Gosp." kr. okrož- Tiskova pravda ,,81ov, Hončna razprava kazenska pri c nej sodniji Celjskej. (Dalje.) Dr. Srnec: Poprej ko se koača dokazaa obravnava (Bevveisverfabren) aaj mi slavaa sodaija dovoli, da preberem ea sostavek, ki je s tim v ravao aasprotaej podobi ia 8e je pred kratkini v vseh časnikih tiskal. (Sodaiki ia drž. pravdflik Bimajo nič soper to. Dr. Sraec prebere oklice Ba DaBajčaBe in Beraške strelce v Avetriji, ktere je natisaola ,,Zukuaft" v 48. listu dae 27. svečaaa 1868, v kterih se vsi Nemci — tadi preko Avstrije ia preko morja — kličejo Ba streljaaje meseca julija v Beo z besedaaii, kterih bi Slovaa mutatis nintaadia ne smel rabiti, brez da bi si veleizdajstva pravdo nakopal. Prebravši položi list Ba ,,zeleao mizo".) Prvosedaik (proti drž, pravdaiku): Še imate kaj ? Drž. pravdaik: Nimam aičesar več opomaiti. Prvosedaik (proti g. JaBžiču): More biti nai veste Vi pisatelja imeaovati. J a a ž i č: Ga ae pozaam ! Drž. pra vda i k : Po deaašajej razpravi se tožba aa sebi r.i spreaieaila v aobeaej točki. Moram tedaj kakor poprej v tožbi v teai okrivljeaeai sestavku spoaaati djaaje dveh pregreškov soper javai rair ia red po §§. 300 ia 302 kaz. zak. Moram pa tadi predlagati razsodbo, da sta oba gospoda zatožeaca oaieajeaih pregreškov po istih paragrafih kriva. Kajti §. 300 kaz. zak. pravi tiati, ki aredovaaje, zaakaze oblastflij, alažbiflo delavnost vladiaih orgaaov v aič devati ali drage k sovraštva ia k zaaičevanju nadražiti skuša, imenovaaa pregreška okrivi. A dokazati ni težko, kar sem že v tožbi storil, da ima okrivljefli člaaek zares v aebi kaj eaakega kakor popisaao VBičdevaaje in šuntaaje. Brž v drugem oddelku člaaka se Bamreč v misel jemljo razBOvrstaa prebivališča Sloveacev v Avstriji, kjer se bere: aaša bivališča so na ,,Ogerskem", Štirskem, Koroškeai, Kraajskem, Primorja. Potem se razaiere Sloveacev k sedežem drugih aarodaosti v teh deželab povdarjajo; od Madjarjev se sploh reče, da so ,,nepraviČBi", da se naa Ogerskem SloveBci tlačijo od aepravičaih Madjarjev". To pomefli atavek brž v začetku dragega oddelka, kjer se govori od razmer Sloveacev ia Madjarjev. Dalje se govori o razmeri k Nemcem na Štirskem, kjer se bere: ,,Nemci požirajo Slovence". Naj se prestavlja ,,požirati" kakor koli, pomen ostaae vedao ,ja8ea. Po tem se razlagajo razmere aa Koroskem s tamošajimi nemškimi prebivalci rekoč: ,,taBi bode težko rešitve razve ako vsemodra previdaost pomore". Na to 8e kaže na Primorje govoreč ,,od nekega ,,strahovitega" (,,eracbrecklich") pririskaflja laškega življa" 8 pristavkora: da 8e to ,,z dovoIjeBJem" (,,Geaehniigang") bečke vlade godi. Če se pa vladi očita, da se edea jeaib narodov po dragih narodih tlači, potem se vlada zaaičuje in pred drugimi osramoti in sicer tim bolj oaramoti, če se reče, da edea aarod drugega ,,z dovoljenjem" vlade pritiska. Da, še bolj, če se piše, da je že tako deleč prišlo, da gre za ,,bitje ali nebitje" (,,Seia oder nicht sein"). Mislim tedaj, da seai ravno s tiai stavkom dokazal, da je ta sostavek piaaa soper vladiae orgaae ia ker ae je aatisaol v časaiku, se že razvidi, da se je ta misel tudi med prosto ljudstvo raz- širiti hotela. Ali to ni še vse! V daljšem tretjem oddelku tega soatavka stoji, da je aemško aradaištvo prvi ia pogla- vitni vzrok poaeračevaaja ia zaaičevaaju sloveaske aarodaosti ia jezika ; a tudi tu sc opira Ba ,,odobrenje" (,,Gutheisauag") vlade rekoč, da se je rarao vlada se svojim uradaištvom za to pogaajala, da bi Sloveace iz vrste živočili zbrisala in jih spreineaila v Nemce, kakor se .spremenjajo v metulje gose- aice ter tako pomnožila število Nemcev z številom Slovencev. Meaimtedaj, da se, če se uradflištvo ia to z odobrenjem vlade kot glavai vzrok ponemčevanju ia zaaičevaaju sloveaske aa- rodaosti ia jezika postavi, ae le vlada v aič devlje, tem več tadi aradništvo, to je Bjeai orgaai ia če bi to res bilo bi za- res aradaištvo pred vsemi očmi moralo biti osramočeao. Že  s tira stavkom sem dovolj dokazal, da je v tem sostavka dejanje pregreška, ktero določaje §. 300 kaz. zak. (Dalje prihodnjič.)