s?-cd*. '
IZVESTJE
državne meščanske šole dr. Radoslava Razlaga
v Brežicah
za šolsko leto 1936*37.
BREŽICE 1937
IZVESTJE
državne meščanske šole dr. Radoslava Razlaga
______________________v	Brežicah___________
za šolsko leto 1936-37.
BREŽICE 1937
Izdalo in založlo Upraviteljstvo državne meščanske šole dr. Radoslava Razlaga v Brežicah Tisk Zvezne tiskarne v Celju /Predstavnik Milan Cetina/
NJ. VEL. KRALJ PETER II.
Vidov dan 1957
Vidov dan — dan junaške ljubezni do rodne zemlje. Vidov dan — dan posvečen herojem:, ki so se borili za svobodo in čast svojega naroda od Kosovega do današnjih dni.
Številu padlih junakov se je pridružila 9. oktobra 1934. še ena žrtev — največja in najplemenitejša: naš Viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj.
Že tretjič proslavljamo Vidov dan brez Njega, ki je osvetil Kosovo, brez Njega, ki nam je ustvaril zedinjeno Jugoslavijo. Naše misli bivajo tam gori na Oplencu, kjer sanja večno živi Vitez sladki sen o močni nerazdružljivi očetnjavi, kateri kraljuje njegov prvorojenec, naš ljubljeni Petrček. Dejstvo, da nam načeluje sin največjega Jugoslovana pa je vzrok, da Vidov dan ni le dan tihega premišljevanja — ne — Vidov dan nam je tudi dan radosti in	prazničnega	veselja.
Junaki niso padali zaman —	domovina je	oteta, narod	je
svoboden in naš mladi kralj — kri nesmrtnega našega Heroja bo vedel ohraniti in braniti to, kar je ustvaril njegov junaški Oče.
Vzporedno s teboj mladina, se razvija in dorašča naš mi-Ijenec Petrček pod vodstvom in nadzorstvom svoje vzvišene matere. Ona, ki je bila zvesta družica velikega Pokojnika, Ga je poznala bolj, ko vsi drugi in dokler bo stala svojemu «kraljevemu sinu ob strani kot skrbna mati in pazljiva, voditeljica, ga bo vzgojila v Njegovem duhu.
Ljubljeni naš kralj! Ljubezen do Tebe, to je močna vez, ki spaja vse Jugoslovane — ljubezen do Tebe, to je ono krepko orožje, ki bo razbilo vse zavratne naklepe onih zunanjih in notranjih sovražnikov, ki bi hoteli oskruniti in porušiti to, kar je ustvaril in združil Tvoj veliki Oče.
Mladina Ti čuva Jugoslavijo	in stoji na	braniku,	da	bo
ostalo večno nedotakljivo edinstvo države in	naroda!
Kristalno čisto in najidealnejše dokumentira Jugoslovanstvo naš Sokol, ki ga je nesmrtni Brat podvignil v viteško organizacijo in nam dal Tebe, naš Petrček, za starosto. Prisegamo Ti, da smo le Tvoji, da Ti odstopamo svoje jeklene mišice in Ti podarimo svoja vroča srca!
Na Vidov dan, ko se poklanjamo manom naših padlih herojev, prekipevajo naša srca ljubezni do najmlajšega ži-
vega junaka, našega kralja, Karadjordjeve krvi, ki še nikoli? ni varala. Iskrena molitev splava do jugoslovanskega neba:
Kraljevinu našu brani, petvekovne borbe plod!
Kralja Petra, bože, hrani, moli ti se sav naš rod!
Nai živi mladi starosta Sokola Kraljevine Jugoslavije, naš ljubljeni kralj Peter II.!
Naj živi jugoslovanska mati, kraljica Marija!
Naj živi Aleksandrova Jugoslavija!
Zdravo!
Iz šolske kronike
šolsko leto 1936/37. se je pričelo z vpisovanjem učencev, ki je bilo 1., 2. in 3. septembra 1936. Vpisanih je bilo 68 dečkov in 70 deklic, skupaj torej 138.
6.	septembra, na rojstni dan Nj. Velič. kralja Petra II., se udeleži učiteljski zbor polnoštevilno sv. maše in potem sokolske proslave v Narodnem domu.
9. septembra: začetna služba božja in otvoritvena seja na-stavniškega zbora.
10.	septembra: pričetek rednega pouka.
19. septembra: ministrstvo prosvete ukine vzporednico prvemu razredu. (S. n. br. 34764.)
9. oktobra: žalna svečanost ob 2. obletnici nasilne smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja: služba božja v župni cerkvi, nato na šoli predavanje, recitacije in deklamacije o velikem pokojniku.
12.	oktobra: našemu zavodu dodeljen dipl. filozof g. Polenec Anton je premeščen na realno gimnazijo v Kranj. (S. n. br. 39012.)
1.	novembra: po vseh razredih okrasijo učenci slike blago-pokojnega kralja Mučenika.
Grob pesnika dr. Radoslava Razlaga in vojaške grobove osnažijo in okinčajo učenci naše šole
1.	decembra: proslava ujedinjenja: služba božja v župni cerkvi, na šoli pa predavanje, deklamacije in petje državne himne.
4. decembra popoldne, oziroma 5. decembra dopoldne: skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
Od 23. decembra 1936. do 10. januarja 1937. božični odmor.
27.	januarja: običajna proslava sv. Save: predavanje, recitacija, pevske točke.
29. januarja: nastavniška seja ob zaključku I. polletja.
30. januarja: pouka prosto; razredniki vršijo svoje posle.
1.	februarja: zadnjo uro dobijo učenci dijaške knjižice z vpisanimi redi za I. polletje.
4.	februarja: Strossmayerjeva proslava: služba božja in predavanje.
Od 20. do 22. marca: duhovne vaje.
Od 25. do 30. marca velikonočni odmor.
24. in 25. aprila priredi podmladek Rdečega križa naše šole v veliki dvorani Narod, doma igro: »Krojaček junaček«.
9.	in 10.	maja proslavi tukajšnji Sokol materinski	dan z
igro: »K mamici«, pri kateri sodelujejo učenci	in	učenke
našega zavoda, ki so včlanjeni pri Sokolu
13.	mlaja:	majniški izlet: I. razred na Stojdrago,	II.	in IV.
razred	v Zagreb, III. razred pa na Lisco.
26.	maja:	III. in IV. razred napravita poučni izlet	v	kmetij-
sko šolo na Grmu pri Novem mestu.
28. in 29. maja: skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
Koncem maja se vrši na šoli nabiralna akcija za Proti-tuberkulozno ligo, ki uspe za sedanje razmere primerno dobro.
31.	maja: zaključek šol. leta za IV. razred.
Po ministrstvu prosvete S. n. bi-. 16618 z dne 21. maja
1937. ja naš zavod ni odrejen ministr. odposlanec, temveč vrši začetkom junija njegove posle gosp. ravnatelj Laidvik Mikolič.
11.	junija: popravni izpiti za IV. razred.
Od 12. do 21. junija: završni izpiti.
19.	junija: pevski nastop v risalnici in telovadni nastop na Sokolskem telovadišču.
21. junija: zaključna seja za I., II. in III. razr.
28.	junija: Vidovdanska proslava: služba božja v župni cerkvi, potem na šoli predavanje, deklamacije, recitacije in pevske točke. Učenci dobijo' izpričevala.
Tekom leta je bilo v vsakem razredu po 9 sej razrednih nastavniških zborov. Pri mesečnih strokovnih sejah so se razvijale stvarne in poučne debate o poučevanju raznih predmetov. Vsi nastavniki so imeli vsaj po en vzorni nastop v polletju.
Nastavniški zbor
ob zaključku šolskega leta 1936-37.
(Službena doba je všteta do 28. junija 1937.)
Mikolič Jakobov Ludvik, ravnatelj. Usposobljen za prirodopis, fiziko, kemijo in računstvo. Službena doba:	29 let,
9 mesc., 28. dni. Učil: računstvo v II. in III. razr. ter kmetijstvo v III. razr. Tedensko 10 ur.
De Costa-Pucelj Adolfova Iva, nastavnica. Usposobljena za prirodopis, zemljepis in kemijo. Službena doba: 13 let,
8 mesc., 6 dni. Učila: zemljepis in prirodopis v vseh razredih, računstvo v I. razr., risanje v II. razi-., gospodinjstvo v III. razr. in telova,dbo deklice v III. in IV. ter dečke v
III.	razr. Tedensko 22 uri. Varuhinja prirodopisnega, zemljepisnega kabineta in risalnice. Razredničarka III. razreda
Kreiner Jožefova Helena, nastavnica. Usposobljena za slovenščino, nemščino in zgodovino. Službena doba: 14 let, 7 mesc., 13 dni. Učila: nemščino in zgodovino v vseh razredih, higi-jeno v III. in IV, razr. in zborovo petje. Tedensko 22 uri. Knjižničarka učiteljske in nemške dijaške knjižnice. Razredničarka IV. razreda.
Masten - Kolbezen Viljemova Antonija, nastavnica. Usposobljena za srbohrvaščino, nemščino in zgodovino. Službena doba 8 let, 10 mesc. Učila: slovenščino v vseh razredih, risanje v I. razr., lepopis v I. razr., petje v I., II. in IV. razredu, gospodinjstvo v III. razr. in telovadbo deklice v 1. razr. Tedensko 23 ure. Knjižničarka slovenske dijaške knjižnice. Razredničarka I. razreda.
Srebre Gvidonov Božo, nastavnik, absolv. filozof. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo in risanje. Službena doba: 16 let, 9 mesc., 12 dni. Učil: fiziko, kemijo, geometrijo, oziroma opisno geometrijo v vseh razredih in računstvo v IV. razredu. Tedensko 23 ure. Varuh kemijskega in fizikalnega kabineta,
Hirjan Ivanova Bariča, učiteljica. Službena doba: 15 let,
9 mesc., 13 dni. Učila: srbohrvaščino, deško ročno delo, državoznanstvo v vseh razredih in lepopis v II. razr. Tedensko 23 ure. Varuhinja delavnice, knjižničarka srbohrvaške dijaške knjižnice. Razredničarka II. razreda,
Klasinc Franc, mestni župnik. Učil verouk v vseh razredih. Tedensko 8 ur.
Berginc - Rustija Eleonora, učiteljica ročnih del. Učila žensko ročno delo v vseli razredih. Tedensko 8 ur.
Telovadbo, v kolikor je niso prevzeli nastavniki zavoda, sta poučevala učitelj gosp. Sancin Drago in učiteljica gčn. Ošina Elizabeta.
Učne knjige
v šolskem letu 1936-37.
1. Verouk.
I. razr.: Dr. A. Levičnik: Zgodbe sv. pisma I. in II. del.
II. razr.: Alojzij Stroj: Kratka zgodovina katol. cerkve.
III. razr.: Jaklič, Vrečar: Liturgika.
IV. razr.: Janko Mlakar: Katoliški verouk.
2.	Slovenski jezik.
I. do IV. razr.: Bajec, Rupel, Kolarič, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka, za odnosno I. do IV. razred srednjih in sorodnih šol.
IV. razr.: Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole,
3.	izdajo.
3.	Srbohrvaški jezik.
I do III. razr.: Dr. M. Rupel: Srbsko-hrvatska vadnica, odnosno I. do III. letnik.
IV. razr.: Fr. Poljanec, BI. Marčič: Historija Jugosl. književnosti.
4.	Nemški jezik.
I. in II. razr.: Dr. M. Trivunac in J. Kangrga: Nemška čitanka za srednje šole. I. del.
III. in IV. razr.: Dr. J. Bezjak: Nemška vadnica odnosno I. in
II.	del.
5.	Zemljepis.
I.	do III. razr.: Fr. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Druga, po novem uč. načrtu predel, izdaja.
IV. razr.: J. Orožen: Zemljepis kralj. Jugoslavije za IV. razr. srednjih šol.
I.	do IV. razr.-: Dr. Milan Šenoa: Geografijski atlas.
6.	Zgodovina.
II.	in III. razr.: Dr. Vasilij Popovič: Zgodovina starega veka. D. B. Lazarevič: Zgodovina Jugoslovanov, odnosno I. in
II.	knjiga.
IV.	razr.: Dr. V. Popovič: Pregled kulturne in gospod, zgodovine.
7.	Prirodopis.
I. in II. razr.: Di-. St. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole.
8. Fizika.
II., III. in IV. razr.: K. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
9. Kemija.
III. in IV. razr.: M. Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razr. srednjih šol.
10. Higijena.
1. do IV. razr.: Dr. Homan: Somiatologija in higijena, II. del.
11. Računstvo.
I. do IV. razr.: A. Črnivec: Računica za meščanske šole odnosno I. do III. del.
12. Geometrija.
I. do IV. razr.: J. Mazi: Geometrija za nižje razrede srednjih šol in J. Božičevič: Geometrija i geom. črtanje.
13.	Opisna geometrija.
III.	in IV. razr.: J. Božičevič: Geometrija i geom. črtanje za
III.	i IV. razred grad. škola.
Knjižnice in učila
Učiteljska knjižnica šteje 625 knjig in revij.
Knjižnica za učence šteje 494 knjig in revij in sicer: slovenskih 343, srbohrvaških: 50 in nemških: 101.
Knjižnica za revne učence: 448 učnih knjig in 04 atlante.
Zbirka za zemljepis in zgodovino: 14 zemljepisnih in zgodovinski zemljevidi; 21 zgodovinska slika, 2 globusa, telurij in 60 skioptičnih slik. — Skioptikon.
Prirodopisna zbirka: 1. Živalstvo: 52 nagačeni živali, 5 v alkoholu; 8 suhih preparatov, 16 škatelj metuljev in hroščev ter 48 stenskih slik.
2.	Rastlinstvo: 34 plode in rastlina ter 15 stenskih slik.
Fizikalna zbirka: 6 stenskih slik in tablic, 24 stereoskopne slike in 92 aparata.
Kemijska zbirka: 58 kemikalij, 56 stenskih slik, 48 steklenic in orodja.
Zbirka za matematiko in opisno geometrijo: 27 modelov iz železa, žice in lepenke.
Zbirka za prostoročno risanje: IBS raznih modelov; 2 zvezka predlog A. Siča.
Zbirka za deška ročna dela: 54 kosi orodja; 2 skobeljnika.
Zbirka za ženska ročna dela: šivalni stroj; 4 zvezki A. Siča.
Zbirka za pevski pouk: klavir, 2 gosli, 7 notnih podstavkov, vijolinska šola (Malat), 5 zvezkov.
Telovadnico in telovadno orodje uporabljamo skupno s Sokolom in z osnovno šolo.
Dijaške organizacije
Podmladek Rdečega križa; (poverjenik g. ravn. Mikolič}. Včlanjenih je bilo 90 učencev. Vsak razred ima svoj razredni odbor. Učenci gojijo cvetlice in se udeležujejo dela na vrtu. Dne 24. aprila zvečer in 25. aprila popoldne je priredil PRK igro »Krojaček junaček« v veliki dvorani Narodnega doma. Prireditev je bila v vsakem, oziru zadovoljiva in uspešna.
Podmladek Jadranske straže; (poverjenik g. ravn. Mikolič. Včlanjenih je 45 učencev. Vršila so se predavanja o pomenu našega morja.
Zajednica doma in šole
Po ukazu kr. banske uprave IV. No. 10.524 se je leta 1934 osnovala za tukajšnjo meščansko Solo »Zajednica doma! in šole«. Namen društva je ustvarjati čim tesnejšo zvezo med starši in šolo. Medsebojno obveščanje naj privede roditelje in nastavnike do enotnega postopanja pri vzgoji učencev doma in v šoli. Starši imajo možnost spoznavati težavno' delo učiteljstva in lahko sodelujejo pri raznih vzgojnih vprašanjih; na-stavniki p>a imajo priliko, da natančneje spoznavajo socialne prilike, v katerih živijo učenci in domačo vzgojo učencev. Zato se naj vršijo roditeljski sestanki s predavanji, zlasti pa s stvarnimi debatami, ki naj koristijo staršem in nastavnikom ker bodo drug drugega bližje spoznavali in razumevali.
Ker ni treba plačevati članarine, bi lahko postali vsi starši člani in vselej polnoštevilno posečali sestanke »Zajednice«.
Poučne ekskurzije
Nekateri razredi so si ogledali v Zagrebu zoološki in botanični vrt, muzeje itd. Ne botaničnih ekskurzijlah v bližnjo okolico so opazovali učenci pod strokovnim vodstvom domače kulturne rastline.
Majniški izlet se je vršil 13. maja; (glej »Iz šolske kronike«.) 26. maja sta si III. in IV. razred ogledala kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu
Opozarjamo, da so poučni izleti za učence obvezni in da se morajo vršiti po zakonu. Ti izleti niso za učiteljstvo niti zabava niti razvedrilo, temveč imajo učitelji, kot nadzorni organi, veliko odgovornost, katere se povsem zavedajo ter imajo pri tem še znatne stroške, ki jih jim nihče ne povrne. Ponovno povdarjamo, da so poučne ekskurzije določene po zakonu in zato obvezne kakor za učiteljstvo tako tudi za učence.
Naslovi slovenskih šolskih nalog
V III. razr.: 1. Blagoslov dela. 2. Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje (S. Gregorčič). 3. Naši bratje in sestre v tujini. 4. Na drsališču. 5. Kralj Matjaž v narodni pesmi. 6. Slika srečne in nesrečne družine. 7. Ni vse zlato, kar se sveti. 8. Majniški izlet.
V IV. razr.: 1. List iz mojega dnevnika. 2. Ko cveto krizanteme. 3. Na tujih tleh. 4. Pomen narodnega gospodarstva za razvoj naše države. 5. Oljka simbol miru. 6a.) Voda, zrak, solnce, trojno geslo današnjih dni. b) Kmet v Jurčičevih povestih. 7. Mati, domovina, bog. 8. Na razpotju.
Redovanje učencev
ob koncu šolskega leta 1936-37.
I.	razred
27 -j- 27 = 54 učencev (nk) Razredničarka: nastavil, ga. Masten Antonija.
Odlični:
1. Pisansky Ciril
2. Schmidt Erhardt
3. Ferenčak Hilda
4. Močnik Rozalija
5. Poklukar Jelka
6. Tisu Angela
1. Dobovičnik Vilibald
2. Petan Ivan
3. Veble Ivan
4. Bogovič Marija
5. Deržanič Terezija
6. Frank Pavlina
1. Ojster Franc
2. Janc Ivan
3. Jurman Mihael
4. Jurečič Karl
5. Jurečič Martin
6. Knez Fran
7. Kroži Karl
8. Predanič Peter
9. Savnik Ivar
10.	Šepec Vincenc
Prav dobri:
7. Hodnik Jožica
8. Jaklič Marija
9. Krofi Rozalija
10. Sedej Ivana
11. Starčič Olga
12. Volčanšsk Pavla 13. Židan Ana
Dobri:
11. Urek Ivan
12. Vegel Viktor
13. Babe Ana
14. Janc Gi/>iia
15. Kuntarič Vida
16. Marinček Rozalija
17. Milavec Mai !ja
18. Mladkovič Morija
19. Petan Mira
20. Šepetave Stanislava 21. Urek ar Olga
‘ S popravnim izpitom:
1. Kene Marl"i (prirod, geom. 6. Zevnik Anton (srbohr. prir.)
2. Kodrič Anton (srbohr.)	7.	Černelič Pavlina (rač.)
3. Krapinec Zvonimir (geom.) 8. Hotko Ana (sobohr. rač.)
4. Rosina Branko (srbohr. geom) 9. Sedovnik Marija (nem. zgod.)
5.	Vučajnik Ivan (nem.)
10. Zorko Ana (rač.)
Slabi:
1. Grubič Anton	3.	Poček Ferdinand
2. Kodrič Milan	4.	Zlatoper Srečko
II.	razred
23 + 22 = 45 učencev (nk) Razredničarka: učitelj, gčn. Hirjan Bariča.
1. Schmidt Rudolf
2. Lipužič Marija
Odlični:
3. Seiko Vera
4. Strgar Ivana
Prav dobri:
1. Smrekar Srečko
2. Štirn Lavoslav
3. Vogrinc Ivan
4. Zorko Franc
5. Ban Slavka
(5. Cetin Štefanija
7. Gverlin Frida
8. Gabrič Herta
9. Lopatič Vida
10.	Štrbuncelj Angela
1. Cerjak Marjan
2. Češnovar Rado
3. Kovačič Anton
4. Kovačič Milan
5. Gliha Jelka
Dobri:
6. Gradišnik Melita
7. Milavec Viktorija
8. Požar Ivanka
9. Savnik Olga
1.
S popravnim (nem. zgod.) 6.
1. Dimič Franc
2. Gramc Ivan (nem. zemlj.)
3. Judež Jožef (srbohr. nem.)
4. Lindič Stanko (geom.)
5. Poljanšek Bojan (nem.)
izpitom:
Vidmar Drago (slov.)
Bevk Apolonija (zemlj. zgod. Glavnik Arestila (rač.) Megovec Veronika (rač.)
10. Štritof Jožefa (geom.)
Jaklič Alfonz
2. Kelher Jožef
3. Lupšina Ivan
4. Milavec Albin r>. Muster Franc
11.	Tiller Frančiška
Slabi:
6. Pleterski Drago
7. Veble Franc
8. Vinkšelj Martin
9. Lopatič Ana
10.	Lopatič Marija
11.	Winter Vekoslava
III.	razred
9	+ 8 — 17 učencev (nk)
Razredničarka: nastavn. ga. De Costa Iva
Odlični:
2. Žabkar Marija
Prav dobri:
4. Kobal Irena
5. Krofi Silva
6. Potisk Miroslava
Dobri:
3. Medvedec Janez
4. Ažbe Slavica
5.	Pofrek Bogomila
S popravnim izpitom:
1. Milavec Ivan (srbohr. nem.) 2. Kodrič Jože (srbohr. nem.)
Slaba
1.	Bevk Cvetko	2.	Kramar Stanko
1. Ban Miri ca
1. Kerin Božo
2. Zargi Mirko
3. Deržič Marija
1. Kerin Cvetko
2. Knez Stanko
IV.	razred
7 + 11=18 učencev (nk)
Razredničarka: nastavn. gčn. Kreiner Helena Odlične:
1.	Ban Ivanka	3.	Schmidt Matilda
2.	Mikac Emilija	4.	Štrbuncelj Jožefa
5.	Zupančič	Ivana
Prav dobra:
1.	Škorjanc Boris	2.	Lovše Jožefa
1. Lupšina Franc	3.	Kern Marija
2. Rosina Marjan	4.	Kolarič Teodora
5.	Lotrič Helena
S	popravnim	izpitom:
Volčanšek Vladimir (srbohr.)	3.	Potisk Rozalija	(geom.)
2.	Warletz Edvard	(geom.)	4.	šošter Bogoljuba	(r>ač.)
S 1 ab a:
1.	Poljanšek Miloš	2.	Škarja Franc
Po izpitu, dne 11. junija so popravili rede vsi navedeni učenci in učenke.
ZAVRŠNI IZPIT
se je vršil od 12. do 20. junija 1937.
Izpitni odbor:
a) predsednik: g. ravnatelj Mikolič Ludvik;
b) člani izpraševalci:
1. nastavnica ga. Masten Antonija za slovenščino;
2. nastavnica gčn. Kreiner Helena za nemščino in zgodovino;
3. nastavnica ga. De Costa Iva za zemljepis;
4. nastavnik g. Srebre Božo za matematiko.
c) stalni člani: nastavn. gčn. Kreiner Helena, oziroma nastavil, ga. Masten Antonija in ga. De Costa Iva
Za izpit je izbral odbor nalogo: »Naši gozdovi in njih važnost«.
Po pravilih o zavržnih izpitih S. n. br. 9511 od 27. marca
1937.,	člen 2. so oproščene završnega izpita odlične učenke: Ban I vanka, M i k a c Emilija, Schmidt Matilda Štrbuncelj Jožefa in Zupančič Ivana.
K završnemu izpitu se je priglasilo 5 učencev in 6 učenk; izmed teh so položili izpit
s prav dobrim uspehom:
1.	Lupšina Franc	3.	Kern Marija
2.	Škorjanc Boris	4.	Lovše Jožefa
z dobrim uspehom:
1.	Rosina Marjan	2.	Potisk Rozalija
Popravni izpit imajo:
1. Warletz Edvard (domovzn.) 2. Lotrič Helena (nem.)
3.	Sošter Bogoljuba (nem.)
Slabi:
1.	Volčanšek Vladimir	2.	Kolarič Teodora
PREGLED USPEHA
Razr.	odi.		pd.:	d.:	popr.	izp.:	slab.:	vseh
I.	6		13	21	10		4	54
II.	4		10	9	11		11	45
III.	2		6	5	2		2	17
IV.	5		2	5	4		2	18
vseh	17		31	40	27		19	134
			V	o d s t o	t k i h			
Razr.	št.	učene.:		izdel.:	popr. izp. :			slabih
I.		54		74.1		18.5		7.4
II.		45		51.2		24.4		24.4
III.		17		76.4		11.8		11.8
IV.		18		667		22.2		11 1
Navodila
za šolsko leto 1937-38.
Popravni in dopolnilni izpiti bodo 4. in 5. septembra. Pismene prijave za te izpite (kolkovane z Din 10.— in po Din 10. --za vsak predmet) morajo učenci vložiti pri upraviteljstvu meščanske šole do 15. avgusta.
šolsko leto 1937 - 38 prične 1. septembra z. vpisovanjem, ki traja do vštevši 3. septembra. V prvi razred se smejo vpisovati učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred osnovne šole, če nimajo več od 14 let. Pri vpisovanju morajo predložiti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo davčnega oblastva, (glej: »Plačevanje šolnine«!)
V	višje razrede sprejemamo učence, ki so uspešno dovršili predhodni razred meščanske šole in za drugi razred niso starejši od 15 let, za tretji razred ne starejši od 16 let in za četrti razred ne starejši od 17 let. Pri vpisovanju morajo predložiti zadnje izpričevalo in potrdilo davčnega oblastva (glej: »Plačevanje šolnine«!)
Upraviteljstvo opozarja vse učence na čl. 99. disciplinskih pravil, ki se glasi: »Kazniva dejanjia, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo, ko minejo prazniki ali počitnice, kakor bi bila storjena v šolskem času«.
Plačevanje šolnine
Za šolanje plačajo starši šolski upravi šolnino v gotovini. Znesek je določen po davku. Zato predloži učenec potrdilo pristojnega davčnega oblastva, (kolkovano s kolkom Din 20.—) o višini neposrednega letnega davka staršev. Učencem državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev izdaja taka potrdila urad, kjer prejemajo starši plačo. Če pa plačujejo ti uslužbenci tudi davek na rente ali nepremično imovino, morajo tudi predložiti potrdilo o višini tega davka. Za učence, katerih starši imajo več otrok na šoli, plačajo* za prvega otroka popolno, za ostale otroke polovično šolnino. Za vpis več otrok na isti zavod zadostuje samo eno potrdilo. Plačevanja šolnine je oproščen učenec, čigar starši plačajo manj kot Din 800.— neposrednega davka na leto.
V smislu finančnega zakona za 1. 1937/38., je razvidna šolnina zia meščanske šole za vse leto v tej le razpredelnici:
pri davku		od Din		800 —	do	1.000 —	je šolnina	Din	3750
»	»	»	»	1.000 —	»	3000 —	* »	»	56-25
	»	»	»	3.000 —	»	5.000 —	» »	»	75 —
	»	»	»	5 000 —		6.000-	» »	»	131-25
»	*			6000 —	»	7.000 —	» »	»	150 —
»	»	»		7.000-	»	8.000 —	» »	»	187 50
»	»	»	»	8.000 —	»	9.000 —	» »	»	24375
»	»		»	9.000 —	»	10.000-—	» »	»	300 —
»	»	»	»	10.000 —	»	12.000-—	» »	»	375 —
»	»	»	»	12 000 —	»	15.000 —	» »	»	562-50
»	»	»	*	15‘000'—	»	20.000’—	» »	X»	750 —
»	»		»	20.000'—	»	25.000-—	» »		937'50
»	»	»	»	25 000-—	»	30.000 -		»	1.125-—
»	»	»	»	30.000-—	»	40.000 —	» »	»	1.312 50
	»	»	»	40 000 —	>	50.000 —	» »	»	1.500"—
	Preko	Din	50.000.— davka			je treba plačati na		vsakih za-	
celili Din		1000	—	še po Din	10.	— več.			
Brez, potrdila o plačevanju davkov in brez vplačanja šolnine je vpis nemogoč. Da ne bo neprijetnih zaprek in ovir, naj si starši in skrbniki v lastnem interesu priskrbijo omenjena potrdila že v teku počitnic in naj ne čakajo do poslednjega trenutka, ko so uradi v tem pogledu preobremenjeni.
Pri vpisu mora plačati vsak učenec Din 45.—, (in sicer Din 20.— za zdravstveno zaščito; Din 10.— za prijavo; Din 10.— za izvestje in Din 5.— za tiskovine.)
Vs-a nadaljnja navodila o otvoritveni službi božji in o pričetku rednega pouka bodo razvidna na šolski deski.
Uprava.