem krdelo dragon-cev za apremttvo, gospod tovariš, toda daleč ne boš prišel. Konji,
šlo zopet bolje, gospod nadporo-•čni. Tam-le vstran od pota je lam bd se morda kaj jesti dobilo."
Thielen je premišljeval. Luč ob levi je videti v istini, kakor od samotne pristave. Tam je morda za. človeka in žival živež, kterega sta oba tolikanj potrebna. Toda muditi se v samotni pristavi bi utegnilo biti nevarno, Radeeki ga je pred tem posebno svaril.
Glede nujne sile je Thielen vendar sklenil jezditi na dozdevno pristavo in tam previdno reko-gnoseorati.
Luč je prihajala v istini iz samotne kmetiške hiše. Ne daleč od posestva je Thielen stopil raz konja in se previdno Mižal ograji pristave. Skozi razsvitljeno okno je videl v kmetiški sobi starega moža in mlado deklino sedeti pri večerji. Imela sta pred seboj kruh in steklenico vina in skledo puhtečega krompirja. Tu bi bila okrepčava za ljudi in konje za dobiti in Thielen je s sabljo previdno potrkal na okno.
Mlada deklica je zakričala in stari mož je tfrzo vstal raz svojega sedeža. Stopil je k oknu in vprašal v francoskem jeziku:
"Kdo je?"
"Mi li zamorete prodati kruha?" vpraša Thielen tudi v francoščini, "dva človeka in dva konja omagujeta gladu."
"Vstopite", dejal je atari mož, "imamo raznn kruha aa vas še kaj druzega, pa tudi za konje bo-demo skifoeli."
Po teh besedah je- stopil stari kmet iz hiše in pri svitu svoje svetilnice ogledoval od blizu častnika.
"O, vi ste jeden,na*iV'. rekel je, kajti avstrijskega častnika je radi njegovega sivega plašča in oklopniške čelade smatral francoskim vojakom. V vojni zaveznikov, kttra je qbstala iz Rusov, Avstrijcev, Bavarcev, Saksoncev, Prusov, Švedov in Wtirttenrber-šanov, je Tladhfe velika ratolič-noet v uniformah. Kot apoznal-ni znak nosili so častniki in veči-
v uniformah nekterih vojnih oddelkov z onimi francoskih vojakov, oddelki zaveznikov streljali drug na druaega in še le potem spoznali .pomoto, ko je bilo že nekaj mrtvih in ranjenih.
Thielen je poklical dragonca bližje in ker je tudi ta gladko francoski govoril, je kmet mislil, da ima francoske vojake pred seboj. Konje so peljali na dvorišče in jim dali ovsa. Potem je kmet peljal vojaka v sobo in jima ponudil prostore. Deklica pa je hitro prinesla steklenico vina in na pol sestradana vojaka sta hlastno planila po pripravljeni večerji. Jedla ftta kolikor mogoče hitro, da W preje prišla iz pristave, kajti za njihovo nalogo se je mudilo. Toda nista dokončala še večerje, ko se je zunaj začul pisk in mo&ka hoja. Kmet je hitel vun in se čez kratek čas zopet povrnil spremljan od sedmih oboroženih kmetov. Pokazal je na ptuja gosta rekoč: "To sta na-šinca."
Prišleci so bili člani franeoske Črne vojske in Thielen je uvidel, da ga le zavednost in hladnokrvnost zamore rešiti gotove smrti. Ostal je toraj mirno ma svojem mestu in si natočil še jedno kupico vina. Ako bi takoj hotela odriniti, vzbudilo bi to gotovo sum.
Vodja kmetov je bil visoko vzraščen mož z dolgo črno 'brado, čigar obraz je kazila velika brazgotina. Bouton nazivali so ga njegovi tovariši, pri kterih je i-mel, kakor videti, mnogo veljave. Poskušal je takoj častnika nekako izpra«evati, ko ga je brzo zaporedoma vprašal/k kteremu pol- kaj sumljivim pogledom, kterega ku .spada, od kod pride in. kako je bilo lahko tolmačiti roganju je zašel na samotno pristavo. in sovraštvu.
Thielen je odvrnil mirno: "Jazi "Ti", dejal je proti razburje-sem na potu radi službenih oprav- nemu kmetu, "lahko greš v svojo kov in vam nisem nikakega poja-1 domačo vas, drugi pa ostanete tu. snila doLžan."	Morebiti bodemo imeli tu važnej-
Tak odgovor ni Boutonu nič. kaj posebno dopadel. Stopil je nazaj in rekel tako glasno, da jc
edhod. V sobi je nepovoljna tihota. Čla-ni črne vojske niso biLi nič kaj zgovorni. Stari kmet je slutil, da nekaj ni v redu, kajti sedel je pri peči ter Ttiielena obraz, kteri je častnika neprestano gledal, po-stajal je vedno bolj pretilen.
Čudna tihota je strašno vplivala na častnika; sekunde so se mu zdele dolge kakor ure. Vsak trenotek je pričakoval, da se od-pro vrata in pride nazaj drago-nec. Ta bi imel, ako bi prišlo do boja, prednost, ker bi bil Boutonu za hrbtom. KoneČno so se vrata odprla, toda Marion je prišla jasama. Dajala je Thielenu znamenja, ktera pa ni razumel. Gotovost je bila boljša, nego ta negotovost.
"Kje je moj sluga?" vprašal je mlado deklico.
"Odjahal je," odvrnila je Marion in se ravnodušno, kakor se ne bi bilo nič pripetilo, vsedla peči poleg očeta.
Kaj je pomenil odgovor deklice? Je li mar dragonec toli stra hapeten in pustil svojega častnika na cedilu? Je li odjahal, da pokliče pomoči? Zopet je nastala v sobi dolgočasna tišina.
Kakor slučajno je rekla Mari on: "Mislim, da tam v Cha-pantfortu gori." Dva kmeta črne vojske sta skočila pokoncu. "Kaj vraga, v naši vasi gori! Ali si natančno videla Marion?"
"Mislim za gotovo, da je v vašem selu."
"Najbrže so tam kozaki, mi pa tu sedimo", dejal je eden kmetov. "Na noge tovariši, hitimo tja iu po8trelimo ruske volkove."
Bouton je pogledal Marion s
častnik moral slišati: "Oastniki,!štorih.
še opravilo nego doma." • Eden kmetov je odšel, drugi pa so ubogljivo ostali na svojih pro-
kteri spadajo k tepeni armadi, ne bi smeli "biti tako ponosni. KoneČno bode domovino le še črna vojska rešila, ktera se bode v slednjem trenQtku zaletela v sovražnika."	...
Potem se je obrnil proti kmetu in zahteval vina.
"Prinesi nam vina, Marion," velel je kmet svoji hčeri.
Bouton je sice tekoj rekel, da hoče Marion pomagati prinesti vino, toda deklica je zbežala vun in mu pred nosom zaprla vrata za seboj. Nekaj Časa nato se je vrnila s polnim naročajem steklenic in člani črne vojske so napolnili svoje kupice.
"Živel cesar!" zakričal je Bouton, "kdor je pošten mož, naj trči in zakliče z nami: Živel cesar!"
Pričujoči so vzdignili kupice in hrumeče klicali: "Živel cesar!" Posebno ostro pa je opazoval Bouton pri tem častnika in dragonca. Je li mislil, da je Thielen jeden tistih francoskih častnikov, kteri so bili pri volji od Napoleona odpasti, ali pa morda že slutil, da ima sovražnika pred seboj, tega naš častnik ni mogel določiti. Zapazil je, da mu Marion od vrat sem večkrat miga, toda sedel je tako neprilično za veliko mizo, da so bili na desno in levo po trije možje črne vojske ter ni mogel svojega prostora zapustiti, ne da bi ljudje vstali. Razumel je, da mu hoče mlada deklica kaj važnega povedati in ker je dragonec sedel pri peči od mize nekoliko oddaljen, velel mu je Thielen v francoskem jeziku:
Pojdi vun in poglej, ako imajo konji še kaj zobati."
Takoj za dragoncem je odišla tudi Marion. Bouton bi bil naj-rajše šel kar za njo, toda njegova navzočnost v sobi se mu je zdela vendar-le važnejša. Čmerno je gledal za dekletom in se potem vsedel k nnzi,častniku je nasproti
•Položaj se bil za Thielena zelo neugoden. Vsak trenotek bi ga lahko spoznali, in da bi oboroženi kmetje ž njim storili prav kratek konec, je bilo samoumevno. UpOr bi bil skoraj brez koristi, kajti j predno bi Thielen zamogel potegniti palaš, bi ga bili brezdvomno ustrelili. Bouton, kteri je njemu nasproti sedel, držal je staro puško med koleni in imel prednost prostega gibanja. Tri sosede na desni in tri na levi bi tudi ne bilo tako lahko poriniti v stran.
Thielen je pogledal na uro. I-skal je kakega izgovora, da bi se
Tudi Thielen je vstal in rekel kolikor mogoče mirno: "Moj dragonec bi imel ogledati pot, morda je rj&e 1 in poiskati ga bodem moral. J Hvala vani za gostoljubnost*, rekel je obrnivši proti staremu kmetu, "vzemite ta napo-leondor."
"Le pustite gospod," odvrnil je kmet, "za to kar sem storil nc vzamem plačila."
"Vstanite možje", rekel je Thielen nato k dvema francoskima kmetoma črne vojske, ktera sta sedela na desni, "pustila me vun."
V istem trenotku je skočil Bouton po koncu in zakričal: "Osta-nita na vaših prostorih! Vi pa nemški pes ne ganite se s prostora, ali poženem vam krogljo skozi možgane. V istem trenotku, ko ste vstali, videl sem na ročaju vaše sablje avstrijskega orla. Imel sem Vas takoj na sumu, ko sem vstopil. Tudi konje sem videl zunaj in že sedla sta vzbudila mojo pozornost, ker nista po francoskem uzorcu. Jaz sem star vojak in se ne dam varati."
Vsi navzoči so vstali iz svojih sedežev in zgrabili za orožje. Thielen je nepremakljivo stal za mizo pretilno opazovan od članov črne vojske, očitaje od očeta Ma-rione, kteri ga je gostoljubno sprejel pod svojo streho.
"Da, častnik sem v zavezni armadi", rekel je Thielen, ko je u-videl, da bi tajiti nič ne pomaga-
'Pa tudi ogleduh in lažnji-vec!" kričal je Bouton vzdignivši puško jn pomerivši na častnika. Toda hišni gospodar je vkljub svoji onemoglosti skočil blizu in udaril kvišku puškino cev.
"Ne tu v sobi! Ali te vrag moti Bouton, da hočeš učiniti umor? Stori z možem kar hočeš, toda zunaj, ne tu."
"Ti nisi nikak domoljub", zavrne ga Bouton, "inače bi si štel v čast, ako bi zamogel tvojim vnukom kazati kraj v tvoji hiši, kjer je jeden naših sovražnikov prelil svojo kri. Pojdite vun, hočemo mu zunaj iapihniti dušo, živ ne pride več iz pristave."
(Konec prihodnjič.)
lo.
»udi rojaku, kateri si želi na zdrav zrak, na fatvno. Na prodaj je farma, obsegajoča 40 a krov, s primernimi poslopji in je nekaj posejane pšo-nice, koruze, krompirja in kumar, nekaj je pa zemlje še za čistiti. .Zraven je lep sadni vrt in nekaj vinske trte;zemlja je vsa zagrajc-na z mrežasto žico fWoven wire). Prostor je zelo pripraven za trgovino (Store), ker je samo d ve minute od železniške postaje, pet minut od šole in 2 in pol milje od cerkve oddaljen; dobre ceste vse naekoli. Na farmi je tudi živina kakor sledi: tri leta star konj, 4 krave, 1 breja telica, 4 mlade telice, 1 breja svinja, en par mladih prašičkov in dvajset kokoši, potem motorni stroj za 6 konjskih sil. Prodam pod zelo ugodnimi pogoji z živino ali pa brez živine. Za natančna pojasnila se obrnite na:
Frank Cmok,
Box 29.	Willard, Wis.
(Adv. No. 20—22.)
TEL.: CANAL «MT.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSM
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
ISIS W. 22nd St.. Chicago, ill.
Pozor gospodinje! Ako rabit« prt gospodinjstvu »vež« mleko, dobro ilaiks, ali Idsio smetano, (C'«*<n) aJi okusno, doma narejeno mssi«,
(Butter) offlnsit* v moji mlekarni.
Ja zprodajem mleko, ki jo paatcrili-zirano; dobivum ga naravnost od fsr-merjev. Micko je i»rcje uataurno pre-skuMCito iu pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej Garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste jc posebno priporočati otrokom rajsneem.
Mleko rozvažam po liiiah točno vsak
da uo pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporo-
čam :
r*RA.J*TK GTtlLL*
I&ČEM
svojega brata Frank Kotar, doma iz šentjernejske fare na Dolenjskem. Pred letom dni se je menda nahajal v Indianapolis, Ind. Za njegov naslov bi rada izvedela njegova sestra. Ako 'kdo ve, kje živi sedaj, naj mi to blagovoli naznaniti, ali naj se mi pa brat sam pismeno javi, ker mu imam neko važno stvar za sporočiti .
Zofi Kotar, 9607 Ave "L", South Chicago, 111.
(Adv. No. 18—20.)
MARIJA SLUGA
1828 W. 22ad SI
Ckieaft, IU.
Telephone Canal 4739
izkiuena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
K uljudno priporoča slovenskim in hrvaikim tonam in ogrskim Slovenkam.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naznanjam slovenskemu občinstvu v Waukegan in North Chica-gu, da sem ravnokar otvoril
prodajalno z obuvalom
za moške, ženske in otroke. Blago ali obuvalo imam iz najbolj znane in najboljše tovarne 'Selz Co.' Ker sem kupil blago še od prej-šnega prodajalca, dajem vsled tega obuvalo po čisto nizki ceni.
Za obilna naročila, obisk in naklonjenost se toplo priporoča.
Matevž O grin,
NORTH CHICAGO, ILL. Svoji k svojim! 10 — 10th Str. (Adv. No. 16—25.)
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J^ ALLEGHENY, PA.
5SXP

Dr. Martin J. Ivsc
Slovenski zdravnik
PlyiMaHiritH Vrbo val ravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St
Corner Clay St., JOL1ET, ILL.
Ural traven slov. cerkve.
Ufvnt 10—11; 4j 7—8. CkUaf* teUfm: Dm SIM L
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Doma, 67 in Batler St.,
Pittsburgh, Pa.
Uradniki xa leto 1917:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
L tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St, Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokialj, S7S Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuja $5.00 bolniške podpora na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še nista
Sri nobenem društvu, spadajoča h K.
. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnika društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič. 5211 Natrona allev, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
JOSITTEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, Illinois
Telefon: Canal 298.
Se priporoča ro jakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba In dobra pijača", to je moje geslo.
Drži se «pred vsem svoje lastne dolžnosti, potem se le zabavljaj eez druge.
• a •
.v Mož, ki je « tem zadovoljen česar nima, ima — vse.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pi kovarta, vabila in vstopnloe za vaaallca, ali kake druge tiskovine, obrnite
unij ako tiskarno v Ameriki, aa ■

ee aa najvatyo
NARODNO TISKARNO, 2144-51 Blue Island Ave., Chicago, III
Ta Tam bede icgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljneet glede eene. točnosti in okusnega dela. Oeobito Tam priporočamo celo pripravne ▼plačilne ImJIilce za člana in članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznica za blagajnike za izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Botafika liste, večje in manjie in pnaaliaa pola za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahka vadaa natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih.
cr Ka zahtevo poAJemo vsakemu druitvu vzorec goclnavedaalh Uakovln na ogled brezplačno!
- OPOMBA: ▼ aaii tiskarni aa tlaka "Glasilo K. S. K. Jedaete".
društvene potrebščine.
Prva tat nejstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 Se. Millard Aw. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

Telefon: Can«) BO
SLOVE^K^^O^TILNA 1900 W. 22nd St, Togal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Točim redno sveže izborno floerberjero pivo, fine likerje in prodajam izborne smodke. Cenj. rostom je mrzel in topel lnnch zastonj na razpolago.
Rojaki Slor.nci vedae dobro doiU 1
SLOVENSKI VUOKOftOLSO
USTRELJEN V BELO&ADU.
Ljubljanski 4 'Slovenec" poroda
22. marca t. 1., da je bil v Bel« gradu ustreljen slovenski visoko-solec Ivan Gosar, doma iz Stare Loke pri Škofji Loki na Gorenjskem, po domače "Hrenov". — Pred vojno je Sel v Srbijo, kjer je dobit službo, katere ni mogel dobiti v "preljubi Avstriji". Sedaj so ga pa Bolgari ujeli nekje v Srbiji in avstrijsko tiranstvo ga je obsodilo na smrt kot izdajalca. Bil je napreden dijak in vsakdo, kdor ga je poznal, ga je eislal. Eden njegovih bratov biva v Rock Springsu, Wyo.
KRVNIK SLOVENCEV
UJET V RUSIJI.
"Grazer Tagespost" poroča 31. marca t. 1., da se nahaja štajereki državni poslanec Malik v vojnem ujetništvu v Irkutsku v Rusiji.
Malik je bil eden izmed najbolj zagrizenih sovražnikov Slovencev na Spodnjem Štajerskem; on je organiziral prvo vojno proti štajerskim Slovencem. Zlasti je poznan po napadu ptujske germanske tolpe na Slovence leta 1908* ker je on organiziral napad. To je imelo potem za posledice krvave dogodke v Ljubljani meseca septembra 1908.
ITALIJANI IN SLOVENCI.
Tržaška "Edinost" piše 2. aprila pod naslovom: Izvoziti hočejo
—	kulturo": V Ameriki se je uveljavil zakon, ki zabranjuje priseljevanje analfabetov. Značilno je, da so se čutili Italijani pri tem najbolj prizadete. Pravijo, da je ta zakon v prvi vrsti naperjen proti naseljevanju iz Italije. Ta efekt se mora pripisovati edinole zavesti, da imajo baš oni v sosednji kraljevini številne analfabete. Priznanje, katero vsebuje to tarnanje, je ravno sedaj zelo važno, kajti ravno sedaj Italijani uveljavljajo v imenu kulture svoje aspiracije na naše ozemlje, torej tudi na naš Kras, kjer ni po statistiki niti pet odstotkov analfa -betov. Iz dežele, bogate na analfa-betih hočejo zanesti v deželo, kjer narod tako pridno obiskuje šole
—	kulturg. Narodnostni principi pobija aspiracijo Italijanov . na naše ozemlje, kultura pa še bolj. To sta dva važna raaloga, katera slabo služita Italiji. Za izvoz kulture Italija še ni zrela.
SLOVENCI POZDRAVLJAJO .
RUSKO REVOLUCIJO.
O ruski revoluciji in nje pomenu je pisala tržaška "Edinost" 18. marca: Ta revolucija je vrhunec borbe za parlamentarizem, napor svobodoljubja proti birokratskem nasilju, za suvereniteto narodne volje in proti samodržtvu. To je borba za zrušitev samodrž-tva, iz katere izide prosvetljena, napredna Rusija ustavnosti, politične svobode, resničnega parlamentarnega življenja z vsemi svojimi neomejenimi pravicami.
Ta pokret ni bil izzvan po agitaciji upornikov ali po propagandi demagogov, temveč je dozorel in vzklil iz etiške sile narodne duše. Velike ideje, katere so se polastile na miljone narodnih src, ne trpe rakove poti — temveč gre njihov pravec neumorno naprej — do popolne zmage.
AVSTRIJSKE REFORME.
4'Slovenec" 9. II. t. 1. Neki reformator, katerih je polno v Avstriji, priporoča, da se naj sestavi nekaka "južna Avstrija", katera bi sestojala h Koroške, Štajerske, Kranjske, Goriške, Trsta in Istre. Te združene pokrajine naj bi tvorile eno samo administrativno celoto in imele bi samo enega cesarskega namestnika. Kaj pomeni ta "Južna Avstrija" v narodnostnem ozira? Štajerska ima po zadnjem ljudskem štetju 409,684 Slovencev, 1,034,476 Nemcev; Koroška 82,212 Slovencev, 313.988 Nemcev; Kranjska 490,987 Slovencev, 35,008 Nemcev; Primorska 266,614 Slovencev, 227,183 Hrvatov in 334.152 Italijanov.
Vse prebivalstvo te 4 'Južne Avstrije" bi potem znašalo 3,300,000 Slovencev in Hrvatov bi bilo en miljon 450„000 in 1,400,000 Nemcev ter 340.000 Italijanov. Na ta način bi potem vedno odločevali Italijani. Da bi vsi Nemci in Italijani nastopili proti Slovencem, oziroma Hrvatom, rc razume sa -nioobsebi.
Ako pogledamo to nameravano nstvaritev "Južne Avstrije", potem lahko razumemo, 7«kaj da koroški Nemci silijo za to ureditev.
Ne strašite sol
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašen« vojna, se vlada na bode polastila Va&ega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine/ dokler se Vi zadriite mirno in ne rajete zoper našo državo.
obresti na hranilnih ulogah
Obresti, ako nedvi. njene, —-^HBBW^^pr^ggnMMJgc se pripišejo h . lavnici in se ^pSHAwMmmi tllwailtako zopet obrestujejo.
w.....gjjj^J^^^SS' Pri nas bodete vedno do-
JZ^E^Z-JŽ- *>ro in uljudno postreženi po =-'s*! svojem rojaka.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članka Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred o.njem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naš« banka j« depozitni urad sa zvezno poitno hranilnico, za, mesto Joliat, za okraj Will, za dr šaro Illinois in za vlado Združenih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
I&&EM
svojega sina Josip Gruden. Pred letom dni je bil v Jolietu, 111., potem je živel pa v Denver, Colo.
(Rad bi zvedel za njegov sedanji naslov, ker imam zanj več važnih novic iz starega kraja. Ako kateri izmed cenjenih rojakov ve zanj, prosim, da naj mi pošlje njegov sedanji naslov, ali naj se pa on sam pismeno zglasi pri podpisanem očetu:
Jakob Gruden, 20$ Ruby St.,	Joliet, 111.
(Adv. No. 20—22.)
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
Nacionalizirana leta 1864
Ustanovljena leta 1857

ŽE 60 LET
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $560.000.00, kar se drži v posebnem zadcitneiri skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.
9QL Narastla odrasti se pollstno pripisujejo k glavnici, ont OvU ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
cJolfet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".
PRVA-DRUGA NARODNA
V PITTSBURGU ' ■
Nikar ne pošiljajte nam de narja v svrho pošiljatve
USTANOVLJENA L. 1852.
m SICER DO TEDAJ, KO VAM NAZNANIMO, DA JE ZOPET	;; jggiSJSJSS	9
MOGOČE POŠILJATI DENAR V STARI KRAJ.	;;	|
Prva-Druga Narodna Banka, v PITTSBURGU, PA,	| Jglggl	I
Med tem sprejemamo denarna hranil-	::	$
no vlogo, za katero plačujejo obresti,	j j	J
FIRST-SECOND NATIONAL BANK	jj *	f
Corner Fifth Ave. * Wood Street, Pittsburgh, Pa.	{
"Vladne naredbe, komisarjeve naredbe — so krivične. Dajte nam rajši naglo, nego počasno smrt v gladu in prognanstva. Orabei I* meaojete naše delovanje. Grafeež! Plen to je praviea nnagovalca,sveta pravica. Benečani more naše. Maščevanje je dolžnost Uskoka, svet a dolžnost. Očrnili so nas pred tvojim svetlim ob kič jem, Franko-pan. Že 1.1606. nam je bila obljubljena od cesarja Rudolfa plača. Če je ni dal Rudolf, ki je uvaževal U-skoke, kako jo bo dal Matija, ki posluša Benečane. Smrti izročate bedne T Pa veliko grmado zakurimo nad na&im grobom. Dom laži in krivice — Venec i jo. Da bi pustili tJskokom delati posvoje, bi bila oprana nadvojvodova čast. Tako pa se mu roga signorija. Osvobojen je provedur Marcel j a — zakaj ne izpuste MilanSiča in njegove tovariše? Za nas ni pravice -— mi smo psi . . . NeDroj naših mož so prikovali na galeje. Prevzetni Venier brodi in straši po Kvarnem—iščejo svoje smrti. Tako mi Boga in duše!" — udari Ju-riša po sablji: 4'sam nahujskam Turka nad Benetke, kot sem ga ' že večkrat, sam operem uskoško in hrvaško srajnoto — uničim Benetke!"
Posluša Prankopan in temnejše mu postajajo oči. Da, krivica se godi Uskokom, in on, domačin, pomaga tujcem. Z blagim glasom miri razjarjene leve. "Upokojite se, junaki. Uvidim vaše rane in bolijo me..Strpite, zadržujte vaše fante toliko Časa od prask z Benečani, dokler se ne sklone dogovor na Dunaju, odpre morje, rešijo jetniki. Slovesno vam obljubim, da grem sam v Gradec m storim vse, da dobite redno plačo in ostanete zvesta straža Primorja."
*4 Tako mi pošftenja!" se roti Damičič. "Napadali ne bomo! A ne zahtevaj, knez, od živega Uskoka ,da ostane miren, kadar ga zbode sršen. Turka ščujejo, Dubrov-čane podkupujejo na krivo priča-vanje zoper nas, črnijo nas pred svetom kot pogaBe, nas, poštene, krščene plemiče. Kisel baron nam je očital kvarte, kocke in vino! Rekel je, da bi nam zadostovala letna plača — ko bi ne zapravljali. Plača na papirju! 2ene in otroci lačni, goli! Molčali smo pred komisarji, saj so uvideli še vedno v Gradctl in Pragi, da moramo živeti. A zdaj je preslepilo cesarja benečansko zlato in premetena beseda. O j brate, nabrali so se lačni volkovi pred Sen jem ... Oj brate, trpi in umiraj — umiraj in
poj!"
Težka muka je na Frankopano-vem obrazu. Prav imajo vojvode. Slepi so na dvoru, a nJemu so zvezane roke. Hotel bi — mogel bi — pa nesme! Pasje je tako življenje! — Slovesno ponavlja grof obljubo, da odpotuje sam na dvor v Gradec in pojasni Ferdinandu vse. Mrkega Jurisa povprašuje o njegovih zgodbah v Benetkah. Mnogo mu pove, mu pojasni usko-ški vojvoda in Hpnoa z besedami: "Smrt Benečanom! Vodi nas v boj, Frankopan!"
ijino oko. Nakrat pribiti Ve- vtm prepadel k dožu, um šepeče: Izdajstvo! Izginil je JttriSa! Kra-■ ševec je pijan kot sod, solne in ča-rnk**™ o. l£oJ! v Silo! ka Nemca. Rossi se smehlja, trdi,
.. . T .^LTm^h nH	fla je nemški vitez pri sestanku z
vičevi h^. Vpr^uje mriro jih od-	' Nihče ga ni videl,
slavlja Juriša: Vojvodl Bo dal.be-	^ f mu
sedo, da mirujejo, da ne dajo Be-	. , , .
Zastavi na Nehajgradu se vrtita v divjem plesu, drevje stoče in grmovje, valovi skačejo visoko, pršijo črez kuk> sv. Save, se zaletavajo v Mala vrat*. Sumi, poje burja, poje mladi stražnik v kuli: Kje si Zora, mlada, krasna? Kje Juriša Senjanin? Kaj da ne hiti drzni junak na peneče valove! Za plenom, za osveto! Pridi, Zora, da ti zapojem o uskoški usodi. O črnili očeh, ki spe na dnu morja. Pridi, Juriša, da ti zapojem o De-puntovičih, Smttjanovičih, Vlasi-novičih. Da ti zapojem o Vulatku, Bogdinoviču. Nemaščevana je kri tvojih tovarišev, Juriša Senjanin. Vetemjače se tresejo v Inki. Nemirna last nemirnega gospodarja želi v daljavo. Kje si, Uskok! Kra-doma prihajajo po skalnati stezi možje, žene ,otroei ... V pišu viharja . . . Trkajo nt Velika vra-1 ta, kimajo stražniku in se pogube ▼ tesnih, krivih ulicah. Stotnika ni doma in Uskoku ni življenja razen v Senju. Zvest svoji besedi se je odpravi Frankopen Se pred novim letom v Gradec. PfemSki vojaki »o sieer tu, a podstotnik de Leo jim poveljuje. Zato se vračajo polagoma od komisarjev pro-MMii Uskoki iz Selc, Cerk Venice.
r ' ,
nečanom povoda za nove napade Osupel poslifia prosta*,ne razume. NemaSčevana je Kri Vulatka Bogdinoviea, Juriševega prijate lja Foscarija. Nemaščevana je Zora, zaprt Milanšič. Zori so naredili Benečani, da ni bolna, ne zdrava, da strmi cele ure predse, ne posluša bratov, ne tebe, ne prijatelja. In Juriša sedi doma — jo gleda!
Poje burja, Šumi v dimniku. Za ognjiščem Orlovičeve hiše sedi Zora pri kolovratu. Počasi se giblje noga, prsta. Zora prede, kot bi ne predla, strmi predse, kot da vidi nekaj čisto drugega pred seboj. Bled obraz ima izraz nepopisne bolesti, črna ruta ji zakriva lase. Črna ruta in obleka. Minil je rok žalovanja po materi — po kom žaluješ, Zorica! Vprašujejo sosede in znanke, Zora odkimava, ne odgovarja. Kaj jo mučijo! Doživela je nekaj tako strašno bridkega, da ne more doumeti. Vprašuje sama sebe, misli vedno eno in isto, ali je mogoče! Ali je res? Prihaja vdova MHka z otrokom, prihajajo Dana, Cveta, Mara. Za-pojo, zaigrajo, kot prejšnje dni. Zora ne haja. Ona misli svojo misel . . .
Naglo se odpro vrata. V sken-derju, v opankih vstopi Juriša, za njim mlad plemič, Podstenski, ki je bil spremil de Ravnacha v Benetke in prišel z Jurišem v Sen j. Brat tistega viteza, ki ga je bil rešil Juriša Turku dane besede, mu uplenil lepo Medo, ki se je potem izvolila samostan. Poln hvaležnosti do Jurisa, je pustil potovanje na Dunaj z de Ravnachom, spremil Juriša na nevarni poti v Senj, se podal v Reko, ko se je vrnil de Ravnach, in izvedel po Bistriškem vse, kar se je zgodilo dan po Jurisevem begu v Benetkah. S potrtim Jurišera govorita vedno o isti stvari . . . "Bog, Zora!" pozdravi Juriša. Ona ga pogleda raz-tresno. Ne skoči mu naproti, da mu prinese pačme, da ga ogrne, da postreže gostu. — Tiho se kreče stara Mara po kuhinji, tiho, da ne vzbudi v deklici ncvšečnih spominov. Kak stran je užila takrat; ko je bilo ušlo vrnjeno dekle. Kako hud je bil Milanšič! Tak otrok je imel za norca starega, čast i tega moža! Sestra tako častitega brata je ušia v sramoto .. . Sram je bilo starega ženina. Zaprl se je v Brin j in čakal prilike, da se maščuje Benečanom. Ni čakal dolgo. Ribič mu je prinesel poročilo Venierovo, da naj pride po Zorin prstan.* Milanšič je menil, da ga kliče Foscari. Pa ni bilo več starega ženina, ne mlade neveste. Ivo je izposloval, da niso zaplenili bratovega premoženja. Upal je, da se vrne Zora. Prevzel ga je samostan, dokler we ni vrnil nenadoma Juriša. — Tiho se kreče stara Mara, briše skrbno klop s predpasnikom,' Sedeta Juriša in Podstenski. Bridko se zagleda brat v sestro. Kaj naj naredi, da prepodi to mrtvilo z nje. Prejde s časom, pravi učeni pater gvardjan. Strašen dogodek ji je pretresel dušo. Čas jo ozdravi. Ali jo! Huje kot smrt je gledati sirot ico. Dan za dnem -Čakajo rešitve jetnikov iz Benetk. Danna-dan se pojavi lahko Milanšič. In tako naj najde nevesto! Rešena ni Juriseva, ni Zorina čast, dokler ne zveze zakon Zore in Mil jwnšiča; potlej umrje mirno Juriša Senje-nm. Nečaki bodo nosili njegovo orožje, družili z očetovim Orlovi-čevo ime. Ali pride kdaj ta dan! Če si reče, da ne, bi divjal, pobil vse . . .
Zunaj šumi hm*ja, tu sedi bolna sestra iii tam, v samostanu, je — Cecilija. Dožinja je morali iz si
prli v samostan . . r Cecilija! Jli riša jo vidi, kot jo je videl zadnjič, leskečo nakita, smehljajočo, žare-
polne dvorane, še je vladalo vese
ga, Venier ho& po dvoranah. . 3
je odgovoril malomarno dož, a pogledal prodirno Cecilijo. Smehljala se je in poslušala poklone. ' Kar pribiti skozi vrste veselih go-" stov Mocenigo, migne Venieru, stopi k dožu. Oba menjujeta barve ob njegovem poročilu: Klara je sedela na balkonu ln čakala, da pride ponjo Foscari, kakor je obljubil. Mehko in blago ji je bilo pri duši. Videla je Čarobno razsvetljeno mesto, regato, in se veselila plesa v dogani. Hotela Je biti vesela tisti večer, pozabiti na vse. Pa veselica se je pričela. Foscarija ni bilo. Poslala je slugo, da izve, kje je, in čula, da se je odpeljal na Giudecco, da se odpelje rano v Bologno. Čudno se ji, je zdelo — naglo je vstal sum: Kaj ko bi bil porabil priliko regate, da reši Zoro* in bi bilo zaman vse njihovo zabljenje in čakanje! Poslala je slugo k rivi. Dogaresse n® . , . Obrežna straža, deset mož, leži mrtva ... Foscari in Zora sta se rešila. — Ustavili so se plesalci, umolknili v svojih raizgovo-rih. Niso čuli, ne razumeli Moceni-govih besed. Ustavil jih je Ceeili-jin zvonki, sladki smeh. — Hip na to so se vsuli gosti prestrašeni iz dogane. Ni jih podilo rano jutro. "Senjanin vas pozdravlja, umi admiral Venier, Zora vas pozdravlja, moj zvesti soprog! ha-haha!" Tako je-klicala Cecilija. Bliskoma je dvignil dož bodalce.
Preljubnica!" je siknil. — Pred njim se je upokončila prelepa. Po-temnelo ji je belo obličje, jeza ji je švignila iz oči. S kraljevsko gesto je vrgla plašč raz ramo, vrgla diadem raz glavo, prstan s prsta. Svetla obroča sta zažarela, izginila v gubi preproge . . . Prestrašeno je bežalo plemstvo. Bistriški in drugi plemiči so ostali v bližini dožinje. Po Juriševe naročilu. Dož je klical straže, sluge. Cecilija je odkimala mladičem, pogledala prezirno soproga in odšla dostojanstveno. Venier je hitel na rivo, za njim ljudstvo. Najrazličnejši glasovi so se čuli, groza je prijeli! Benečane, ko so videli ubite vojake na rivi. To je pisava Juriša Senjanina, je rekeJ Venier, in hij* no se je raznesla govorica o napadu Uskokov na Benetke, o begn Foscarija. Še ni vse zamujeno, se je smejal Venier. Poznam svaka'in ukrenil sem potrebno. Moštvo do-garesse bo povezalo izdajalske begune. Ha, svak! minil je tvoj dan. Hitimo za dogaresso tn se vrnemo zmagoslavno z uskoškini knezom in nezvestim generalom . . . Ves dan so čakali Benečani na vročem tlaku Venierovih galej. Senatorji so hodili k sejam v do-gano, ljudstvo jih je spremljajo mrmranjem, se je zbiralo pred dogano, ker se je širil sluh, da sta dožinja in njen brat v nevarnosti. De Ravnach se je šetal s svojim spremstvom med gneoo. Namenjen je bil udariti, če bi bili prir. peljali Juriša ift njegove plemiče kot ujetnike. Popoldne se pripelje Venier na svoji ladji m vleče za seboj dogaresso. Goleje je pustil pri Malamocchi. Na dogaressinih razcefranih jadrih je bil zaznamovan boj. "Kje je Foscari!" je za-grmelo ljudstvo. "Dajte nam Foscarija! ..." Venier se ni prestrašil. Ladja je priplula do rive. 'Foscari! Dajte nam Foscarija!" je rjula množica v strahu in jezi. Most je vezal breganttno z rivo. Venier je mignil. Dva vojaka dvigneta zvito jadro s krova doga-resse.— Odgrneta . . . Klic groze pretrese zrak. Pred benečan-skim ljudstvom leži mrtev njegov ljubljenec . . . Veliko črno oko je uprto v nebo. Solnee, ki se obrača proti zahodu, gleda vanj... Odkrije se glava za glavo. V sve*
PStilero-
poveljem je ukazala ljudstvu naziti se — je hotela odtrgati do-žinjo od iprtvega brata. Z nepopisno naglostjo se je vrglo besno ljudstvo nad stražo. Pritisnil je jji oddelek vojakov. Hitro se je izpraznil trg, artvirri so vlekli par mož v ječe, drugi so bežali. De Ravnachovi mladiči so se ho-
rn--
pa stra-o, fantje
so se kotmej rešili rok vojakov. Med metežem je izginilo Foscari-jevo truplo. Pravijo, da je padlo v morje. Vso noč so se potapljali ribiči; morje ni vrnilo trupla Ivana Foscarija.
(Dalje prihodnjič.)
Frank Pelkovšek
790 Marini Stmt
XLXJHOU.
Zastopnik rasnih parobrodnih družb. Poiiljs denarje v staro domovino in pravlja notarske posle.
Se toplo priporoča Slovencem v Wan-kegnn in okolici.
Domoljubna dolžnost! Lepa priložnost, da pomagate!! Zadati udaroc za konec vojno!!!
je, da podpišete še danes en
IM D
POSOJILA ZA
To vladnp posojilo Združenih držav donaša 3 obresti, katere se bo plačevalo polletno.
DOLAR
že /Zadostuje, da lahko pričnete s subskribcijo bonda v vrednosti $50.00. To posojilo lahko odplačujete do 30. avgusta 1917. Vprašajte tega ali onega bankirja, poštarja, agenta ekspresne družbe ali trgovca
Ta Vam bo dal potrebna pojasnila!
Pri tem posojilu ni dovoljena nobena provizija ali dobiček onim, ki to posojilo pospešujejo. To domoljubno dolžnost
Izvršite danes, ne na kasneje!
jajiiih dvoran. Ker je Imela zveze &*iem molku stoji negttmo vse. s tujo vlado, so jo obsodili v pro- Foscari je mrtev ... Da razbiješ gnanstvo. Da se ne bi dogovarjala tudi ne ■ s sovražnikom v tujin!, so jo za- Mrtev je
njega ne oživiš - mrtve nade
reveze-
ve .>. . Kat pretrese tihoto groze ženski krik. Razpletenih las, v vihrajoči obleki prileti dožinja...
čo duha. Krog nje poslaniki, kne- j0k se glasi po rivi, jok žena in zi, umetniki, dečki, dvorjanke. mož, ko ob jemlje seetra mrtvega Zdaj je sama — zdaj moli, joče.7: brata, ko ga kliče: "Ivan, Ivani Večkrat mora ponoviti Pod sten- Poglej me vendar! Samo še en-ski, kar mu je bil povedal Bistri- krat! Kaj slediš so&n&ni poti, moj ški: Bilo je proti jutru. Se so bile brat ? Premišljuješ pravice ljud-
stva, — pravice srca t O Kristus!
•	7	»	w -	, -	j	•
lje v njih. N&krat nastanejo čud- Ti me ne vidiš, moj brat! Tvoje ni sluhi . . . Venier pogreši neko- odprto oko ne vidi soinca 1 Zapi
salo se ti je znamenje v 5elo
Za časa neznosne draginje
V LEKARNAH
TRIMERS
BrrriR-wiHE
niiiiiM*«
HORKEVfoO
CENA $1.00
se mora vgakdo Čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih pri-
braukov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša po-'	—-
motV'. — Zaprtje, glavobol, izguba teka, aplošna slabost, vsi taki znaki so	5ES opomini, da si poi&čete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani
vso nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.	===
TRINERJEV AMERIŠKI	|
ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA.	|
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse	=2
nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi,	SSS povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri
ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd.	3g
to edravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami.	as
Pripravljeno je 1« iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške	s—
vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv	SS:
želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.	^
Trinerjev obliž	(
prinese v vai dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-	ss
' zej& ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekefl in ohronte	—^
vrat, itd. zelo krepčilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene	==» noge po dolgi boji. Cena in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjev	|
olajša tel) kašlja	|
ss
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho,	SSS
itd. Cena ista kot za obliž.	35 Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarod f nih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Orane Prix — Panama 1916.
Orand SSS
Jos. Triner
I 1133-39 S. ASHLAND AVENUl
HPIlHIillillllllHHIUmMlll^^BWi^ffBIIIHWWiWIBSSMM
(BKAOO, ULMMS g
2353235323485348534848485323532348232323232348235323232348235323235348235323482348234823232348235323