?»samexna Številka «ta»e 1 Aimar,
*...................!	1 -"■■«■I...........
1; -,
{{»ročnim listu: Celo leto 80 din., pol let* IO dia,, èstri leta 20 din., mesečno 7 din. iste». Jugoslavije: Gelo leto 160 din. ln.se -ali ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; tri večkratnem Inseriranju primeren popust. JpravnüH'o sprejema naročnino, inserat* ùa reklamacije.
4. številka
politična javnost In tarska afer«.
Sftodmxen no Hfiten Usti %» tlmensk» tjndsìpv
PaStnlna pleča»* v gotovi»!.
»Naša Straža« izhaja v portdcljck, sredo k» jxdek. Uredništvo in upravništvo je v Maft-* boru. Koroška cesta št. 5. Z uredništvom so more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo,
'Nezaprte reklamacije so poštnine proMfc.
Telefon interurbao št. 113.
rnmimK.mm 13 j«|f*uarjr*9?6
. p? .. m Ml!
I n i 'i ....................................
znala, dopuščala stvari, ki ogoržajo mir v Evropi. Je pa razlogov za smatran je, da ne bo nobene potrebe za tako akcijo?«
Mednarodna politika bo torej šla mirno naprej po stari kolotečini. Machiavelli je zopet doživel svoj triumpf.
, V šestnajstem stoletju je na Italijanskem živel mož, Nikolaj Machiavelli imenovan, ki je hotel nauk o narodni sebičnosti kot vrhovnem cilju politike znanstveno dokazati ter sistematično urediti. Izdal je knjigo o knezu (11 principe), v kateri razklada svoje nazore ter jih zlasti medicejskim knezom v Florenci priporoča f izvrševanje.	,< .mm
Nikolaj Macbivelli ni bil glasnik novega nauka, d bil v politiki noben Krištof Kolumb, ki je tiste čase, ko je živel Machiavelli (+1527), našel Ameriko. Machia-rellijev nauk se je izvrševal stoletja in stoletja pred njim. Stari Rimljani so bili virtuozi v prakticiranju lake politike. Vsepovsod i, kjerkoli so krščanska načela kila nepoznana ali kjer niso prišla do veljave v politiki, je je država smatrala kot nekak malik, ki je vzvišen jad vsa moralna načela.
Tej politični teoriji so vedno služili ter se je v faksi posluževali vsi oboževatelji države kot nacionalne organizacije sile. Ta država sme storili vse, kar hoče, in je, sme storiti vse, kar more. Vse pa, kar stori, je jobro, pravo in pravično, ker drugega prava in druge iravice ni, kakor samo ona, ki jo ustvari država. Vsako ledstvo je dovoljeno. Vsako sredstvo, tudi najslabše, me država in njenim težnjam služeča politika upo-abiti, samo da se doseže cilj, o katerem smatrajo tisti,
Iržavo predstavljajo, da je državi v prid. Ako kakšen bnik v svojim življenju sledi tem nazorom ter jih janjih izvaja brez ozira na svoje bližnjike, se svet ža nad njim, ter ga obsoja kot garjevo ovco, ki jo reba izključiti iz človeške družbe. Ako pa države ijih predstavniki sledijo takim principom, takšno žanje redno izostaja ali pa sc zožuje na tiste, kojim rščanstvo meritoren princip za vse življenje in nje-azmcre, ne samo zasebne, marveč tudi javne, pone in državne.
Le včasih se javno zgražanje dvigne s tiste nižine, koji navadno počiva, ter se obrne zoper izredne pore amoralnosti in nepoštenja v kakšni državi.
Tak je zdaj slučaj z Madžarsko. Nacionalistični agi na Madžarskem ne morejo pozabiti nekdanje ve-ine madžarske države, ki je vsled svetovne vojne izbila mnogo več, nego ji je ostalo. Ne vprašajo se, ali to bilo po pravici pridobljeno ter po večnih načelih narave in od Boga ustanovljenega prava vladano, tdžarsko je bilo, in to je dovolj. V tem je za te kroge Lvni nagib za agitacijo in delo, da bi to zopet postalo tdžarsko. Ta vrhovni cilj posvečuje vsako sredstvo, se uporablja za njegovo dosego. Tudi ponarejanje larja tujih držav.
Ponarejanja denarjev je dandanašnji dovolj po mih državah. V naši državi se sedaj zasledujejo raz-jevalci krivotvorjenih tisočdinarskih bankovcev, iz-anih v Nemčiji; Nedavno je Portugiška imela veliko ■upcijsko' afero ponarejevanja denarja iz visokih )gov portugiške inteligence. Vsi ti slučaji so potekli individualne sebičnosti, ki si hoče nabaviti dovolj dstev za vživanje življenja in njegovih radosti.
Na Madžarskem pa je odkrita velika afera pona-evanja francoskih frankov iz političnih nagibov, oditi Franciji kot zaščitnici male antante ter hkrati dobiti sredstva za nacionalistično agitacijo, to je bil vni cilj denarskih falzifikatorjev na Madžarskem, i služimo sveti narodni stvari«: tako izjavljajo za-i člani ponarejevalne družbe, njim na čelu knez ndischgräetz in državni policijski šef Nadpssy.
j Kako bo mednarodna politična javnost reagirala madžarski škandal?
Izpočetka se je poročalo o neki protestni noti držav e antante, ki se bo poslala v Budimpešto. Novejša očila izjavljajo, da take potestne note ne bo. Kaj pa ncija? Poslovni vodja francoskega poslaništva v limpešti M. Gueyrand je izjavil poročevalcu lista mzeti Ujzag« na vprašanje, ali bo Francija v res-i zahtevala odškodnino v znesku 200 milijonov zla-frankov, da o tem ne more biti govora. Ta zadeva ni ir francoske vlade, ni nobena diplomatična ali polna afera med Francijo in Madžarsko, marveč se jučno tiče francoske nacionalne banke.
Kaj pa Anglija? Veliki angleški list »Times« piše: pristranski krogi na Angleškem si pridržujejo sod-dokler niso ugotovljena bistvena dejstva. Med sosedi ske in v gotovih krogih pa ne prevladuje nepri-isko presojanje, če se tudi ponarejevalski načrt v nem izkaže kot komplot, da se dobi denar, in če očinci dobili pomoč gotovih lahkovernih rojalistov,
Iobenega povoda, da bi posegle vmes velevlasti. Silo pa je dolžnost velevlasti, da storijo ta korak, ako j>kaže, da sta bila regent in ogrska vlada v tajnem izumu s ponarejevalci ali pa sta, če prav sta za to
P«šić in sporaium.
V beograjskem političnem življenju igre prav važno vlogo list »Politički Glasnik«. Pravijo, de, stoje za tem listom panav važne osebnosti iz parlamenta in izven parlamenta. Ta list izhaja nekaj časa kot dnevnik, potem kot tednik, končno pa prestane in zopet vsiklije kar nenadoma m sičer vedno tedaj, kadar so v pripravi kaki važni dogodki, Perijodično njegovo izhajanje se na nobeden način ne more tolmačiti s pasivnostjjo njegovih izdajateljev, odnosno ljudi, ki stojijo za njih». Sredi praznikov, o- ! z koma tik pravoslavnih božičnih praznikov, je ta list po daljšem presledku1 zopet izšel in je v dveh senzacijonel-nih člankih razpravljal ter dokazoval da je sporazum moč neiši od Pašiča.
Pašič
je med tem poskrbel, da se je razglasilo, kako bo praznike ali počitnice obhajal samo v Cavtatu v Dalmaciji. Istočasno je bil budi proces rainisterijalnega inšpektorja Dira-giše Stojadinoviiiča z Rade Bašičem. Stojadinovič je hotel na vsak način po dolgotrajnih časopisnih poilemilkah spraviti svojo zadevo z Rade Zasičen» pred sodišče. Kakor znano, je on Rade Pašiču očital, da vrši že skozi dolga leta pod1 zaščito svojega očeta ali samo njegovega imena hude zlorabe, mladi Pašič pa uradnika Stojadinoviča mi nikdar hotel tožiti radi bistva vseh obtožb, ampak je izra-bil priliko popravkanje po tiskovnem zakon« po listih. Inšpektor Stojadinovč je prežal na celo ploho Rade Pašiče-vih popravkov in je končno tožil;, ko je v enem popravku zalotil dovolj žaljive besede. Razprava se je preložila, ker je odvetnik Grebena, c kot zastopnik tožitelja Stojadinoviča sodniku očital pristranost. Inšpektor Stojadiiovič je zet Ljube Jovanoviča in to pravdo so v Beogradu smatrali kot nekak dvoboj Nikola Bašič—Ljuba Jovanovič. Naenkrat je pa vse odloženo in Nikola Bašič, predsednik vlade, ne gre v bližnji Cavtat, marveč na negotov čas in na negotovo mesto v francosko riviero.
Kombinacije o položaju
so po njegovem odhodu kljub vstrajnerau in velikemu praznovanju zavzele velik obseg. »Novosti« n. pr. poročajo, da se. je Bašič zadnji čas večkrat tajno sestal s Blri-ibičevičem in da bi lahko prišlo do radiikafelko-radičevsfce •in samostono-demokratske koalicije. To je prav verjetno,
ker leži na dlani, da hoče Pašič Radiča kompromitirati do kosti in da bi hotel uvrstiti kot zadnjo točko cele radičev» ske kapitulacije še to, da bi moral Radič sodelovati1 s samostojnimi demokrati ki so mu nekdaj največ škodovali' in o katerih pravi, da so bili pivi razlog političnega preobrata. Da samostojni demokrati ne bi tiranizirali Hrvat« ske, je Radič vse priznal in šel v vlado. Tako pravijo njegovi agitatorji. To je končno tudi nekako opravičilo radi»
> čevskega preobrata, a da se Radiču še to vzame in da se sploh izvede na absurd cela njegova politika, pravijo »No vos ti«, je naklep Bašiča, da posadi poleg Radiča v vlada tudi njegovega največjega sovražnika Svetozarja' Prihiče-viča. Po drugih- verzijah je pa hotel Bašič izposlovati od kr,one mandat za samoradikalsko vlado, a ker se mu to ni posrečilo, je odpotoval in pustil vse v odlaganj« in v negotovosti.
Radič
je v tej negotovi in prazniški dobi tudi naenkrat zbolel i» humoristi pravijo, da se jè .političnega bolehanja od Bašiča veliko bolje naučil kot pa politične molčečnosti. Zbolel je in umolknili. Njegovi, -teti poročajo sicer sem in tja,, da se »radi s polno paro«, a ko človek prečita vse te član ke, ne more sklepati, ali se s polno paro praznikuje, ugib-Ije, intrigirai, ali pa se pripravlja v resnici ob odsotnosti enega in ob bolezni drugega vladnega zaveznika res kak« nova politična konstelacija.
Radičevski poslanci' so večinoma doma; pri radikalih je pa zelo zanimivo to, da nekateri ministri! nočejo iz Beograda.
V radikalnem klubu
se borba za vodstvo stranke nadaljuje. Plrvaki čutijo, da s« bo nekaj spremenilo. Vsi želijo ostati na licu mesta za vsak slučaj. Vsi «videvajo,, da ne gre več, da bi Bašič bolan vodil vse posle države in stranke. Težava je pa ta, d« kandidati za državne in strankine posile predstavljajo le posamezne skupine, a niti eden ne celote.
Samostojni demokrati
j zanikajo poročilo »Novosti«, da se je Fribičevič tajno se-I staja! s Bašičem, zatrjujejo pa, da imajo od radikalne j strani precej ponudb za vstop v vlado. —tgr.
Politične beležke.
Zavod sv. Jeronima v Rimu je bil povod, dia je nastal spor med našo vlado in Vatikanom. Razlog tega spora je bilo neupravičeno poseganje maše vlade in njenega zastopnika pri Vatikanu v upravo svetojeronimskega zavoda. Našim bralcem je ta zadeva dobro znana iz stvarnega in izčrpnega pojiasmJa, ki ga je v listu dal poslanec dr. J. H o hm j ec. Takrat so se liberalci zaletovali v poslanca dr. Hohnjeca in ves Jugoslovanski klub. Sedaj pa morajo drugače soditi, ker je tudi naša vlada zdaj zavzela isto sia-bšče, ki so ga hranili naši poslanci. Ako bi bila to storila takoj, bi se bila obvarovala dosti velike blamaže pred širšo javnostjo. Dr. Smodlaka, 'bivši poslanik pri Vatikanu:, je odpoklican :iz Rima ter bo menda našo vlado zastopal pri kakšni mizi v prostorih zunanjega ministrstva v Beogradu. Od Vatikana vpostavljeni ravnatelj bo zavod dalje vodil, dokler Ibo Vatikanu po godu, to se pravi, dokler ga ne bo zameni, ako to smatra za potrelbno, s kakšnim definitivnim raznateljem. Ako. bo naša država vedno zavzemala korektno stališče, se bo to kmalu zgodilo. in upoštevale se bodo upravičene želje naše vlade. Zavod pa je ter ostane cerkven in njegova upirava se bo vršila po načelih katoliškega cerkvenega prava ter po določilih apostolskega pisma Slavorum gentem. Zavod bo služil višji izobrazbi katoliških duhovnikov iz naše države in v tem je zajamčen njegov nacionalni značaj. Stališče, ki ga je zavzemal v tern vprašanju jugoslovanski episkopat, je bilo korektno, in to z ozirom kakor na cerkev, tako tudi na narod in na državo. Liberalci, ki so dvignili toliko prahu po svojih čas mikih v tej aferi ter lagali o vpadu Vatikana v zavod: sv. Jeronima, so dobili krepko po lažnjivih čeljustih. Veličino njihove blamaže ilustrira dejsitvOi, da je dir. Smodlaka, o katerem so zahtevali, da mora ostati v Rimu, odpoklican s svojega mesta, papeški nuncij pa, kojega odpoklic so tako .nujno zahtevali ter talko goreče zagovarjali, ostane mirno na svojem mestu v Beogradu, ker je bilo njegovo postopanje popolnoma korektno. Poravnava spora o sveto jeronimskem zavodu je na liberalce vplivala kot mrzel tuš, koji se v mrzli zimi dvakrat težje prenese. Alko pa bi kdo mislil,, da se bodo naši liberalci okoli »Jutra« iz te zadeve naučili pravičnosti in dostojnosti napram katoliški cerkvi im njenemu vrhovnemu poglavaru, bi se motil. Zakrknjen grešnik se spreobrne šele takrat kakor pijanec, kadar se y jamo zvrne.
Ustanovitev Hrvatske federalistične seljačke stranke.
Zadnjo nedeljo so se zbrali v Zagrebu Radičevi disidenti In zajedničarji ter se združili v novo stranko, kii nosi 'ime »Hrvatska federalistična seljačka stranka.« Na ustanovnem sestanku, ki je trajal cel' dan, so govorili: dr. Trum-bič, Uroič, Miklanžič in Babogredac. Pretresali so zbor»« vaici načrt programa in sprejeli enoglasno statut nove stranke. V novo stranko je stopila Hrvatska zajednica kot celota in disidenti HSS. Državnopravni del programa nove stranke je zasnovan na temelju federacije za celo državo, ki bi naj bila sestavljena izpet enakopravnih članov in til so: Srbija, Črnagora, Hrvatska, Bosna in Hercegovina ter Slovenija. Glede socijalnoga dela programa je o-svojila nova stranlba načela hrvatskoga seljašfcega pokreta, kakor ga je imela Radičeva stranka pred razcepom im ured vstopom radičevcev v vlado. Glavni odbor te nove hrvatske stranke je sestavljen, takole: 4 poslanci zaje dn i« čarji, 7 Radičevih disidentov ter večje število drugih članov iz vrst inteligence in seljaštva. Glavni odbor je prejel od zbora dovoljenje, da se lahko po potrebi tudi razširi. Ko je bil enkrat izvoljen ter sestavljen glavni odbor, se ie osnovalo predsedhištvo iz teh-le osebnosti:: predsednik dr. Ivan Lorkpvič, narodni poslanec. Podpredsedniki so: trije Radičevi disidenti: Torno Jalžabetič,, Stjepan Uroič in Mato Jagatič, ter poslanec in bivši univerzitetni profesor dr. Ladislav Polič. Tajnika sta: bivši vseučilišomi prof e« fesor dr. Albert Bazala in bivši profesor dr. Franjo Jela» šič. Blagajnik je bivši univerzitetni profesor dr. Franc 'Barac. Razen zgoraj imenovanih je še v predsedstvu pet članov.
Seja načelstva SLS v Ljubljani. Dne II. januarja je imelo v Ljubljani sejo načelstvo SLS. Načelnik dr. Anton Korošec je podal izčrpno poročilo o političnem, poslanec Vesenjak pa o gospodarskem položaju. Načelstvo je z zadoščenjem odobrilo borbo somišljenikov SLS za neokrnjenost vseučilišča v Ljubljani in sklenilo, da se ta borba nadaljuje, dokler ni stalnost ljubljanskega vseučilišča v interesu znanstvenega delovanja samega in politične po-mirjenosti’ slovenskega naroda enkrat za vselej zasilgu-rana. Načelstvo SLS je protestiralo proti temu, da se v dobi prepotrebnih socijalnih reform hoče ukiniti ministrst vo a socijalno politiko in da so se v finančnem odboru, kjer se razpravlja o bodočem proračunu, že ukinile nekatere velevažne Socijalne ustanove. Načelstvo je nadalje sklenilo, opozoriti zopet vse odgovorne kroge na obupno
»NASA STOAŽA«.
— m il^iiui ii .■■■«■n i m
gospodarsko stanje med slovenskim narodom, ki tlači vse stanove enakomerno in ki je posledica slabe državne gospodarske politike ter velikega davčnega obreimem jenja »vseh gospodarskih panog. Nujno je treba iskati iz te gospodarske krize izhoda v interesu prebivalstva, kakor tudi reda in miru države. Ugotovilo se je, da je prevelikih dav enih bremen pri nas v veliki meri fcriiva naša davčna administracija, ilcil"je giìuhia tudii za najbolj upravičene1 pritožbe obdavčemcev.
Madžarski falsifikatorji in naša vlada. V nedeljo je sklical namestnik vladnega predsednika nujno konferenco ožjega vladnega odbora Te konference so se udeležili: Bumanji, notranji in vojni minister,' namèsimik fiinànchéiga ministra in nekateri člani generalnega štaba.. To je bila nekaka seja vojho-obrambnega odbora. Zatrjuje se pa, da se ni razpravljalo o kaki vojaški intervenciji1, ker naša vlada napram Madžarski ne misli ničesar sama p odvzeti, marveč čaka na izide preiskav in se bo sploh v vsem ravnala po zaveznikih. Sklepi seje se pa držijo popolnoma tajno. —itgr.	1	***
Pasita kličejo nazaj. Včeraj se je med poslanci, ki so v Beogradu, razširila vest, da je poseben dvorski kurir odpotoval v Monte Carlo s posebno misijo. Baje nese Bašiču posebno naročilo z ozirom na sedanjo situacijo'. Neki radikalsfci posiamoli tudi trdijo, da se Pašič v najkrajšem času vrne in da je program počitnic do konca mesca spre manjen. —tgr.
•Sestanek Pašič-Mussolini. Italijansko časopisje poroča, da pride v kratkem do sestanka med Pašič m in Mussolinijem. Oba predsednika se' sestaneta v San Remo ter bosta razpravljala o aktuelmiih vprašanjih, ki se tičejo o-beh držav.	,
Po svetu.
Spor v ruskih sovjetih. Angleški listi so prinesli vest, da Je' ruska sovjetska vlada odgodila volitve v sovjete do jeseni. Odgoditev spravljajo v zvezo s spori, ki so se pojavili na zadnjem kongresu v Moskvi. Na zadnjem moskovskem kongresu sta se pojavili dve struji, od katerih vodi eno Stalin, drugo Zinovjev. Stalinovo stališče je dobilo v Moskvi 550 glasov, Zinovjev le ©5. Zinovjev poraz na kongresu pomeni odklonitev leningrajskega ekstremizma in zmago moskovske srednje linije. Leningrad je nam reč v teoriji in praksi' za integralni komunizem. Moskva pa povdarja, da treba po potrebi popuščati v boljševlških principih toliko, da bo izamogla Rusija živeti in napredovati..-Leningrad predbaciva Moskvi, da je na potu v kapitalizem in da hoče zadati udar temeljem boljševiškemu režimu -in socijalizmu. Leningrad je proti odredbam v korist privatni trgovini in noče popustiti niti za las glede državnega monopola v trgovini z inozemstvom. Nadalje zahteva Leningrad, da se izključijo iz komunističnih podjetij vsi nekomunistični elementi. Ravno- ta ekstremistični nastop Leningrada izključuje Rusijo, da pride do inozemskega 'kredita in da stopi v trgovske zveze z drugimi velesilami. Glavna zahteva Leningrada p® je: ruski dolgovi, koje je imela država pred revolucijo, se me smejo poravnati. Moskva hoče stopiti na vsalk način v ekonomski stik s celim svetom, ker izdlrana Rusija propada. Moskva je «t najširše koncesije, kar se tiče plače vanja ruskih dolgov in se poteguje za pridobitev kreditov, ki so potrebni za povzdigo industrije. Po mnenju Moskve hi se morala odreči Rusija mesijaniizmu revoluoijonizmia za celi svet in se brigati pred vsem za sebe. Moskovdti ne priznavajo samo stališča ruskih srednjih kmetov, amipak so tudi za gmotni položaj seljaka, katerega je označil Stalin z besedami: .»Nova buržoazija bogatih Seljakov.« Kratko in malo: Moskva je za to, da se delajo koncesije na vse strani, da se dvigne notranja produkcija!, trgovina z inozemstvom in da pride enkrat ruska država do majvečjega razvoja. Moskva je pač -prepričana, da je ekstremni komunizem zavedel d!r-žavo v bedo in da odvrača stike z zunanjim svetom. Treba pribiti, da je Moskva veliko bolj močna nego Leningrad; im dia je porazila na zadnjem kongresu desničarska struja levičarsko.
Nikolaj Nikolajevič na smrtni postelji. Iz Francije javljajo, da se nahaja bivši 'vrhovni komandant ruske vojske in sedanji pretendent na ruški prestol, veliki knez Nikolaj Nikolajevič na smrtni postelji. Zdravniki so opustili vsako nado, da bi ozdravel in katastrofa lahko vsak hip nastopi. Med ruskimi emigranti je ta vest povzročila veliko razburjenje in potrtost.
Bajeslovna dedščina. Poljsko časopisje se zadnje čase bavi z bajeslovno dedščino, za katero se borijo potomci nekdanjega poljskega žlidova in poznejšega angleškega lorda. Dedščina znaša uprav bajno svoto 200 milijonov funtov šterlimgov, ali v našem 80 milijard dinarjev. V polovici preteklega stoletja se je Izselil iz Poljske v Južno Afriko neki Mojzes Samuel Štern, že po imenu pristni Židov. V Južni Afriki ga je čakala sreča. S pridnim delom si je pridobil malo premoženje ter si kupil veliko zemljišče, na katerem so kmalu odkrili bogate zlate in dijamantne rudnike. Stem je postal čez noč neizmerno bogat. Pozneje je dobil naslov lord' Lendswarth. Umrl je leta 1900, ne da bi zapustil potomce. Vest o njegovi smrti je kmalu prišla na Poljsko in kot dedič je v prvi vrsti prišel v poštev neki Hirsch. Pogajanja so se dolgo vlekla in svetovna vojna jih je prekinila. Sedaj so se nasledniki Sterna, — vseh je Skupaj okrog 600 — zopet spomnili na bogato dedščino, Zbrali so se na posebnem zborovanju ter sklenili poslati v Južno Afriko posebnega 'odposlanca, da u-redi zadevo z njihovo dedščino, katere bo dovolj, da zadovolji želje srečnih naslednikov.
! Ali sem Že obnodl naročnino 1
Volitve v Delavsko zbornico.
Kandidatne liste za volitve v delavsko zbornico so vložene. Volijo samo delavci, dočim odpadejo volitve za nameščence, 'ker se je dosegel sporazum med vsemi organizacijami zasebnih nameščencev.
Še nekaj tednov in usoda naše delavske zbornice bo odločena za dobo treh let.
Katere skupine in stranke so vložile kandidatne liste? -■ ■
Na prvem mestu omenjamo kandidatno listo, ki jo je vložila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.
To je lista krščansko mislečega delavstva v Sloveniji. Nosilec liste je uradnik Franc Terseglav v Ljubljani, ki je znan pisec izbornih socialnih člankov in razprav v naših listih. Za Štajersko, Koroško in Prekmurje so na tej listi sledeči kandidati: Stanko Keše, rudar, Trbovlje (2. mesto); Jurij Kugovnik, rudniški kovač v Prevaljah (3); Andrej Semenič, strojnik v Mariboru (8); Martin Kores, ključavničar drž. železnic v Mariboru (14); Zajc Zdravko, rudar, šalek pri Velenju (17); Blaž Koren, delavec, Celje (21); Jakob Uranjek, strelni mojster, Griže (23); Florjan Kos, mizar, Štore (24); Ivan Krajnc, kovač, Rajhenburg (31); Franc Peterlin, rudar-kopač, Hrastnik (32); Jožef Cilenšek, žagar, Nazarje (33); Franc Dornik, rudar, Sv. Jedert nad Laškem (37); Matevž Goznik, delavec, Sv. Lovrenc na Pohorju (38); Josip Turk, strojnik, Sv. Pavel pri Preboldu (40); Josip Šeruga, krojaški pomočnik, Murska Sobota (41); Vekoslav Zajc, rudar, Šalek pri Velenju (44); Miha Kočevar, delavec, Maribor (45): Blaž Košič, paznik v topilnici. Celje (46); Miha Renko, rudar, Trbovlje (49). Namestniki pa so med drugimi sledeči: Jelen Baltazar, strojnik, Velenje (2); Zadravec Jakob, vrtnar, Celje (5); Križnik Filip, rudar, Trbovlje (9); Namestnik Franc, kolar in tesar, Ruše pri Mariboru , (12); Lešnik Alojzij, kopač, Laško (14); Oštir Rudolf,' ključavničar pri rudniku, Velenje (17); Cvetko Josip, krojaški pomočnik v Murski Soboti (22); Hlastan Martin; rudniški kovač, Rajhenburg (24); Kren Ana, likari-ca, Maribor (27); Hribar Anton, rudar, Trbovlje (30); Napret Jurij, kurjač, Hrastnik (32); Cvikl Martin, rudar kopač, Velenje (33); Janežič Vinko, rudar-kopač, Velenje (37); Mikeln Friderik, hišnik, Prevalje (38); Zaplotnik Ivan, rudar, Trbovlje (41); 'Napret Rudolf, strojnik, Hrastnik (44); Bisternik Josip, lesni delavec, Prevalje (46).
Med vsemi kandidatnimi listami je najboljša in najresnejša lista Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani.
Delavci! Ali boste morda oddali glasovnice Združeni strokovni zvezi Jugoslavije, to je združenim socijalistom in komunistom? Ti se zbirajo okrog Kristanove zastave, znanega bankirja in bogataša. Med sabo razcepljeni na razne strančice, se do sedaj niso mogli nikjer prav uveljaviti; kajti njih voditelji so poznali povsod le osebne koristi ter so stali v službi kapitalistične demokratske stranke. Vsled tega jim delavstvo ne zaupa več. Delavstvo se odvrača od socijalne demokracije, ki ni znala rešiti niti enega važnejšega vprašanja delavske politike.
Socijalisti in komunisti so preprečili enoten nastop vseh delavskih strokovnih organizacij za volitve v delavsko zbornico. — Vršili so se namreč razgovori radi skupnega nastopa vseh strokovnih organizacij. Mi smo bili odkrito za sporazum. Toda socijalisti so namenoma zavlačevali pogajanja ter so končno sestavili lastno listo. Ako socijalisti in komunisti ‘kaj drugega trdijo, je to čisto navadna laž.
Delavstvo se odvrača od socijalne demokracije, ker ni znala praktično rešiti nobenega vprašanja delavske politike, marveč samo po nepotrebnem hujska ter vzbuja sovraštvo med stanovi. Namesto, da bi se res bojevala zoper kapitalizem, je bila socijalna demokracija ponižna dekla kapitala. Njeni voditelji se niso sramovali sprejemati bogatih in dobičkanosnih mest in delavci s prstom kažejo na razne socialistične voditelje, ki na shodih, udrihajo po kapitalizmu, sami pa se vozijo v razkošnih kočijah in avtomobilih ter žive udobno kakor pravi kapitalisti.
V službi kapitalistične demokratske stranke je stala socijalistična stranka. Saj so bili demokratski ministri, ki so imenovali sedanje vodstvo delavske zbornice. Kristanovi združeni strokovni zvezi Jugoslavije naše zavedno delavstvo ne bo oddalo glasovnic.
Poleg te stranke se potegujejo za delavske glasove tudi združeni narodni socijalisti in demokrati pod krinko neodvisne delavske stranke. Narodnim socijalistom je bila ta zveza še najbolj potrebna, ako hočejo izgubiti svoje poslednje glasove.
Govori se tudi o Bernotovi socialistični struji, o Prepeluhovi stranki itd.
Vse te nam nasprotne struje druži le ena skupna misel: sovraštvo zoper krščansko misleče delavstvo. Namesto da bi se zavzemali za gmotno in duševno povzdigo delavstva, ubijajo »klerikalnega zmaja«. Pod pretvezo, da je treba v narodu ubiti klerikalizem, skušajo zvrniti celo delavsko gibanje v napačno smer ter hujskajo zoper krščanstvo. Kakšni zaslepljenci! Kakor da je šla vsa zgodovina minulega stoletja mimo njih! Ničesar niso porabili in ničesar se niso naučili.
Kandidatno ’lista zavednega krščansko mislečega delavstva je samo lista jugoslovanske strokovne zveze V Ljubljani.
Preglejte imena naših kandidatov! Vse stroke imate zastopane. Na listi imate res naše najboljše delavske zaupnike, ki vam jamčijo s svojim dosedanjim
delom, da bodo častno in uspešno zastopali vaše delavske koristi v delavski zbornici. Delavci! Primerjajte delovanje Jugoslovanske strokovne zveze in delovanje nam nasprotnih socialističnih in demokratskih organizacij.
Za pametnega človeka ni težka izbira. Kdor se hi popolnoma skregal s pametjo, se ne more ogrevati za kahdidate, ki jih priporočajo demokrati in socijalisti. Ne pozabile Trboveljskih dni leta 1924! Ne pozabite silne strahovlade,' ki so jo uvedli med delavskimi vrstami demokrati in socijalisti!
Kdor res želi našemu delavstvu srečo, napredek in ‘blagostanje, naj se odloči za listo Jugoslovanske strokovne zveze!
Iz Slovenije.
PO PETIH LETIH POJASNJEN ZLOČIN.
Pred približno petimi leti je razburil prebivalstvo Slovenskih goric zločin, ki se je zgodil v okolici Sv. Benedikta. Dne 6. septembra 1920 je našla neka deklica, ki je nabirala gobe, v takozvanem Benediškem gozdu moško truplo. Vsa prestrašena je pobegnila iz gozda ter povedala domačim o strašnem odkritju. Orožniki so bili o tem takoj obveščeni in preiskovalna komisija je ugotovila, da je bil neznanec ubit z udarci s topim predmetom po glavi. Nihče ga ni spoznal, bil je boljše oblečen in ljudje so ugibali, da mora biti iz Prekmurja ali iz Avstrije ter bo najbrž tihotapec. Do mesta, kjer je truplo ležalo, so pa vodili sledovi krvi in poznalo se je, da je bilo truplo vlečeno po tleh. Orožuištvo je upravičeno -sumilo, da je bil neznanec ubit na drugem mestu ter po zločinu spravljen v gozd, kjer so ga našli. Preiskava ni mogla ničesar dognati, zaprtih je bilo par osumljencev, katere so pa morali pozneje izpustiti. Zločin so poten» enostavno naprtili neznanim tihotapcem in cela zadeva je dolgo časa spala. Med 'ljudstvom pa se je trdovratno širila govorica, da so v zločin zapleteni gotovi domačini, j Neka priča je neprestano trdila, da je videla, kako so dne 3. septembra 1920 po noči pred hišo nekega posestnika nakladali na voz moško truplo. Pred sodnijo se je j 'takrat posestnik izgovarjal, češ, da je naložil na voz svinjo, katero je peljal v Maribor, kamor vozi svinje. Govorice med ljudstvom so iznova vspodbudile orož- j nike pri Sv. Trojici, da so zadnje čase nadaljevali preiskavo o misterijoznem zločinu. Da si delo olajšajo, so. ! naprosili za policijsko pomoč in mariborski policijski komisarijat je v sporazumu s srežkim poglavarstvom poslal dva detektiva, revirnega nadzornika g. Cajnkota in okrajnega nadzornika g. Goršiča, ki sta skupno z j orožniki preiskovala zagoneten slučaj. Na podlagi zaslišanja raznih prič, posebno kmeta, ki je videl v omenjeni noči nakladanje moškega trupla, so bili aretirani’] trije posestniki in dve ženski. Nekatere priče so o aretirancih izpovedale zelo obtežilne stvari. Preiskava je ugotovila, da osumljeni niso nakladali prašiča, ki bi bil j cvilil, če bi bil živ, ali pa bi bil bel, ker bi ga zaklanega obarali, dočim je priča videl razločno, kako so dvignili na voz temnooblečeno stvar, popolnoma slično človeku. Aretirani osumljenci se nahajajo sedaj v zaporih mariborskega okrožnega sodišča. Dejanje še trdovratno taje. Umorjeni neznanec je bil najbrž kak sadni prekupčevalec iz Prekmurja ali obmejnih krajev Avstrije. Morilci so ga izvabili v hišo, ga ubili, oropali in truplo prepeljali v gozd. Policija skuša sedaj ponovno dognati identiteto umorjenega.
Požar v Kamnici pri Mariboru. Kakor smo že zadnjič poročali, je v pomdel/ek, dne 11. t .m., zjutraj okrog 6. ure nenadoma izbruhnil v župnijskem gospodarskem poslopju v Kamnici požar. Zanetila ga je gotovo hudobna roka, kakor že poprej celo vrsto drugih v bližini Kamnice. K sreči »o ljudje takoj opazili; da v župnijskih poslopjih gori. Vaščani, na čelu jim g. Horvat, so takoj z vso silo začeli gasiti, Pohvalno moramo omeniti domačo požarno' (bramibo, katera je pod poveljstvom g. Šarca ogenj takoj lokalizirala in tako preprečila, da se požar ni raztegnil na obširno’ gospodarsko poslopje in fcaplanijo, oziroma župnišče. Po« žarmifci' in vaščani so rešili vozove, gospodarsko orodje, j prešo in živino, kar je je bilo v tem delu poslopij. Zgorelo pa je seno in mnogo drugega gradiva s poslopjem vred. Škoda je velika, a zavarovalnina nizka. Ker je paddi po* , noči mal1 sneg, so ljudje našli sled! požigalčevo, ki je vo* ^ dila zadaj za poslopjem čez strm hrib. Stopinje, oziroma njih sled je kazala,, da je imel hudobnež najbrž obuite fine ^ šiimnčevlje. Sumi se opravičeno, da je g. župniku zažgal . oni hudobnež, ki .Je tekom enega leta zažgal poslopja gg. -Poldemeik, Molkom in Bed. Upamo, da ga 'bodo skrbni ^ orožniki izsledili in da ga bo prejailislej zadela zaslužena ^ kazen.	_	_	^
Še nekaj o požaru v Kamnici. Nekaj dhi pred po- ^ žarom v gospodarskem poslopju župnišča v Kamnici, j so neznani zlikovci zastrupili domačega psa-čuvaja. z. Pri sosedu Bogomirju Pečar pa so neko noč pred po-žarom ubili hudega psa-volčnjaka. Iz tega se sklepa, da so lopovi, ki zažigajo poslopja v kamniški okolici, blizu ^ Kamnice doma.
Na Smolniku bo v nedeljo, 17. t. m., ob 9. uri sv.
masa.
I!
Mi.
Nova državna cesta Št. IIj—Velka bo menda vendarle ^ v letošnjem letin dograjena. V novem državnem, proračuni! . ■
je svota. 1,800.000 din. za dograditev te nad 14 fcm dolgc ^
Jc ovvia iruw.vv.	v iv-	^
nove ceste čez Slovenske gorice. Plazovje je res Proce \,r
poškodovalo prvi del ceste, allii v drugem delu .proti Zgor
njemu Gmureiku je škoda, povzročena po plazovih»
OS'
S kamnom je tlakama cela cesta 25 cm na debelo,^ je nasuto 10 om debelega prödcai, a nato še P11-'“® ...
majhna.
na tlak je nasuto 1U cm debelega prouuai, a umu ^ r-guj-5 om peska. Prodec vozijo po poljski železnici z lokomotiva
oziroma motorji Lz Mure. Vsa dete vodi Stavbna družba Sz Ljubljane, k» bo baje imela pni podjetju veliko izgubo. Računa se, da še bo kotavdacija izvršite jeseni 1926. ^
Zanimiva vest. Duhovnikom lavantinske škofije je še v živem spominu, da je vstopil pred leti župnik v Pamečah, č. g. Anton Kuhar v samostan Cisterei jancev v Stično na Kranjskem. G, Kuhar je bil 2 leti v Stični, a je bil imenovan pred dnevi za vodjo konventa cistercijancev v Mogili pri Krakovu. Ta samostan so zasedli slovenski cistercijanei iz Stične. Mogi la je slovita božja pot.
ponarejeni bankovci pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je razburila prebivalstvo vest, da so našli na poštnem uradu "ponarejen bankovec za 100 D. To vest so prinesli tudi nekateri mariborski časopisi. Preiskava je dognala da ne gre to ,pot ža falzifikat, pač pa je bil pomešan med šop 100 dinarskih bankovcev stari srbski bankovec za 20 D, ki je zelo sličen 100 dinarskemu ter se loči od njega samo& po številki, ki označuje vrednost. Prebivalstvo na deželi je že itak zbegano vsled vednih vesti o ponarejenem denarju in širjenje enakih vesli ga še bolj razburja.
Pk>žar v Poljčanah. V pondeljeik krog 10. ure zvečer, je izbruhnil požar v veliki pcljčanski tovarni za stole. Požar je baje nastal najprej v progtorih za stroje, odkoder se je ratziširiil na druge objekte in pred vsem na zaloge lesa. IN a me stu ne sreče je bite takoj domača p ožarna hramba, ter požarni barmbi. iz Loč in Maribora. Skupnemu in neumornemu delu treh požarnih branih se je posrečilo po lOurnem napornem delu, da so ogenj omejile ter pogasite. Velike težko če so bile pri gašenju radi oddaljenosti vode in hudega mraza. Škoda je ogromna iklijub temu, da se je posrečilo ogenj pogasiti.
V Zrečah je bil v nedeljo;, dne TÓ. januarja, občni ebor političnega 'društva »Straža.« To društvo, ki je bilo ustanovljeno 1. 1898, ima velike zasluge za narodno' m politično prebujenje in izobrazbo ljudstva. O društvenem delovanju, o njegovih smernicah ih o njegovem uspehu je poročal domači g. župnik, duh. svetnik Karba, ki je odbornik društva od njegovega početka. Izvoljen je bil po večini stari odbor. Glavni govornik na zborovanju poslanec dr. Jožef Hohn je c je poročal o notranje- in zunanjepolitičnih razmerah. Njegovemu delovanju; kakor tudi vsemu Juigoslovanskrnu . klubu je bite enoglasno izrečena zaupnica.
Smrtna kosa v Ponikvi ob juž. žel. Dne 12. januarja je umrla tukaj gospa Neža Novak, mati gospoda Jakoba Novak, upravnika pošte na kolodvoru v Mariboru. Vsemogočni ji je naklonil 88 let, !ki jih je izpolnila « tihim in požrtvovalnim delom, prežetim od globoke ljubezni do svojih otrok. Naj v miru počiva!
Občni zbor podružnice Ptuj Udruženja vojnih invalidov se vrši v nedeljo, dne 17 .t, m., ob 9. uri dopoldne v gostilni »pri pošti« z običajnim dnevnim redom. V glavnem sé bo razpravljalo o novem invalidskem zakonu itd. V interesu vseh tu prizadetih vojnih invalidov ter vojnih vdov, kaikor tudi vojnih sirot je;, da se tega občnega zbora gotovo udeležijo!
Telovadni odsek celjskega Orla sporoča, da ima nižji orlovski naraščaj telovadne ure: ob nedeljah od' 8. do 10. ure predpoldne, med tednom pa v sredo od 2. do 4. ure popoldne. Sprejemajo se otroci od 4. do 14. leta starosti. Prosimo vse p. n. starše, da pošiljajo svoje malčke k orlovski telovadbi, kjer si krepijo volijo in utrjujejo telo. Posebno važna je telovadba za otroke delavskih staršev, Iker ti nimajo časa nadzirati svoje otroke, a jih brez vsake skrbi lahko' zaupajo orlovski 'Organizaciji.
Bolezenski dopust je nastopil č, g. A. Neudauer, kaplan v Rajhenburgu.
Utopljenec v Rimskih toplicah. Iz Savinje so potegnili utopljenca Alojza Povšeta iz Trnovega. 22teitnega fan ta so domači pogrešali že šest tednov.
Število advokatov v Sloveniji Po statistiki advokatske zbornice je izvrševalo v letu 1925 v Sloveniji 191 advokatov svojo prakso. V Ljubljani je 65 advokatov, v Mariboru 31, v Celju 16, v Ptuju 9, Murski Soboti 9, Novem mestu 7 in Dolnji Lendavi 5 odvetnikov.
Žrebanje loterije Dijaškega podpornega društva preloženo za devet dni. Na željo naših razprodajalcev in da ustrežemo cenjenemu občinstvu, ki si nabavlja naše sreč-ke šele zadnje dni, smo prestavili dan žrebanja ža 9 dni, ^ t. j. na nedeljo, dne 24. t. m. Ta dan je končnoveljaven in se ne bo več spremenil. Nerazprodane srečke in denar °“ zanje je treba zato vrniti šele do dne 24. t. m., vendar do ^ tega dne gotovo. Srečk, ki bi nosile na ovitku poznejši datum kot 21. januar, me smemo več sprejeti' in se srna-^ trajo za prodane v breme pdpošiijalelja. Srečke, ki do 24. ’ januarja ne bodo plačane, ‘bodo razveljavljene. Izžrebane ’ “I številke' bodo- objavljene v »'Slovencu«:, »Domoljubu«, v »Naši Straži« in v »Slov. Gospodarju.« Liste izžrebanih 'n' dobitkov pošljemo tudi našim razprodajaloem.. Da se razprodajanje naših srečk še bolj poživi, srno- zvišali število !°." dobitkov od 1041 na 1266 in sicer za 25 po 100 din., l. ' 300 do 50 din. in 100 po 25 din. Prosimo naše prijate!'e o_ za	pomoč, zlasti za te zadnje idni razprodajanja. —
\|3 Odbor Dijaškega podpornega društva v Ljubljani, izu Razglas glede invalidskih podpor. Okrožno sodišče, odd. XIII. v Mariboru razglaša z okrožnico z dne 2. jan. sV 1926, da osebe, ki so dosedaj sprejemale kakšno inva-‘lidsko podporo ali katere so za njo zaprosile, a dosedaj rie^’ ni-so dobile rešitve po novem invalidskem zakonu z unUdrte 17. novembra 1925 U. 1. št. 110 pod 366 se morajo javiti najkasneje tekom treh mesecev od časa, ko je ;eceftoRÌl ia zahon v veljavo, to je najkasneje do 12. febru-(,o.r-arJ"a ^26 pri pristojnem okrajnem sodišču toraj pri ael^seI>ah’ ^ stanujejo v mariborski občini pri okrajnem >elo‘so'diš'ću v Mariboru, odd. VI, soba 98 v uradnih urah. -.(jjOsebe, katerim se je z odločbo specijalnega invai, so-tiv(dišča ustavila podpora (reducirani) imajo za to prijavo
čas pol leta od vstopa tega zakona v veljavnost torej dò 17. maja 1926. Osebe pa, katerim se je, predno je stopil ta zakon v veljavo, zavrnila pravica do podpore, ker niso predložile pravočasno svoje prijave pristojnemu ob-lastvu, ampak samo pristojni občini, kakor tudi osebe, katere se niso mogle prijaviti zbog ovire nastopivših njih volje imajo čas za to prijavo 1 leto, torej do 17. februarja 1927.
Dnevne novice.
Radičeva mTotvornost. Odkar je stopili v vtedlo miro-tvorec in pacifist Radič, diclbiva naša kraljevina skoro vsaki d!an po enega novega generala. Naša država, ki ima 12 milijonov prebivalcev, bo dosegla kmalu štev.lo — 200 generalov, dočim je imela rajna Avstrija • s 54 milijoni prebivalcev okoli 500 generalov. Vse to se dogaja pri nas radi prevelike skrbi za državno štedenje, za katero je tako zavzet g. Stjepan Radič. —ak.
Izvanredno oster mraz po celi državi. O suho-ostrem mrazu 10 stopinj pod ničlo prihajajo poročila iz vseh krajev naše države. Oster mraz se je pojavil že pred enim tednom v Severni Evropi in se razširil na to proti jugu. Ako bo zapadel sneg, pričakujejo isto ostro zimo, kakor smo jo občutili pred tremi tedni. Danes, v sredo zjutraj je začel plavati po Dravi led, ki je nagnal pred tremi tedni tolikanj strahu Mariboru in okolici radi zamrznjenja Drave od Fale do Brezna.
Ponarejevalci lOOOdinarskih bankovcev so že skoraj po večini pod ključem. Potovanje naših kriminalistov v Nemčijo je imelo popoten uspeh. V mestu Bielfeldu so od krili majhno tiskarno, last nekega Nordiholda, v kateri so bili falsifikati tiskarni. V Bielfeldu in Duisburgu je nemška policija nato aretirate večje število osumljencev. Izkazalo se je, da družba teh falsifikatorjev ni imela nobenih zvez z madžarskimi ponarejevalci, ampak so skušali na svojo pest najti način za naglo obogatitev. Skupno so tiskali 8000 komadov bankovcev; od tega so dobili 1000 komadov zaupniki kot plačilo za usluge, 7000 komadov sta pa prenesla Malte Miadunič, Peter Car in Jurševič v Jugoslavijo, kjer jih je v Novi Gradiški izdal slučaj ter spravil celokupno' količino denarja v roke policije. Caru in Jurševiču se je posrečilo pobegniti ter j:h še do sedaj nimajo. Car je pobegni najbrž v Nemčijo'. V promet so spravili svega skupaj kakih 30 komadov, kateri so se že po' večini našli. Falsifikati so izdelani! zelo slabo ter jih lahko vsakdo že na prvi pogled prepozna. Zanimivo je, da je policija dobila vpogled v falsifiikatorSko družbo' najprej v Mariboru. Zagrebški detektivi so se preobrazili v tihotapce in posrečilo se jim je dobiti stike 's tihotapskimi kro gi, kjer so izvedeli za naslove ponarejevalcev.
Železniške nesreče. Dne 9. t. m. ob 10. uri dopoldne se je pripetila na progi Murska, Sobota—Hodoš železniška nesreča, ki je zahtevala eno smrtno- žrtev. Potniški vagon, ki je bil natapano poln potnikov, je bogzna iiz kakega vzroka skočil s tira med postajama Gornja Lendava—Mač kovač. Ker se je pripetila ta nezgoda ravno v 'trenutku, ko je drveli vlak navzdol, je nastal med potniki nepopisen strah. Pri tej nezgodi se je smrtno ponesrečil en delavec iz okolice Murske Sobote; eden je bil pa lažje ranjen. Da ni prišlo do več žrtev, se je zahvaliti samo preudarnosti in sa mozavesti strojevodje; kateremu je uspelo, da je ponesrečeni vlak ustavil še pravočasno. — Dne 10. t. m. je povozil bnzovlak na progi v bližini Zagreba žensko Marijo Danic. Okoli 7. ure zjutraj so šle preiko železniške proge tri ženske. Ravno v tem trenutku sta se križala na prehodu tovorni in brzovlak. Dve ženski sta se umaknili s tira nazaj še pravočasno, starejša Danic pa je tekla pred tovornim vlakom na tračnice, po katerih ji je pridrvel od strani brzovlak. Ubogo neprevidno’ žrtev so prerezala kolesa pre ko trebuha.
Beda naših izseljencev. Zagrebški »Jutarnji list« prinaša pismo nekega izseljenca iz Kube, v katerem je naslikana silna beda naših ljudi, ki so se izselili v Meksiko ali na Kubo. Večina izseljencev, ki me dobijo dovoljenja za naselitev v Zjedimjemih državah, se namreč naseljuje v omenjenih dveh' državah, misleč, da se bo ponudila ugodna prilika za pretihotapi ten je preiko meje na teritorij Zje-dimjeuih držav Severne Amerike. Vsi ti reveži so se prav bridko zmotili, kajti pretihotapljenje je vsled izredno dobro zastražene meje skoraj nemogoče. Kuba in Meksika sta danes prenapolnjene takih revežev, ki nimajo denarja za povratek v staro domovino. Veseli so, če dobijo sploh brezplačno delo, samo za stanovanje in hrano, drugače pa morajo ali stradati, ali pa postanejo banditi. Pred dvema ali tremi leti se je v teh 'krajih še lahko dobilo delo, dlanes je to skoro nemogoče. Na Kubi je v času, ko delajo slad-
korne tovarne, nekoliko boljše, toda to traja samo 2 do 3 ! mesece; potem postane zopet na tisoče ljudi brez posla in ti navalijo potem na glavno mesto Habano, kojega prebivalstvo se je v zadnjih treh letih podvojilo ter šteje danes okrog 800.000 ljudi, od tega večina brezposelnih delavcev. Našega konzulata ni na Kubi, ampak zastepa našo državo francoski konzul. Cele množice naših ljudi ga dnevno prosi pomoči za povratek v staro domovino ter odhajajo od njega obupane, lačne. Med njimi je takih, ki niso imeli več grižljaja v ustih. Hitra odpomoč bi bila nujno potrebna.
Reducirane števila državnih avtomobilov. Pred finančni odbor pride v kratkem nov pravilnik o uporabi državnih avtarpobilov. Po tem pravilniku bodo imeli pravico na 'brezplačno uporabo avtomobilov samo predsednik vlad«; vsi ministri, predsednik narodne skupščine, upravnik Beo 'grada .in šef zagrebške policije. Ministrski predsednik in zunanji minister bosta imela tri, ministri in predsednik 'narodne Skupščine dva in ostali po en avtomobil. Na en avto se bo računalo dnevno 12 litrov bencina. Za popra?, vilo in snaženje avtomobilov dobita ministrski predsednik in zunanji minister letno 20.000 din., ostali pa po 15 tisoč din. Vsi ostali državni avtomobili se bodo prodali v korist državne blagajne.
Divje svitale na Sljemenu. Zadnjo nedeljo je zadel grofovski lovec na pogorju Sljeme na osem članov broječo 'gručo divjih svinj, katere sta vodila dva velika merjasca. Lovec se je loti krdela in usmrtil s tremi streli merjasca, ki je tehtal 150 kg. Ostale svinje pod vodstvom še večjega merjasca nego je ustreljeni, so pobegnile z gorovja v dolino.	$ IflP
Zaklad ... V bližini Dobo ja v Bosni se je utrgal del hriba in pri tej priliki je našel nek bosanski seljak precej velik zaboj. Seljak je izpraznil zaboj in ga pustil praznega na mestu, kjer ga je ostavi plaz. Orožništvo je začete' zadevo preiskovati v mnenju, da gre za groboskrunstvo. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je ta zaboj star najmanj 150 do 200 let in je služil starim razbojnikom kot skrivališče za razne oropane dragocenosti, ker kraj najdena zaboja je zelo prikladen za zbirališče tolovajskih band. Kmetič, 'ki je ta zaboj našel, ga je tudi izpraznil do dna in o najditelju tega zaklada ni nobene sledi . . .
Povratek bolgarskih izseljencev. Ko je nastopil pred teti s 'krvjo in smrtjo v Bolgariji Cankov režim, je pobegnilo na tisoče in tisoče Bolgarov v inozemstvo iz strahu za lastno življenje. Ti izseljenci so živeli cela tal teta v tujini in so' izgubili že vsako upanje na povratek. Nastop Ljiapčeve vlade ter objava amnestije sta uplivaila ugodne» na izseljence, ki so se začeli vračati v domovino v celih skupinah. Posebno veliko Bolgarov se je vrnilo iz izseljeniškega taborišča v Požarevcu. Požarevačke emigrante so spremite naše oblasti do Caribroda in od tam so se podali sami z najboljšimi upi na srečnejšo ‘bodočnost v domovino.
Zopet težka nezgoda v cirkusu Kludsky. Mariborčanom je še dobro v spominu cirkus Kludsky s svojimi, zanimivimi produkcijami. Tekom svoje turneje po Jo-goslaviji je imel cirkus mnogo nezgod, zelo težka ga je pa sedaj zadela v Florenci, kjer nastopa te dni. V Mariboru smo občudovali bele severne medvede, 'ki so krotki kot ovce izvajali razne umetnosti. V Florenci bi skoro ti medvedi usmrtili svojega krotitelja. Med predstavo se je vrgel razjarjen medved na krotitelja; med zverjo in človekom se je vnel boj na življenje in smrt Dasi večkrat težko ranjen, je krotitelj še vendar imel toliko moči, da je zgrabil težek železen drog ter udaril medveda s tako močjo po 'glavi, da ga je omamil. V tem trenutku so se ostali medvedi, ki so dosedaj boj samo radovedno opazovali, vrgli na krotilca. S težavo jim 'je ušel v sosednjo kletko, v kateri so se pa zopet nahajale zveri, ki so bile razdražene vsled hrupa in krotilcu! bi se bilo tu slabo godilo, če ga ne bi v zadnjem hipu skoro onesveščenega vsled strahu in izgube krvi Izvlekli iz kletke.
Nove petdinarske bankovce dobimo. Naša Narodna bataka je dobila iz Francije pošiljat e v novih petdinarskih bankovcev, katere bo stavite v promet v drugi polovici tega meseca.
Oprema za rezervne oficir e. Komanda mariborskega vojnega okruga razglaša z dopisom z dne 2. 1. 1926, Pov. br. 16, objašnjenje g. ministra vojske in mornarice, Pov. Dj. broj 2170 od 4. 12. 1925, da imajo po členu 285 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice rezervni oficirji pravico dobiti od države brezplačno oficirsko uniformo in celo vojno opremo. Na neko tozadevno vprašanje, kaj je storiti onim rezervnim oficirjem z oficirsko uniformo in vojno opremo;, ki so si jo nabavili na testne stroške pred sprejetjem tega člena, objašnijuje g. minister vojske in
m/mml
Štednja z razsvetljavo
• obravnava gospodarska vprašanja lz stališča razsvetljave. Ona se bori m proti zablodi, da je električna razsvetljava luksus in zahteva od vsakega J Il t da izkoristi gospodarske in kulturne moči električne svetlobe.
mmm.
OSRAM
Brez posebnega obvestila.
AÜNA ROCKA
črna
Čaj za gospode
močan plemenit, angleškemu éam. odggohmjoči, posebno 'pmrte/m za uživanje z mlekom ali smetano, kot zajatreh

ioaojaiaiaaiaaaoiDaoìara
Maribor, Slomškov trg.
Človek, kt ga klofutajo.
V glavni «logi: Lom Chaney, man iz fimo »Grbavec od Notre Dame.«
«mornarice, da je to njihov« last ter zamorejo * njo razpolagati, obenem pa priporoča, da si to oficirsko uniformo in' vojno opremo obdržijo toliko časa, dokler ne bo imela «težava nabavljeno oficirsko uniformo in vojno opremo za vse rezervne oficirje.
Borza (Avala). Zagreb, dne 12. januarja 1026: Zürich zaključni: Beograd* 9.17/4, Paris 19.82, London 25.13%, Newyork 517.75, Milano 20.90, Praga 15.3:25, Wien 72, Budapest 0.00725, Bedim 123.30, Brüssel 23.50, Madrid 73.60, Amsterdam 203.10, Varšava 64.50, Bukarešta 332H, Sofija 3.67, Atena 7.15. —- Zagreb, devize: Paris fflI5 do 219, London z 273.677 do 275.677, Newyork č 56.3 do 56.95, Milano* z 227.21 do 229.61, Praga iz 166.55 do 168.55, Wien iz 7.92 do 8.02» Berlin iz. 1340.50 do 1350.50, Zürich iz. 1089.14 do 1097.1:4, Brüssel 255 do 259, Amsterdam 2267 do 2287.
It Maribora.
Dr. Korošec ima v petek, 15. januarja, ob 8. uri zvečer na jfrosvetnem večeru v dvorani Zadlružne gospodarske banke predavanje o tenni: »Prihod Jugoslavije.« Pridite!
Umrl je dne 11. januarja predpoldne na srčni slabosti g. Franc Kager, pašar in srebrar v Mariboru v Vetrinjski ulici. Rajni je bil star 68 let in zapušča vdovo ter'tri nepreskrbljene otroke. Kager je nad 30 let izvrševal svojo umetniško obrt. Med slovensko duhovščino je bil dobro poznan kot mož poštenjak. Pokojnik je bil veren katoličan, tretjerednik, član Vincencijeve družba in drugih dobrodelnih društev ter zvest volilec Slovenske ljudske stranke. Z rajnim kanonikom Arzenškom sta bila velika prijatelja. Vsa njegova družina je vzgojena v kršč. duhu. Pogreba, ki se vrši danes popoldne, ob 4. uri iz mrtvašnice na Pobrežju, se udeleži Društvo katoliških mojstrov korporativno, ravno tako tudi druga društva. Svetila blagemu možu nebeška luč! — Sin Pavle, ki se je v očetovi domači obrti dobro izvežbal, bo nadaljeval pasarska, srebrarska in cerkv e n o-u me tn i šk a dela. Hudo prizadeto obitelj cerkvenim predstojništvom toplo priporočamo.
Sledovi ponarejevalcev denarja v Mariboru. O aferi 1000 dinarskih falsifikatov so zagrebški listi nedavno poročali, da so odkrili važne sledove falsifikatorjev v Mariboru in da so odkritja izvršili detektivi zagrebške policije. Informirali smo se o tem in izvedeli, da gre prav za prav zasluga za izsleditev falsifikatorjev mariborski policiji. Dva zagrebška detektiva sta prinesla v Maribor samo kovčeg, v katerem so prinesli falsifikate v Novo Gradiško. Dne 25. decembra 1925 je v Vetrinjski ulici v dalmatinskem vinotoču mariborska policija izvedela za zveze glavnega krivca Maduniča s krošnjarjem Mate Pušičem, ki je Maduniču posodil svoj kovčeg. Pusica so ponoči aretirali in ga odgnali v Zagreb. Naslednji dan se je ugotovilo, da se je prejšnji dan nahajal v gostilni Vlahovič Madunič s Petrom Carjem. Ker niso mogli plačati cehe ,so zastavili gostilničarju ure in mu povedali svoja imena, katera si je gostilničar zapisal. Na podlagi zbranih podatkov mariborske policije so v Zagrebu našli slike osumljencev od potniških izkaznic, katere je izdala zagrebška policija za potovanje v Nemčijo. V Mariboru je policija izvedela tudi za imena in naslove osumljenih in na podlagi teh poizvedb je bil Madunič aretiran. Preiskava v Mariboru je odkrila še velika presenečenja, katera pa policija pri-Jkriva.
Kmetijska družba za Slovenijo je dne 11. t. m. po
■svojih pooblaščencih gg. Brenčiču in Sancinu na dlraižbi kupila hišo družbe »Orient« v Melju za 537.001 dinar. Hišo je pred meseci kupila MermoPeva »Panonija«, *_ kupčije hi držala. Kmetijska družba bo ustanovila v kupljeni hišdi blagovno centralo za Štajersko in bo tam tudi ustanovila pisarno.
Društvo katoliških mojstrov v Mariboru ima v petek, dne 15. t. m., zvečer ob 7. uri, sestanek svojih članov v društvenih prostorih. Ker govori na sestanku narodni poslanec o zelo važni zadevi, vabi odbor vse člane in druge
Na zborovanju katoliških mojstrov, ki se vrši v petek, ob pol 7. uri zvečer v društveni sobi Društva katoliških mojstrov, (Vetrinjski dvor), govorita poslanca Vesenjak in Žebot. Gospod Vesenjak bo govoril o davkih in o davčni politiki sedanje vlade. Obrtniki, in mojstri, somišljeniki SLS, povabljeni!
Shod SLS za L in IV. okraj v Mariboru se vrši v četrtek, dne 14, t. m., ob 7. uri zvečer v društveni dvorani. Govorijo narodni poslanec Franjo Žebot ter tov. Kores in Semenič.
Krščanska ženska zveza v Mariboru vabi vse svoje člane in članice na redni občni zbor, iki se vrši v nedeljo, dne 24. t. m., ob štirih popoldne, v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. Udeležba je za vse članice obvezna!
V državnih železniških «Delavnicah v Mariboru bo izgotovljenih v. kratkem .času večje število novih sanitetnih vozov,
Ustanovitev trgovskega pevskega zbora. Trgovski gre mij si je nabavil glasovir in preskrbel pevskega učitelja, da se morejo pričeti vsak čas pevske vaje. Zato se prosijo vsi oni trgovci in trgovski nameščenci, ki nameravajo pri stem* pevskem zboru sodelovati:, da se prijavijo v pisarni trgovskega gremija. Gremij upa in pričakuje, da bo število pristopi Viših impozantno, da dobimo lastni pevski zbor, ki bo odgovarjal našim potrebam in se razvije enkrat boljša družabnost v našem stanu. Vaje se bpdo vršile v grémijalni pisarni.
Otroški karneval bo v Četrtek, 11. februarja popoldne v veliki Götzovi dvoran u (Priredi ga našim malčkom Mariborsko slovensko žensko društvo. Na programu bo nekaj rajalnih nastopov v kostumih in dečji karneval. K sodelovanju so vabljeni otroci od 4. do 12. leta Zlasti dobrodošle so skupine. Opozarjamo starše, da bode dvorana in prostor, kjer se bodo troci zbirali, dobro kurjena in da izdamo le omejeno število sedežev, tako da bo za varnost in udobnost otrok dovolj skrbljeno. Vljudno vabimo starše, ki nameravajo otroke kostumirati, da se udeležijo sestanka, ki se vrši v soboto, 16. t. m. ob 4. uri v glasbeni sobi meščanske šole v Cankarjevi ulici. Čisti dobiček prireditve v prid otroške bolnice.
Zahvala. Gospod Franjo Majer, trgovec v Mariboru je podaril za otroško bolnico 250 D. Za veledušni dar najprisrčnejša hvala! — Mariborsko slovensko žensko društvo.
Zdravnik noš skoro obupava»
Družimo naša vsa je zdrava.
To res je čudež pri Vas sedaj?
Oh ne, mi pijemo le »BUDDHA«-i5ajt
is.
ijni zastop Maribor razpisuje dobavo gramoza za okrajne ceste za leto 1926. Intersentje dobijo vsa pojasnila v pisarni Okrajnega zastopa Maribor, Koroška cesta št. 26, H. Rek za vlaganje ponudb poteče dne 10. februarja 1926 ob 12. uri
Okrajni zastop Maribor, dne 11. 1. 1926.
Vladini komisar: Dr. Josip Leskovar s. r.
VIro prodaste staro ali novo, ako pošljete talco] vzorec tt»
zadnjo ceno postavno kolodvor na skladišče ljute* merskih vin, Zagreb, Prilaz 35.	60S
Kavama »Evropa«, če« cesto od kolodvora, dnevno kota-•ect vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, porire&v.. tm točna, S« priporoča! Za Jo*. CM® — GaM Valjak, .	*3»'
Premog k svojega premogakepa pri Veliki Nedelji pro» daja Slovenska premogolcopna družba z o. a v Ljufc» ijani, Wolfova uUca št. 1 I.	i ,
Sirite .Jašo Stražo“
I
Uljudno naznanjam, da sem svojo obrt prešel® 1» Maribor^, Mlimsika ulica 4, na
Pobrežje, Zrldovska cesta 3 (poleg gostilne Balon).
Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje im pm> sim, da me dosedanji cenjeni odjemalci im naročniki po» častijo* z obilnimi naročili tudi na novem mestu.
Potrudi se bom, da zadovoljim svoje cenjene naročnike le s solidnim delom in zmernimi cenami Z odličnim spoštovanjem:
IVAN POTOČNIK, ČEVLJAR, POBREŽJE,
Zrkovska cesta 3.	20
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1926
Koliko stano „Na$a Straža“ ¥ letu 1926?
»Naša Straža« bo stala v letu 1926:
Za celo leto 80 din. za pol leta 40 din. za četrt leta 20 din. za mesec 7 din.
Izven države SHS stane »Naša Straža« še enkrat toliko. BBBBBBBBBBBBiHBBBBBBBaBBflBBBaBB
ki din» najbolj»
fatela» »II
šivalni simi* in kolesa
Josip Petelinčka
Liubllana
(tih«	«pemtaik« ab vadit
n,„k. <5 ri 7n er, Ptifinx i. Adler
tm rodbinsko, obrtno lm industrijska rabo. istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamka »DttMai.«
Pouk v vezenju in krpanju brezplačen.
Večletne garancija.	Delavnici na
Potrti neizmerne žalosti mamam; amo vsem prijateljem, In znancem preteesujočo vest, da je naš iskrenoljubljemi soprog, oziroma oče, brat, tast, stari oče, svak: im stric, gospod
Franc Kagrer
pasar,
v pondeljek, dne 11. januarja 1926,, ob 11. uri po kratkem trpljenju, previden s tolažil sv. vere, v 68. letu svoje dolbe boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 13. januarja 1926, ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na* Pobrežju.
Sv. maša-zadušnica* bo darovana dine 14. januarja t. i ob 7. uri* v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, dne 12. januarja 1926.
Fani Kager, soproga.
Josip, Pavel, Karl in Fani Kager, otroci.
Lina Kager, simaha.	Loti Kager, vnukinja
Vsi ostali sorodniki.
Tiskar: Tiskanu *v. Ciril* • Mariboru, predstavnik: Leo Broke, poslovodja v Maribora. — Urednik: Januš Golee, novinar v Maribora,
Udajatelj: Konzorcij »Naše Straše«, predstavnik: Januš Golte ■ Maribora»