IV Natisov 15.000. 7 v v el ka kolek, 50 * patcil fabria > iu d i> h m ■avataj ■a zal '., 1 plci, I i. m čja M esje,« :i0 na :oziK» cm. si saran 50.000 '-• kipfl. najM Tudi jvzelja d v. _. 176 (e . M ki se le smeji otroški togoti sinčka veleizdajalca Košuta. Na delo za naprednega .Štajerca" ! ile ca Napredno in klerikalno gospodarstvo. (Dopis iz Koroškega.) Pmško-klerikalno časopisje se zaletava vedno v gospodarstvo naprednjakov. Z navadnim zavijanjem resnice skuša napraviti utis, da na-prednjaki sploh gospodariti ne znajo in da so občine, okrajni zastopi, hranilnice, posojilnice itd. le zdrave, ako bo v črnih, klerikalnih rokeh ... Šele zadnjič je prinesel n. p. »Mir" članek o občini Bistrica v Rožni dolini id je končal z besedami : ,Ali naj fabričani še naprej z našimi denarji goipodarijo?" Treba je tedaj, da se enkrat natančneje z gospodarstvom .črnih" in .belih" občin pope-čamo. Mi seveda ne bodemo rabili laži in obrekovanja, — govorijo naj edino številke! Občinski zastop Bistrice v Rožni dolini obstoji že leta sem iz Nemcev in Nemcem prijaznih naprednih Slovencev; ti možje so v dobrem spo-raznmljenjn interese občine in davkoplačevalcev varovali. Gospodarstvo v tej občini je naravnost vzorno! Ni se treba bati nobene oblastvene preiskave kakor v .črnih" občinah. Dokaz vestnemu gospodarstvu v Bistrici so občinske doklade. Te občinske doklade so znašale: Leta 1904 = 33*/. „ 1905 = 23 , „ 1906 == 20 , „ 1907 = 18 , „ 1908 = 15 . Ali ni to vzorno? V 4 letih se je znižalo davkoplačevalcem plačilo občinskih doklad za več kot polovico! Ali naprej! V sodnijskem okraju Borovlje leži občina Šele, ki je v klerikalno - prvaških rokeh. Ta .črna" občina je plačevala tekom let sledeče svote občinskih in šolskih doklad: Leta 1904 občinskih doklad 74 7. šolskih , 17 , ... 91 7. Leta 1905 občinskih doklad 70 . šolskih . 15V.7. skupaj .... 85V>% Leta 1906 občinskih doklad 70o/° šolskih , 12. skupaj . . 827. Leta 1907 občinskih doklad 72 šolskih „ 8. skopaj . . 80" Omenimo pa še, da vzdržuje n. p. cesto v Freibach posebni konzorcij brezplačno, tako da ni treba občini niti vinarja dati. Primerjajmo številke! V .beli" občini Bistrica znašale bo doklade od 15 do 337) in so se znižale v 4- letih za več kot polovico (namreč za 187o I) V .črni" občini Šele pa so znašale doklade od 80 do 917« in so se znižale za '/» del (11°/,,). V klerikalni občini so doklade še danes 5V« krat večje nego v napredni. Kje je torej dobro gospodarstvo, gospodje prvaki? Pa še naprej! Posebno zanimive so številke iz občine Slovenski Plajberg. Do leta 1906 je bila ta občina v naprednih rokah in je plačevala sledeče svote doklad: Leta 1902 občinskih doklad 38°/o šolskih . 13. Leta 1903 občinskih dokiad 40, šolskih 9» cestnih . 10, župnijskih . 22. skupaj . . . . 61-27» Leta 1904 i šolskih , 14, cestnih skupaj . . . , 12, . 767. V tem letu se je zmanjšal rudnik Plajber-ške unije. Vsled tega so doklade seveda hudo narasle in so znašale leta 1905: občinske doklade 707« šolske , 20. cestne , 15, župnijske , 22. skupaj . . . 107 2"/o To leto se je rudnik popolnoma ustavil. Vsled tega so morale doklade grozno narasti. Bistričani in vsi sploh si torej lahko predstavljajo, da so .fabričani" za občino velikanskega pomena in da je naravnost nesramno, hujskati proti nemški industriji. Zdaj pa je prešla občina iz naprednih v slovenako-klerikalne roke. Poglejmo si tedaj gospodarstvo klerikalcev! Plačevalo se je: leta 1906 na občinskih dokladah 111% , šolskih , 21. , cestnih „ 314, . župnijskih „ 3 3, skupaj . . • . 166 77» leta 1907 občinske doklade 113% šolskih . 24. skupaj .... 147% Pod naprednim vodstvom se je plačevalo torej od 51 do 767«, pod klerikalnim pa od 147 do 1667. torej več kot še enkrat toliko. In ti ljudje hočejo o gospodarstvu govoriti ? Sicer je pa gotovo, da bodo doklade 1. 1907 še višje.. . Omenili smo le gospodarstvo dveh .črnih" občin. Kako je v drugih, se čitatelji sami lahko mislijo. Ako pa potujemo po dolini navzgor, pridemo v občino Sv. Jakob v Rožni dolini, ki jo vodi politikujoči duhovnik Ražun. Kako v tej občini smrdi, povedal bodo državni pravdnik. . . Za danes naj povemo o »gospodarstvu" Ražun-Kobentarjeve črne gospode z občinskimi; krvavimi ljudskimi denarji le sledeče: Občina sv. Jakob ni imela lastne blagajne in zato je shranjeval Kobentar denarje v svoji kaši. Ko je prišla oblastvena preiskava z dne 25. 1. 1908, prevzelo se je 5.664 K ; v Koben-tarjevih rokah pa je ostalo 1.720 K lovske najemnine, ki je bila za razdeliti. — Pri preiskavi z dne 30. 1. 1908 se je našlo sledeče .računske napake": 4. nov. 1907 se je pri davkariji v Rožo. dvignilo doklade v znesku 458 K, ki pa se jih ni vpisalo kot dohodek v občinske knjige. — Za doklade z dne 3. prosinca 1908 se je vpisalo manjšo ivoto, nego jo je Kobentar resnično sprejel. — Nadalje se ni obračunalo sledeče kazenske svote, ki se jih je pa s p r e j e 1 o : 16 K, 20 K, 10 K, 20 K, 2 K, 10 K, 20 K, 2 K, 10 K, 5 K, 30 K, 10 K, 30 K, 5 K, 10 K, kar znaša skupaj 200 kron. Teh 200 K se je sprejelo, ali obračunalo se jih ni 1 — V blagajniški knjigi je bil vpisan izdatek g. Marinčiču za zgradbo vodnega rezervoarja v znesku čez 2.280 kron. Ta denar je bil t knjigi že vpisan kot izdatek, Ma-rinčič ga pa še ni dobil. Kobentar se je izgovarjal, da ima osebne račune z Marinčičem in da bode enkrat čez par tednov že potrdilo prinesel. K temu je pripomniti le sledeče: denar se ni izplačal in bi moral tedaj biti v občinski blagajni. Ali — ni ga bilo! Izgovori pri temu ne pomagajo 1 — Nadalje je stalo v blagajniški knjigi, da se je izplačalo Jakobu Babnik v Ljubljani za rore pri vodovodu 5 000 K. Ali Kobentar ni imel potrdila za ta denar. Kobentar je trdil, da je ta denar Ražunova posojilnica plačala. Ali prvič nima posojilnica pravice, plačevati občinskih plačil. Drugič pa se ne sme posojilničnih izdatkov v občinsko knjigo vpisati. Tudi ta Bvota 5.000 K je torej prokleto nejasna ! — Nadalje je plačalo sodišče v Rožu sledeče kazenske denarje, ki so se plačali ali ki jih Kobentar ni obračunal: 30 K, 10, 20, 10, 5, 35, 10, 20, 20, 10, 20 K; skupaj torej zopet 190 K, ki so na čudni način izginili... V občinskih dohodkih za 1. 1906 je bila svota manjša, nego so dohodki resnično znašali; izdatke pa se je višje vpisalo, nego se jih je res plačalo! Same „računske napake", samo „vzorno gospodarstvo", — hmhm.. . Preiskava je nadalje dognala, da bi moral znašati blagajniški ostanek 6.143 K 98 h. Kobentar pa je oddal samo 5.664 K 09 h, torej za 479 kron premalo. Zopet ,,računska napaka"! — Od nadaljnih cvetk iz tega klerikalnega gospodarstva, ki pač ni „Wirtschaft" temveč „Mis»wirtachaft", naj še omenimo: Dohodki naklade na pivo in žganje se niso dali kontrolirati, ker ni bilo knjige pri roki. Pri godbenih licencah se ni porabilo pravi register. Blagajniška knjiga se ni vsako leto zaključila, kar stori vsak kramar; zato veliko zmešnjave. Kobentar ima poplačati tudi 1.600 K lovske najemnine, ki ni vpisana t dohodkih. Kobentar ima plačati lovsko najemnino za leta 1902—1904 v znesku 1.200 K. itd. itd. To je nekaj črtic iz „goapodarstTa" Ražun-Kobentarjeve gospode. Ako primerjamo pri temu še številke iz drugih občin, pridemo do zaključka : Klerikalci, prvaki, pometajte pred vašimi durmi, kajti več smeti ni nikjer... In ako primerjamo k temu še tatvine župana v Turškem vrhu, tatvine v okrajnem zastopa celjskem, tatvine klerikalca Karba v bolniški blagajni ljutomerski, gospodarstvo v šostanjski posojilnici itd., — potem ni treba več besed, kajti pred nami leži slika puhljega umazanega farško-prvaškega gospodarstva. Iu s tem — eks! Politični pregled. Državni zbor je pričel te dni z zasedanjem in je rešil v prvi vrsti postavo o rekrutnem kontingentu. Raztrgajmo meja I V proračunskem odseku državne zbornice nastopil je mariborski kaplan dr. Korošec. Nastopil je, odprl usta in govoril. Ali o željah svojih volilcev ni govoril. Saj je vendar sam izjavil, da n. p. zdaj na kakšne podpore za po toči poškodovane posestnike niti misliti ni. Pač pa je govoril ta politični poštenjak o temu, da bi se ustanovilo v Ljubljani posebno deželno nadsodišče. Torej za državljane — nove troške! Za ta neumni predlog so seveda vsi prvaški poslanci. Ali i kljub temu je bil popolnoma pokopan, kajti hvala Bogu imamo še toliko pametnih poslancev v zbornici, da se ne udomači vsaka oslarija. Ali nekaj je pri temn zanimivega: Prvaki imajo edini namen, razbiti današnje krono-v i n e. Od Koroške in od Štajerske hočejo odtrgati kos in ga združiti s Kranjsko. Deželni izdajalci so! Sladkor se je podražil. Od l. aprila naprej velja n. p. v Ptuju 84 vin. Vzrok je zvišanje cen, ki so ga povzročili sladkorni fabrikanti. Te izkoriščevalce bi morala vlada pač enkrat že za ušesa prijeti! Proti pogodbi 8 Srbijo. Agrarna korespondenca piše : „ Vlada se hudo trudi, da bi kmetske poslance za sprejetje trgovinske pogodbe s brbijo-pridobila, vkljub temu da bi bilo to težko oškodovanje avstrijskega kmetijstva. Da se prepreči zopetno mešetarjenje vlade, opozarjamo vse kmetske volile e, naj pripadajo potem tej ali oni politični ali narodni stranki, naj vplivajo na sroje poslance, da bodo vsi proti srbski pogodbi glasovali. Kmetje naj ne pozabijo, da bi bilo sprejetje te pogodbe začetek konca avstrijske kmetije. Kajti potem bi se kmalu tudi Rumuniji in Bul garij i uvoz mesa in živine dovolilo. S tem pa bi bil nvoz mesa iz Turškega in jnžne Rusije odprt... Torej kmetje! Pripadajte tej ali oni politični in narodnostni stranki, vendar — na delo za varstvo vaših interesov, za varstvo vaše ži vonereje!" Avstrijska mornarica je došla v nedeljo v Algir (Afrika) in je bila navdušeno sprejeta. Na Angleškem je odstopil ministerski predsednik Campbell-Bannermann. Finski deželni zbor hoče ruska vlada razpustiti. Krvnikom carja-batjušks je prostost finskega naroda vedno trn v peti. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX „ ... Za hujskanje med člani ljudstva, — za hujskanje med kmeti in meščani, za obrekovanje napredno mislečih je pač dnhovništvo odgovorno. Ako toži dnhovništvo o pešanju vere, pade to očitanje na dnhovništvo nazaj! Kajti počenjanje duhovništva ne odgovarja več čistemu Kristusovemu nauku. . ." (Letak „Hochschulverein-a" v Salcbnrgu.) XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Dopisi. Kalobje. Dragi „Stajerc"! Gotovo si že zopet misliš: kaj bode spet „ibržnega" ; pa le malo potrpi, boš že slišal, kako se naš Kosta-njevec rad z ženskami peča. Dne 25. marca t. j. na praznik M. Device se je v klerikalni gostilni prav veselo zabaval. In za metanje in tepenje je pa bil že od nekdaj sloveč. Tako tudi tedaj; šel se je z neko poaeatnico ruvat in — 2 — suvat, tako da je bilo joj; nazadnje ji je rekel, da ona ni za drugo kot za v stalo. Pa bi bilp menda bolje, da bi njemn rekli, da bi bil tja najbolj sposoben, ker je študiran. Ja, dragi Ko-stanjevec, tako delate, namesto večernic! Trkajte si na prša: kaj bo, kaj bo za našo mladino ? Imeli smo že veliko duhovnikov, pa takšnih slabih reči pa niso uganjali. Kako so bila slavna naša božja pota, ali zdaj gre vse rakovo pot. Kje vera peša? Kdo je tega kriv? Ali mi fa-rani ? Sicer ne bode Šlo dolgo tako, ker bote mogli pobrati šila in kopita. Glejte da ne bi pozabili coklje vzeti! Zdaj pa srečno ! Severni porot. Od sv. Petra na Medvedovem selu. Ko bi urednik „Štajerca" Linhart vedeli, kako veliko veselje ste napravili mojemu sosedu, kot četrtemu dopisniku iz naše fare, ker ste ves njegov dopis sprejeli, gotovo bi se vam dobro zdelo. Jaz sem mu bil skoraj nevošljiv, da je on bolj brihten kakor ja«. Ni mi dalo prej miru, da sem tudi jaz pero prijel, da pokažem, da sem ae pri našem nekdajnem učitelja Antonu Kristan tudi nekaj naučil, ter da me sprejmete v vrsto kot petega dopisnika vašega spoštovanega lista „Štajerc". Ta dopis sem pilil in brusil ter ga trikrat prepisal, da bo le vse prav, ter da bode do pičice resničen, ker drugače roma kar v vaš papirnat koš, v katerega spravljate bojda vse nerabljive dopise. Najpoprej moram dopis mojega pridnega in čez vse skrbnega soseda s tem po-polniti, da naša rojaka Janez Kunstič v Cel j i in Tomaž Kunstič v Konjicah niata le visoko učena gospoda in izvrstna učitelja, ampak sta tudi sloveča umetnika na klavirja, sta izdelala visoko šolo za ta predmet ter mladino tudi na glaso-virju podučujeta. Jaz sem se sam enkrat v poletnem času neko nedeljo na Slatini prepričal, ko je Janez KunBtič iz Celja v salonu igral, trije kmetje pa smo skozi velika okna notri zijali ter ae čudili njegovi spretnosti. Igral je na glasovirju tako nebeško lepo, da so mu Slatinski gostje čestitali ter se mu zahvaljevali, lepe gospodične pa bo mu roke stiskali, da smo rekli: danes bo naš rojak Janez Kunstič otečeneroke domu prinesel. Taka umetnika ima menda samo naša St. Peteraka fara. To ae pravi, da mi nismo zadnji. To je častno za celo faro. Da pa ne bomo zaostajali, obznanjam danea celemu avetu, da bomo pri prihodnji seji krajnega Šolskega sveta predlog stavili, da ae v naši šoli nemški poduk vpelje, kar bodo tudi na Pristovi storili. Gospoda nad-učitelja Stermšeka ni več, kateremu smo bili nekaj denarja dolžni in smo morali o nemščini molčati kot grob, sicer se nam je grozil z jezičnim dohtarjem. Zdaj pa moramo dolgove vdovi povrniti, pa smo prosti. Mi zahtevamo nemščino za naše otroke, da bodo lažje shajali na sveta, kar pa fajmoštra Franceljna Gomilšek nič ne briga, ker nima otrok. Dobro vemo, da bode samo on proti glasoval. Dragi rojaki, imejte korajžo. Mi smo samostojni kmetje za se, proti cerkvi in sveti veri pa ni nobeden. Mi hočemo samo napredek. Dobje pri Planini. Bližajo ae občinske volitve. Zdaj si bodete morali gospod Vurkelc, presneto dobro jezik brusiti in lagati, ako boste hoteli zopet sebe in svoje podrepnike spraviti v občinski odbor. Hvaliti boste morali sami sebe, ker Vas drogi ne hvalijo, in lagati, kako dobro ste doaedaj z občinskim premoženjem gospodarili. Povemo Vam pa že zdaj, da ne bodete mi-slili, da amo tako zabiti, da bi si ne zrajtali in ne poznali Vaše hinavščine, tako-le: Župnik Vurkelc je izciganil 3000 K iz Dobočanov. Za bernjo (zbirca) je ciganil vaa leta, kar je takaj, ta je vredna v vseh letih tudi okroglo 3000 K. Napravil je neke cerkvene vrate, katere je zaračnnil 160 K in so bile vredne le 60 K. Sedajni po župnikovem kopitu postali župan vleče vsako leto 160 K plače, medtem ko je preje zadostovalo le 140 K. Občinski tajnik vleče sedaj plače 220 K na leto, prej je zadostovalo le 120 K. Mrliški ogleda je zaslužil prej od vsakega mrliča 40 vin., sedaj košta vsaki ogled 6 K. Občinska hiša je zanemarjana podrtiji podobna in že deset let prazna, medtem ko je prej donašala najemnina od te hiše 60—70 kron na leto. Da se pa plačajo obresti od na hiši vknjiženega posojila, mora vbogi kmet s svojimi krvavo zasluženimi novci prispevati. To je lepo gospodarstvo, kaj ne? Kdo vae to pla- *ftK: čuje? ReBnici na ljubo moramo odgovoriti! vbogi posestniki v Dobji! Kdor bi ne tako, bi plavšal in lagal, kakor Vurkelc. si, dragi kmetje in vsi davkoplačilci vendar krat, kam je zabredlo ljudstvo v Dobji, pripeljal, in kako izmolzil župnik Vurkelc bočane! On pa pri črni mizi sedi in polni I nikdar siti trebuh z denarjem, katerega ki s krvavimi žuljami pridela. Ako bi si pa ks ski človek le v nedeljo privoščil par kupic i grižlej mesa, oh to pa trdi, da je greh, lah | noBt, požrešnost itd. Tako govori, misli tovo da bi še le tiste kapljice vina in mesa v svoj Želoeec stlačil. Dostikrat krit prižnice: Ne delajte krivice, povračujte b z dobrim, odpuščajte sovražnikom itd. Mi j pa vprašamo, gosp. župnik: Kedaj bodete Vi enkrat nehali iz vbogega kmeta molziti narje in bernjo? Kedaj bodete nehali dd zdražbe in sovraštvo? Menda se bodete ran po starem prigovoru, kateri pravi: Pijana preobrne, kadar se v graben zvrne! Hudega 1 dozdaj nismo storili, Vaše hudobije, zdražba in druge hinavske čine smo odkrivali iz dobi namena, da bi se poboljšali. Kedaj bodetel vražnikom odpuščali, ker sto se sami izjat J°Jce_sE Nadalje nego o podpori čamo je toča cej mal sovrašt prosim« to pod] Št njo. I naznan: tekel ii stranka 3 razre rikalci. v rekui volitev 4 kleril naša!" in vpil voriti, j imajo r klerikal stranka se je h da ne greste bolnika prevideti z svetimi as] menti, če bi Vas bil prej kedaj razgalil? I ne govorimo resnice, tožite nas! Doka] imamo dovolj! Veliko tem podobnih sta imamo še za povedati, za to pa rečemo: na L^ denje! Napredni Dobocani "Podarji Sv. Urban nad Ptujem. Nas Urb&nčane mi ;k*J°J'ž veseli slišati, da so Hajdinčani že nezadoio; . .0Dr s, svojim kaplančekom z imenom Potplatnik.i *J 81.že se vtika v njihove domače in društvene reči.! ■*nnja se vam le bolj udomači to človeče, potem k .*'*'» ! bodete spoznali tega rogovileža. — Vedite! a P,S8"- • šene rado laja. Čast Vam bodi torej, da ni {'■J'0 m pravočasno odbijate rogove, da ne bo povzroče *"°r t prepira in nemira, kakor pri nas. Povsod, \ t*™1?' ' je služboval ta nemirnež, je povzročil Btru Je . * sovraštvo. In ta človek oponaša se kot bož« 0Dcina namestnika! V Pohorje naj bi ga poslalo šk Pod"- ^ stvo, kjer bi se z kozami regovilil . . . Mirolj J*}. 8trel« nirh, poštenim ljudem naj bo tudi značajen! %?c.} " hovnik — ne pa zlobnež. Pri nas pajdaSil m živijo n le s fanti, ker baje ženskih ne mara (?) H ""* dinski fantje, izogibljite se tega moža! podlemu Iz ČrešniC v Konjiškem okraji. (Svojevolj rabina zbadljivi učitelj.) Ivan Ravbar, šolovodja na « neP°8ter razrednici v Orešnicah, ki je bil leta 1901 n»mi m: Primorskega tukaj nameščen, hrepeni po n J"10*1 8' mogočih dohodkih, daaitudi se mu je plačilo duše. Vi Štajerskem v primeri s poprejšnim zdatno g°8P0da višalo; zraventega ima še dohodke za ost rok» P" poštne nabiralnice, namesto velikih stroške PanJQ' pošto, kakor je poprej bilo. Šolski vodja R«d -kapčuje in prodaja pa tudi karte razgledi , ter oškoduje s tem svojo ubogo sosedinjo krni E?™ tuc* rico. Šolsko snaženje je poprej skrbna sosedi |™n> H vestno oskrbovala, a Ravbar ji tudi te i -kroni na meseo ne prepusti ter pometa « °?rt- Bi. deloma sam, deloma njegova 11-letna Me P,,ana F tej pa tej enkrat celo površno, in to neposr« P* z* tj pred začetkom uka, namesto po dokoMu "an. vec' uku, a ob četrtkih nikoli, tako da je vse del °acm °} s prahom naloženo. Zato mora učiteljica iIet 8T0J del sama dati prah odstranjevati. Vrhutegi n0Teni Ravbar cele štiri leta na neredni način vsei P* nJf8a napenjal, da bi njegova žena za nekaj kc Be Pa P plačila kot učiteljica ženskih ročnih del ni P^glasn. ščena bila četudi ni skušana in nima sploh "°'8° ca bene sposobnosti za ta pouk. Da bi pa tel n Je P hitreje in gotoveje dosegel, je svoji učiteljici ,'**', ~rl skušnjo ž. r. d. hudo nagajal, jo nepreneht * . °''>. tožil okr. šol. svetu ter jo premeteno zbadi *° )e ?o pikal, da ae je potem natihoma močno žalili ;P°Je,tl n jedila ter tako nevarno zbolela. Prosila ji w—i------ dva tedna dopusta, kar se ji je od okr. šol. A Konjice takoj dovolilo, a njeni šolovodja Bsflj ji tega dopusta ni hotel povedati, zato je; M rano se v mraza in ledu zopet na težavno K podala in se a tem še huje pokvarila. RavbaVf" *-*d si sedaj veselo domišljuje, da je a to zvijaioi ■Meči sj cilj ali smoter dosegel. Št Frankovci pri Ormoži. Dolgo smo čakaE ^',-r delitve podpore, poškodovani pretečeno let ■ lDaa^n toči. Zdaj pa poglejmo, kako se t« denar ■ skega tr deli. Naš župan Franc Pavlinič, ki ima \< ■• ljevino » devet tisoč gold, gotovega denarja, zdaj i: Ogrsken precej lepo vsoto podpore. Mi smo radon, . sP0Š'°w roriti 3 govori . ali je on potreben podpore in če jo tudi sprejme. Nadalje je dosti takšnih, ki ne plačajo več štibre nego okoli 40 kron, ali zdaj pa dobijo dosti več podpore; tadi ne sejajo žita in pšenice; mi plačamo štibre do 140 kron ali še več, ter nam je toča iatotako škodo naredila, pa dobimo prtf-cej malo svoto podpore. Zdaj se vidi, kje pride sovraštvo med ljudmi in tndi preklinjanje. Zatoraj prosimo okrajno glavarstvo, če je mogoče da se to podporo primerno razdeli in bo tndi po pravici razdeljena. Več posestnikov iz Frankovec Št Janž na vinski gori pri Velenja. Dragi nam .Štajerc"! Dolgo časa se ti ni naznanilo naše cbč. volitve. Skoraj bo čas pretekel in triletni boj, da je zmagala napredna stranka. Pred tremi leti je bila volitev za vse 3 razrede. A v 3. in 2. razreda so pogoreli klerikalci. 1. razred pa se ,e zavlekel, ker je bil v reknrzn do 3. svečana t. 1. Ta dan je bila volitev za 1. razred. V 1. razredu so prišli le eamo 4 klerikalci v milost. Tedaj so začeli vpiti, od inopsa pijani kot grešna dnša: „Koj, zmaga je naSa!" Neki Jurij je stegnil svoj vrat kakor gos in vpil: ,Joj, hoj, zmooga je nooša, tndi fanek jojce Spoja, glih tako!" Kakor se je sliSalo govoriti, je g. župnik v farovžn rekel: Kaj neki imajo na volitvi, da tako vpijejo? No vprašajte klerikalci, kdo pije snope? Ali je napredna ■tranka tako vriščala, kakor klerikalna ? Na to ae je hitro neki dopiaunček hvalil v .Slov. Gospodarja", da je v Št. Janžn na vinski gori .katoliška' stranka zmagala. Pa dopiaunček, mi te dobro poznamo; ti nisi nikakor .katoliški" ; ti ai že večkrat kaj takega napravil, kar se ne strinja z apostoljsko vero. Neki Kokerc se je hvalil, da je g župnik v .Gospodarja" vse to pisal. Mi pa župnika bolj poznamo in vemo, kako miren je, da se ne vtika t take stvari, kakor ti zdivjani klerikalci! Teb ljudi se Janški farani vendar nič ne bojimo. Dne 10. snšca pa je bila volitev za novega župana. Tedaj je cela obilna pričakovala, kdaj se bode .Portartnr", škcfc podrl. A premagan je bil brez vsega smodnika in streljanja. Velikanski poveljni se je zaslišal Jrjic: zdaj je ao nov* župan Anton Voduschek ! Živijo napredna stranka! Cirkovce. Nam se ne zdi vredno da bi podlemu napadu na našo spoštovano gospo Sta-raschina odgovarjali. Ali to smo spoznali, daje nepošteno, človeka napadati, kateri živi med nami mirno in pošteno. Vsaj vidimo, na kako viioki stopinji izobrazbe so te klerikalne revne duše. Vam diši .konznm", kaj ne, klerikalna gospoda ? t Le odgovarjajte ljudBtvn, saj vas bo roka pravice kmalo dosegla! Fej takemu nastopanja ! Večfaranov. udar KamjtJ kelc Do jlni ga krnel a kmet lic vim lakom pa go grizle; kriči e hud Mi Vi dete j žiti de-delali ravna janc ga Vai ažbarijt lobrep lete so izjavilj i aakn- ? Akt lokazoi stvarij na svil čani e srčno! lovoljni ik, k« či. Naj i i ! mak mn i>. točen !, kje. itrašno roljub- in d* se •' voljnij a eno-)04 ii > vsek ilo ni io po-)skrbo :ov a tavbu dnice, rnšnt edinjt 3 dve sedaj Eerka, redno Sanen lebelo ž. r. !ga je mofi r.ronie nameri no-) ten ci, M borni I al in ila in jen sveti avbat pre- hojo arpe i dat :o po blin doti red^l Gutštajn. Dragi , Štajerc" ! Naznaniti moram tndi jaz, kako se pri nas v Gntštanji godi. Eden, ki je že več let obrtnik in še ni nikdar kaj zakrivil, je lansko leto začel spet drogi nov obit. Bilo je toliko nasprotnikov, da so nepodpisana pisma orožnikom pisali. Orožniki so se pa za tista pisma zanimali in so res hodili vsaki dan večkrat ogledovat, da bi se moglo na kak način obrtnika kaznovat. Ker je pa mož že več let svoj obrt po pravici peljal, tndi sedaj pri tem nOTem obrtu v 6, kako se mora zadržati. Ker pa njegovi nasprotniki že druzega ne vejo, so se pa pri orožnikom pritožili, da njegov pes preglasno laja. Res je prišel orožnik in je tako dolgo čakal, da je gospod tega psa prišel ter mn je prepovedal, da pes ne sme tako glasno lajat, drugače bo kaznovan. Ko bi ta gospod slab bil, bi ga nasprotniki že davno pojedli; pa to je dobro, da je močan in krepek, zato ga pa pojeati ne morejo. Za danes dovolj! NoTice. Madžarom proti ..Štajercu"! Od poštne direkcije v Gradcu smo dobili sledeči spis: Štev. 235.32/IH. Spoštovanemu uredništvu 'ff2', jerca« v Ptuju I Kr. ogrska poštna in brzojavna direkcija! v Budimpešti je z dopisom z dne 20. marca 11. na-; zaanila, da se je časniku »Štajerc« po razglasu e'c-ninam pristopnih redilnih snovij, kije potrebna za ti.' UrOJ — 5 — naj ejo; Sili i do) odi draži •rga )da ^ 6 ka rrl mal krni STOJI Jstvn Na-ožili, dimo mveji svojo 3jke,j ■ijem ) ka- tT» iti, bi iti, )jo MD slov. n jo T) v Ji no. Naj-1 "ebi-- 4. Dfje. : na line. em. I ne-r jej ena ii v ako in icer )ra-:daj ■bil, ima seda ko. se-nju ne tvo | jeti -ah je :cč no ali JO- ol- |a, e-iz- |»vega sadja. To odpočivanje traja tu manj, tam . |časa: zato imajo tudi po nekod vsako drugo, nekje ; četrto leto sadno leto. Nadalje se mnogokrat j da drevje sicer nastavi rod, a sadje prezgodaj ne da bi to povzročili različni škodljivci. Kriva lahko prevelika suša, še večkrat pa je vzrok po-,. ;rje hrane. Sadno drevje je za primerno gnojenje 'hvaležno. Če dobi dovolj hrane, lahko bolj pogosto ilnejc rodi. Sad je lepši in boljši; drevesom pa škodujejo različne bolezni. Najprimernejši čas za ije je od jeseni, ko preneha rast, do pomladi, ko novo življenje v naravi. Stari hlevski gnoj je pripraven za lo gnojenje. Gnojiti pa je pod celim i, ja še celo izven obširja krone, ali pa vsaj v ji pod skrajnim koncem krone. Samo pri deblu j kar se največkrat dogaja, je napančno, ker tam inic-sesalk, ki sprejemajo hrano. Zelo se pripo-poleg hlevskega gnoja uporabiti še umetna gnojila. je potlej tem popolnejši in se ti večji izdatki obrestujejo. Kakšna umetna gnojila in koliko jih j, Se ne da kar tako meni tebi nič predpisati, se povprečno računi pri razdaljavi 10 m X 10 m io na eno drevo : 2—3 kg 40 odstotne kalijeve 4—5 kg superfosfata in 2—3 kg žveplenokislega ijaka. Sicer pa se v navadnih okolščinah spozna po mjosti drevja, katere redilne snovi primanjkujejo. rast nas opominja, da je treba dušika, ako ne nastavi cvetja in sadja, pa fosforove kisline in kalija. i ki pospešuje bujno rast, dodamo zemlji bodisi v nokislem amonijaku, ter v čilskem solitru ali pa T gnojnici, ako je imamo dovolj. Fosforova kislina ij vplivata na nastavljanje cvetnih popkov in zo-sacja ter lesa. Prvo vsebujejo superfosfati (fosfati I in Tomasova žlindra; kalij pa je v kalijevi soli, ^udi v lesnem pepelu (v premogovem ne). Namesto L fosfata se lahko vzame tudi 6—8 kg Tomasove namesto žveplenokislega amonijaka pa enako io čilskega solitra. Razvcn zadnjega je vsa druga bodisi umetna ali domača, rabiti v jeseni ali v iji pomladi in j Hi je če le mogoče kakih 30 cm iko podkopati. Čilski soliter pa se rabi še le potem začne rast in sicer se ga potrosi polovica, ko prične odganjati, polovica pa, ko je odevetelo. Razven ojil se jako priporoča še apno, posebno za zemlje, ih ga manjka, kakor so to večinoma ilovnate in le zemlje. Apno ugodno vpliva na razvoj sadja in nje sladkorja. Če je v zemlji apna dovolj, kažejo zdravo rast in je sadje lepo ter okusno. Kjer ia košičasto sadno drevje (na pr. slive, črešnje ikve, marelice i. t. d) drevesni klej ali gumi, je naj-•at temu vzrok pomanjkanje apna. Kjer ni dovolj postaja drevje rado rakovo. Apno tudi greje zemljo kraja rcdilnc snovi. Apneni prah, ki ga je dobiti mi v apnenicah in pri trgovcih apna, je jako prijeli za to rabo. Kdor pa ima apnenega laporja doma, jse posluži tega, ki je posebno dober za peščene ie; medtem ko je za težke ilovnate zemlje itak bolji Pa ne samo gnojenje je potrebno našemu sadnemu |U, treba ga je tudi očistiti limovca in mahu, staro jo je postrgati, gosenična gnjezda je obrati in vse Wpadke sežgati. Bolj skrbno zbiramo in sežigamo te ladke, tem več uničimo različnih škodljivcev in si zasiguramo obilnejši rod. Krone dreves so večinoma Ste. Vsak se je že lahko prepričal, da je tisto je, ki na koncu vej zraste lepši, večji in okusnejši od 3 ki zraste v groščavi, kamor ne pride dovolj ibe. Kdor ne verjame naj opaznje srako, kosa i škorca; ti mu bodo pokazali, kje so boljše in recimo, črešnje. Da se sadje lahko lepo razvija, u je treba dovolj toplote in svetlobe ; zatorej je pre-oste krone preredčiti. K tlom viseče veje je prikrajšati ko da rasejo kvišku. Suhe veje in eno izmed se kri-fiocih je odstraniti. Veje - vodenice, ki poganjajo iz ebla ali pa iz starejših vej pokonci kakor vrbove šibe, UStimo samo tam, kjer jo treba izpolniti kaki prazni rostor; jih pa v tem slučaju prikrajšamo, da poženejo »stranske poganke, oziroma da nasiavijo s časom Stno in cvetno popje. Veje, ki jih mislimo odstraniti, s odžagati tako, da ne ostane parobek in da se doseže olikor mogoče mala rana, katero je z ostrim nožem gladiti, ter pri mladem drevju z drevesnim voskom, pri tarem pa s katranom (terom) namazati, da preje zaceli l ne gnije ali prhni v declo. Da se veja ne začesne, tt se pri debelejših lahko prigodi, se priporoča jo od-igati na dva farta. Ako preredčimo drevje, omogočimo iploti, zraku in svetlobi bolji pristop; ti činitelji so pa oleg gnojenja neobhodno potrebni za povoljen razvoj-terja in sadja. Ko smo drevje očistili, ga še namažimo apnom. S tem mazanjem preprečimo rast mahu, ter pokončamo tudi precej škodljivega mrčesa, oziroma nje->vih jajc in ličink. Zupane. kamenja svežega jajca. Drži jajce proti luči. če e luč sveti skozi, je jajce sveže. Sveže jajce je težje kakor Ida in se potopi v njej, stara jajca plavajo po vodi. tie jajce je na obeli konceh čutiti mrzlo, staro in nilo je gorico. Gnilo jajce klopočc, če mahaš ž njim em ter rja po zraku in ima zopern duh. Gnoj v kupcih, kakor smo ga zmetali na gnojišče. ima pomena. Kdor hoče, da se ne izgubijo iz gnoja za Dojenje najvažnejše snovi, naj z blatom in steljo dobro pomeša še scalnico. Za Težnjo trt je najbolj ugodna spomlad in sicer hižijo v ta namen gorki dnevi. Sočna in gorka trta se nnogo kžej upogne, nego bolj suha in mrzla. Cepiči, ki so nekoliko napeti, so še dobri za cep-fnje, vendar se morajo koj uporabiti. Seveda se za lepljenje v aprilu boljši oni cepiči, katere smo narezali anuarja ali februarja in smo jih zagrebli v zemljo ali pesek. Drago pretakanje Tina se mora izvršiti meseca aprila, predno se je klet razgrela. Najboljše je pretakati ob lepem vremenu, ker se droždje v takem vremenu v sodu ne vzdiguje. Luna pa ne vpliva na pretakanje, kakor nekateri trdijo. Vinogradske kole, ki jih sečemo spomladi, deti je vsekakor prej 3 do 5 dni močit v 5°/o raztopino modre galice, nego jih rabimo v vinogradu. V tem času sečeni koli v nasprotnem slučaju radi segnijejo. Močeni koli trajajo 10 in še več let. Nikdo naj ne zamudi zato tega dela. Čim bolj svež je kol, tem bolj hitro se napije galice; staro kolje bo treba več časa namakati. Listnica uredništva in uprav-ništva. Pohorje: Hvalal Zanimivi dopis objavimo prihodnjič. Župnik Vogrin se dela sicer kot angelj čistega, pa le ni tako. Pozdrav in pišite nam večkrat 1 — J. C- V Hrastniku: Pišite, kakšno meso in koliko bi ga radi. Potem odgovorimo I — Sv. Ana na Krembergu: To je preosebno! Kaj druzega. Le trdno napredni ostanite I — Motni k: Zakaj se ne podpišete? Ako Vi nimate do nas zaupanja, ga tudi mi do Vas ne moremo imeti. Nepodpisana pisma grejo vsa v koš! — Več dopisov: Po možnosti prihodnjič I Loterijske številke, Gradec, dne 4. aprila : 41. 9, 88. 70, 89. Trat, dne 28. maics: 18, 59, 8, 88, 85. Promet razposiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče ia zopet tisoče komadov blaga, ki |morato biti naloženi, da s« kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrst« po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numerijran. registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. RazpoSiljalna hiša llanna Konrad vslužbaje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Ena res sploSno priljubljena lekarna je firma P. JurldlO v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. Tvrdka Kari Koclan tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. m Zdravo mlado kravo z dobrim mlekom se hoče kupiti. Naj se vpraša pri W. Blanke V Ptuju, gla»ni trg 6. Proda se posestvo^ ki leži v Gačniku župnija Ja-renina, '/« ure od kolodvora, in od cerkve, obsega 2 orala travoika, 6 oralov njiv, 2 orala sadonosnika, IV* orala goše. Pohištvo je v srednem stanu, hlev za 6 glav živine in z opeko pokrita. Cena «000 K. Proda se zaradi boleani. Georg Šeliga v Gačniku štev. 12, p. Possnitzhofen pri Mariboru. Hiša se proda v okolici Maribora s krčmo in trgovino 2 orala zemlje in gozd. Cena 8.000 gl. lntabulacije 8.000 gl. Naslov „A. M. L." Posterestante Maribor. 261 Mesarski pomočnik, zmožen obeh deželnih jezikov, nemščine in slovenščine, kakor tudi en hišni hlapec in en konjski hlapec se sprejmejo. Vpraša se pri Aug. Stauetz. mesarija na Bregu pri Ptuju. 25o Denarna posojila vsake velikosti po i do 5% protidolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brer, posredovalnih pristojbin. Posojila na realitet po 3'/,% na 30—60 let, najvišje. Večja financiranja. 212 Hitr« in diskretno se vse vrSi. Administracija „Borsen-Courier" Itndapest, Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi se nemško korespondenco. Mlinarski fant priden, trezen, z dobrimi spričevali, ki zna v umetnem mlinu delati, se takoj sprejme. Vpraša se pri g. Karl Wesenschegg v Konjicah. 272 NAJBOLJŠA I m. NAJCENEJŠA SEMENA VSCH VRSr SAMO PR| PTUJU Krepki kovaški pomočnik z dobrimi spričevali, ki se razume tudi na delo pod kladivom, se sprejme s 1. ali 15. Milijoni 1.1. kod kovač (Zeugschmied) v fabriki kos F ran t Haucer's Erben v Slo* venjgradcu. Potrebno znanje nemščine in naznanilo zadnjega delavskega mesta. Kdo bi hotel od 8— 14-letnega fanta ali dekleta dati v neko pošteno hišo, pri kateri so brez otrok? Preskrbljen bi bil za hrano, obleko in vse, kar je za šolo potrebno. Ponudbe na upravo »Štajerca". C 45.000 komadov 8 š amerikaiske Mit trte g 5 (Schnittreben) g riparia portalis «£ odda g F.CSchwabvPtuju. Oženjen majer za okoli 25 glav goveje živine, katerega žena bi morala svinje in kuhinjo za 4 neoženjene hlapce oskrbeti, se sprejme. — Plača 50 kron na mesec in hrano. Ponudi naj se v graščini Neukloster pošta Sr. Peter v lavinski dolini. 286 Zemeljski delavci! Pridoi zemeljski delavci za izvršitev dienaž se iščejo za poletne mesece za zgornjo Štajersko. Ponudbe (naznanilo šlhtne plače) delavsk h partij sDrejema „Kulturtechnische Abteilung in Graz, Raubergasse 8". Dela se odda tudi v akorda. V ponudbah treba tudi omeniti, je-Ii bo dotični delavci že v drenažah delali ali ne. Gozdni pomočnik (Heger) za planinski revir, posebno zu kaltare smrečja, za varstvo gozdov in lova, se išče takoj. Pogoji: Starost ne čez 40 let, oženjen, brez otrok ali z malo družino (žena naj bode dobra kuharica), zmožen nemščine in enega slovanskega jezika. Plača letno 600 K, prosto stanovanje, kurjava, njive, denar za Btreljanje (Schussgeld), premije za oškodovalce gozda in divjadi, službene obleke, bolniška blagajna, po graščinskih določbah zavarovanje za nezgode in smrt K 3000—. Ponudbe s prepisi soričeval s*> pošljejo na: „Forstamt der Herrschaft Cernik-Šnjegavič bei Novogradiška in Slavonien. 288 Trgovski grremij (Handelsgremium) "■■ v Ptuju —^— sprejel je v imenu svojih članov sklep, da zviša cena sladkorju za 4 vin. in sicer zaradi na novo zvišanih cen sladkornih fabrikantov. Od 1. aprila naprej stane sladkor 84 vin. pri kili. 289 Trgovski gremij v Ptuju. Stoječi parni stroj š (Dampfmaschine) brez kotlja, 6—8 konjskih močij, '/i 'e'& v delu, „Ring9chieber-Steuerung", se vidi v delu, da funkcij inira brez napake — se odda za polovico kupne cene vsled potrebe večjega motorja. Vpraša se pri: „Erste Cillier Dampfwascherei la Cillf." — 6 Jos. Kasimir nasproti W, Sirks Nfl. v PTUJu 178 trgovina s špecerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče piva bratov Reininghaus se priporoča: najbolja semena za vrt, polja in travnike. Različna gnojilna sredstva, kakor različno drugo blago po najnižji ceni in solidni postrežbi. Novost!! Novost!! Sol za kopelj „Podagrin" izvrstna proti gihtu, revmi, ozebi in potnimi nogami. Fran« Pergler graditelj vozov Miihlgasse 44, Maribor priporoča za napravo vseh vrst vozov, lastna vagnerija, ko-vačnica, delavnica za sedlarstvo in lakiranje v lastni hiši. Tudi ima vedno nove in prevožene vozove na razpolago. Velika zaloga dobro posušenih lesov (WerkhOlzern.) 278 Kovačniea na okrajni cesti Ptnj ■ sveti Lenart se da takoj V najoitl. Vpraša se pri oskrbništvn v Vurm- bergu pri Ptnjn. geo Anton IvOschnig oblastveno izkušeni in koncesijonirani stavbinski podjetnik v Novivaai (Nendorf) pri Maribora se priporoča za napravo betonskih vodnjakov, kakor tudi izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, poprav vodnjakov itd. — Najboljše, najhitrejše in najcenejše delo. — Prodaja vsak čas nove in stare lesene cevi za vodnjake po nizki ceni. 268 V Loki pri Žusemu okr. Šmarje se vrši 13. aprila t. I. mt- živinski sejem-as na katerega ae bode veliko lepe živine prignalo; zatorej se kupci vabijo v obilnem številu. Natakarica apretna, vešča slov. in nemšk. jezika, zmožna priprosto kuhati, ki opravlja tudi delo sobarice, ■prejme proti mesečni plači ali na račnn s prvim majem Hlnko Dobnik, Zreče pri Konjicah. ->m Kovačnico z velikim kladivom, biusom, mehom, na dva ognja vse na vodno moč, na jako dobrem prometnem, brez konkurenčnem prostoru, da pod ugodnimi pogoji za več let v najem. Nastop 1. junija 1908. Hinko Dobnik Zreče pri Konjicah. Častna izjava. Jaz podpisani sem g {župana Joh. RottSP v Galiciji brez izroka tatvine obdolžil. S tem, da to svoje nepremišljeno ravnanje, ki se ne da kval Skovati, živo obžalujem iu svojo neutemeljeno trditev preklicem, prosim razžaljenega tudi po tej poti javno odpuščanja ter se mu zahvalim, da me ni pustil sodnijsko zasledovati. A b r i j a h pri Galiciji na Koroškem, 4. aprila 1908. MarkU8 Smrekar Anton Višovnik Josef Hribar p. d. „Visovnikbauer". priči. . r. Gospodska ulica št. il. — Herrengasse Nr. II. Kari Kaspep trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika ■ v Ptuju Šter. xz ===== priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, ram, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v Škatlah, drobni svineo, kapice, patrone za puške in revolverje itd. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40*/.-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokislega, amonjaka in saperfosfata za gnojenje vinogradov. -------------Postrežba jako urna in solidna------------- Sttkna humpolečki lodni, sukro za salon obleke in modno sukno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci Vzorci brezplačno. Tovai-niška cena. 121 Trsni trakovi (Rebenbander), ..... cvirn za cepljenje (VeredJIungszw ' brizgalnice za peronospnro m J» drevesa, pumpe za vino in most ter vso orodje za kjet priporoča AUGUST SATTLER, GRADEC, Landhausgasse poleg Herrengasse. 266 Ura z verižico samo S kron 50 vinarjev. Šlezijska eksportna hiša je nakupila veliko ur in jih razpošilja; eno prekrasno pozlačeno 36 ur natančno idočo anker uro z lepo verižico samo 5 K 50 vin.; ob enem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-slezijska eksportna hiša D. Kessler, Krakov N. 21./641. Opomba: Za neugajajoče se denar vrne. 250 Razprodaja!! 4 parov črevelj za 7 kron. Skoz neizmerno veliko kupčijo mi je mogoče, le samo kratek čas moje čevljarsko blago za tako smešno nizko ceno prodajati ; 2 para črevelj za gospode in 2 para za gospe z močno nabitimi usnjenimi podplatami in posebno finim usnjenim obšitkom, prav lične, močne in po najnovejši modi — vse 4 par pošljem za samo 7 kron po poštnem povzetju. — Velikost črevelj se naroči na mero po cm. ali velikostno številko. Izmenjanje neprimernega je dovoljeno pa tudi denar se vrne. D. Kessler v Krakovi 95/32. 25! potniki! Iščem za Kranjsko, Štajersko in Koroško' potnika, ki že kakšno firmo zastopa ali jo je zastopal. Trdna plača ali dobra provizija. Naslov v upravništvu lista 222 Trgovina mešanega blaga y Celji; blizo velikih tovarn se da zaradi preselitve in druge1 podjetja pod celo ugodnimi pogoji takoj SUIT* t najem. Ravno v istemo poslopju se da v najem tudi ; primeren najbolj za frizerja. Natančna poj 1 Viktor Nasko, Celje. 3 letna pismena £ l/TOfl ' Brez konl,i;' P<> !! garancija 11 ^ m Vl1 • v tej kvalrv .„„;,- tej kva% 8V0ji Moja prava švicarska^?"!®110 stem Roskipf P* em*«^,^ ker Remonten r-ura , proti i nlm, solidnim, antlmsgneličpita tO je kolesjem, piavo tu ajinii "ffl^Uni* A pap.rt) z varstveno plombo |^K keinasto pokrovje, Saruinul čez kolesje, gre 36 ur (ni lil ura), okrašeni ir, pozlačeni! natanko regulirana, s 3 leto j garancijo k< mad K 5—, 31 K i4'—, s sekundnim kazalcM] 3 k m. K 17 — v pravem i pokrovju biez sekundnega! K II-— 13 kom. K 31-.s| K 13-50, 3 kom. K 38 -dooljena. Razpošilja po povzetju Prva fabrika ur v Mosti | Hanns Konrad, tun k. dvorni iif.,Brux87i Bogati »enikl s 3000 inrirb»mi Matnni In poštnine pil leknr Pozor, gospodje in gospodičn V svoji lekarniški praksi, ki vrSujem že več nego 3( mi je posrečilo iznajti sredstvo za rast las in pn. izpadanju — KAPIL0R j Povzroča, da postanejo L, dolgi in gosti, odstranji haj in vsako kožno kpve vr. na glavi. Naročila naj sklada vsaka družina. Imam drl sahvalnic in priznanje. Stane poštnine prosto aB pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroč«! samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavo* ------------------------------------- rra ITtefm'kome!"!: S mesar in izdelovatelj okajenega mu\Jf(y = v Mariboru = za p( M priporoča j šunke, sa-ktob* okajeno meso, m vse po najnižjih cenah in vedno friš .an S Konkurenčna budi po amerikan. zitli vsakem položaju, dfl bo Drimerna kvtlfl . pismena garancija I mpr«vK29i,8| s cifernico. ki 8 kom. K 8— Badilpica z dve ■ (8'zvona) K 3-dO.j K 18-50, i cifetn K i20, 3 komL_ Ni rizike! IzroemVpS-ali denar nazaj! 1 . zetju sli mA prva labrika u^^ HilfflS KONRAD'•.-•' •' '■ '. . v Briix« St. X1F''..... Bogati; cenik' 2 i** P° P0*'"«! dobami ur zlat« P°Pr glazbeuih porrcbscin itd. dobi na jahten 1 Iff slonj in frsnko. ""• **• J Mkjr*«j« f| — 7 — ankun valite! rska1 ent a 'ličnim o cifi nbo inrai ni 12 .ceni letno -, 8 ;alcem K itn nega ka -. S Sfil — IznaB ostu Pozor, gospodje in mladeniči! svoji lekarniški praksi, ki jo izve« nego 30 let, se j« posrečilo iznajti najboljše Istro za rast brk, brade in iti izpadanja brk in las to j« KAPILOR št. 1. On | da lasje in brke posta-gosti in dolgi, odstr.i-praljaj in vsake drug« i bol lezen glave. Naroči a vsaka družina. Imam mnogo priznalic in znhval-Slane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h. 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič 579 kknrnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Kupite izravno o d tkavnice 217 870(& i^: ed Star Line, Antwerpen Lične si, kiji 30 let, ti najin proti DR št iejo 1 W ranja) o boli ve vrste parobrodi. — Naravnost brez »j bij skladanja v New-York in v Filadel-— Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Ounaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ijubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. • ) na roča ni avoniji Že dolgo let dobro znani troji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, Insčilnice za kuruZb. škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, rnluu za šolanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje, klaje. sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, Škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gnmijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, pri-- prave za sladoled, omare za = lpd. mlini za kavo in dišavo, »stroji za delanje klobas, Šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, sleberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drag i t. i., postranske komade za vse stroje, četndi niso bili pri meni naročeni; kose za slamoreznice , iz I-a jekla po znižanih cenah. m ' Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje fKpft ae v slovenskem Jeziku. Prekupci in agenti zaželjeni in Schindler, Dunaj m. Erdbergstrasse 12. - ~<~ #i miri tSj Zahtevajte acifla da (nC fll% zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših » , H ^on^I^^B^Kr in natančno idočih ur, srebernine in ki sveti |^B fib^v zlatnine. dvojnim« -'M Dokaz da :idO, 3 HM JaWamH "nam re« fino in dobro blago, je to da :ifernico, ^SaJ/^^feanzf imlun odjemalce, iz vseh dežel in glav- kom. k ■&» n wy(r nih mest- menjava ^^m^*^Qjšy Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. aj! 1'oSljeB Nedopadeso blago te lahko »menja, naprejpUSl^BBBannnonn* ^ iun ^ Ja0l0 ^^ ka ur i.km^......H0 , 8nV ,rt nu.....4.80 Ril) "• "M........'"5° Ure kadilke......ISO j, g76 ((•"*»......8M> I StM,ke «• • •'••<> "M** .,' i n,,JHi po polinom povzetju Specialna delavnica za najteiajU zlatera i J popravila ur, zlatnine in optik TH. FERNBACH aajneja fabrilka zalojn ur JUrtirg M. 6 plaht brez šiva ' najboljše vrste, veliko 150/200 cm. Cena K 14 50 = Brata Krejcar, Dobruschka, Češka == Tkavniea platna in pamvola. Najnovejši pomladni muštri franko! xxxxkxxxxxxxxxxxxxxx Csnjenomu občinstvu priporočamo našo veliko zalogo novega blaga. Postbao opozarjamo, da imamo za moško in žensko obleko lepe novosti. Prepričajte se in pridite nas obiskati, videli boste, da naše besede niso prazne obljube. Ker si z vsakim dnevom več zaupanja pridobimo. vam lahko zagotovljamo, da boste pošteno, dobro in zanesljivo kupili. S tem se vsm priporočamo Brata Slawitsch in Heller trgovina z manufakturnini blagom v P tuj n , PIorianipI.it z. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Proda se v na lesu bogati pokrajini v nekem večjem kraju spod. Štajerske v bližini cerkve posestvo obstoječe iz prostorne hiše z lepim gospodarskim poslopjem, , večji vrt za zelenjavo, malo polja, mali vinograd in vodna moč za žago. V hiši se je doslej z dobrim uspehom izdelovalo: gostilno, trgovino z mešanim blagem in lesom. Vpraša se pri upravništvu lista >Štajerca<. Za gospodinsko šolo okrajnega zastopa ptnjS skega se razpisuje službo zmožne kuharice; ^^= in gospodinje, katera zna sama zanesljivo kuhati ter ves drug poduk dajati. Zmožna mora biti nemškega in slovenskega jezika ter naj ima dobra spričevala. Ponudbe sprejema okrajni zastop V Ptuju oziroma načelnik g. Jos. Ornig, župan ptujski. 10.000 komadov I-a hmeljskili sadicey (Hopfensetzlinge), Saaz Golding, srednjo-zgodnji, se oddajo po 10 K per mille od kolodvora in to po graščini Moslavina, pošta Popovača, Hrvatska. ===== Zaboj se zaračuna po lastni ceni. ===== Dva posestva j se prodata; ena ura hoje od Maribora v Župniji Gams, vsako posestvo meri 18 oralov, na vsakem stoji lepa hiša in gospoda*-ako poslopje ter les za podirati, njive in travniki ter 2 orala vinograda; na vsakem se zamore imeti 6—8 glav govede; zelo primerno za mlekarstvo; posestva nista draga in sta obremenena, tedaj lahko za kupiti. Vpraša se pri g. Georg Lendler, Maribor. Mranitnica (Sparkassa) Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računu Št. 808051 pri c kr. poš-tno-hranilničncm uradu. Mestni denarni zavod priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-1 Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. S>tttj Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-| lavnikih od 8-12 ura. jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko, sn^n^nman« Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občtnie z avst. ogmko mirto. Ravnateljstvo. Gospodinska šola za kmetske hčerke v Ptuju pričenja svoj drugi tečaj dne I. maja 1908. — Naznanila naj se vpošijejo pravočasno okrajnemu zastopu v Ptuju. Sprejmejo se dekleta iz vseh krajev dežele. Tečaj traja dva meseca in stane učnina mesečno 20 kron. Ta prva gospodinska šola je dosegla Že s 1. svojim tečajem lepe uspehe. .Podučuje se ne samo kuhanja, temveč i šivanja, domačega in vrtnega dela, gladenja, : pranja i. t. d. Kdor ima resno skrb za bodočnost svoje hčerke, naj ne zamudi te prilike! 902 VOZIČKI otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju j na kolodvorskem prostoru = se dobivajo že cd.....gold- 6*50 naprej droge sorte po . ;...... 7"— ■ tretje , „........ 8'— » četrte » ,........ 9"— pete . •,........10"— in z fedrami po.......12"— , Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Pozor! Citaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavama. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K iVanko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da m naroča naravnost od: pa JuPlŠiČa 578 lekarnarja v Pakracu st 200 (Slavonija) Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo la anker-pain expeller je znano kot odpeljajoče, izvrstno in bolečine od-stranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v v»eh apotekah po 80 h, K 1*0, in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skaujah z nato varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev" V Pragi, Klisabetstr. «. 6 nov. Raiposllja se vsak dan. Otrokom in odrašenim g ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Gbymomel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, krjni kaSelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svoi" izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thvmomel Scillae pri oslovskem kaliju in drugimi vrstami nrcnega kafitja. MT" Prosimo vprašajte zdravnika. 0 0 Ptsttt ia iae prtu«st« lidelevilca hi h MrMvM« Mrak«. Tozičke za otroke . (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično|in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt ,.Mo-stin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z „Mostin" Bta'ne 4 gld. 80 kr. ,,Mostin" se dobi pri Janezu Pose h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška nlica 20. — Poštna razpošiljatev vsak dan. — Svari se pred poca-redbami. 173 Po takem izvesku se poznajo skladišča 487' v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj šivalnih strojev pod imenom >Singer« ponujanj stroji narejeni so po enemu naših starejših zislemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. 1. Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-masenja (Stuhlverstop(ung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani zoane posledice lezmernosti, napačne di-jete, preblajenjc. zamašenje, sestava preobilne kisline n. p. „Sodbrenneuu. napenjanje itd. in krčne bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apo- ^— teke B. Fragner v Pragi. >£^oS- ^; Svarilo! v*' *f" ss'l'ks misijo po- /-^ŽJkkJ ----------'- stavno deponirano varstveno I ■arko. — — — Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, c. kr. dvorni lilerant „zum schwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 kot Nc-udacnta. |C 1'ošnja posiljatev vsak dan. "VB 1 cela steklenica 2 K, '/■ stekl. 1 K. Po poŠti proti naprej t^— posiljalvi K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2'80 K ■ pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8 — ^J I i velike, K 22 — U velikih steklenic franko <% I vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depou v apotekah avstrijskih. Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina 201 samo v ta novi veliki trgovini JohannKosSvCelju —== na kolodvorskem prostoru. ==— &\ V Ameriko! Najstarejša tvidka ca špediranjt ., potnikov m=: ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenab; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako spbtrto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. «8 /■£■ PLAHTE iz domačega platna po . . iz močne debele kontenine iz tirolskega platna . . . v novi veliki trgovini JOHANN KOSS v Cel Jkaj p««* na Maro ■iro- Wto Sstrt (Prtiči)- r na kolodvorskem prostoru. = I Kron 5000 zaslužka govoril > dušo ; rad ma ko li ste k na kolodvorskem prostoru. Izdajatelj in odgovorni urednik; Kari Linhart. Tiskal: W. Bil