šte¥nka 31 • leto XxXlX • cena 40 din Celje, 8. avgusta 1985 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC V Virštanju nova prodajalna v Virštanju imajo krajani spet svojo prodajalno, tokrat novo, v prostorih obnovljene zgradbe na Banovini. Sredstva za obnovo objekta je v glav- nem zagotovil Hmezad, Kmetijski kombinat Šmarje, ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti. TDO Jelša je opremila notranjost in primer- no napolnila prodajne police. Nezado- voljstvo okoli krajevne trgovinice, ki je nekaj časa ni bilo, se je v Virštanju torej poleglo. M. A. Mehki jez čez Savinjo popravijajo Pri celjskem Nivoju obljubljajo, da bo do sredine tega meseca mehki jez čez Savinjo v Mestnem parku v Celju spet popravljen. Če le ne bodo zatajili monterji kranjske »Save«, ki morajo priviti vrečo na srednjem prekatu. Jez seje strgal ob visokih vodah pro- ti koncu preteklega leta, ko je močan pritisk potrgal tudi vijake, s katerimi je bila pritrjena vreča. Delavci Nivoja so vbetonirali nove vijake, popravilo, ki ne bo ravno poceni, pa je trajalo nel>pridobitev« civilizacije. Čeprav je skor^ do koče speljana cesta, so pravi planinci v večini. Tisti, ki se pripeljejo z avtomobilom, pa po- ' navadi opravijo turo na Raduho ali na drugo stran na Grohat. Koča je odprta v m^u in oktobru ob sobotah in nedeljah. V poletnih mese- cih (jiinij, julij, avgust in september) pa je odprta vsak dan. »Letos je prišla sobota ravno na pr- vega junija in bila je gneča kot že dol- go ne,« pravi Franc. »Če bi bila lani v začetku junija takšna gneča, ne vem, če se ne bi premislila in šla kar naz^j v dolino.« Postojanko odprejo tudi za daljše praznike: Prvi maj in Dan republike ter seveda za Silvestrovo, ko je pona- vadi vse polno, pa čeprav je sneg in je potrebno kar precej časa gaziti. Na Loki imajo pripravljenih 95 le- žišč, od tega jih je kar precej v vzorno pospravljenih sobah. »Ko sem odslužil vojaščino, sem mi- slil, da mi ne bo potrebno nikoli več v življenju postiljati. Sedaj pa me je spet doletelo,« seje pošalil Franc, ki skrbi, da so prenočišča urejena in pospra- vljena. Za prenočišče v sobah je potrebno plačati 350 dinaijev (250 za planince), na skupnih ležiščih pa 200 dinarjev (150 din). Planincem ponudijo enolon- čnice po 250 dinarjev, brezmesne pa po 150 dinarjev. Segedinar je po 250 dinarjev, kranjska klobasa po 200, aj- dovi žganci z mlekom 150, polenta z mlekom pa 120 dinarjev. Skodela ki- slega mleka stane 60 dinarjev, 2,5 deci- Utra svežega mleka pa 50 dinarjev. z limono je 60 dinarjev, turška kava 80, pivo pa 150 dinaijev. Zgodovina koče na Loki sega v leto 1892, ko so tam zgradili lovsko-goz- darsko kočo, ki je bila v lasti lju- bljanske škofije. Leta 1905 je koča po- gorela, a so še isto leto zgradili drugo. Med vojno je bila koča požgana, takoj po osvoboditvi pa so zgradili novo, ki je bila pod upravo GG Nazarje, name- njena pa lovcem, gozdarjem in pla- nincem. Leta 1950 je kočo prevzelo v upravljanje Planinsko društvo Celje, štiri leta kasneje pa Planinsko dru- štvo Luče, ki za to postojanko vzorno skrbi še sedaj. V letih 1974 in 1975 so kočo nekoliko povečali, toda že na- slednje leto, 10. julija dopoldne jo je upepciil požar. Leta 1976 so začeli graditi novo kočo in jo 10. septembra 1978 slovesno odprli. Pri gradnji so s prispevki pomagale številne delovne in druge organizacije. do nje pa vodijo planinske poti (primerne tudi za manj ikoliko daljša iz Solčave. Od koče je približno poldrugo uro ie na Grohatu (čez Durce), ki je na drugi strani Raduhe. ^adnik, večkrat pa jima priskočijo na pomoč tudi otroci. 'U kuhar, lelo vešč pa je tudi strežbe. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 3. AVGUST 1985 Skorajda ne moremo verjeti, da med vsemi velikimi misleci m nobenega takega, ki ne bi vsaj malo obvladal tudi risarskih spretnosti. Pred tremi tedni smo vam naložili nalogo, da narišete obmorski strip - ali bolje rečeno stripčič (se pravi čisto kratek strip). No, najbrž ste bili takrat še na morju, ampak zdaj so \'tisi že zbrani in zadnji čas je, da k^ posebej zanimivega, kar se vam je pripetilo, izdate tudi nam. Torej brž flomaster v roke pa na delo, kajti nagrada AERA še vedno čaka. In prav imenitna je, zato se res splača potruditi. Svoj strip opremite z imenom in naslovom in ga čimprej pošljite na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Še vedno pa je tudi čas, da odgovorite na naše vprašanje iz prejšnje številke. Tudi odgovor na to vprašanje bo nagradila tovarna AERO. Misleci, res ne smete pustiti, da bi vaši možgani zaspali, zato hitro na plan s kakšno duhovito mislijo! A Be Ce Da K O tej črki bi lahko popisali kupe in kupe papirja, ampak kaj, ko se drži Kislo Kot Ku- marica. Zato se ob njej sploh ne bomo ustavljali, da nas ne bi spravila v slabo voljo. L L je krasna črka, saj je ena sama velika Ljubezen. Če se hočete še bolj prepričati, ka- ko kra.sen je L, vam lahko naštejemo še nekaj besed: Ljubek, Lep, Laskav ... No, seveda moramo priznati, da se s to črko začenja tudi be- seda Lenoba. Ampak navse- zadnje je lahko tudi to čisto prijetna zadeva. M V dobrih starih časih je bi- la prva beseda, ki jo je otrok spregovoril »Mama«. Danda- nes, pravijo strokovnjaki, je v večini primerov prv^a bese- da otrokovega besednega za- klada »Avto«, no, ampak čr- ka M je kljub temu nadvse pomembna - kaj pa bi brez Mame? N o N res ne moremo reči prav Ničesar. Erikov smeliljaj Nič me ne bi moglo spravi- ti v dobro voljo bolj kot novi- ca, da gremo v soboto k stari mami. Že od nekdaj sem ra- da hodila k njej. Imela je majhno kmetijo, v hlevu kra- vico in prašička, pred hišo pa prijaznega Murija, dve mački in nekaj kokoši. Ka- dar sem bila pri njej sem se lahko po mili volji potepala po gozdu, stikala za gobami in jagodami, si nam^akala no- ge v bližnjem potoku - skrat- ka pri stari mami so bili dne- vi tako brezskrbni, da so vedno prehitro minili. Odkar pa je v isti vasi živel Erik, sem k stari mami pri- hajala še raje in tudi bolj po- gosto. Z Erikom se sicer ni- sva še nikoli pogovarjala, saj je ponavadi le od daleč opa- zoval našo družbo, ki se je zbirala pod velikim kosta- njem na robu vasi. Pred krat- kim se je s starši preseUl iz Nemčije v novo veliko hišo, ki so jo zgradili iz prihran- kov. Kljub temu, da se je že od daleč videlo, da so Eriku starši izpolnili vsako željo, se mi je zdelo, da je žalosten in osamljen. Imel je prekrasno kolo na 10 prestav, a se je le redkokdaj vozil z njim. Spomnila sem se na nekate- re fante iz naše ulice, kako so se postavljali s svojimi kolesi in motorji, Erik pa se je ne- kako sramoval vsega kar je imel. Z nestrpnostjo sem priča- kovala soboto, in ko je napo- sled vendarle prišla, sem bila že navsezgodaj pripravljena za na pot. Nikoli si nisem be- lila glave s tem, kaj bom dala v potovalko, ko sem se od- pravljala k stari mami, tokrat pa sem skrbno izbirala oble- ko. Namesto starih zlizanih kavbojk sem oblekla nove, še temno modre in zložila v torbo nekaj najlepših majic in bluz. Navsezadnje smo se le odpeljali. Prvi dan počitnic je minil kot ponavadi. Ko sem polju- bila staro mamo, sem stekla v hlev, da bi pozdravila Li- sko in pujska Pikija. Nato sva z Murčijem tekla v gozd, zatem smo pred hišo zakurili ogenj in pekli meso. Zvečer sta se starša odpeljala, jaz pa sem stari mami pozno v ve- čer pripovedovala, kako je minilo šolsko leto. Erika sem videla šele na- slednji dan. S svojim psom, velikim boksarjem je šel v trgovino. Kot nalašč mi je stara mama, prav takrat, ko je Erik stopal mimo naše hi- še, rekla: »Teja, v trgovino boš morala! Po kruh!« »Prav rada,« sem zaklicala in že planila iz hiše. Šele ko sem pritekla do trgovine, sem ugotovila, da sploh ni- sem vzela denarja. Vsa rdeča sem se obrnila in se skoraj zaletela v Erika, da sem še bolj zardela. »Opro.sti!« sem izdahnila, Erik pa se je le na- smehnil. Brž sem stekla pro- ti domu, in ko sem se vrača- la, sem pred hišo znova sre- čala Erika. Plašno sem se mu nasmehnila, češ naj mi res oprosti za tisto nerodnost. Erik mi je vrnil nasmeh, re- kel pa spet ni nič. Potem sva se z Erikom sre- čevala vsak dan, a vedno sva se le nasmihala drug druge- mu. Nekega večera, ko smo z Andrejo, Marjeto, Danijem in Uršo znova sedeli pod ko stanjem, sem se kar opogu- mila in vprašala: »Kako pa to, da je Erik vedno sam zase?« »Glej no, pa ne da se je naša Teja zagledala!« me je podražil Dare. »Oh, daj no mir, saj ga sploh ne poznam!« sem se branila, a sem bila vsa rdeča v obraz. »Samo tako ... no, nekam žalosten se mi zdi, ker je vedno sam.« »Nihče mu ne brani priti med nas,« je rekel Brane. »Že, a najbrž mu je nerod- no, ker nas ne pozna,« sem rekla in trdno sklenila, da bom naslednji dan spregovo- rila z njim. Srečala sva se pred trgovi- no: »Zdravo!« sem rekla. Erik se je spet samo na- smehnil. »Lepega psa imaš. Kako mu je im.e?« »Rondi,« je bila prva bese- da, ki sem jo slišala iz njego- vih ust. Sama ne vem, od kod se mi je jemal pogum, vem le. da sem vsa trepetala, a govo- rila sem odločno: »Pridi, po- kazala ti bom našega Mu- rija!« Erik se je spet nasmehnil in mi sledil. »Veš, tu imam staro ma- mo,« sem govoričila med potjo. »Vsako poletje sem v tej vasi. Pa tebi, je všeč tuk^?« Prikimal je, a se mi je zde- lo, da še ni pozabil svojega prejšnjega doma. Tam je go- tovo imel prijatelje, mogoče tudi kakšno dekle ... »Tu nimaš nobenega prija- telja, kajne?« sem vprašala. V zadregi je odkimal. »Ne vem, zdi se mi, da ne bi ma- rali moje družbe.« Začudila sem se njegovi izpovedi. Na- smehnila sem se: »Larifari! Lahko nocoj pridem po tebe?« »Pridi,« je dejal plašno. In sem prišla. Najbrž mi ni treba poveda- ti, da so bile to moje najlepše počitnice doslej. In še tra- jno ... Teja Teja, ker dobro pišeš, ne- strpno čakam na nadalje- vanje. Še je čas, da napišete svo- jo počitniško zgodbo. Po- šljite jo na naslov NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. EVERV TIME YOU GO AWAY - PAUL YOUNG 2. TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO MORODER WITH PHILIP OAKEY 3. PARADNI TANGO - AGROPOP 4. WOULD I LIE TO YOU - EURYTHMICS 5. I LOVE YOU - ČUDEŽNA POLJA 6. NAVALI NAROD NA GOSTILNE - JANEZ BONČINA BENČ 7. SERENADA - KRUNOSLAV SLABINAC 8. DONT YOU FORGET ABOUT ME - SIMPLE MINDS 9. ZA MILION GODINA - YU ROČK MISIJA 10. A VIEV TO A KILL - DURAN DURAN Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 url. DomaČe melodije: 1. ČEZ PLOT - ŠIK 2. SONCE SIJE ZA VSE LJUDI - DOVŽAN 3. SMEJOČI MEH - KLAVŽAR 4. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO 5. VSAK LETNI ČAS IMA DOBER GLAS - STARE 6. KJE HODIŠ OČKA - KUMER 7. PRIJATELJEV ROJSTNI DAN - NOVI PRiJATEUI 8. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE - ŠKOBERNE 9. DEKLE POVEJ - SLAK 10. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMEUARJI Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 urL Nagrajenca: Jože Novoselc, Brezina 14, Brežice Renata Lupše, Dobrova 31 c, Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. RADIO CEUE ČETRTEK, 8. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.00 Zaključek sporeda. j PETEK, 9. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport na koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična odd^a, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 10. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Lestvica zabavnih melodij, 17.45^ Kulturni feljton, 18.00 Zaključek soreda. NEDELJA, 11. 8.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.3^ Onkraj srebrne črte, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žve- plometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poro- čila, 12.15 Literarna odd^a, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda. j PONEDELJEK, 12. 8.: 3.00 Poročila, 8.05 Športno dopol- dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lO.OO Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 15.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 13. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek spo- reda. SREDA, 14. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmeS* ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar priredil tev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske-glasbe, 17.00 Kronika, 17.l5j Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek spo- reda. AVGUST 1985 NOVI TEDNIK-STRAN 11 Tešovič hitrejši od Petrfča Tekmovalci in tekmovalke PK Klima Neptun so z držav- nimi prvenstvi za starejše pionirje na Reki in mlajše v Radovljici uspešno zaključili letošnjo tekmovalno sezono. Na Reki so nastopili Dejan Tešovič, Gregor Jurak, Jure vračun, Aleš Zupane, Erazem Polutnik, Tanja Drezgič, Mojca Anderle in Majeta Cvirn, ki so osvojili odlično drugo mesto z minimalnim zaostankom za kranjskim Tri- glavom. Prvo mesto so Celjani izgubili za sedem borih točk, ker niso imeli ženske štafete. Heroj prvenstva je bil mladi Dejan Tešovič, ki je bil s petimi prvimi in enim tretjim mestom sploh najuspešnejši tekmovalec prvenstva. Še več: v plavanju na 1500 metrov jnu je uspel podvig, ko je izboljšal 10 let stari mladinski rekord Boruta Petriča za 11 sekund, saj je plaval 16:30,3, ob tem pa je še popravil državni rekord na 800 metrov kravi. Gregor Jurak je bil za Dejanom Tešovičem štirikrat drugi in dvakrat tretji, pri tem pa je uspel izpolniti normo za zvezni razred. Tanja Drezgič je osvojila pet srebrnih medalj in eno bronasto, Mojca Anderle pa eno zlato in eno bronasto. Moška Štafeta je bila dvakrat prva in enkrat druga, boljše uvrstitve pa so še dosegli Jure Vračun, Erazem Polutnik in Aleš Zupane. TV A!i bo Tanicu uspel podvig? Vse kaže, da bo še v tem mesecu prišlo do realizacije doslej največjega podviga našega znanega maratonca plavalca Jožeta Tanka. Ta naj bi v spremstvu deskarjev in dveh jaht preplaval razdaljo od italijanskega turističnega mesta Lignano do Porto- roža v dolžini 42 kilometrov, kar bi bilo doslej največ v Sloveniji. Tanko se je na ta podvig temeljito pripravil in sicer pozimi s smučarskimi teki, spomladi kolesarjenjem in seveda tudi plava- njem najprej v bazenu, potem pa še udeležbo na številnih mara- tonih v domačih in tujih vodah. Problem bo samo v vremenu, ki lahko vphva tudi na morje, ki je v tržaškem zalivu še kako muhasto in lahko progo samo še podaljša in plavalca izčrpa. Tankov podvig naj bi posnela tudi posebna televizijska ekipa ter ga kasneje predvajala na festivalu športnih film^ov v Kraryu. Preostane nam samo še čakanje na 23. avgust in bomo videli, kaj bo. Želimo, da bi Jože Tanko tudi v tem svojem doslej največjem podvigu uspel. T.VRABL Nogometaši Kladivarja se temeljito pripravljeno na novo prvenstvo, ki se bo v republiški ligi začelo septembra. V sklopu priprav so na Skalni kleti oddigrali tudi prijateljsko tekmo z ekipo Kablovi iz Novega Sada, ki je bila na pripravah na Rogli. Zmagali so gostje 2:4, gola za Celjane Pa je dal Koren. Sicer pa je ekipa Kablovi oddigrala še tekme s Šmartnim 1:8, velenjskim Rudarjem 1:4, ljubljansko olimpijo 0:3 in Zagrebom v Šoštanju (ta je bil na pripravah v Topolšici) 1:2. Tekmo v Celju je sodil Spilar iz Laškega. Rokometaii Aera začeli s pripravami Pod vodstvom trenerja Toneta Goršiča, ki ni zmogel sodelo- vati v ponedeljkovi športni odd^i, lahko pa je na valu 202 ljubljanskega radia (!) so zacelil s pripravami za novo sezono rokometaši Aera Celje. Prvi del priprav bodo opravili doma, drugi pa verjetno na Kopah ali Rogli. Odigrali bodo tudi več prijateljskih srečanj ter sodelovali na različnih manjših turnir- jih. V ekipi razen trenerja ni prišlo do bistvenih sprememb. Toplak je odšel v Avstrijo, kako bo s Ščurekom se še ne ve, radi bi imeli še Tomiča do vrnitve Lesjaka in Kapitlerja, pravih okrepitev pa ne bo. Tako bodo zaigrali domači igralci, kar je tudi prav. Po besedah člana izvršnega odbora kluba Danija Novaka računajo, da bo ekipi uspelo ostati v II. zvezni ligi in to v letu, ko slavi 40 letnico obstoja. Bilten športne rekreacije Tudi letos je ob koncu športne sezone 1984/85 zveza telesno- kulturnih društev občine Laško skupaj s TKS Laško in občin- skim sindikalnih svetom izdala zajeten bilten s podrobnim pregledom, vse športne aktivnosti v laški občino na ravni občine, republike in Jugoslavije. Pri osnovnih organizacijah sindikata v športno rekreativnem sistemu je nastopilo med moškimi 23 ekip, zmagali pa so Upravni organi Laško pred TIM Laško, OS Primož Trubar Laško, Prevzgojnim domom Radeče, Pivovarno Laško, tovarno papirja Radeče, Predilnico Laško, SIS Laško, Metalles Radeče. Zdravstveni dom Laško itd. Ženskih ekip je bilo 12, zmagala pa je OŠ Primož Trubar Laško, sledijo pa Upravni organi Laško, Zdravstveni dom Laško, SIS Iraško, Zdravilišče Laško, Prevzgojni dom Radeče, Tovarna papirja Radeče, Kmetijska zadruga Laško, Pivovarna Laško, vojni center za rehabilitacijo Rimske toplice itd. V skupnem seštevku je bilo uvrščenih 21 ekip, zmagal pa je TIM pred UpravTiimi organi, Pivovarno in Predilnico, vsi Laško, Tovarno papirja, Prevzgojnim domom in Metallesom, vsi Radeče, Eikov, obrtno montažno podjetje in OŠ Primož Trubar, vsi Laško itd. TV NiAMRATKO lokelisti na ledu sčeli s pripravami v ponedeljek so začeli s pripra- imi na novo sezono, ki bo ver- tno doslej najburnejša v zvezni ji zaradi velikih nastopov tujih ralcev, hokejisti Cinkarne Ce- >, ki jih na uvodnih »suhih« tre- ngih vodi igralec Bojan Ker- DŠ. Upajo, da bodo lahko kmalu igrali tudi na domačem ledu da jim bodo pridružili igralci, ki (želeli v Maribor k Stavbarju r tnjG Poljaki s treneijem. Ce odo slednjega prišlo pa bo zna- 3 po povratku Z\'orieta Dežna- 1, predsednika hokejske :sekcije nkariia Celje s Poljske, kjer se igovarja o prihodu celjskih »le- inih" okrepitev. iiiloisti v remanturi i 24 pionirjev judoistov je pod; )dstvom trenerja Ota Selesa od-, )tovalo iz'Celja v l^remanturo 1 poletno šolo. ; Štefan Cuk in Marjan Fabjan« 1 sta odpotovala na priprave z j iavno reprezentanco v Herceg-, )vi, od tam pa 19. avgusta na; liverziado v Kobe na Ja-I »nsko. eperko in Starovič v Riettiju v Italiji je 19. sve- vno prvenstvo v jadralnem le- iyu. kjer nastopa,jo tudi trije igoslovani. med njimi dva Ce- na. Lanskoletni državni prvak sperko je trenutno na 20. me- 1, letošnji Starovič (zdaj nasto- za Portorož) pa na 32. m.estu. enis in Helenca na J Osijeku je bilo državno pr- istvo v streljanju, kjer sta ve- uspeh dosegli tudi članici elskih družin Mrož iz T. Vele- Denis Bola (2. med mladinka- in 3. med članicami) in strel- ! družine Dušan Poženel iz Re- e pri Laškem Helenca Lavrinc ?d mladinkami 3. in med čla- ami 5.)I Obe sta se tako tudi "Stili v državno reprezentanco, )o nastopila na evropskem pr- istvu tudi v Osijeku. Tam se lo začele skupne priprave 23. lusla. prvenstvo pa 3. sep- ibra. rlan v četrtfinalu 'a odprtem prvenstvu za člane inisu na Ptuju so nastopili tu- itirje člani teniške sekcije pri K Cinkarna Celje. V 2. kolu izpadli Jani Vučer, Bogdan čko in Rok Vengust, v četrtfi- J pa Marjan Furlan. a ciklusu tekmovanj po Ju- laviji (šest turnirjev) nastopa mladih teniških igralcev Cin- ne Celje - do 16 let Rok Ve- Boštjan Dimitrijevič, Urška Uner in Suzana Keršinar ter 1 pionirji do 12 let Andrej Tra- r. belak v Toprovem isu do brona Berchtesgadnu v Zvezni re- liki Nemčiji je bilo eno izmed h letošnjih večjih mednarod- tekmovanj v smučarskih oh na plastični skakalnici. Velik uspeh je v konkurenci 60 skakalcev iz sedmih držav dose- gel Braslovčan Matjaž Debelak, ki je osvojil tretje mesto ter tako napovedal, da uspeh v Planici, kjer je dosegel nov državni re- kord v poletih, ni bil slučajen. Golob iz T. Velenja je osvojil 53. mesto, oba pa sta nastopila v no- vih Toprovih dresih, ki vse bolj prodirajo med najboljše smučar- ske skakalce na svetu. Brez odličia na BAI v Stari Zagori v Bolgariji je bilo eno najstarejših atletskih tekmo- vanj - Balkanske atletske igre. Celjani Kopitar (6), Kolar (7), Rozm.an (6) in Kampuševa (6) ter Velenjčana Mikavžina (4) in Ru- gelj (8) so z našega območja za- stopali barve Jugoslavije, žal pa niso osvojil; medalje. Kriza, ki zaskrbljuje! Mali nogomet v laški občini ZTKD v laški občini bo tu- di letos pripravilo pivenstvo v malem nogometu v B ligi, kamor vabi ekipe telesnokul- turnih in partizanskih dru- štev, mladine, sindikata, de- lovnih organizacij m krajev- nih skupnosti. Prijave spreje- majo pri ZTKD pri strokovni službi do 17. avgusta. Ob pri- javi morajo biti za vsakega igralca ustrezni podatki ter potrjeni z žigom, in podpisom tistega, katerega bo ekipa za- stopala. Vrli kolesarji EMA pred odhodom na prevozitev slovenske transverz&le v enem dnevu - 370 km (stojijo od leve proti desni): Mitja Čmer (spremljevalec), Črtomir Kos, Rudi Jure, Srečo Smeh, Vili Selčan, Miran Prezelj in zdravnika Tone Pere in Rudi Škapin. Prevozili slovensko transverzalo v enem dnevu je skupina sedmih kolesarjev rekreativcev prevozila slovensko kolesarsko transverzalo od Hodoša na slovensko-madžarski meji pa do Tartinijevega trga v Piranu. Poprečna starostjo bila 36 let, prevozili pa niso predpisanih 370 km, ampak 25 več. Startali so v Hodošu ob 4. uri zjutraj in zaključili pot ob 21. uri zvečer v Piranu, kar pomeni, da so lyili kolesarji na kolesu polnih 16 ur. Poprečnahitrost je bila 24,4 kmli, pri spustih pa tudi do 50 km/h. V ekipi kolesarske sekcije EMO so bili kolesarji Črtomir Kos, Srečko Smeh, Vili Selčan. Miran Prezelj, doktorja Tone Pere m Rudi Škapin ter Rudi Jure. v kombiju pa je pogumne fante spremljal kolesarski zanesenjak Mitja Čmer. Pokrovitelji so bili kolesarski klub Merx. Kovinotehna in EMO. Pot so prevozih brez posei^nih težav in poškodb. Rudi Jure je bil z vsemi sodelujočimi vesel uspeha, za prihodnje leto pa načrtujejo nov kolesarski podvig - s kolesi iz Jesenic do Dževdželije ali skozi vso Jugoslavijo. ■ .____ Skrb za varnost med obiranjem hmelja V času obiranja hmelja, ki se bo letos začelo od 15. do 20. avgusta, se vsako leto pri- peti več prometnih nesreč. Zato bo žalski svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi letos v tem ča- su še dodatno poskrbel za varnost na cesti. V dogovoru s postajo mili- ce bodo poostrih nadzor na cestah, v Levcu in na Vran- skem pa bodo postavili po- sebne opozorilne table. Na križišču in Žalcu v Gotovljah bo utripajoča luč opozarjala na previdno vožnjo, v Dreši- nji vasi pa bo hitrost vožnje omejena na 60 kilometrov na uro. Priporočilo sveta jo, naj bi traktorji s prikolicami čim manj vozili po glavnih ce- stah, razen na odseku od Šentruperta do Gomilskega, kjer jih ni možno usmeriti na stranske ceste. Vse prikolice pa naj bi bile za vožnjo pono- či še posebej osvetljene. TC Usodni streli v Malgalevi ulici Celjski kriminalisti so v ponedeljek dopoldne pri- jeli 46-letnega Ibrahima Hadžiča iz Loga pri Hra- stniku, ki je zjutr^ v Mal- gajevi uhci v Celju s pi- štolo tako hudo ranil 47- letno Vero Klanšek, da je med prevozom v bolniš- nico umrla. Hadžič je Klanškovo pričakal na hodniku pred njenim sta- novanjem v Malgajevi uU- ci 20 in ji grozil. Klanško- va se mu je hotela uma- kniti nazaj v stanovanje, vendar je Hadžič pred vrati trikrat ustreUl vanjo s pištolo. Rane so bile ta- ko hude, da je zaradi njih umrla. Ibrahim Hadžiča so dobro uro po zločinu prijeli ob Savinji. Če se sprevodnik prelevi ¥ šstma Celjski javni tožilec je zah- teval preiskavo za 21-letnega Milivoja Majcenoviča z Male gore pri Pregradi. Majceno- vič je bil sprevodnik v Izlet- nikovem avtobusu, ko je la- ni, 13. aprila ob 6.30. uri za- man čakal šoferja tega avto- busa. Zato seje brez poprejš- njega dovoljenja odgovornih v Izletniku vsedel za volan avtobusa in potnike večino- ma so bih delavci, ki se jini je mudilo prepeljal v Celje. Vožnja se je končala brez nezgode, čeprav Majcenovič nima vozniškega dovolenja, niti izkušenj pri vožnji avto- busa, javni tožilec pa je zanj zahteval preiskavo zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila. S. Š. PROMETNE NESREČE Trije ranjeni, sopolnioa mrtva v Pesjem, v desnem nepre- glednem ovinku, je zaneslo na le- vi vozni pas voznika osebnega avtomobila STJEPANA DOVE- ČARJA, 36, iz Kavč pri Velenju. Čelno je trčil v osebni a\i;o, ki ga je nasproti pripeljal MIRAN KU- MER, 28, iz Titovega Velenja. Oba voznika in sopotnica v Ku- mrovem vozilu so bili huje ranje- ni, m.ed prevozom proti bolnišni- ci pa je umrla 25-letna VIKTORI- JA MIKLAVŽIN iz Titovega Ve- lenja, ki je bila tudi v vozilu Mira- na Kumra. Umrl 9-ietni kolesar Voznik osebnega avtomobila SREČKO KAČIČ, 18, iz Hrastni- ka je v Tuiju pri Rimskih Toph- cah dohitel tri otroke, ki so se peljali s kolesi. Nenadoma pa je 9-letni I. K. iz Brdc zavil v levo proti odcepu ceste, Kačič pa gaje z avtomobilom zbil po cestišču. Dečka so prepeljali najprej v tr- boveljsko bolnišnico, nato pa v klinični center kjer je isti večer umrl. V ovinku zapeljal s ceste Iz Frankolovega proti Vojniku se je oeljal z osebnim avtomobi- lom STANKO PLANKO, 54, iz Štor. V blagem desnem ovinku ga je zaradi prehitre vožnje zane- slo s ceste, kjer se je kotalil 95 m daleč po travniku. Voznik je bil ukleščen v avtomobilu, in ko so ga prepeljali v bolnišnico, je umrl. Umrl po štirih dneh BORIS FIJAVŽ, 22, iz Bukov- ja, se je peljal s kolesom na po- možni motor skozi Stranice in v levem ovinku zapeljal s ceste na bankino, nato pa na parkirni pro- stor, kjer je bil tovornjak. Fijavž se je zaletel v tovornjak in oble- žal nezavesten. Po štirih dneh je •v celjski bolnišnici umrl. NOČNE CVETKE • Tudi celjski miličniki so imeli v minulih dneh precej zasedene »počitniške zmo- gljivosti« (beri prostore za treznenje!). Zijad K. je pri njih prenočil potem, ko je v hotelu Ceieia nadlegoval go- ste in osebje, razbijal skode- lice in kozarce in počel dru- ge nedostojne stvari. • Stjepan Š. seje podobno grdo vedel kar doma in tudi njega so miličniki za eno noč »prebukirali« v svoje prosto- re. Enako se je zgodilo Mar- ku V., ki se v prostorih na Postaji milice počuti že kar domače. Tudi Marko je do- ma, v ulici 29. novembra, raz- grajal in razbijal. • Slobodan N, z Maribor- ske ceste je na avtobusni po- staji napadel Zoranko B. iz Šentjurja in jo oklofutal, na- to pa jo je odkuril, a ne za dolgo. Ko ga je miličnik do- hitel, je hotel Slobodan obra- čunati tudi z njim. Seveda z možem postave ni šlo tako enostavno kot z nemočno Zoranko in Slobodan je jezo ohladil v za to določenih pro- storih. Razloge za svoje po- četje bo lahko v kratkem za- upal sodniku za prekrške. • Miličniki so te dni dobili tudi več prijav o krajah. Ra- fael P. jim je sporočil, da mu je nekdo pred blokom v Drapšinovi z avtomobila ukradel vzvratno ogledalo. Še večje presenečenje je do- živela Marija Z. iz Trubarjeve uhce. Zjutraj je ugotovila, da so ji neznanci ponoči z avto- mobila ukradli obe sprednji kolesi. Neznan »lisjak« (tak- šen na dveh nogah), je Silvi K. z Ložnice izmaknil štiri kokoši. • Za Marijo Ž. pa je bil ne- srečen obisk na celjski tržni- ci. Kot je povedala milični- kom, ji je nekdo ukradel de- narnico, ki jo je med naku- povanjem položila na eno od stojnic. Marija je očitno šele začela kupovati, saj je imela v denarnici še celih 3000 di- narjev. Ob sedanjih cenah ji ob koncu obiska na tržnici gotovo ne bi ostalo toliko de- narja . . . fZ, STRAN - NOVI TEDNIK 8. AVGUST 19 Za poslovneže Mery v tiskarni celjske Cinkarne bodo tudi letos natis- nili lepo število najrazličnejših koledarjev. Med njimi bo tudi koledar z naslovom Mery, ki bo vse- boval 12 slik bolj golih oziroma malo oblečenih deklet. To je lepo - samo zakaj naj bi bil ta koledar namenjen predvsem poslovnemu svetu! Znajdi se Na Rogli letos res nimajo pra- ve sreče s pripravo piknikov. Ko- vaški piknik je zmotil dež, pa tudi na zadnjem pašniškem pikniku je zjutraj deževalo. Potem pa se je vreme le izbo- ljšalo - kako tudi ne, ko pa so med oblaki zapihali Fantje z vseh vetrov. Zaprte prometnice Celju so ta čas zaprte kar tri pomembne prometnice: del Pre- šernove ulice, most prek Savinje in Pelikanova pot. Veliko drugih cest pa ni urad- no zaprtih, je pa izredno težko prevoznih! ZRCALO RIŠ8 Bori Zupančič SAJ NI ČUDNO, DA JE LETOŠNJE POLETJE TAKO VROČE - KO PA NA TOLIKO MESTIH VREf Nadomestilo v celjski knjižnici so pripravili med letošnjimi poletnimi počitni- cami ure pravljic. To je dobro nadomestilo, saj je zdaj malo manj sej! Dinar vse trdnejši Dinar postaja vse bolj trdna va- luta. Toda zaenkrat le zato, ker od bankovcev vse bolj prehajamo na kovance! Kako neznansko se hvali- mo z izvozom naših avtomo- bilov Jugo-USA. Toda, če pro- izvodnja ne bo stekla, kot je treba, se nam bodo ta vozila vračala kot nadležna Jugo- OSA. Zvezdice padajo A ste že opazili, da je pri nas manj zvezdic? Pa ne glejte v nebo - glejte naše gostinske lokale! Škoda Kljub protitočnim raketam in letalom, nam toča še vedno dela veliko škode. Ponekod je letos že večkrat stoodstotno uničila pridelek! Jugoslovani vse večji statistika trdno dokazuje, da smo Jugoslovani iz leta v leto večji. A ni to čudno?! Glede na stanje v kakršnem smo, bi morali biti vse manjši. Težave s Savinjo Laščani pa res nimajo sreče s Savinjo. Nad re\ s tem imenom se jezijo, ker jim jo Celjani pošilja vse preveč onesnaženo. Nad gostinsko delovr organizacijo Savinja pa zato, ker »prideluje« i gubo. Bomo videli, katero Savinjo bodo prej očistili! Prav nam je - ko pa hočemo na našem Jadranu plat vati z dinarju KLATEŽ IN Marko CeShnSK NJEGOVE SANJE 10 Nikoli ne bo pozabil lu- ninega mrka nekje ob Hok- kaidu. Ali kolesarjenja iz Yokohame do Tokia, ko sta s Sikom vozila skozi vse rdeče semaforje in se ponoči vrača- la brez vsake luči na kolesih. Hi Song, deklica iz Busana, ga je menda zares vzljubila, ker ji je takoj ob njunem pr- vem stiku vrgla v obraz, da išče človeško dušo in ne kur- bo. In punčka, ki je za bom- bavskim Taj Mahalom pro- dajala rože. Cochinski gaj. Še sam ni dobro vedel, kam spada, morje je imel rad, a je le-to poleg poštenih pomor- skih duš nosilo tudi toliko gnoja. Na »Mariboru« je že od vsega začetka vladala na- gotova napetost, oficirski ka- der z redkimi izjemami ni bil sposoben voditi ladjo, sploh pa ne ravnati z ljudmi. Enega od čistilcev so mesec in pol vlačih po barki, čeprav bi ga bili morali zaradi sifilisa - s prvim letalom poslati do- mov. Drugega je enostavo zlomilo, živci so ga dajali s takimi sunki, da je nekega večera skoraj otrdel na hod- niku. Sredi tropika so mor- narji začeli štrajkati, ker seje ne vem katera glavica spom- nila, da je treba nositi čelade in zaščitno obleko - v tropi- ku, milostni Bog! Prejšnji mladenič kuhinje je imel premaknjeno hrbtenico in prehlajena sečila, a si je mo- ral^zlomiti še nogo, daje bar- ba pustil domov. Sploh je bil naš Jure z epoletami tako te- žak človek, daje njegova na- dutost Primorca včasih res presegla meje. Slab kapitan, zblojena in zmedena posad- ka. Nekoč je Janez na tablo v kontrolni kabini napisal ne- kaj pijanskih stihov: Nori dnevi hitijo skozi čas, prdni v lonček in izpij čašico zdravja, živel in umrl je brez dnarja! Njegov čif je dobesedno ponorel, češ da piše parole in bega poštene ljudi. Moral je vzeti gobo in zbrisati svojo vinsko poezijo, da se je oni lahko mirno usedel na lovo- rike majhne zmage. Bil je tu- di grešni kozel, ker skoraj ni hodil s kurbami. Rogal se jim je. Takole je šlo. Ona re- če: I whant you!, on reče: I don't whant you!; spet ona: What is your name!, in on: My name is Jesus Christ! Ona ne odneha: Where you come from!, on tudi ne: From the moon! In še: What you do! ter on: I am a pilot! Ona divje vzklikne: Crazy!!! in se obrne, on pa vzklikne za njo: Ves, for ever! Potem Ima mir. Da se mu je vse skupaj po malem "že zagabilo. Dosti tra- ve je vdimil in alkohola pre- točil. Slutil je, da bo z njego- vo žensko nekaj narobe, ko se vrne, in je niti ne bo mogel ničesar dolžiti. Eno leto je vendarle eno leto. Le katera norost gaje speljala na spod- mikajoč se krov, to, to ne ve, ne ve! Večeri so šh, fantje so sa- njali svoje jesenske domove. Slabšega družabnika kot svojega šefa kuharja si za svoj prvi potep (večerni) po Karachiju ne bi bil mogel najti - ko tako sovražim rasi- ste! Kateri hudič ga je obse- del: vsemu in vsakomur je govoril črno govno, se prere- kal s taksistom za rupijo in ga nadiral kot smrkavca, ka- zal osle klicarjem na odprtih vratih avtobusov. Da zna biti človek tako omejen! Z rasiz- mom sem se na barkah sre- čeval že od vsega začetka, omalovaževali so me, ker sem prijateljeval prej s člo- vekom temnejše kože kot z enim ladijskih nadutežev. Prav nič se nisem čutil izda- jalca, kakšen star Dalmati- nec mi je znal vreči tudi tak- šnega v obraz. A kuhar ubogi ni vedel, kako ponižuje sam sebe, ko se dviga nad temena drugih. Sramoval sem se ga, zares sramoval. Pred tednom dni smo vpluli. Tistega predvečera je sonce tako čudno rdečilo obalno zelenje, da mi je zače- lo prijetno igrati po duši in da to igranje še sedaj ne mi- ne. Ko so nas pripeli na bi- tve, je skozi nožice dvigal za- vel vonj po novem. Svetle obleke Pakistancev so nas frfotavo pozdravile. Na be- ton obrežja se je ustopil ko- smat silak, pobrskal med gu- bami svojih širokih hlač in vsem na očeh samoljubno potežkal svojo ijavo curo - Alah tega ne bo zameril! Ko se je železo oprijelo starih gum pomola, so spustili stopnice, in luški delavci so se razpršili med skladišča. Večeri so bili skrivnostni, če sem to hotel ali ne. Mese- čeva bleščava se je pasla po nizkih strehah starih četrti. Bazarje bil živahen in trgov- ci vse preveč vsiljivi. Nisem in nisem jim mogel dopove- dati, ljudem božjim, da z de- setimi dolarji zares ne mo- rem kupovati krznenih plaš- čev, koles, piščaU, bobnov. Ulice so bile glasne, polne trobljenja, zavijajočega ble- betanja, krikov smeha in muslimanske pesmi; in širo- ke so, dolge, na straneh grča- vi figovci in plesniva nesna- ga. Nekatere ženske so nosi- le feredže, moški značilne muslimanske kapice. Tu in tam se je stegnila koščena roka, ki se je v polmraku dr- žala obraza, vsega razritega od bede in starosti. Bi-ezroki so nemo govorili, kako je, če deželi zavlada fanatičen islamski vojaški režim, s s rimi zakoni in kaznimi. 1 mo njih so neprizadeto vo! razmajani taxiji s svojii bradatimi vozniki. Presto! sem na pločniku ležeče] ko sem vprašal najbližje uličnega prodajalca (bil arašidar), če je človek mrti seje zasmejal in izpljunil li čino: mogoče, nikoli se pi ne ve! Približala se je policijs ura, zato sem poiskal glav ulico. Počasi so se izpod k delabrov in platnenih nap čev porazgubili sprehaja le potepuški psi in sirom so se še plazili v sencah, mestu je že zmeraj lež svetla orientalska megli ki me je upijanila in poi pila moje sanje. Zamv sem se, pozabil na razda kje je še bil most čez zam virjeno rečno strugo! Zato me vojaki pri vhodu v p stanšče zgrabili za ovratn nisem jim mogel dopovd ti, da sem .se zakasnil neho Ne, po njihovem sem bil Steratomu in tam kav Lufthansine stevardese, prepovedan pijačo in se d žil s prekupčevalci konop Mozoljast golobrad poba) je bil najbolj glasen. Če j morem do zjutraj priti svojo barko, sem rekel, b ii pač počakal pred stražal" co, da mine policijska U' Obrnil sem se in sedel za i Oni so stopili v krog in kriče razgovarjali. Čez čas' je pomahnil star desetar ii mrkimi obrazi najbrž sol spremili moj hrbet, dokler ni zlil s temo. M Ulica 14. STRAN ~ NOVI TEDNIK 8 AVGUST 1 16. STRAN - NOVI TEDNIK 8. AVGUST 19| Še dobro, da ie nagačen Medvedja mreina, ki je lansko leto strašila po Gornji Savinjski dolini in ki jo je upihnil Vinko Knapič, je sedaj na očeh radovednih turistov na domačem dvorišču. Vinko je napravil pravi živalski muzej in vsak dan si to zanimivost v Lučah ogleda več avtobusov radovednih turistov. Tudi ovcam je vroče Moličnik Janko je doma izpod Raduhe, torej tam kjer že vsa leta domujejo ovce. Pravi, tudi njim vroče in jih je potrebno tu in tam ostrici. Kakšnih 30 kilogramov volne se tako naberecj.' ovce, prodno pa jo potem v predilnico v Radovljico. Vsako leto s posebnimi škarjami, Janko", svojem frizerskem salonu postriže okoli 30 ovac, pravi pa da jim je pri njemu udobno, saj nikoi nobene ne poškoduje. Ne ležite se, 6e podnevi svetilo Se sprašujete zakaj v Celju tudi podnevi gonjo žarnice? Razlog je preprost: Delavci Elektra nenehno preizkušajo^ žarnice, dnevno pa jih zamenjajo tudi do 50, vse od Štor do j Šmartnega. Za menjavo žarnic poskrbijo delavci Elektra Milan Jug, ^ranc Rezec in Ivan Centrih, ki pravijo, da je vzrok, da je dnevno potrebno zamenjati tako veliko število žarnic v neodgovornosti nekaterih posameznikov, ki veliko žarnic pobijejo, ali pa si jih enostavno prisvojijo. Tako so nedavno tega v Mestnem parku pobili in pokradli kar 14 žarnic. Če se grabiiice zasučejo, potem gre Skoraj ni krajana, ki bi ne bil v Gornji vasi vključen v domače gasilsko društvo in ki ne skrbi le za humane stvari, temveč tudi za kulturno in zabavno življenje. Prejšnjo iiedeljo so pripravili pravo vaško olimpijado, športne rekvizite pa so zamenjali s kmečkim orodjem. Medse so povabili tudi tovariše gasilce iz Šešč, Zabukovice, Griž, Matk in Trnovelj in pomerih so se v žaganju drv, košnji in grabljenju in na koncu še v vlečenju vrvi. Kakšnih 1000 gledalcev pa jih je burno spodbujalo. AMIADEUS POROČA Kar slutim, dragi bralec, da skrbiš, da ostal bo razočaran tvoj pogled, če vetra dosti močen piš, ne odkril bi očarljiv ti razgled... Mali mož s prestami Ne vemo, če mali Beno Ja- ger iz Luč že hodi v šolo, za- nesljivo pa vemo, da ga koš, ki si ga natakne ob raznih prireditvah v tem delu Sa- vinjske doline vleče enkrat na eno drugič na drugo stran. Hodi po očetovih sto- pinjah, njegov koš pa je poln prest. In turisti se nemalo- krat ustavijo ker tudi posku- sijo Jagrove preste, ki jih spečejo v takšnih turističnih konicah tudi do 1000. Vse fotografije ^DI MASNEC IZŠLA JE KASETA ZLATA HARMONIKA z najboljšimi posnetki tekmovanja diatoničnih harmonik na Ljubečni. Kupite jo lahko v oglasnem oddelku Novega ted- nika In Radia Celje ali naročite po povzetju. IZPRED PULTA Začelo seje prav vsakds- nje. Utrujena in jezna m ves svet, predvsem pa m vročino, sem jo približm ob trin^sti uri mahnila Ji celjsko tržnico. Po nek^ minutnem čakanju me . prodajalec pri eni izme stojnic vprašal, kaj bi radi »Pol kilograma paradižml ka, pa kilogram breskev pa ...« sem poskušala na šteti vse potrebno, a mi ji brez posebnega navduši nja lepo potisnil vrečko roke in rekel, da si n^j ki sama postrežem. Presem čena, ker večina prodaja cev tega sploh ne dovoli, ii nekoliko jezna, češ - še u ga se mu ne ljubi, sem oč vrnila, da mi n^ kar on d vse potrebne stvari. Pa n je spet, reči moram, kar pn jazno povedal, daje tudi oi že kar dovolj naredil in d si naj lepo sama izberei vse, kar potrebujem. Da s potem tudi ne bom mogl jeziti, če bo vmes kakše »oporečen« sadež, je še do dal. Kaj mi je preostal drugega; lepo tiho sem zk gala breskve, paradižnik pa stročji fižol in čebulo' vrečke in potem še vedra malo sitno vprašala, če s tudi zaračunam sama. No tega mi ni bilo treba - potem, ko mi je prodajala prav prijazno zložil vrečk( v cekar, sem dobila še »nB- pitnino«. Od zneska, ki b ga morala plačati, mi je ni- mreč odštel 50 dinarjev ^ moje delo - zlaganje v vrei- ke, namreč. Slaba volja me je minili Pa ne zaradi 50 dinarje^'- ampak zato, ker kljub vro- čini prodajalci ob stojnici^ le ne pozabijo na prijaznoS' in humor. In še ena cvetka, prav ti- ko iz celjske tržnice. ZSP' daj zjutraj sem želela kupjr vrtnico. Po 20 dinarjev)^ prodajajo te dni. In ker^' sem imela drobiža, prav^ ko pa tudi prodajalka mi je z nasmehom podafl^ vrtnico. Ob tem je še rek^^ da vrtnico veh ko rajši P"" dari. kot pa da bi kup^ vračala 80 dinarjev v vancih po en oziroma dinarja. In potem prep^\^ sto nisem več vedela. ^ naj spremenim svoje ris^, de in poletnim »rojstni nevnikom" poslej P9 j jam kar cel šopek vrtnic< ^ pa se naj »tolažim" s da tako prijaznih prodaj^^ ne srečaš vsak dan. IVANA FIDI^^