geo1 OVITEK.QXD 4.2.2009 9:42 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 A ANTONA MELIKA ZRC SAZU 50 LET GEOGRAFSKEGA INŠTITUT 50 LET GEOGRAFSKEGA TEK INŠTITUTA ANTONA MILAN NA DRAGO PERKO MELIKA ISBN 961-6182-84-6 ZRC SAZU MILAN NATEK 9 6 1 6 9 8 7 3 4 8 2 8 1 DRAGO PERKO Geografija Slovenije 1 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP pred_zalist.qxd 4.2.2009 9:43 Page 1 Milan Natek Naziv: univerzitetni diplomirani geograf, strokovni sodelavec s specializacijo Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana Faks: +386 (0)61 125 77 93 Telefon: +386 (0)61 125 60 68 E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Rodil se je leta 1933 v Podvrhu pri Braslov~ah. V Celju je leta 1954 maturiral in v Ljubljani leta 1960 diplomiral. Med letoma 1961 in 1966 je delal na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nato pa do upokojitve leta 1998 na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je med letoma 1992 in 1994 tudi vodil. Ukvarja se pred- vsem z regionalno geografijo, agrarno geografijo in geografijo prebival- stva. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 500 enot. Leta 1976 je dobil plaketo ~e{kega mesta Mikulov, leta 1979 priznanje Skup{~ine Ob~ine @alec, leta 1998 pa Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Drago Perko Naziv: dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf in sociolog, vi{ji znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana Faks: +386 (0)61 125 77 93 Telefon: +386 (0)61 125 60 68 E-po{ta: drago@zrc-sazu.si Rodil se je leta 1961 v Kranju, kjer je leta 1980 maturiral. V Ljubljani je leta 1985 diplomiral, leta 1989 magistriral in leta 1993 doktoriral. Od leta 1986 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga od leta 1994 tudi vodi. Trenutno se ukvarja predvsem z regionalno geografijo, geografskimi informacijskimi sistemi in digitalno tematsko kartografijo. Je vodja dveh raziskovalnih projektov in mentor ve~ mladim raziskovalcem. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 400 enot. Med letoma 1989 in 1999 je bil urednik Geografskega obzornika, od leta 1999 je urednik Geografskega vestnika. Leta 1985 je dobil {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske fakultete, leta 1989 Fajglovo nagrado, leta 1997 Bronasto plaketo Zveze geografskih dru{tev Sloveni- je, leta 1998 pa nagrado Zlati znak ZRC. Geografija Slovenije 1 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 50 LET GEOGRAFSKEGA IN[TITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Milan Natek Drago Perko Z A L Ž B A Z R C Geografija Slovenije 1 Samo Black 1 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 50 LET GEOGRAFSKEGA IN[TITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU MILAN NATEK DRAGO PERKO LJUBLJANA 1999 Geografija Slovenije 1 Samo Black 3 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 50 LET GEOGRAFSKEGA IN[TITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Milan Natek Drago Perko © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1999 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin Kartografka: Jerneja Fridl Fotografi: Matej Gabrovec, Katja Godec, Mauro Hrvatin, Du{an Ko{ir, Josip Kunaver, Igor Lapajne, Milan Natek, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Milan [ifrer, Vlado Vivod, Marko Zaplatil Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Urednik zalòni{tva: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Littera picta d. o. o. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 061.6(497.4 Ljubljana):91 NATEK, Milan, PERKO, Drago 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU / Milan Natek, Drago Perko ; [kartografka Jerneja Fridl ; fotografi Matej Gabrovec … et al.]. – Ljubljana : ZRC, 1999. – (Geografija Slovenije ; 1) ISBN 961-6182-84-6 1. Natek, Milan 2. Perko, Drago Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije sodi publikacija med proizvode, za katere se pla~uje petodstotni davek od prometa s proizvodi. 4 Geografija Slovenije 1 Samo Black 4 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 VSEBINA UVODNIK ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 7 ZBIRKA GEOGRAFIJA SLOVENIJE ................................................................................................................................................................................ 7 PETDESETLETNICA IN[TITUTA ........................................................................................................................................................................................ 8 1. UVOD .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 9 2. USTANOVITEV IN[TITUTA ........................................................................................................................................................................................................ 11 3. IMENA IN[TITUTA ................................................................................................................................................................................................................................ 13 4. UPRAVNIKI IN PREDSTOJNIKI IN[TITUTA ...................................................................................................................................................... 17 5. ZNANSTVENI SVETI IN[TITUTA ...................................................................................................................................................................................... 20 6. DELAVCI IN[TITUTA .......................................................................................................................................................................................................................... 21 6.1. RAZISKOVALCI IN RAZISKOVALKE .............................................................................................................................................................. 24 6.2. KARTOGRAFI IN KARTOGRAFKE .................................................................................................................................................................... 24 6.3. FOTOGRAFI ...................................................................................................................................................................................................................................... 25 6.4. KNJI@NI^ARKE IN TAJNICE ...................................................................................................................................................................................... 25 6.5. ZUNANJI SODELAVCI ........................................................................................................................................................................................................ 25 7. DELOVNI PROSTORI IN[TITUTA .................................................................................................................................................................................... 25 8. ORGANIZACIJSKE ENOTE IN[TITUTA .................................................................................................................................................................. 27 8.1. ODDELEK ZA GEOEKOLOGIJO .......................................................................................................................................................................... 27 8.2. ODDELEK ZA REGIONALNO GEOGRAFIJO .................................................................................................................................... 27 8.3. ODDELEK ZA NARAVNE NESRE^E ............................................................................................................................................................ 27 8.4. ODDELEK ZA GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM ................................................................................................ 27 8.5. ODDELEK ZA TEMATSKO KARTOGRAFIJO .................................................................................................................................... 28 8.5.1. KARTOGRAFSKI ZAVOD ............................................................................................................................................................................ 28 8.5.2. FOTOLABORATORIJ IN GEOFOTOLABORATORIJ .............................................................................................. 31 8.6. GEOGRAFSKE ZBIRKE .................................................................................................................................................................................................. 32 8.6.1. ZBIRKA SLOVENSKE POKRAJINE .............................................................................................................................................. 32 8.6.2. ZBIRKA SLOVENSKA NASELJA ...................................................................................................................................................... 33 8.6.3. ZBIRKA NARAVNE NESRE^E V SLOVENIJI ................................................................................................................ 33 8.6.4. ZBIRKA HRIBOVSKE KMETIJE V SLOVENIJI .............................................................................................................. 33 8.6.5. ZBIRKA SLOVENSKI LEDENIKI ........................................................................................................................................................ 33 8.7. KARTOGRAFSKA ZBIRKA .......................................................................................................................................................................................... 33 8.8. KNJI@NICA .......................................................................................................................................................................................................................................... 35 8.8.1. KARTOTEKA GEOGRAFSKE BIBLIOGRAFIJE SLOVENIJE .................................................................... 36 9. PUBLIKACIJE IN[TITUTA .......................................................................................................................................................................................................... 38 9.1. GEOGRAFSKI ZBORNIK ..................................................................................................................................................................................................38 9.2. ZBIRKA DELA ................................................................................................................................................................................................................................ 41 9.3. ZBIRKA GEOGRAFIJA SLOVENIJE ................................................................................................................................................................ 41 9.4. OSTALE PUBLIKACIJE ...................................................................................................................................................................................................... 43 5 Geografija Slovenije 1 Samo Black 5 SYNCOMP 10. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO IN[TITUTA ............................................................................................................................ 44 10.1. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1948 IN 1958 .......................................................................................................................... 45 10.2. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1959 IN 1972 .......................................................................................................................... 68 10.3. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1973 IN 1978 .......................................................................................................................... 73 10.4. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1979 IN 1992 .......................................................................................................................... 84 10.5. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1993 IN 1998 .......................................................................................................................... 96 10.5.1. LETO 1993 ............................................................................................................................................................................................................ 96 10.5.2. LETO 1994 ........................................................................................................................................................................................................ 100 10.5.3. LETO 1995 ........................................................................................................................................................................................................ 107 10.5.4. LETO 1996 ........................................................................................................................................................................................................ 123 10.5.5. LETO 1997 ........................................................................................................................................................................................................ 134 10.5.6. LETO 1998 ........................................................................................................................................................................................................ 140 10.5.7. TEKO^I PROJEKTI .............................................................................................................................................................................. 151 11. SKLEP ............................................................................................................................................................................................................................................................ 156 11.1. DRUGO DELO IN[TITUTA ................................................................................................................................................................................ 156 11.2. IN[TITUT OB PETDESETLETNICI ........................................................................................................................................................ 161 12. LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................................................................................................................. 169 6 Geografija Slovenije 1 Samo Black 6 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 UVODNIK Leta 1998 smo ob petdesetletnici Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanovili geografsko znanstveno knjìno zbirko z naslovom Geografija Slovenije. Leto zatem je pred nami è prva knjiga nove zbirke, ki je posve~ena prav petdeseti obletnici na{ega in{tituta. ZBIRKA GEOGRAFIJA SLOVENIJE Z zbirko Geografija Slovenije nadaljujemo tradicijo prve zbirke na{ega in{tituta, ki se je imenovala Dela In{tituta za geografijo in je izhajala v petdesetih in {estdesetih letih. Zalagala jo je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, saj je do leta 1981 na{ in{titut deloval v njenem okviru. Prvo knjigo zbirke, ki je iz{la leta 1950, je napisal Anton Melik in ji dal naslov Planine v Julijskih Alpah. [e istega leta je Svetozar Ile{i~ v zbirki objavil razpravo Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, ki {e danes velja za eno najpomembnej{ih znanstvenih del slovenskih geografov. Zadnja, enajsta knjiga zbirke je iz{la leta 1968. Avtor Peter Habi~ jo je naslovil Kra{ki svet med Idrijco in Vipavo. Vseh enajst monografij zbirke Dela In{tituta za geografijo obsega prek 2300 strani. Urednik Anton Melik in avtorji so knjige opremili z bogatim slikovnim gradivom in {tevilnimi zemljevidi. Leta 1995 smo skupaj z zalòbo DZS ustanovili zbirko Geografija. Isto leto je iz{la prva knjiga. V uvod-niku z naslovom Ob rojstvu zbirke Geografija smo zapisali nekaj temeljnih dejstev o geografski znanosti in namenu zbirke: »Geografija ima med znanostmi prav posebno mesto, saj povezuje naravoslovje in drùboslovje. Pokrajina ali regija, ki je osnovni predmet geografskega raziskovanja, je namre~ sestavljena iz naravnih (kamnine, relief, vode, podnebje, prsti, rastje, ìvalstvo) in drùbenih sestavin (prebivalstvo, naselja, gospodarstvo), ki so med sabo povezane, zato moramo geografi za prou~evanje pokrajinskih soodvisnosti poznati naravoslovne in drùboslovne zakonitosti hkrati. Glede na prisotnost posameznih pokrajinskih sestavin lo~imo naravno pokrajino, ki jo sestavljajo le naravne pokrajinske sestavine, in kulturno pokrajino, ki jo sestavljajo tudi drùbene pokrajinske sestavine in ima dva podtipa: pode- èlsko ali ruralno in mestno ali urbano pokrajino. Osnovna pozornost geografa je torej usmerjena k raziskovanju povezanosti pokrajinskih sestavin, same pokrajinske sestavine, ki jih prou~uje cela vrsta geografiji sorodnih znanosti (geologija kamnine, klimatologija podnebje, pedologija prsti itd.), pa so predmet geografije le toliko, kolikor je to potrebno za razumevanje teh povezanosti. Prav ta na~in prou~evanja pokrajine pa geografijo, ki bi jo lahko imenovali kar pokrajinoslovje ali regiologija, lo~i od sorodnih ved in ji daje izjemno mesto v znanosti. Geografija se je od najstarej{ih civilizacij do konca obdobja velikih odkritij uvr{~ala med najbolj cenje-ne znanosti. V 19. stoletju pa je bilo neodkritih deèl vedno manj in geografija je vse bolj zgolj opiso-vala zemeljsko povr{je, pogosto celo le na{tevala imena in {tevilke, zato je njena vloga hitro upadala. [ele spoznanja, da mora ~love{tvo pri razvoju upo{tevati povezanost narave in drùbe, pa so moderno geografijo, ki se, kot re~eno, ukvarja prav s tem, vrnila na njeno nekdanje pomembno mesto, geografi pa tudi v Sloveniji dobivamo vse ve~jo vlogo, med njimi tudi dr. Du{an Plut, avtor knjige »Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi«, prve iz nove zbirke Geografija. Zbirka Geografija prina{a strokovne prispevke z znanstvenimi spoznanji geografije in sorodnih ved. Ker je namenjena naj{ir{emu krogu ljudi, je besedilo pisano sorazmerno poljudno. Zbirka èli z dvema knjigama na leto vsaj malo zmanj{ati precej{nje pomanjkanje tovrstne geografske literature na slovenskem trgu in narediti pomemben korak za popularizacijo slovenske znanosti, predvsem geografije.« Kljub za~etnemu navdu{enju je zbirka Geografija zaradi pomanjkanja sredstev in nerazumevanja zalòbe àl zamrla. Besede iz navedenega uvodnika pa ponavljamo zato, ker v veliki meri veljajo tudi za Geografijo Slovenije, na{o najnovej{o zbirko, za katero upamo, da bo izhajala dlje kot zbirka Dela In{tituta za geografijo in zbirka Geografija. 7 Geografija Slovenije 1 Samo Black 7 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Zbirka Geografija Slovenije bo prina{ala izsledke znanstvenoraziskovalnega dela s podro~ja fizi~- ne, drùbene in regionalne geografije Slovenije ter slovenske geografske terminologije, slovenskih zemljepisnih imen in slovenske tematske kartografije. V zbirki bodo izhajali predvsem rezultati in{titutskih znanstvenih projektov in nalog, pa tudi za knjìno obliko prilagojene magistrske in doktorske naloge na{ih raziskovalcev. Zbirka bo odprta tudi za raziskave drugih ustanov in posameznikov, ki se ukvarjajo z geografskimi ali sorodnimi temami in se nana{ajo na Slovenijo. Naslov zbirke temelji na usmerjenosti na{ega in{tituta v geografsko raziskovanje Slovenije in njenih pokrajin. Vsa dela, ki bodo iz{la v zbirki, bodo v celoti podprta z znanstvenim aparatom, hkrati s tem pa se bomo trudili, da bosta bogata slikovna oprema in razumljiv jezik pribliàla zbirko tudi {ir{emu krogu ljudi. Tako bomo bogatili slovensko geografsko znanost in prispevali k popularizaciji geografije. PETDESETLETNICA IN[TITUTA Le prva, uvodna knjiga v zbirki Geografija Slovenije je glede na vsebino izjema, saj ne prina{a izsledkov geografske znanstvene raziskave, pa~ pa je namenjena polstoletnemu delu na{ega in{tituta, ki ga je leta 1948 na pobudo akademika dr. Antona Melika ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in mu dala ime Geografski in{titut. Leta 1976 ga je po pobudniku ustanovitve poimenovala Geografski in{titut Antona Melika. Od leta 1981 in{titut deluje v okviru njenega Znanstvenoraziskovalnega centra, ki ima status javnega zavoda. Do leta 1992 smo se raziskovalci in{tituta ukvarjali predvsem s preu~evanjem ledenikov, ledeni{- kega in re~nega preoblikovanja povr{ja, poplavnih obmo~ij in hribovskih kmetij v Sloveniji. Pomembno je bilo tudi raziskovanje naravnih nesre~, ki je leta 1994 in{titutu prineslo Plaketo civilne za{~ite, priznanje [taba za civilno za{~ito Republike Slovenije. Leta 1993, ko se je za~elo projektno financiranje raziskovanja v Sloveniji, je bil obstoj in{tituta ogro- èn, saj je bil prepu{~en tr`nim zakonitostim in je nekaj let posloval v rde~ih {tevilkah. To so bila najtèja leta v zgodovini in{tituta. Leta 1994 smo delo v vsebinskem smislu razdelili na projekte in naloge, v organizacijskem pogledu pa na pet oddelkov. Od takrat ve~ino in{titutskega dela namenjamo raziskovanju Slovenije in njenih pokrajin ter pripravi temeljnih geografskih knjig o Sloveniji kot dràvi in Sloveniji kot delu sveta. Rezultat tega dela in uspe{nega sodelovanja z In{titutom za geografijo, Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelkom za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, In{titutom za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, In{titutom za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, zalòbama DZS in Mladinska knjiga ter drugimi slovenskimi in tujimi ustanovami so {tiri obsè- na dela: Krajevni leksikon Slovenije, ki prina{a opise vseh slovenskih naselij, je bil natisnjen leta 1995, Veliki atlas sveta, ki je mo~no popravljena priredba tujega atlasa, je bil natisnjen leta 1992, regionalnogeografska monografija Slovenija – pokrajine in ljudje in na{ prvi nacionalni atlas Geografski atlas Slovenije, ki prina{ata izsledke triletnega temeljnega znanstvenoraziskovalnega projekta Regionalna geografska monografija Slovenije in razvojnega projekta Nacionalni atlas Slovenije, pa sta bila natisnjena v jubilejnem letu 1998. Prav z izdajo teh knjig so se uresni~ile temeljne usmeritve, ki sta jih ob ustanovitvi in{tituta pred petdesetimi leti zapisala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter akademik dr. Anton Melik. Upamo, da bodo tudi knjige iz zbirke Geografija Slovenije pomemben prispevek k znanstvenemu razvoju na{ega in{tituta in slovenske geografije. dr. Drago Perko, urednik zbirke in predstojnik in{tituta 8 Geografija Slovenije 1 Samo Black 8 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 1. UVOD Geografski in{titut je bil z raziskovalnimi in razvojnimi tènjami svojih raziskovalcev in drugih delavcev vselej povezan z vlogo, pomenom in veljavnostjo slovenske geografije, katere vloga se je spreminjala v skladu s potrebami in zahtevami vsakdanjega ìvljenja ter gospodarstva, ki je terjalo vedno ve~ temeljnih spoznanj o zakonitostih razvoja slovenskih pokrajin in novih osvetlitev vloge ~loveka kot njihovega zavestnega preoblikovalca in snovalca njihove podobe. Vsakdanje potrebe po vklju~evanju geografskih spoznanj, temelje~ih na sistemati~nem preu~evanju posameznih pokrajinotvornih sestavin in njihovih prvin, so usmerjale razvoj slovenske geografije pri iskanju novih metodolo{kih in problemskih pristopov. Nekdanja klasi~na podoba geografije, ki se je {e najdlje ohranjala na izobraèvalnem podro~- ju, se je z novimi teoreti~nimi izhodi{~i, poglobljenimi in celostnimi metodolo{kimi pristopi ter odkriva-njem in vrednotenjem ne{tetih prostorskih, predvsem gospodarskih in socialnih problemov, preoblikovala v moderno in kompleksno prostorsko znanost, hkrati pa ostajala temeljna nacionalna veda slovenskega naroda. Temelji sodobnega znanstvenega preu~evanju slovenskih pokrajin so bili zakoli~eni z nastankom slovenske univerze v Ljubljani leta 1919. @e takrat je geografija v okviru tedanje Filozofske fakultete dobila svojo stolico, ki jo je zasnoval dr. Artur Gavazzi in jo vodil do 23. junija 1926, ko je bil imenovan za rednega profesorja na Filozofski fakulteti Vseu~ili{~a v Zagrebu, kjer je prevzel novoustanovljeno stolico za fizi~no geografijo (Zgodovina slovenske univerze … 1929, str. 469 in 471). Dobro leto kasneje, 24. avgusta 1927, je stolico za geografijo Filozofske fakultete Univerze kralja Aleksandra prvega v Ljubljani, ki se je kasneje preimenovala v In{titut za geografijo oziroma Oddelek za geografijo, prevzel dr. Anton Melik, ki je bil precej kasneje, med letoma 1946 in 1950, tudi rektor Univerze v Ljubljani. Z njegovim prihodom so se za~ela sistemati~na in vsestranska preu~evanja geografskih zna~ilnosti Slovenije (Ile{i~ 1950, str. 215; Ile{i~ 1969, str. 234; Kranjec 1964, str. 206). Poleg naravnogeografskih {tudij, ki so osvetljevale razvoj povr{ja, zna~ilnosti kra{kega sveta, geomorfolo{ki razvoj posameznih pore~ij in slovenskih pokrajin ter podnebne in vremenske zna~ilnosti, so pomembno mesto zavzemala tudi geografska preu~evanja socialnih in gospodarskih problemov. S sveìmi metodolo{kimi pristopi, ki so temeljili na tedanjih modernih in uveljavljenih antropogeografskih zasnovah oziroma izhodi{~ih, so geografi odkrivali mnoge zna~ilnosti in posebnosti slovenskih pokrajin. V teh {tudijah in razpravah so imele poseben poudarek zgodovinske in razvojne osvetlitve posameznih pojavov in pokrajinotvornih sestavin. @e v letih pred drugo svetovno vojno je slovenska geografija odkrivala in raz~lenjevala {tevilne pokrajinske pojave in probleme, ki so jih prina{ali razkroj samooskrbnega kmetijstva, agrarna prenaseljenost, novi prometni tokovi, razmah gospodarstva, industrializacija, selitve prebivalstva, ozemeljska rast naselij ter nova vloga mest, trgov in industrijskih sredi{~, kar je neposredno vplivalo na celostno preoblikovanje podeèlja in mu zarisalo novo vlogo v vsakdanjem ìvljenju pokrajine. V javnost so pri{li izsledki nekaterih temeljnih geografskih {tudij, ki so obravnavale socialno in gospodarsko problematiko podeèlja in kme~kega stanu, voza{tvo delovne sile iz agrarno preobljudenih predelov v stara in nastajajo~a zaposlitvena sredi{~a, izseljevanje in izseljeni{tvo, sezonsko zaposlovanje, razmestitev industrije in podobno. Novi in celostni geografski znanstvenoraziskovalni pristopi, ki so temeljili na sistemati~nem preu- ~evanju antropogeografskih problemov Slovenije in njenih pokrajin, so se vidno uveljavili zlasti pri razi-skavi Gospodarska struktura Slovenije v lu~i poklicne statistike in delovnega zavarovanja, ki je bila skupinsko delo u~iteljev in {tudentov na In{titutu za geografijo Filozofske fakultete Univerze kralja Aleksandra prvega v Ljubljani tik pred drugo svetovno vojno (Ile{i~ 1939). Tudi {tevilna druga pregledna in sinteti~na dela, v katerih so bila zajeta znanja in vedenja doma- ~ih in tujih raziskovalcev slovenskih pokrajin, so utrjevala in dvigovala ugled in poloàj geografske stroke na univerzi ter v javnosti. Geografija je namre~ s svojimi najrazli~nej{imi raziskovanji poleg temeljnih znanstvenih dognanj in zakonitosti odstirala in vrednotila {tevilne vsakdanje drùbene, predvsem gos-9 Geografija Slovenije 1 Samo Black 9 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko podarske probleme, ki so neposredno vplivali na ìvljenje ljudi in na razkroj obstoje~ega, iz preteklosti podedovanega razmerja med proizvodnimi mònostmi in okoljem. Tako je slovenska geografija s svojimi temeljnimi in aplikativno usmerjenimi raziskavami, {e zlasti s podro~ja socialne geografije, è v letih pred drugo svetovno vojno prispevala marsikaj izvirnega k poznavanju pokrajinskih vrednot in k razkrivanju {tevilnih drùbenih problemov na posameznih obmo~jih. Toda zaradi mnogih problemov, tudi neustreznih in nevzpodbudnih gmotnih razmer, ki so du{ile ustvar-jalnost mladih, na raziskovalnem podro~ju ni bilo mogo~e polno zaposliti mladih, nadarjenih in dela-voljnih geografov, ki so svojo eksisten~no zaposlitev na{li ve~inoma v {olstvu. Po drugi svetovni vojni, ki je razred~ila vrste tudi med najbolj obetavnimi kadri (Ile{i~ 1945, str. 118–120; Malovrh 1945, str. 124–125), so se geografiji odprle nove mònosti, ki so temeljile predvsem na opravljenem delu iz predvojnega obdobja, ko se je lotevala tudi preu~evanja nekaterih pere~ih gospodarskih in socialnih problemov v slovenskih naseljih in pokrajinah. V prvem povojnem letniku Geografskega vestnika, osrednjega strokovnega glasila Geografskega dru{tva Slovenije, je dr. Anton Melik nakazal nekatere nove usmeritve geografije na Slovenskem: »… Prej ali slej se bo tudi pri nas u~inkovito uveljavilo na~rtno gospodarjenje in geografija bo imela hvalèno nalogo, da pri tem sama aktivno sodeluje s prou~evanji, z nasveti in z dejansko pomo~jo svojih spoznanj. Geografija je aktualna veda, ~e smemo uporabiti ta nemara nekoliko banalni izraz; ko prou~uje relief, prirodne osnove za gospodarsko izrabo, klimatske pogoje in sploh mònosti, ki jih je narava nudila ~loveku za gospodarjenje, mora nujno s temi pogoji primerjati dejansko stanje gospodarske izrabe, obstoje~o gospodarsko in naselbinskogeografsko stanje, s tem pa se è postavlja kritika in se ustvarja osnova za na~rtno gospodarsko preurejanje. Geografiji je po notranjih funkcijskih pogojih stroke odmerjen celo prav znaten delè pri tem. Prevzemamo ga s sveò podjetnostjo, z vro~o èljo po uveljavljanju doseènih izku{enj in spoznanj, pa po novih preu~evanjih, novih prizadevanjih …« (Melik 1945, str. 113). Geografija se je z opravljenim delom ter novimi raziskovalnimi zamislimi uvrstila med pomembne in sodobne nacionalne, prostorske, naravoslovne in drùboslovne znanosti. Njena vloga in poslanstvo sta se ujemala z raziskovalnimi interesi povojne obnove, zato so jo pri{tevali k vedam, ki so bile neposredno povezane z interesi nastajajo~ega na~rtnega gospodarstva (Ile{i~ 1946 a; Ile{i~ 1950, str. 218). Dejavno je bila vklju~ena tudi v pripravo strokovnih temeljev za mednarodna mirovna poga-janja ob dolo~evanju na{e zahodne dràvne meje. Prispevala je pomemben delè k priklju~itvi zahodnega slovenskega etni~nega ozemlja mati~ni domovini, saj so geografi izdelali {tevilne {tudije, ki so z najrazli~nej{ih geografskih in zgodovinskih vidikov osvetljevale zahteve po smotrni in pravi~- ni razmejitvi zahodnega obmejnega obmo~ja ter priklju~itvi celotnega slovenskega etni~nega ozemlja k Sloveniji oziroma tedanji Jugoslaviji. Z geografskimi osvetlitvami in nazornimi kartografskimi prikazi so podali prebivalstveni razvoj Trsta in njegovega zaledja. Joè Mau~ec in Vilko Novak sta z geografskega, etnolo{kega, zgodovinskega in jezikovnega vidika prikazala Slovensko Porabje in Radgonski kot. Anton Melik je podal geografski oris Gorice in njene tradicionalne povezanosti z Gori{ko deèlo, {e zlasti s So{ko in Vipavsko dolino. Publikacija, v kateri je Anton Melik objavil plasti~en in poveden geografski oris Trsta in Slovenskega Primorja, je iz{la v treh tujih jezikih. Oddelek za mejna vpra{anja Znanstvenega in{tituta v Ljubljani je izdal Melikovo {tudijo Trst in severna Jugoslavija, v Beogradu pa je iz{la Melikova razprava Razvoj jugoslovanskih èleznic in njihova povezanost s Trstom. Poleg tega so bila slovenska geografska dela objavljena v razli~nih zbornikih, ki so prikazovali problematiko na{ega zamejstva. Svetozar Ile{i~ je v Koro{kem zborniku leta 1946 objavil geografski oris Koro{ke. Anton Melik in Petar Jovanovi} sta prispevala pregleden geografski oris Trsta in Pule in njunih zaledij za zbornik z naslovom Oko Trsta, ki je iz{el leta 1945 v Beogradu (Ile{i~ 1946 a, str. 190–193). V opisana prva leta po drugi svetovni vojni, ko se je slovenska geografija z vsemi razpolòljivimi raziskovalnimi mo~mi vklju~ila v preu~evanje geografskih zna~ilnosti slovenskih pokrajin, predvsem slovenskega Primorja in zamejstva, segajo za~etki na{ega in{tituta. 10 Geografija Slovenije 1 Samo Black 10 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 2. USTANOVITEV IN[TITUTA Zametki in{tituta segajo v prva leta po drugi svetovni vojni, ko je tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki se je do 21. maja 1948 imenovala Akademija znanosti in umetnosti, kot najvi{ja znanstvena in umetni{ka ustanova Slovenije dobila novo poslanstvo. V Za~asni uredbi o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki sta jo 6. septembra 1945 podpisala predsednik Narodne vlade Slovenije Boris Kidri~ in minister za prosveto dr. Ferdo Kozak, je bila opredeljena temeljna naloga Akademije znanosti in umetnosti »…, da goji znanost in podpira razvoj umetnosti, da povzro~a in podpira raziskovanja na tem tori{~u, objavlja znanstvena dela ter pomaga skrbeti za znanstveni nara{~aj …« (Letopis SAZU 2, str. 11). Poleg tega je bila na Glavni skup{~ini Akademije znanosti in umetnosti 21. decembra 1946 zarisana njena nova usmeritev, da se iz »… Akademije …, ki je bila zgrajena v smislu osrednjih evropskih akademij …« preuredi »… v in{titucijo, kakr{na je podana v akademiji ZSSR in kakr{no zahteva tudi dana{nja doba …« (Letopis SAZU 2, str. 144). Pred vsa znanstvena podro~ja, ki so bila kakorkoli povezana s preu~evanjem Slovenije, njenega prebivalstva in gospodarstva, so bile postavljene nove naloge. Na Glavni skup{~ini Akademije znanosti in umetnosti 21. decembra 1946 so posebej poudarili potrebo, da se »… akademija ozira po novih mo~eh in si samo èli, da bi mogla za svoja dela ~imprej najti novih delavcev, posebno {e za tiste znanstvene panoge, ki so v direktni zvezi z ìvljenjem in v slùbi ljudstva …« in da je zato »… posebna bri-ga raz{iritev III. razreda … in ustanovitev raznih raziskovalnih in{titutov …« (Letopis SAZU 2, str. 144). Za geografijo je pomembno, da je v poro~ilu, ki ga je na tej Glavni skup{~ini predstavil dr. Fran Ramov{, generalni sekretar Akademije znanosti in umetnosti, zapisano tudi: »… Akademija znanosti in umetnosti je podprla, v dogovoru z Ministrstvom za prosveto, Geografsko dru{tvo pri delu za raziskovanje Triglavskega ledenika …« (Letopis SAZU 2, str. 146). @e pred ustanovitvijo in{tituta je bilo raziskovalno delo geografov, predvsem dr. Antona Melika, ki je postal dopisni ~lan Akademije znanosti in umetnosti 16. maja 1940 in redni ~lan na njeni Glavni skup- {~ini 21. decembra 1946, neposredno vpeto v znanstveno delo Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1946 so pri njej iz{le {tiri knjige, med njimi tudi Melikova monografska {tudija z naslovom Ljubljansko mosti- {~arsko jezero in dedi{~ina po njem (Letopis SAZU 2, str. 148). Prav na pobudo akademika dr. Antona Melika so se za~ele priprave za ustanovitev geografskega in{tituta pri Akademiji znanosti in umetnosti è v letu 1947. Pripravljen je bil statut in{tituta, ki ga je na predlog III. razreda za prirodoslovne in medicinske vede sprejelo predsedstvo Akademije znanosti in umetnosti na seji 23. marca 1948, nato pa 6. novembra 1948 potrdila {e skup{~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948). V drugem ~lenu statuta in{tituta so navedene glavne naloge in dejavnosti: »Geografski institut ima nalogo, da vodi in organizira znanstveno delo na vseh podro~jih geografske stroke. Svoj namen dose-ga po naslednjih poteh: a) goji splo{na teoretska poglavja geografske znanosti, b) vodi in organizira znanstveno geografsko prou~evanje na{ega podro~ja, c) skrbi za objavljanje rezultatov znanstvenih prou~evanj, ~) eno bistvenih svojih nalog vidi v tem, da pospe{uje pri znanstvenem prou~evanju one smeri, ki imajo prakti~ne u~inke in da s tem pripomore k gradnji na{ega novega ìvljenja, d) da sodeluje z vsemi ustanovami v okviru Akademije in izven nje v pospe{evanju navedenih smotrov.« Tretji ~len pravi: »Geografski institut organizira prou~evalne odprave, prireja znanstvene sestanke in predavanja ter more izdajati svoj strokovni ~asopis.«, ~etrti ~len pa: »Naloge Geografskega instituta se morejo s sklepom ve~ine njegovih ~lanov in s pristankom razreda in prezidija Akademije raz{iri-ti ali spremeniti.« V petem ~lenu je navedena mòna delitev in{tituta: »Geografski institut pri Akademiji znanosti se more deliti na tri sekcije: a) na sekcijo za fizi~no geografijo, b) na sekcijo za geografijo ~loveka, c) na sekcijo za regionalno geografijo.«, {esti ~len pa pravi: »Delo Geografskega instituta se more razdeliti v pododseke in komisije, tudi v za~asne, ki trajajo toliko ~asa, da se izvr{i postavljena naloga.« (Letopis SAZU 3, str. 39; Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948). 11 Geografija Slovenije 1 Samo Black 11 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 1: Iz porabe prora~unskih sredstev za leto 1947 (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1947) je razvidno, da je znanstveno delo na in{titutu potekalo {e pred uradno ustanovitvijo in{tituta. 12 Geografija Slovenije 1 Samo Black 12 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Potemtakem je torej 6. november 1948 uradni rojstni dan in{tituta, nekatera raziskovalna dela so bila v imenu in{tituta v ustanavljanju opravljena è v letu 1947, kar je razvidno tudi iz porabe rednega kredita teko~ega prora~una Ljudske republike Slovenije za leto 1947 za znanstveno raziskovanje (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1947), merjenje Triglavskega ledenika, kar je stalna raziskovalna naloga in{tituta, pa se je za~elo è leta 1946 (Letopis SAZU 2, str. 146). 3. IMENA IN[TITUTA Uradno se je ime in{tituta prvi~ pojavilo v predlogu statuta in{tituta, ki ga je 23. marca 1948 sprejelo predsedstvo Akademije znanosti in umetnosti. V naslovu predloga statuta je bilo navedeno ime Geografski in{titut pri Akademiji znanosti in umetnosti. Ker se je 21. maja 1948 Akademija znanosti in umetnosti preimenovala v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, je in{titut ob dokon~ni potrditvi njegovega statuta 6. novembra 1948 dobil uradno ime Geografski in{titut pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Tudi v ~lenih statuta je bilo vedno navedeno le ime Geografski in{titut (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948). V letopisih Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je bilo med letoma 1948 in 1975 pri predstavitvi organizacijske sestave kljub dolo~ilom statuta in{tituta zapisano ime In{titut za geografijo, enako pri poro~ilu o delu, razen leta 1950, ko je bilo poro~ilo naslovljeno z Geografski in{titut, ter leta 1974 in 1975, ko je bilo poro~ilo o delu natisnjeno z naslovom In{titut za geografijo s Kartografskim zavodom (Letopisi SAZU 3 do 26). Zanimivo je, da je v prvih letih in{tituta vodstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti na svojih dopisih ve~inoma uporabljalo ime Geografski in{titut, vodstvo in{tituta pa na svojih dopisih ime In{titut za geografijo (Arhiv predsedstva SAZU iz let 1948, 1949, 1950, 1951 in 1952). Ob desetletnici smrti akademika dr. Antona Melika, ki je bil pobudnik ustanovitve in{tituta, je tedanji upravnik in{tituta in hkrati predsednik znanstvenega sveta in{tituta predlagal predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da se dotedanje ime spremeni v Geografski in{titut Antona Melika. Skup{~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je ta predlog sprejela in potrdila 25. marca 1976 (Geografski zbornik 15, str. 3). Letna poro~ila o opravljenem delu na in{titutu med letoma 1976 in 1979, natisnjena v letopisih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so bila objavljena pod naslovom Geografski in{titut Antona Melika. Leta 1980 je poro~ilo iz{lo pod naslovom Geografski in{titut Antona Melika s Kartografskim zavodom in leta 1981 pod naslovom Geografski in{titut Antona Melika s kartografskim oddelkom, kar nakazuje mo~no povezanost med raziskovalnim delom in kartografijo na in{titutu (Letopisi SAZU 27 do 32). Ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti na svoji skup{~ini 19. novembra 1981 ustanovila Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kamor so pre{li vsi aka-demijski in{tituti, se je spremenilo tudi polno uradno ime in{tituta, in sicer iz imena Geografski in{titut Antona Melika Slovenske akademije znanosti in umetnosti v ime Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V letopisih Slovenske akademije znanosti in umetnosti so poro~ila o delu na in{titutu med letoma 1982 in 1994 izhajala pod imenom Geografski in{titut Antona Melika (Letopisi SAZU 33 do 45). Leta 1994 je vodstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti sproìlo pobudo po poenotenju imen in{titutov, saj so se nekateri in{tituti imenovali po osebah, pomembnih akademikih, in drugi ne, nekateri in{tituti so imeli znanost v svojem imenu navedeno v samostalni{ki obliki in drugi v pridevni{ki (na primer In{titut za arheologijo in Muzikolo{ki in{titut). Zbor delavcev Geografskega in{tituta Antona Melika se je 14. oktobra 1994 z ve~ino glasov in{titutskih delavcev odlo~il za preimenovanje v Geografski in{titut, da bi bilo tako uradno ime in{tituta vsaj malo kraj{e od starega, ki je bilo sestavljene iz kar enajstih besed. Poro~ili o delu za leto 1995 in 1996 sta bili v letopisih Slovenske akademije znanosti in umetnosti objavljeni z naslovom Geografski in{titut. Vendar je v poro~ilu za leto 1995 opazna nedoslednost: pri predstavitvi organizacijske sestave je naveden Geografski in{titut, 13 Geografija Slovenije 1 Samo Black 13 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 2: Naslovna stran statuta in{tituta iz leta 1948 (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948), iz katerega je razvidno prvo uradno ime in{tituta. 14 Geografija Slovenije 1 Samo Black 14 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 3: Druga, zadnja stran statuta in{tituta iz leta 1948, ki je imel petnajst ~lenov (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948). 15 Geografija Slovenije 1 Samo Black 15 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 4: Ob za~etku delovanja in{tituta je upravnik in{tituta zaprosil predsedstvo Slovenske akademije znanosti za novo sobo za kartografa (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1949). 16 Geografija Slovenije 1 Samo Black 16 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 pri poro~ilu o delu pa Geografski in{titut Antona Melika (Letopis SAZU 46, str. 273 in 330). In{titutski sodelavci so pri objavah navajali ime Geografski in{titut ZRC SAZU. Skraj{ano ime je pri{lo tudi v predlog novega statuta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na èljo Slovenske akademije znanosti in umetnosti je novi statut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bil sprejet 6. junija 1995, znova uvedel ime Geografski in{titut Antona Melika. Vendar je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ponovno sproìl postopek o preimenovanju nekaterih in{titutov. Upravni odbor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sklepal o ve~ spremembah imen in{titutov, a podprl le dve spremembi. Predlog o preimenovanju dveh in{titutov je leta 1997 poslal Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Imena in{titutov so namre~ navedena v statutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa kot ustanoviteljica Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti daje soglasje k njegovemu statutu. Skup{~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je 11. decembra 1997 v tretji to~ki dnevnega reda obravnavala predlog o preimenovanju in{titutov. Predlog s pojasnili je prebral akademik dr. Matija Drovenik, glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je zapisano: »@elja po preimenovanju nekaterih in{titutov na ZRC SAZU je prisotna è nekaj ~asa. Tako so bili v predlogu Statuta ZRC SAZU z dne 09. 05. 1995 spremenjeni naslovi treh in{titutov, ki so obstajali è ve~ desetletij … V naslovu vseh treh in{titutov ni bilo ve~ imen in priimkov pre-minulih akademikov …« (Letopis SAZU 48, str. 181–182). Skup{~ina je sprejela naslednji sklep: »Skup{~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila 11. 12. 1997, ni sprejela predloga upravnega odbora Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da se preimenuje Biolo{ki in{titut Jovana Hadìja v Biolo{ki in{titut ter Geografski in{titut Antona Melika v Geografski in{titut. Naziva obeh in{titutov ostaneta tak{na, kot je navedeno v 14. ~lenu Statuta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.« (Letopis SAZU 48, str. 183.). Zato je v poro~ilih o delu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1997 in 1998 vsa dejavnost in{tituta prikazana pod naslovom Geografski in{titut Antona Melika (Poro~ilo o delu 1997, str. 115; Poro~ilo o delu 1998, str. 119), in{titutski raziskovalci pa od leta 1998 pri svojih objavah obi~ajno navajajo deloma okraj{ano uradno ime: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, izjemoma, predvsem na zemljevidih, tudi Geografski in{titut AM ZRC SAZU ali GIAM ZRC SAZU. Ob upo{tevanju zgolj statutov je imel in{titut dejansko le tri polna uradna imena: Geografski in{titut Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 6. novembra 1948, Geografski in{titut Antona Melika Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 25. marca 1976 ter Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 19. novembra 1981, kratki uradni imeni pa celo samo dve: Geografski in{titut od 6. novembra 1948 in Geografski in{titut Antona Melika od 25. marca 1976. 4. UPRAVNIKI IN PREDSTOJNIKI IN[TITUTA V sedmi to~ki statuta in{tituta iz leta 1948 je zapisano, da »Geografski in{titut upravlja upravnik, ki ga iz vrst rednih in dopisnih ~lanov ali tudi iz vrst priznanih strokovnjakov na predlog razreda imenuje prezidij Akademije v soglasju z ministrstvom za prosveto vlade LRS.« Prvi upravnik in{tituta je bil akademik dr. Anton Melik, ki je to dol`nost opravljal vse do svoje nenad-ne smrti 8. junija 1966. Med 1. julijem 1966 in 28. februarjem 1967 je in{titut za~asno vodil geolog akademik dr. Ivan Rakovec, s 1. marcem 1967 pa je postal upravnik in{tituta tedanji dopisni ~lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Svetozar Ile{i~, ki je to dol`nost opravljal do 30. junija 1981. Nasledil ga je akademik dr. Ivan Gams, ki je bil na tem mestu do 30. aprila 1983. Ko sta bila upravnika in{tituta akademika dr. Svetozar Ile{i~ in dr. Ivan Gams, je imel in{titut tudi tajnike, ki so skrbeli za administracijo ter formalno povezavo med upravnikom in delavci in{tituta. Taj-17 Geografija Slovenije 1 Samo Black 17 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko OD OR NEZNAN VT VLADO VIV A Slika 5: Dr. Anton Melik (1890–1966), upravnik Slika 6: Dr. Ivan Rakovec (1899–1985), in{tituta med letoma 1948 in 1966. upravnik in{tituta med letoma 1966 in 1967. AMI^ O@EN AD OR NEZNAN VT MILAN OR A Slika 7: Dr. Svetozar Ile{i~ (1907–1985), Slika 8: Dr. Ivan Gams (1923–), upravnik upravnik in{tituta med letoma 1967 in 1981. in{tituta med letoma 1981 in 1983. 18 Geografija Slovenije 1 Samo Black 18 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 TIL AJNE O ZAPLA MARK IGOR LAP Slika 9: Dr. Milan [ifrer (1928–), upravnik Slika 10: Dr. Drago Meze (1926–), upravnik in{tituta med letoma 1983 in 1987. in{tituta med letoma 1987 in 1991. AJNE AJNE IGOR LAP IGOR LAP Slika 11: Milan Natek (1933–), upravnik in{tituta Slika 12: Dr. Drago Perko (1961–), upravnik med letoma 1992 in 1994. oziroma predstojnik in{tituta od leta 1994. 19 Geografija Slovenije 1 Samo Black 19 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko ni{ka dela je od 1. marca 1967 do 31. decembra 1976 opravljal dr. Drago Meze, od 1. januarja 1977 do 30. junija 1981 dr. Milan [ifrer in od 1. julija 1981 do 30. aprila 1983 Milan Natek. Po statutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz leta 1982 je upravnika in{tituta imenoval znanstveni svet Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na predlog znanstvenega sveta in{tituta za 4 leta z mònostjo ponovnega imenovanja. Upravnik in{tituta je v okviru pooblastil predvsem predstavljal in zastopal in{titut, organiziral in vodil delo in{tituta, skrbel za usklajeno in uspe{no izvajanje sprejetih programov in nalog, skrbel za izvajanje sklepov znanstvenega sveta in{tituta in zbora delavcev in{tituta, sodeloval v kolegiju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in odgovarjal za dejavnost in{tituta (Statut … 1982, ~leni 65, 66, 67 in 68). Ker je statut v ~lenu 65 predpisoval, da mora biti »… upravnik in{tituta … raziskovalec v ZRC SAZU …«, je s 1. majem 1983 vodstvo in{tituta od akademikov prevzel dr. Milan [ifrer, ki ga je na upravni{kem poloàju 1. junija 1987 nasledil dr. Drago Meze. Od 1. januarja 1992 je bil upravnik Milan Natek, od 8. julija 1994 pa in{titut vodi predstojnik dr. Drago Perko. Po statutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz leta 1995 je upravnika in{tituta zamenjal predstojnik in{tituta, ki je za svoje delo odgovoren direktorju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predstojnik organizira in vodi strokovno delo in{tituta, odgovarja za finan~no likvidnost in{tituta in izvaja sklepe in naloge direktorja. Predstojnik in{tituta je raziskovalec in{tituta. Imenuje in razre{uje ga direktor s soglasjem upravnega odbora na predlog znanstvenega sveta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti po posvetovanju z znanstvenim svetom in{tituta. Predstojnik in{tituta ima {tiriletni mandat z mònostjo ponovnega imenovanja (Statut … 1995, ~leni 18, 19, 20 in 21). 5. ZNANSTVENI SVETI IN[TITUTA Ob ustanovitvi in{tituta je skup{~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti v skladu s 44. ~le-nom svojega statuta iz leta 1949 postavila prvi znanstveni svet in{tituta, ki so ga sestavljali: »… upravnik, s sklepom skup{~ine dolo~eni ~lani Akademije ter visoko kvalificirani znanstveni sodelavci Akademije. V znanstveni svet lahko skup{~ina Akademije pritegne tudi druge strokovnjake …« (Letopis SAZU 3, str. 35–36; Letopis SAZU 4, str. 27). V istem ~lenu je opredeljena tudi njegova glavna naloga: »Znanstveni svet usmerja specialno znanstveno delo zavoda (in{tituta).« Znanstveni svet in{tituta je praviloma vodil upravnik in{tituta. Z reorganizacijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1981, ko so se vsi njeni raziskovalni in{tituti organizirali v enotno samoupravno delovno organizacijo z imenom Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je pri{lo tudi do nekaterih sprememb pri znanstvenih svetih in{titutov. Po 60. ~lenu statuta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz leta 1982 je bil znanstveni svet »… najvi{ji znanstveni organ vsakega in{tituta ZRC SAZU …«, njegova glavna naloga pa je bila, da »… dolo~a znanstveno dejavnost in{tituta in jo usmerja …«. Poleg tega je znanstveni svet in{tituta oblikoval programe in{tituta, spremljal njihovo izvajanje, predlagal kandidate za upravnika in{tituta, ocenjeval delo raziskovalcev in{tituta, ocenjeval publikacije in{tituta in imenoval njihove uredni{ke odbore ter podpiral dejavnost in{tituta pri uresni~evanju njegovih nalog. [tevilo ~lanov znanstvenega sveta in{tituta je dolo~il svet Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Znanstveni svet in{tituta so sestavljali ~lani Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustrezne stroke, raziskovalci in{tituta in po potrebi zunanji strokovnjaki. Predsednika, ki je bil praviloma akademik, in ~lane je na predlog ustreznega razreda ime-novalo predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nato pa potrdil svet Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Statut … 1982, ~leni 60, 61, 62 in 63; Letopis SAZU 33, str. 171–172). 20 Geografija Slovenije 1 Samo Black 20 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Novi statut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz leta 1995 je prinesel nekatere spremembe pri sestavi in vlogi znanstvenega sveta in{tituta, ki je postal »… strokovno-znanstveni organ Znanstvenega sveta ZRC SAZU …«, ki »… obravnava in predlaga raziskovalni program, obravnava predloge in ocene za volitve v znanstvene in strokovne nazive ZRC SAZU in druge strokovne zadeve s podro~ja dela in{tituta …«. Znanstveni svet in{tituta »… {teje glede na velikost in{tituta do 7 ~lanov, dva izmed njih sta ~lana SAZU …«. ^lane znanstvenega sveta in{tituta predlaga direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na temelju mnenja predstojnika in{tituta, imenuje pa znanstveni svet Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Statut … 1995, ~lena 48 in 49). Od ~lanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti so v znanstvenem svetu in{tituta sodelovali: dr. Anton Melik med letoma 1948 in 1966, dr. Milko Kos med letoma 1948 in 1972, dr. Ivan Rakovec med letoma 1948 in 1982, dr. Svetozar Ile{i~ med letoma 1948 in 1960 ter 1967 in 1985, dr. Jovan Hadì med letoma 1965 in 1966, dr. Sre~ko Brodar med letoma 1966 in 1982, dr. Ivan Gams od leta 1973, dr. Stanko Grafenauer med letoma 1981 in 1990, dr. Igor Vri{er med letoma 1983 in 1995, dr. Ernest Mayer med letoma 1992 in 1995 ter dr. Andrej Kranjc od leta 1995. Od redno zaposlenih raziskovalcev in{tituta so bili ~lani njegovega znanstvenega sveta: dr. Drago Meze med letoma 1973 in 1987 ter 1992 in 1995, dr. Milan [ifrer med letoma 1973 in 1983 ter 1987 in 1995, Milan Natek med letoma 1983 in 1991, dr. Drago Perko od leta 1993 in dr. Milan Oroèn Adami~ od leta 1994. Od zunanjih sodelavcev in{tituta pa so bili ~lani njegovega znanstvenega sveta: dr. Avgu{tin Lah med letoma 1973 in 1994, dr. Peter Habi~ med letoma 1973 in 1994, dr. Darko Radinja med letoma 1973 in 1995 ter dr. Zoran Stan~i~ od leta 1995. Predsedniki znanstvenega sveta in{tituta so bili: akademik dr. Anton Melik od ustanovitve in{tituta do 8. junija 1966, nato akademik dr. Ivan Rakovec do leta 1977, akademik dr. Svetozar Ile{i~ do 11. aprila 1983 in akademik dr. Ivan Gams do 20. septembra 1995, od takrat pa dr. Milan Oroèn Adami~. Svet Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je leta 1995 dolo- ~il, da ima znanstveni svet Geografskega in{tituta Antona Melika pet ~lanov. Ob petdesetletnici in{tituta so znanstveni svet in{tituta sestavljali: dr. Ivan Gams, redni ~lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Andrej Kranjc, izredni ~lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Milan Oro- èn Adami~, predsednik, dr. Drago Perko in dr. Zoran Stan~i~. Znanstveni svet Geografskega in{tituta Antona Melika je hkrati tudi znanstveni svet za Prostorskoinformacijsko enoto Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 6. DELAVCI IN[TITUTA Sprva so raziskovalne in druge dejavnosti in{tituta slonele predvsem na zunanjih, honorarnih sode-lavcih. Med njimi so bili tudi {tudenti geografije. Prva med njimi sta bila Drago Meze in Dragica Kregelj, ki sta pri{la 30. septembra 1949 in se kasneje na in{titutu tudi redno zaposlila. Prvi upravnik in{tituta si je vseskozi prizadeval za nastavitev rednih raziskovalcev. Tudi v dopisu predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 13. januarja 1949, ko je prosil za primeren prostor, je omenil, da bodo potrebe po prostoru »… v doglednem ~asu bistveno pove~ane radi nujnosti risalnice za in{titutskega kartografa …« (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1949). Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je s posebnim dopisom 10. maja 1949 obrnil tudi na upravnika in{tituta s pro{njo, da pripravi »… shemo sedanjih in bodo~ih slùbenih mest na Akademiji v svrho siste-matizacije mest …« (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1949). Podatke je morala Slovenska akademija znanosti in umetnosti predloìti Komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti. Upravnik in{tituta je Slovenski akademiji znanosti in umetnosti z dopisom 16. maja 1949 za za~etek predlagal dve delovni mesti, in sicer: »… nastavitev strokovne mo~i za izvr{evanje kartografskih in podobnih strokovnih 21 Geografija Slovenije 1 Samo Black 21 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 13: Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je prosil upravnika in{tituta, da predlaga nova delovna mesta na in{titutu (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1949). 22 Geografija Slovenije 1 Samo Black 22 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 14: Upravnik in{tituta je na poziv predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1949 predlagal dve novi asistentski delovni mesti (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1949). 23 Geografija Slovenije 1 Samo Black 23 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko poslov …« in »… delovno mo~, ki bo opravljala organizacijske, pisarni{ke in podobne znanstveno-ad-ministrativne posle …«. Dodal je, da je za obe mesti »… potrebna ustrezna znanstveno-strokovna izo-brazba, zato bodo kandidati izbrani izmed slu{ateljev geografije. Obe predlagani mesti sta asistentski. Dokler pa {e ne bosta usposobljena za predvideno delo, si bo pomagal in{titut vsaj z delno zaposlitvijo honorarnih mo~i …« (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1949). 6.1. RAZISKOVALCI IN RAZISKOVALKE Prva redna asistenta na in{titutu sta bila nastavljena 1. aprila 1951, in sicer Dragica Kregelj, ki je bila zadolèna za kartografska dela, in Ivan Gams, ki pa je 1. septembra 1962 od{el na In{titut za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojno. Tudi naslednja leta so bile v na~rtu nastavitve novih asistentov. V letno poro~ilo za »kulturno leto 1950/51« in v program za bodo~e delo je upravnik zapisal: »… Dokler pa ne bo odobrenih novih rednih nastavitev, … si moramo pomagati s strokovnimi sodelavci, ki jih nagrajujemo honorarno sproti za izvr{eno delo …« (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1951). @e 2. julija 1952 se je redno zaposlil Drago Meze, ki je na in{titutu delal do upokojitve 30. marca 1992, 1. julija 1954 pa {e Milan [ifrer, ki je na in{titutu prav tako delal vse do upokojitve 30. junija 1994. Z odhodom Ivana Gamsa je njegovo sistematizirano delovno mesto skoraj {tiri leta ostalo prazno, saj ga je {ele 1. marca 1966 zasedel Milan Natek, ki je pri{el z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Upokojil se je 30. decembra 1998. ^eprav si je vodstvo in{tituta tudi naslednja leta prizadevalo za nove nastavitve, s katerimi bi bilo mogo~e uspe{no razvijati in opravljati temeljne in aplikativne raziskave, je bilo {ele sredi sedemdesetih let odobreno novo delovno mesto asistenta, ki ga je 16. oktobra 1974 zasedel Milan Oroèn Adami~. ^ez pet let je in{titut pridobil naslednje novo asistentsko delovno mesto, na katerega je 1. septembra 1979 pri{el Karel Natek, ki je na in{titutu ostal do 31. julija 1994, ko je stopil na pot samo-stojnega raziskovalca. V osemdesetih letih se je in{titut zaradi nove znanstvenoraziskovalne politike v Sloveniji, predvsem akcije 2000 mladih raziskovalcev, mo~no okrepil in pomladil. Med raziskovalce in{tituta so pri{li: 1. junija 1984 Matej Gabrovec, 1. aprila 1986 Maja Plemelj, poro~ena Topole, in 1. septembra 1986 Drago Perko. V devetdesetih letih je na in{titut pri{lo {e {est sodelavcev: 1. marca 1993 Miha Pav{ek, 1. novembra 1994 Jerneja Fridl, ki je pri{la z In{tituta za geografijo v Ljubljani, 16. avgusta 1995 Mauro Hrvatin, ki je pri{el z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1. decembra 1996 Mimi Urbanc, 1. decembra 1997 Borut Per{olja in 14. septembra 1998 {e Franci Petek. 6.2. KARTOGRAFI IN KARTOGRAFKE Z ustanovitvijo Kartografskega zavoda v okviru in{tituta so bile potrebe po ustrezno {olanih stro-kovnjakih vse ve~je. Sprva je za kartografsko delo skrbela geografka Dragica Kregelj, ki je na in{titutu delala do 31. maja 1952, ko je od{la v {olstvo. Leta 1954 je vodstvo Kartografskega zavoda prevzel Vilko Fin`gar, po osnovnem poklicu strojnik. Redno je bil nastavljen 1. januarja 1955, delo pa je opravljal do upokojitve 1. decembra 1970 (Meze 1972). Od 1. februarja 1971 do marca 1979 je bil na tem mestu geograf Marko @erovnik, nasledil ga je geograf Milan Oroèn Adami~, od 1. novembra 1994 pa kartografski oddelek vodi geodetka Jerneja Fridl. Kartografski risarji so bili sprva nastavljeni le za~asno. Med njimi je bil tudi grafik Boris Tavèlj, ki se je kasneje kot prvi risar tudi redno zaposlil, a è 1. septembra 1959, po komaj nekaj mesecih rednega dela, slùbo odpovedal. Na izpraznjeno delovno mesto je 1. januarja 1960 pri{la Milena Hribar, ki je bila izbrana med {tirimi prosilci. Z in{tituta je od{la 30. aprila 1979 v drugo delovno organizacijo. Ker je ~edalje ve~ raziskovalcev, raziskovalnih nalog in objavljenih del terjalo vedno ve~ kartografske-24 Geografija Slovenije 1 Samo Black 24 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 ga dela, je in{titut 1. novembra 1975 zaposlil Maru{o Rupert, ki je pri{la z In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo tedanje Fakultete za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, in 15. septembra 1979 {e Meto Ferjan. 6.3. FOTOGRAFI Delo v fotolaboratoriju oziroma kasneje geofotolaboratoriju sta sprva opravljala Viktor Glavan, ki se je zaposlil sredi poletja leta 1955, a zaradi nizke pla~e è po sedmih mesecih od{el, in Vilko Fin`- gar. Od 1. avgusta 1957 do 31. decembra 1985 je vsa fotografska dela vodil in opravljal fotografski moj-ster Vlado Vivod, ki ga je 1. januarja 1986 nasledil Marko Zaplatil. Tedaj se je geofotolaboratorij izlo~il iz na{ega in{tituta in kot fotolaboratorij pre{el v okvir uprave Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 6.4. KNJI@NI^ARKE IN TAJNICE In{titut je bil dolgo brez tajnice in knjìni~arke, zato je ve~ina tega dela odpadla na redno zaposle-ne raziskovalce. Poldrugo desetletje so knjìnico vodili in{titutski uslùbenci, leta 1964 pa je skrb za njeno ureditev in delovanje honorarno prevzela Angelca Turn{ek in delo opravljala do jeseni leta 1974. Od 1. septembra 1974 do 1. februarja 1975 je dela knjìni~arke in tajnice opravljala Jana Snoj, od 1. septembra 1975 do 31. avgusta 1977 pa Jelica Slavi~. [ele naslednje leto, 13. februarja 1978, jo je nasledila Marija Goren{ek, ki je na tem mestu ostala do upokojitve 30. oktobra 1996. Odtlej knjìnico vodi dr. Maja Topole, tajni{ka dela pa opravlja Maru{a Rupert. 6.5. ZUNANJI SODELAVCI Rezultati opravljenega raziskovalnega dela bi bili mnogo manj{i, ~e pri uresni~evanju znanstvenega dela ne bi sodelovali {tevilni zunanji sodelavci, ki so bili zaposleni na drugih raziskovalnih, strokovnih in izobraèvalnih ustanovah. V devetdesetih letih so pri pripravi gradiva za temeljne geografske knjige o Sloveniji z in{titutom sodelovali domala vsi geografi z geografskih in sorodnih ustanov. Najdlje in naj-pogosteje pa so bili zunanji znanstveni in strokovni sodelavci in{tituta predvsem (po abecedi): dr. Da-nilo Furlan, akademik dr. Ivan Gams, Jernej Gartner, mag. Drago Kladnik, dr. Vladimir Kokole (do smrti leta 1993), Marko Kolbezen, Du{an Ko{ir, dr. Andrej Kranjc, dr. Avgu{tin Lah, dr. Franc Lovren~ak, dr. Du- {an Plut, dr. Darko Radinja, akademik dr. Igor Vri{er, dr. Marjan @agar (do smrti leta 1980) in drugi. Med ustanovami so z in{titutom najve~ sodelovali: In{titut za geografijo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, In{titut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, In{titut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetska uprava Republike Slovenije Ministrstva za okolje in prostor ter zalòbi DZS in Mladinska knjiga. 7. DELOVNI PROSTORI IN[TITUTA V prvih povojnih letih, ko se je Slovenska akademija znanosti in umetnosti vsebinsko in organizacijsko na novo oblikovala, je bilo za njene in{titute povsod premalo ustreznih prostorov. V poro~ilu glavnega tajnika za decembrsko skup{~ino Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1950 je zapisano, da ima »… Od 13 in{titutov, oziroma komisij in odbora … svoje prostore bolj ali manj ali komaj zadovoljive, oziroma ustrezajo~e, {est … In{tituti brez lastnih delovnih prostorov se morajo stiskati po raznih in{titutih na univerzi, ali pa morajo sodelavci delati v Narodni in univerzitetni biblioteki, ali pa kar na 25 Geografija Slovenije 1 Samo Black 25 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko svojih domovih …« (Letopis SAZU 4, str. 133). Geografski in{titut je spadal med tiste in{titute, ki so imeli vsaj za silo urejene prostore. Po razgovoru med predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademikom dr. Francetom Kidri~em in upravnikom in{tituta akademikom dr. Antonom Melikom je slednji 10. januarja 1949 na predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti naslovil naslednji dopis: »In{titut za geografijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je za~el z delom. Da si uredi svojo poslo-valnico, potrebuje sobo v prostorih poslopja Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da more v njej namestiti svoj material itd. @e sedaj je prejel gradivo po rajnkem dr. A. [erku, ki ga nima kam spraviti. Zato kot upravnik In{tituta za geografijo prosim Prezidij Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da nam blagovoli za na{e potrebe, ki bodo v doglednem ~asu bistveno pove~ane radi nujnosti risalnice za in{titutskega kartografa, odkazati primerno sobo v poslopju Akademije. Pripominjam, da bi rad {tudijski materijal in kartografske priloge iz zapu{~ine dr. A. [erka takoj spravil in uredil v tem prostoru.« (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1949). Rezultat navedenega posega je bil ta, da je in{titut dobil sobo v pritli~ju stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 3, kjer je danes tele-fonska centrala. @e v naslednjem letu je dobil in{titut nove prostore v prvem nadstropju stavbe na Novem trgu 4, in sicer dve sobi, od katerih je bila ena prehodna zaradi dostopa do tujega urada, ki je {e vedno gosto-val v tej hi{i (Letopis SAZU 4, str. 128–129). V poro~ilu za leto 1951 je spet razveseljiva vest. Med drugim je zapisano: »Ko so tuji uradi izpraz-nili hi{o, je dobil In{titut za geografijo {e eno sobo.« (Letopis SAZU 4, str. 152). Soba je bila namenjena kartografski risalnici. Skupna povr{ina uporabnih prostorov je tako narasla na 103 m2. In{titut pa z dodeljenimi prostori ni razpolagal prav dolgo. Zaradi preobremenitve poda v drugem nadstropju, kjer je In{titut za slovenski jezik dopolnjeval svojo delovno kartote~no zbirko, je grozila nevar-nost, da se bodo podrli stropni nosilci. Zato je pri{lo med in{titutoma do zamenjave prostorov, tako da je imel odtlej in{titut svoje delovne prostore v drugem nadstropju stavbe na Novem trgu 4. Konec sedemdesetih let je in{titut dobil {e sosednjo sobo, ki jo je izpraznilo uredni{tvo Leksikograf-skega zavoda Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo. S tem se je skupna povr{ina uporabnih prostorov pove~ala na 155 m2. Z ustanovitvijo Kartografskega zavoda v okviru in{tituta 7. februarja 1952 so se pokazale potrebe po lastnem fotolaboratoriju. Zato je upravnik in{tituta 5. oktobra 1954 zaprosil vodstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za dodelitev ene od temnic, ki je bila prosta. V njej naj bi delal in{titutski laborant Viktor Glavan. Po nalogu glavnega tajnika, akademika dr. Milka Kosa, so 10. oktobra 1954 obvestili in{titutskega kartografa Vilka Fin`garja, da ima na razpolago temnico v prvem nadstropju hi{e na Gosposki ulici 13. Tako je lahko z rednim delom za~el tudi fotografski oddelek (Letopis SAZU 6, str. 108). Leta 1965 je bila v fotografski atelje za in{titutski fotolaboratorij, ki se je isto~asno opremil z apa-raturo za fotografsko reprodukcijo, predelana sosednja garaà (Letopis SAZU 16, str. 88). Geofotolaboratorij je bil v sestavi in{tituta do za~etka leta 1986, ko je bil organizacijsko priklju~en upravi oziroma skupnim slùbam Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Letopis SAZU 37, str. 246). Stiska z delovnimi prostori je bila dolgo nadvse pere~e vpra{anje normalnega delovanja in{tituta. In{titut se je neprestano prizadeval za prepotrebno ureditev laboratorija za fizi~nogeografske raziskave. ^eprav je bila è kupljena najnujnej{a laboratorijska oprema, in{titut tudi ob petdesetletnici {e vedno nima svojega laboratorija (Letopis SAZU 23, str. 204; Letopis SAZU 24, str. 193). Ko je leta 1971 in{titut skupaj z In{titutom za slovenski jezik, generalnim tajni{tvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zunanjimi sodelavci za~el pregledovati toponomasti~no gradivo na temelju dràvne karte v merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000 za ozemlje Slovenije, se je iz leta v leto pove~evala in kopi~ila zbirka natisnjenih kart. Ker so bile karte razgla{ene za »uradno tajnost«, je bilo potrebno poskrbeti za njihovo varovanje, zato so se in{titutski delovni prostori po~asi spreminjali v skladi{~e kovin-26 Geografija Slovenije 1 Samo Black 26 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 skih ognjevarnih omar, ki so bile razporejene tudi po hodniku. [ele v za~etku osemdesetih let je in{titut dobil prepotrebno in ustrezno podstre{no sobo, ki je postala za~asno skladi{~e izredno dragocenih kart. Zaradi obnove stavbe na Novem trgu 4 se je in{titut jeseni leta 1986 za~asno preselil v tri sobe v drugem nadstropju stavbe na Novem trgu 5. Leta 1988 je dobil {e dve sosednji sobi. Spomladi leta 1991 se je in{titut preselil v preurejene ter in{titutskim potrebam prilagojene in opremljene prostore v stavbi na Gosposki ulici 13 (Letopis SAZU 37, str. 198; Letopis SAZU 42, str. 261). Leta 1997 je Slovenska akademije znanosti in umetnosti in{titutu prepustila {e dva manj{a prostora, ki sta bila dotlej namenjena njenemu fotografskemu ateljeju. Sedanji in{titutski delovni prostori, ki so funkcionalno urejeni in opremljeni ter med seboj povezani, merijo skupaj 235 m2. V pritli~ju je {est kabinetov, v kleti pa pet kabinetov, dve ve~ji sobi za knjìnico in risalnico ter trije manj{i prostori brez svet-lobe za geografske in kartografske zbirke. 8. ORGANIZACIJSKE ENOTE IN[TITUTA @e prvi statut in{tituta iz leta 1948 je v petem in {estem ~lenu omogo~al ustanovitev organizacijskih enot znotraj in{tituta (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1948). Prva taka enota, Kartografski zavod, je bila ustanovljena leta 1952, zadnja reorganizacija in{tituta pa je bila izvedena leta 1994, ko je nasta-lo pet novih oddelkov. 8.1. ODDELEK ZA GEOEKOLOGIJO Oddelek za geoekologijo je bil ustanovljen 14. oktobra 1994. Od 16. avgusta 1995 ga vodi Mauro Hrvatin. Ukvarja se s fizi~nogeografskimi, ve~inoma geoekolo{ko usmerjenimi preu~evanji naravnih sestavin slovenskih pokrajin, predvsem povr{ja in vod. V okviru oddelka se izvaja najstarej{i stalni slovenski geografski projekt, preu~evanje slovenskih ledenikov, ki se je za~el è leta 1946, dve leti pred uradno ustanovitvijo in{tituta. 8.2. ODDELEK ZA REGIONALNO GEOGRAFIJO Oddelek za regionalno geografijo je bil ustanovljen 14. oktobra 1994. Od 1. novembra 1994 ga vodi dr. Drago Perko. Ukvarja se z regionalnogeografskimi raziskavami slovenskih pokrajin in Slovenije kot celote. V okviru oddelka je potekal tudi najve~ji slovenski geografski projekt doslej, temeljni raziskovalni projekt Regionalna geografska monografija Slovenije. Obseèn projekt je bil tudi Krajevni leksikon Slovenije. 8.3. ODDELEK ZA NARAVNE NESRE^E Tudi Oddelek za naravne nesre~e je bil ustanovljen 14. oktobra 1994. Od 1. novembra 1994 ga vodi dr. Milan Oroèn Adami~. Oddelek nadaljuje tradicijo preu~evanja naravnih nesre~ v Sloveniji, ki se je za~elo prav na na{em in{titutu, in razgibanega mednarodnega sodelovanja. 8.4. ODDELEK ZA GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM ^etrti oddelek in{tituta, ki je bil ustanovljen 14. oktobra 1994, je Oddelek za geografski informacijski sistem. Od 1. novembra 1994 ga vodi dr. Matej Gabrovec. Oddelek je zadolèn za spremljanje in uvajanje novosti na podro~ju geografskih informacijskih sistemov, razvijanje tehnolo{ke in metodolo{- ke povezanosti in{titutskega geografskega informacijskega sistema z digitalno tematsko kartografijo 27 Geografija Slovenije 1 Samo Black 27 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko ter digitalizacijo najrazli~nej{ih podatkov o pokrajinskih sestavinah slovenskih pokrajin in drugih prostorskih enot. 8.5. ODDELEK ZA TEMATSKO KARTOGRAFIJO Kartografski oddelek je prva organizacijska enota, ki je bila ustanovljena znotraj in{tituta. Pod razli~nimi imeni se pojavlja od leta 1952. 8.5.1. KARTOGRAFSKI ZAVOD V letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v poro~ilu o delu in{tituta za leto 1951 in v njegovem na~rtu za leto 1952 med drugim vzneseno zapisano: »Kon~no je pred nami veliki cilj, da organiziramo v naslonitvi na In{titut za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti poseben Kartografski zavod, ki nam ga v Sloveniji tako primanjkuje …« (Letopis SAZU 4, str. 174). In res je ustanovitev Kartografskega zavoda è 7. februarja 1952 potrdila skup{~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1952; Letopis SAZU 5, str. 183). Kartografski zavod je imel nekaj let zagotovljena celo samostojna sredstva v okviru prora~una Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi v letnih poro~ilih o opravljenem delu, ki so bila objavljena v njenih letopisih, nastopa s svojimi poro~ili podobno kot samostojni in{tituti, in sicer vse od leta 1956 do leta 1972. V letopisih Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 1954 in 1955 je bilo njegovo poro~ilo del in{titutskega poro~ila. Med letoma 1973 in 1975 je v naslovu poro~ila navedeno In{titut za geografijo s Kartografskim zavodom, leta 1980 in 1981 pa Geografski in{titut Antona Melika s Kartografskim zavodom. Leta 1976, 1977 in 1978 je poro~ilo o delu Kartografskega zavoda zajeto v poro~ilu Geografskega in{tituta Antona Melika, prav tako leta 1979, vendar è pod oznako kartografski oddelek. Od leta 1982 je oddelek za kartografijo oziroma kartografski oddelek predstavljen v okviru poro~ila Geografskega in{tituta Antona Melika. Od leta 1988 sta v okviru kartografskega oddelka {e posebej omenjeni kartografska zbirka in geografska dokumentacija. Od 14. oktobra 1994 je kartografski oddelek eden od petih oddelkov in{tituta in se imenuje Oddelek za tematsko kartografijo. Od 1. novembra 1994 ga vodi Jerneja Fridl, ki je leta 1998 postala prva magistra kartografije v Sloveniji. Delo in usmeritev Kartografskega zavoda, ki je bil ustanovljen v okviru na{ega in{tituta za potrebe celotne slovenske geografije, sta bila vselej tesno povezana z razvojem in{tituta in slovenske geografije. Vsa pomembnej{a geografska spoznanja je namre~ treba prikazati tudi prostorsko ter osvetliti z najrazli~nej{imi grafi~nimi in kartografskimi ponazoritvami, zato so zemljevidi nepogre{ljivi del pred-stavljanja izsledkov geografskih raziskav. Obsènej{a tematska karta je po pomenu lahko celo enako-vredna znanstveni razpravi! Kartografski zavod je svoje poslanstvo v okviru gmotnih in kadrovskih mònosti opravljal v zado-voljstvo vseh raziskovalcev kakor tudi uporabnikov temeljnih, aplikativnih in poljudnoznanstvenih geografskih del, predvsem u~benikov, splo{nih pregledov, monografij, zbornikov, leksikonov, enciklopedij, atlasov ter mnogih drugih knjig in revij. Z njegovimi izdelki niso obogatena samo geografska dela, temve~ tudi {tevilne znanstvene, strokovne in poljudne knjige ter periodika s {tevilnih podro~ij, ki cenijo prostorske prikaze naravnih in drùbenih pojavov ter njihovih razvojnih teènj. Delavci Kartografskega zavoda so se neprestano seznanjali z napredkom svoje stroke doma in po svetu. [tevilne svetovne novosti, povezane z razvojem tehnologije izdelovanja zemljevidov in drugih grafi~nih ponazoril, so se le s kraj{im ~asovnim zamikom pojavile tudi pri nas. Na to kaèjo {tevilne kartografske priloge, ki so bile natisnjene v Geografskem zborniku, geografskih knjigah in u~benikih ter {tevilnih drugih delih. Z delom Kartografskega zavoda je povezan tudi za~etek pregleda zemljepisnih imen na topografskih kartah. Leta 1965 se je Vilko Fin`gar lotil sistemati~nega primerjalnega pregleda »… imen krajev na jugoslovanskih topografskih kartah z danes veljavnimi, uradno dolo~enimi imeni ter onimi po Kra-28 Geografija Slovenije 1 Samo Black 28 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 15: Vilko Fin`gar v dopisu 25. marca 1950 poro~a, da prejeti kartografski material ne ustreza povsem naro~ilu (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1950). 29 Geografija Slovenije 1 Samo Black 29 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 16: Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na skup{~ini 7. februarja 1952 ustanovila Kartografski zavod (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1952). 30 Geografija Slovenije 1 Samo Black 30 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 jevnem leksikonu Dravske banovine …« (Letopis SAZU 16, str. 88). Pripravljal je kartoteko krajevnih imen, ki naj ne bi sluìla »… samo geografom, marve~ tudi drugim strokovnjakom in {ir{i kulturni javnosti …« (Letopis SAZU 21, str. 178). V prvih dveh letih je pregledal in obdelal krajevna imena v 26 ob- ~inah nekdanjega ljubljanskega okraja, kasneje pa je za to raziskavo zmanjkalo prepotrebnih sredstev (Letopis SAZU 18, str. 118; Letopis SAZU 19, str. 92). Z njegovo smrtjo 11. avgusta 1972 se je delo povsem prekinilo, ~eprav je bila zanj pri Skladu Borisa Kidri~a odobrena subvencija (Meze 1972). Vodstvo in{tituta namre~ ni na{lo primernega sodelavca, ki bi nadaljeval, dopolnjeval in dokon~al za~eto delo (Letopis SAZU 23, str. 206). Slabe gmotne razmere so stalno zavirale sodobnej{o tehnolo{ko opremljenost, zaposlovanje novih sodelavcev in hitrej{i napredek Kartografskega zavoda. Izredno prepri~ljiv je zapis iz njegovega poro~i-la v letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 1968: »… ^e smo doslej toìli, da so na{e letne dotacije za teko~e delo ostale nominalno na isti ravni kot ob ustanovitvi Kartografskega zavoda pred sedemnajstimi leti – pa sedaj ugotavljamo, da so se lani zniàle kar za eno samo desetino. To seveda ne zadostuje niti za najosnovnej{e na{e kartografske potrebe, kaj {ele za fotografsko dejavnost. Zato je fotografsko delo lani pri nas povsem zamrlo … Zavod tehni~no kreativnega zna~aja s tako skromnimi sred-stvi ne more uspe{no delovati niti se razvijati, da bi bil dostojen pomo~nik znanstvenemu delu. Treba bo poskrbeti za njegovo bolj{o materialno pa tudi {ir{o kadrovsko bazo …« (Letopis SAZU 19, str. 92). Kljub temu je Kartografski zavod vna{al v svoje delo {tevilne novosti, ki so se na tem podro~ju pojavljale in uveljavljale drugod po svetu. Glede na finan~ne mònosti je nabavljal najosnovnej{e tehni~ne naprave in pripomo~ke za laj{anje ro~nega risanja. Leta 1969 je kupil pripravo za magnetno {abloni-ziranje pri izdelavi barvnih zemljevidov in napravo za stacionarno svetlobno kopiranje, leta 1970 stroj za razmnoèvanje zemljevidov in drugih risb, leta 1971 in 1972 gravirne noè in gravirne folije, leta 1974 pa planvariograf in rollplanimeter. V sedemdesetih letih se je na Kartografskem zavodu uveljavilo graviranje zemljevidov in drugih risar-skih izdelkov. Pavs papir, ki je zaradi vpliva temeprature in vlànosti preve~ raztezljiv, je nadomestila gravirna folija. Izdelovanje barvnih zemljevidov je veliko prispevalo k vsebinski obogatitvi in nazornej- {i preglednosti geografskih objav. Izjemno pomembno je leto 1986, ko je in{titut za~el z uvajanjem digitalne kartografije in geografskih informacijskih sistemov. Prvi digitalni zemljevidi so po kakovosti bistveno zaostajali za gravirani-mi zemljevidi, z nakupom sodobnih ra~unalnikov in kakovostne programske opreme sredi devetdesetih let ter s pospe{enim {olanjem kartografov pa se je in{titutska kartografija z najraznovrstnej{imi ter vsebinsko, oblikovno in tehni~no zahtevnimi izdelki v kratkem ~asu dvignila na sam vrh sodobne tematske kartografije, predvsem s knjigo Slovenija – pokrajine in ljudje in {e v ve~ji meri s prvim slovenskim nacionalnim atlasom, Geografskim atlasom Slovenije. 8.5.2. FOTOLABORATORIJ IN GEOFOTOLABORATORIJ V okviru Kartografskega zavoda je è od vsega za~etka deloval tudi fotolaboratorij, ki se je leta 1974 preimenoval v geofotolaboratorij. Dokler fotolaboratorij ni dobil ustreznih delovnih prostorov na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je uporabljal temnico na geografskem oddelku ljubljanske Univerze v stavbi na Kongresnem trgu 2. Prvi lastni prostor, temnico, opremljeno z najnujnej{imi napravami, je dobil leta 1954 v stavbi na Gosposki ulici 13. Do leta 1965, ko si je v blìnji garaì uredil {e atelje, je imel pove~evalnik in nekatere druge naprave kar na stopni{~u in hodniku (Letopis SAZU 5, str. 288; Letopis SAZU 6, str. 108). Kljub vsem problemom pa je iz poro~ila za leto 1964 v letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti razvidno, da se je fotograf celo samostojno usposobil za delo v barvni tehniki (Letopis SAZU 15, str. 92). Zaradi uvajanja sodobne kartografske tehnologije, ki je bila naslonjena na fotografijo oziroma fotografske temelje, je bilo delo Kartografskega zavoda in fotolaboratorija vse tesneje povezano (Letopis SAZU 15, str. 92). 31 Geografija Slovenije 1 Samo Black 31 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Fotolaboratorij je leta 1971 dobil vakuumski okvir za kopiranje fotomatric. Fotograf, ki si je stalno prizadeval za nabavo aparature ve~jega formata za potrebe kartografskega dela (Letopis SAZU 6, str. 108), je è leta 1976 osvojil tehnolo{ke postopke za razvijanje barvnih filmov. Tega leta je bila opravljena adap-tacija fotografskega ateljeja, tako da je in{titut pridobil dragocen delovni prostor za shranjevanje priro~ne fototeke in drugega materiala (Letopis SAZU 27, str. 245). Izdelki fotolaboratorija so bili ve~inoma unikatni, redkokdaj serijski, zato so zahtevali dalj{a pripravljalna dela (Letopis SAZU 27, str. 244). Poleg sodelovanja pri kartografskem delu je bila pomembna naloga fotolaboratorija tudi ustvarja-nje in vodenje geografske fototeke in fotografske dokumentacije. »… Izvedli bomo akcijo za pridobivanje geografskih slik za geografsko fototeko iz vseh dosegljivih virov. Tako naj na{a fototeka postane zakladnica, iz katere bo mogo~e ~rpati ilustrativno gradivo za geografske publikacije. V na~elu pa se bomo naslonili na lastno fotografiranje na terenu, kar je zlasti za specifi~no geografsko znanstvene {tudije nenadomestljivo …«, je zapisano v programu dela za leto 1953 (Letopis SAZU 6, str. 108). Z raziskovalnim delom, ki je bilo povezano s terenskimi preu~evanji najrazli~nej{ih pojavov in procesov, so se namre~ kopi~ili dokumentarni fotografski posnetki. Ve~ino kakovostnega gradiva je bilo treba sistemati~no in smotrno urediti po temeljnih geografskih na~elih. @e leta 1955 je bilo v fototeki nad 2500 ~r-no-belih posnetkov (Letopis SAZU 7, str. 99). Vsebinsko in tehni~no zasnovo geografske fototeke je s pomo~jo in{titutskih raziskovalcev izdelal Vilko Fin`gar, ki jo je nekaj ~asa tudi sam dopolnjeval in urejal (Letopis SAZU 8, str. 110). Kadar so dovoljevala razpolòljiva gmotna sredstva, so pri njenem urejanju sodelovali kot zunanji sodelavci tudi {tudenti geografije (Letopis SAZU 9, str. 118). Kasneje, z redno nastavitvijo kartografa in fotografa, ki sta prevzela znaten del skrbi za urejanje in teko~e dopolnjevanje fototeke, se ji je leta 1965 pridruìla {e diateka (Letopis SAZU 16, str. 88) in leta 1978 tudi filmska zbirka (Letopis SAZU 29, str. 231). Leta 1969 je za~el Vilko Fin`gar urejati diateko po regionalnogeografskih na~elih in s pripravami za izdelavo ustreznega kataloga, ki bi omogo~al hitro in funkcionalno uporabo nadvse dragocenega dokumentacijskega gradiva (Letopis SAZU 20, str. 110). Med letoma 1971 in 1985 je za urejanje in dopolnjevanje fotografske dokumentacije skrbel Vlado Vivod, med letoma 1993 in 1996 pa Miha Pav{ek. Leta 1996 je bila fotodokumentacija glede na vsebino smiselno razdeljena med novoustanovljene geografske zbirke in{tituta. 8.6. GEOGRAFSKE ZBIRKE Leta 1996 je bila ve~ina in{titutskega dokumentacijskega gradiva, predvsem fotografij, diapozitivov, filmov, ~asopisnih izrezkov, najrazli~nej{ih podatkov, rokopisnih poro~il in terenskih zapisov po vsebini razdeljena med pet takoimenovanih geografskih zbirk, ki so dobile naslednja imena: zbirka Slovenske pokrajine, zbirka Slovenska naselja, zbirka Naravne nesre~e v Slovenije, zbirka Hribovske kmetije v Sloveniji in zbirka Slovenski ledeniki. Od leta 1997 na in{titutu poteka sistemati~no urejanje geografskih zbirk. Najve~ dela je z digitalizacijo dokumentov in njihovim geokodiranjem glede na zemljepisno dolìno in {irino ter nadmorsko vi{i-no. S tema dvema postopkoma vsak dokument postane del enotnega geografskega informacijskega sistema na in{titutu. Dejansko pa so zbirke na in{titutu obstajale è prej, vendar v manj formalnih oblikah. Najobsè- nej{i sta bili fototeka, ki so jo sestavljale ve~inoma ~rno-bele fotografije, in diateka z barvnimi diapozi-tivi. [e bolj obsèna, a druga~ne vrste zbirka je kartoteka geografske bibliografije Slovenije, ki je del knjìnice. 8.6.1. ZBIRKA SLOVENSKE POKRAJINE Zbirka Slovenske pokrajine je temeljna podatkovna, kartografska in slikovna datoteka o slovenskih pokrajinah, ki se stalno dopolnjuje z rezultati regionalnogeografskih raziskav, statisti~nimi podatki, foto-32 Geografija Slovenije 1 Samo Black 32 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 grafijami, zemljevidi in drugimi podatki o slovenskih pokrajinah. Ve~ina podatkov je v digitalni obliki in geokodirana glede na geografsko {irino, geografsko dolìno in nadmorsko vi{ino. Zbirka Slovenske pokrajine je temeljno orodje za fizi~nogeografsko in drùbenogeografsko regionalizacijo na makro, mezo in mikro ravni in na sploh za vsa regionalnogeografska raziskovanja. 8.6.2. ZBIRKA SLOVENSKA NASELJA Zbirka Slovenska naselja je temeljna podatkovna, kartografska in slikovna datoteka o slovenskih naseljih, ki se stalno dopolnjuje z rezultati raziskav s podro~ja geografije naselij in regionalne geografije, popisnimi podatki, fotografijami, zemljevidi, rezultati kartiranj in anketiranj ter drugimi podatki. Vsi podatki so è geokodirani in zato zdrùljivi z datoteko slovenskih pokrajin. 8.6.3. ZBIRKA NARAVNE NESRE^E V SLOVENIJI Zbirka Naravne nesre~e v Sloveniji vsebuje podatke o naravnih nesre~ah v Sloveniji za priblìno zadnjih sto let. S sistemati~nim zbiranjem in urejanjem najrazli~nej{ega razpolòljivega in dosegljive-ga gradiva o tovrstnih pojavih na Slovenskem je in{titut za~el leta 1983, dve leti kasneje pa je bilo zbrano gradivo è pripravljeno za vnos v ra~unalnik (Letopis SAZU 35, str. 219–220; Letopis SAZU 36, str. 299; Letopis SAZU 43, str. 279). Glavna dela pri zbirki so: sistemati~no urejanje gradiva, zbranega na terenu, dopolnjevanje in vzdrèvanje zbirke, arhiviranje dokumentov na zgo{~enkah, vklju~evanje zbirke v sorodne mednarodne zbirke, povezava s podatki Uprave Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo, predvsem pa nadaljevanje digitalizacije in geokodiranja podatkov o naravnih nesre~ah zaradi vzpostavitve zdrùljivosti z drugimi zbirkami in{tituta. 8.6.4. ZBIRKA HRIBOVSKE KMETIJE V SLOVENIJI Zbirka Hribovske kmetije v Sloveniji vsebuje podatke dvajsetletnih raziskav in terenskega ogleda okrog 1200 slovenskih hribovskih kmetij ter {tevilne zemljevide in slike. Glavna dela pri zbirki so: sistemati~no urejanje obsènega gradiva ter geokodiranje in digitalizacija podatkovnega in slikovnega gradiva za vzpostavitev zdrùljivosti z ostalimi zbirkami in{tituta. 8.6.5. ZBIRKA SLOVENSKI LEDENIKI Zbirka Slovenski ledeniki vsebuje rezultate polstoletnega merjenja in raziskovanja ledenikov pod Triglavom in Skuto, ki sta najbolj jugovzhodno leè~a ledenika v Alpah. Njuno nihanje je pokazatelj {ir- {ih podnebnih sprememb in zato nista pomembna le kot naravna dedi{~ina slovenskega naroda, ampak tudi v {ir{em, evropskem merilu. Zbirka se vsako leto dopolnjuje z novimi slikami, zemljevidi, rezultati merjenj in drugimi podatki. Zbirka je temelj za sodelovanje z dràvami, predvsem alpskimi, ki vzdr- ùjejo podobne zbirke svojih ledenikov. 8.7. KARTOGRAFSKA ZBIRKA Topografske karte, ki so nujne za delo na terenu ter v laboratoriju in kabinetu, sodijo med najosnovnej{i inventar in{tituta. V prizadevanjih za tehni~no opremljenost in{tituta in njegovo usposobljenost za raziskovalno delo so karte vedno na visokem mestu. V letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v poro~ilu za leto 1951 zapisana èlja in potreba za ~impopolnej{o zbirko kart, predvsem za ozemlje Slovenije, ki je osrednje obmo~je in{titutskega raziskovalnega programa (Letopis SAZU 4, str. 172). Kartografska zbirka se je stalno dopolnjevala s tiskanimi in rokopisnimi kartami razli~nih meril in vsebin. 33 Geografija Slovenije 1 Samo Black 33 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Nenehna prizadevanja za popolnej{o zbirko kart slovenskega ozemlja so obrodila sadove. @e nekaj let po ustanovitvi Kartografskega zavoda je bila urejena in inventarizirana zbirka kart ter izdelan pra-vilnik o njeni ureditvi in njenem poslovanju. Leta 1956 je zbirka è {tela skoraj 3000 primerkov najrazli~nej{ih kart (Letopis SAZU 5, str. 216; Letopis SAZU 8, str. 111). Ker za dopolnjevanje kartografske zbirke ni bilo vedno dovolj denarja, so si kartografi in njihovi sodelavci na najrazli~nej{e na~ine prizadevali, da bi in{titut dobil nove karte. Plodno sodelovanje z Vojno-geografskim in{titutom v Beogradu je prispevalo k bogatitvi in {tevil~ni rasti kartografske zbirke. Leta 1972 se je zbirka pove~ala z odkupom ve~ kot 500 kart iz zapu{~ine Vilka Fin`garja (Letopis SAZU 23, str. 213). Leta 1974 je Kristan F. Sre~ko kartografski zbirki podaril 141 razli~nih kart starej{e izdelave (Letopis SAZU 25, str. 199). V naslednjem letu je bila kartografska zbirka dopolnjena z novej{imi italijanskimi topografskimi kartami, ki prikazujejo zahodne pokrajine slovenskega etni~nega ozemlja (Letopis SAZU 26, str. 241). Tudi za slovensko etni~no ozemlje na avstrijskem Koro{kem so bile è leta 1973 nabavljene novej{e karte v merilih 1 : 25.000 in 1 : 50.000 (Letopis SAZU 24, str. 198). Leta 1971 je na{ in{titut »… za~el skupaj z In{titutom za slovenski jezik, generalnim tajni{tvom SAZU in zunanjimi sodelavci realizirati lani sprejeti na~rt o pretresu toponomasti~nega gradiva na osnovni dràv-ni karti v merilih 1 : 5.000 in 1 : 10.000 za ozemlje SR Slovenije z geografskega in jezikovnega stali{- ~a. Kot protiuslugo nam daje Geodetska uprava po en izvod od vsake natisnjene karte; do sedaj smo jih dobili 581, to je vse, ki so iz{le …« (Letopis SAZU 22, str. 126). Med letoma 1971 in 1975 je bilo pregledanih skoraj 1300 sekcij osnovne dràvne karte. In{titut je prejemal po dva izvoda vsake karte na belem neprozornem kartografskem papirju in na transparentnem papirju (Letopis SAZU 26, str. 241). »… V novembru 1974 je in{titut na èljo Vojnogeografskega in{tituta (= VGI) in Geodetske uprave Slovenije (= GUS) podpisal z VGI pogodbo za recenzijo imenoslovja na novi topografski karti SR Slovenije v merilu 1 : 25.000 … Vseh listov kvadratnega formata svetovne milijonske karte …«, ki jih je dobil in{titut v pregled, je bilo 280, natisnjene pa so bile v obi~ajnem pokon~nem pravokotnem formatu. Celotno ozemlje Slovenije sta pokrivala 202 lista. Pri korekturah imen je poleg vseh sodelavcev in{tituta sodelovalo {e skoraj 50 zunanjih sodelavcev, predvsem geografov in drugih dobrih poznavalcev pokrajine (Letopis SAZU 25, str. 194). Pomemben delè pri popravkih in dopolnitvah zemljepisnih imen na omenjenih kartah je odpadel tudi na jezikoslovce In{tituta za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Letopis SAZU 26, str. 232). Te karte je na{ in{titut dobival v treh razli~nih vsebinskih in barvnih razli~icah (Letopis SAZU 26, str. 241). V kartografski zbirki, ki je med najbogatej{imi in najpopolnej{imi pri nas, je zbrano gradivo za celotno slovensko etni~no ozemlje. Leta 1988 je obsegala ve~ kot 13.000 kart v razli~nih merilih (Naravna in kulturna dedi{~ina … 1988, str. 56), leta 1998 pa skupaj z digitalnimi zemljevidi skoraj 20.000. V kartografski zbirki so med drugimi tudi stare avstrijske karte v merilih 1 : 25.000 in 1 : 75.000, medvojne italijanske in jugoslovanske voja{ke karte v merilih 1 : 25.000, 1 : 50.000, 1 : 100.000 in 1 : 200.000 ter nem{ke voja{ke karte iz okupacijskega obdobja. Zbirka hrani ve~ino povojnih kart, predvsem pa se pona- {a s kompletno izdajo osnovne dràvne karte s ponatisi in dopolnitvami. V zbirki so tudi {tevilni atlasi in najrazli~nej{e druge karte, ki so bile natisnjene (na primer prometne in planinske karte ter tlorisi naselij in mest) in predstavljajo dragocen vir za geografska in druga preu~evanja na{ega dràvnega ozemlja. Poleg tega sta v zbirki avstrijska karta v merilu 1 : 75.000 in listi avstrijske karte v merilu 1 : 50.000, ki pokrivajo slovensko etni~no ozemlje na avstrijskem Koro{kem. Med pomembnej{imi tematskimi kartami je tudi slovenska geolo{ka karta v merilu 1 : 100.000 z ustreznimi tolma~i ter {tevilni letalski posnetki. Kartografska zbirka torej vsebuje vse temeljne topografske karte Slovenije in mnoìco tematskih kart, ki se stalno dopolnjujejo in so temelj za izgradnjo in{titutskih geografskih informacijskih sistemov in zbirk. Je najobsènej{a zbirka tematskih zemljevidov v Sloveniji. Tudi ob petdesetletnici in{tituta je prostorska stiska {e vedno najve~ji problem kartografske zbirke. Zemljevidi so sistemati~no razporejeni v ve~ kot tridesetih kovinskih ognjevarnih omarah za vise~e zem-34 Geografija Slovenije 1 Samo Black 34 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 ljevide in precej kovinskih in drugih dostropnih predalnih omarah, ki so razporejene po hodnikih, sobah in kleti, kar zelo oteùje iskanje in sposojanje zemljevidov, nekateri zemljevidi pa so prakti~no nedo-stopni. 8.8. KNJI@NICA Zadnja, a zelo pomembna organizacijska enota in{tituta je knjìnica. @e ob ustanovitvi in{tituta je v njegovih prostorih nastala takoimenovana priro~na geografska knjìnica, ki je delovala v sklopu Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti. [e danes so starej{e publikacije v knjìnici last Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, novej{e publikacije pa ve~inoma last in{tituta. Na{a knjìnica razpolaga s temeljnimi novej{imi geografskimi in sorodnimi publikacijami, ki so izred-nega pomena za geografska raziskovanja Slovenije in njenih pokrajin. Ve~ino tuje periodike in knjig dobiva z zamenjavo za in{titutsko glasilo Geografski zbornik. Nara{~anje knjìnega fonda in teko~a nabava temeljne strokovne literature sta neposredno odvisna od razpolòljivih denarnih sredstev. Mnogokrat so bile mònosti nabavljanja knjig, predvsem tujih, zmanj{ane na minimum. Ker je imela podobne probleme tudi knjìnica Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sta se obe knjìnici dogovarjali o usklajeni in selektivni nabavi tuje literature, da slovenska geografija ne bi ostala brez kak{nega pomembnega geografskega dela. Zato v na{em knjìnem skladu ni vseh pomembnej{ih del, ki so utirala nova pota raziskovalni dejavnosti na podro~ju geografije. Na ta na~in je pri{lo v tistih najbolj kriti~nih ~asih ne le do izredno pretehtanega izbora nakupa knjig, temve~ tudi do vsebinske zdrùljivosti in povezanosti in{titutske in oddel~ne knjì- nice. Na{a knjìnica je dopolnjevala manjkajo~e zvezke oziroma knjige posameznih zbirk in periodike s kasnej{imi nakupi v antikvariatih in drugih ve~jih knjìnicah. Leta 1974 je iz zapu{~ine dr. Jakoba [olar-ja kupila geografske knjige, iz zapu{~ine dr. @ivka [ifrerja pa dobila v dar ve~ statisti~nih publikacij; med njimi so nekatere, zlasti fotokopije popisov prebivalstva na ozemlju Slovenije med letoma 1869 in 1931, izjemno dragocene (Letopis SAZU 25, str. 193; Letopis SAZU 26, str. 233). @e leta 1952 je od {vicar-ske Centrale za opazovanje plazov in borbo z njimi dobila ve~je {tevilo publikacij, ki obravnavajo problematiko snènih plazov z najrazli~nej{ih vidikov (Letopis SAZU 5, str. 217). Od leta 1977 so v sklopu na{e knjìnice tudi knjige, revije in drugo gradivo Sveta za preu~evanje in varstvo okolja, ki deluje pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Letopis SAZU 28, str. 239). Ve~ dragocenih starej{ih knjig so in{titutu darovali tudi posamezniki v devetdesetih letih. Med letoma 1964, ko je knjìnica dobila ustrezne knjìne police in zaprte knjìne omare, ki so bile name{~ene v vseh prostorih in{tituta ter na hodniku, in 1974 je Angelca Turn{ek s honorarnim delom urejala knjìnico po veljavnih in sodobnih bibliotekarskih pravilih. V letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 1966 je bilo v poro~ilu o delu in{tituta pojasnjeno: »… Za dokon~no ureditev bo potreben v prihodnjem letu le {e kratek ~as, medtem ko bo kasneje potekalo teko~e urejanje knjì- nice sproti …« (Letopis SAZU 17, str. 80). V poro~ilu za leto 1970 je zapisano, da so knjìne omare in police prenapolnjene ter da postaja knjì- nica zaradi teàvne dostopnosti do èljenih knjig nefunkcionalno urejena. Leta 1972 so bili pripravljeni na~rti za zvi{anje omar in knjìnih polic do stropa. [ele sredi leta 1974 je in{titutu po ve~ kot desetletnih prizadevanjih uspelo izbojevati sistematizirano delovno mesto knjìni~arja in administratorja, knjìnica pa se je {e naprej otepala s pomanjkanjem prostora in {ele leta 1976 je pri{lo do primerne re{itve problemov (Letopis SAZU 21, str. 180; Letopis SAZU 22, str. 125; Letopis SAZU 23, str. 205; Letopis SAZU 24, str. 193; Letopis SAZU 25, str. 192–193; Letopis SAZU 26, str. 238). Med letoma 1986 in 1991, ko je bil in{titut v za~asnih prostorih, je bila dostopna le priro~na knjìni-ca z najpomembnej{imi geografskimi knjigami, ve~ina knjig pa je bila shranjena v {katlah in nedostopna. Toda tudi po selitvi v nove prostore na Gosposki 13, kjer je knjìnica dobila dve najve~ji sobi, se prostorska stiska nadaljuje, zato je delè knjig, razporejen po delovnih kabinetih raziskovalcev, vse ve~ji. 35 Geografija Slovenije 1 Samo Black 35 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Tudi na{a knjìnica sodi med tiste in{titutske biblioteke v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki vodijo in urejajo za svoj knjìni fond lastne kataloge (Letopis SAZU 15, str. 139). Leta 1978 je Marija Goren{ek za~ela pripravljati stvarni katalog del, ki so v na{i knjìnici. Delo je potekalo ve~ let (Letopis SAZU 29, str. 231; Letopis SAZU 30, str. 271; Letopis SAZU 33, str. 229). Od leta 1996, ko je vodenje knjìnice prevzela dr. Maja Topole, se novi katalogi vodijo ra~unalni{- ko, postopoma pa se v ra~unalnik vna{ajo tudi starej{i katalogi. 8.8.1. KARTOTEKA GEOGRAFSKE BIBLIOGRAFIJE SLOVENIJE Knjìnica in{tituta hrani tudi kataloge oziroma kartoteko geografske bibliografije Slovenije, ki je skoraj enake starosti kot in{titut, saj je bila ena od prvih in osrednjih nalog in{tituta prav priprava vsebinske zasnove in izdelava kartoteke strokovne geografske ter sorodne in dopolnjujo~e literature. Pristop k izdelavi oziroma sestavi bibliografske kartoteke, ki je dostopna vsem raziskovalcem in drugim, je pome-nil za~etek poglobljenega, sistemati~nega in organiziranega raziskovalnega dela. V njej so zbrani skoraj vsi znanstvenoraziskovalni, strokovni in drugi bibliografski podatki, ki se z najrazli~nej{ih podro~ij posredno ali neposredno dotikajo geografske problematike, naravnogeografskih in drùbenogeografskih pojavov in sestavin ter njihovih zna~ilnosti in problemov. In{titutska kartoteka geografske bibliografije Slovenije zajema sistemati~no zbrano in urejeno gradivo, ki je bilo natisnjeno do konca sedemdesetih let na{ega stoletja. Iz kasnej{ega oziroma novej{ega obdobja so bila vanjo vklju~ena predvsem tista geografska in druga dela, ki so iz{la v strokovni periodiki, zbornikih, knjigah, monogra-fijah in podobnih publikacijah. Sprva je bilo predvideno, da naj bi sestava celotne in iz~rpne kartoteke vsebovala predvsem dotedanje natisnjene geografske publikacije na Slovenskem (Letopis SAZU 4, str. 147 in 172), kasnej{e delo pa je pokazalo, da je vanjo smiselno zajeti in vklju~iti tudi tuja geografska in sorodna dela, ki na kakr{en koli na~in prispevajo k osvetlitvi in pojasnitvi geografske podobe Slovenije in njenih pokrajin. Vzporedno z delom na geografski bibliografiji so v drugi polovici leta 1952 za~eli z delom na sestavi »… topografsko-demografske kartoteke …«, ki naj bi olaj{ala »… prou~evanje na{ega populacijskega razvoja in naselij …« (Letopis SAZU 5, str. 216). Sistemati~no zbiranje in urejanje gradiva za kartoteko geografske bibliografije Slovenije se je za~e-lo leta 1950 oziroma 1951 (Letopis SAZU 5, str. 285; Letopis SAZU 18, str. 110). Prva znana sodelavca pri pripravi kartoteke sta bila Dragica Kregelj in Drago Meze. Ve~krat zasledimo v letnih poro~ilih o opravljenem delu poudarek, da se delo na urejanju in{titutske geografske bibliografske kartoteke bli- à koncu (Letopis SAZU 5, str. 285; Letopis SAZU 7, str. 98), pa vendarle je skrb za njeno dopolnjevanje ostala ena izmed stalnih in rednih dejavnosti in{tituta. Da bi pospe{ili delo, so bili poleti leta 1953 honorarno nastavljeni trije {tudenti geografije, Bojan Glava~, Stanko Polajnar in Igor Vri{er, ter upokojenec Josip Kokole; nekaj ~asa je sodeloval tudi upokojenec Anton Meze. V utemeljitvi odlo~be 30. maja 1953 je poudarjeno: »… Sestava geografske bibliografske kartoteke s podro~ja Slovenije je eno temeljnih del, ki jih vr{i Geografski in{titut Akademije. In{titut ima samo dva uslùbenca – asistenta, ki se zaradi rednega dela v In{titutu ne moreta posvetiti tej kartoteki. Zato je bilo treba pritegniti za~asno zunanje sodelavce …« (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1953). S triurno dnevno honorarno zaposlitvijo upokojenca dr. Rudolfa Kropivnika na za~etku {estdesetih let se je delo nadaljevalo na dopolnjevanju in deloma tudi urejanju bibliografske kartoteke. Vanjo so bila uvr{~ena tudi rokopisna in tipkopisna dela ter elaborati (Letopis SAZU 17, str. 80). Od 1. septembra 1967 je na kartoteki delal dr. Valter Bohinec, zunanji sodelavec in{tituta. Poleg dopolnjevanja kartoteke z manjkajo~imi deli se je lotil tudi urejanja kartoteke po sodobnih bibliografskih pravilih, prilagojenih posebnostim geografske snovi, in jo razdelil po mikroregijah (Letopis SAZU 18, str. 110 in 116). V naslednjih letih je predvsem preurejal stvarni oziroma vsebinski katalog, ki je bil urejen po strokovnih skupinah in po abecednem redu avtorjev, ne pa po stvarnih geslih (Letopis SAZU 19, str. 87). 36 Geografija Slovenije 1 Samo Black 36 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 17: Prva stran odlo~be o honorarju za {tiri sodelavce, ki so pomagali pri sestavi geografske bibliografije Slovenije (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1953). 37 Geografija Slovenije 1 Samo Black 37 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Medtem se je kartoteka stalno dopolnjevala in pove~evala z novimi natisi geografskih in sorodnih ~lankov, ki so bili objavljeni v doma~em in tujem tisku. Leta 1970 je za~el dr. Rudolf Kropivnik iz dnev-nikov Delo in Ve~er izrezovati vse ~lanke, ki so bili kakorkoli povezani s podro~ji geografskih preu~evanj, obenem pa je {e vedno izpisoval teko~e gradivo za bibliografsko kartoteko, in sicer iz geografskih in drugih strokovnih del (Letopis SAZU 21, str. 178; Letopis SAZU 22, str. 125–126). Ko je leta 1976 dr. Valter Bohinec kon~al z urejanjem in preurejevanjem zbranega listkovnega gradiva za stvarni katalog, je pristopil k dopolnjevanju kartoteke z novej{imi geografskimi in drugimi deli (Letopis SAZU 27, str. 235; Letopis SAZU 28, str. 228; Letopis SAZU 29, str. 223). Tudi po letu 1985 se je s prehodom na ra~unalni{ko obdelavo teko~ega gradiva dopolnjevanje slovenske geografske bibliografije deloma nadaljevalo. Kartoteka geografske bibliografije Slovenije je sestavljena iz treh delov: stvarnega, avtorskega in regionalnega (pokrajinskega) kataloga. Osnovni bibliografski podatki za vsako delo, uvr{~eno v kartoteko, so izpisani v treh primerkih in razvr{~eni po katalogih. Kartoteka obsega 62.000 bibliotekarskih enot (Naravna in kulturna dedi{~ina … 1988, str. 56). Kartoteka geografske bibliografije Slovenije nudi pomo~ vsakemu raziskovalcu, hkrati pa ponuja vpogled v opravljeno znanstvenoraziskovalno delo celotne slovenske geografije. 9. PUBLIKACIJE IN[TITUTA Veliko raziskav in{tituta je bilo objavljenih v publikacijah slovenskih in tujih zalòb ter Zveze geografskih dru{tev Slovenije, ve~ina pa jih je iz{la v publikacijah in{tituta, s pomo~jo katerih in{titut seznanja strokovne in druge javnosti z najnovej{imi izsledki temeljnih in uporabnih geografskih preu~evanj. Najbolj stalna publikacija in{tituta je revija Geografski zbornik, ki izhaja od leta 1952, najstarej{a publikacija pa zbirka Dela In{tituta za geografijo, ki je izhajala med letoma 1950 in 1968; leta 1998 jo je nasledila zbirka Geografija Slovenije. 9.1. GEOGRAFSKI ZBORNIK Geografski zbornik ali Acta geographica je prvi~ iz{el leta 1952. Do leta 1976, ko je bila natisnjena {tirinajsta {tevilka, je izhajal ob~asno, predvsem v skladu z denarnimi mònostmi, leta 1976 pa je zaradi denarne pomo~i dràve postal letno glasilo. Do leta 1998 je iz{lo 38 knjig, ki skupaj obsegajo 9360 strani. Z razpravami, {tudijami in drugimi objavami je na straneh Geografskega zbornika doslej sodelovalo 56 doma~ih in 7 tujih avtorjev, ki so napisali 173 prispevkov s povpre~nim obsegom 54 strani. Ker je bil Geografski zbornik vedno {iroko odprt za vse geografe, ki so z izvirnimi znanstvenimi in raziskovalnimi prispevki bogatili slovensko geografijo, so v njem poleg raziskovalcev in{tituta objavljali tudi raziskovalci z Univerze ter drugih raziskovalnih in upravnih ustanov. Skoraj polovica avtorjev ima v Geografskem zborniku samo po en prispevek, {est pa je takih, ki so na njegovih straneh objavili po deset in ve~ {tudij: Ivan Gams 21, Milan [ifrer 20, Drago Meze 18, Anton Melik in Franc Lovren~ak pa po 10. V Geografskem zborniku se zrcalijo raziskovalna dejavnost, usmerjenost in razvoj in{tituta kakor tudi slovenske geografije na sploh. Objavljene {tudije kaèjo na vsebinski in metodolo{ki razvoj geografije, za poglobljeni razmislek o razvoju slovenske geografije ter njenih usmeritvah in iskanjih pa bo potrebno sistemati~no pregledati vso slovensko geografsko periodiko, med katero ima Geografski zbornik prav gotovo vidno, razpoznavno in brez dvoma osrednje mesto. Vsebina razprav in {tudij, ki so bile objavljene v Geografskem zborniku, je izredno bogata in raz-novrstna. Kar petina objavljenih prispevkov je s podro~ja geomorfologije. Ukvarjajo se z zna~ilnostmi povr{ja slovenskih pokrajin, s kra{kimi obmo~ji in njihovimi zna~ilnimi posebnostmi, predvsem pa s preob-38 Geografija Slovenije 1 Samo Black 38 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 likovanjem slovenskega povr{ja v kvartarju, kar spada na podro~je kvartarne geomorfologije. Prav raziskovalci na{ega in{tituta so s svojimi klimatskimi in dinami~nimi pogledi na razvoj in preoblikovanje povr{- ja dali temelje slovenski kvartarni geomorfologiji, kar je splo{no veljavno in priznano prepri~anje. Dobra desetina oziroma osemnajst {tudij se ukvarja z geografskimi zna~ilnostmi poplavnega sveta, kjer se prepletajo u~inki naravnogeografskih zakonitosti in najrazli~nej{ih posegov ~loveka, slaba desetina oziroma trinajst {tudij pa z najraznovrstnej{imi naravnimi nesre~ami, ki so zadnjih petdeset let prizadele slovenske pokrajine. O celostni problematiki hribovskih kmetij na Slovenskem govori trinajst ~lankov, deset prispevkov pa se ukvarja z regionalno geografijo slovenskih pokrajin in njihovih obmo~ij. Po osem razprav je namenjenih osvetlitvam podnebja in vremenskih pojavov ter alpskim sneì{~em in ledeni-koma pod Triglavom in Skuto. Monografije mest in va{kih naselij so Geografski zbornik obogatile s {e-stimi prispevki, razli~ni vidiki rabe tal, osvetljeni z raznovrstnimi metodolo{kimi pristopi, in gospodarska podoba posameznih obmo~ij pa s po petimi {tudijami. Nekaterim posebnim pojavom in procesom s podro~ja prebivalstvene problematike (kolonizacija, voza{tvo delovne sile, priseljevanje v Slovenijo) so namenjene {tiri razprave. V Geografskem zborniku so iz{li tudi prispevki o zemeljskih usadih, zgornji gozdni meji, geolo{kih zna~ilnosti nekaterih slovenskih pokrajin, slovenskih alpskih jezerih, vplivu podnebja na razporeditev vinogradov, ekspoziciji in son~nem obsevanju povr{ja, vlogi reliefa pri oblikovanju pokrajinske fiziognomije, temperaturah morja, geomorfolo{ki karti, prometu, stopnji potresne ogroènosti Ljubljane in Slovenije, ekonomskogeografski regionalizaciji, solinah in solinarstvu v Slovenskem Primorju in tako naprej. V triintrideseti knjigi Geografskega zbornika iz leta 1993 je bilo objavljeno gradivo 2. slovensko-madàrske geografske konference, ki je bila v Ljubljani od 1. do 3. aprila 1993. Urednik prvih desetih knjig Geografskega zbornika je bil Anton Melik. Dve leti po njegovi smrti je uredni{tvo prevzel Svetozar Ile{i~. Na njegovo èljo se je leta 1974 oblikoval uredni{ki odbor (Letopis SAZU 25, str. 194). Sestavljali so ga: Svetozar Ile{i~, Drago Meze in Milan [ifrer ter Marko @erovnik, ki ga je leta 1979 zamenjal Milan Oroèn Adami~. Uredni{ki odbor je bil na straneh Geografskega zbor-Slika 18: Prva {tevilka in{titutske publikacije Slika 19: Zadnja {tevilka Geografskega zborni- Geografski zbornik je iz{la leta 1952. ka v tradicionalni podobi je iz{la leta 1994. 39 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 39 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI ZBORNIKACTAGEOGRAPHICA ZBORNIKACTAGEOGRAPHICA XXXV XXXVI 1995 1996 Slika 20: Geografski zbornik 35 je prva {tevilka, Slika 21: Geografski zbornik 36 je prva {tevilka ki je iz{la tudi na medmrèju. z mednarodnim uredni{kim odborom. GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI ZBORNIKACTAGEOGRAPHICA ZBORNIKACTAGEOGRAPHICA XXXVII XXXVIII 1997 1998 Slika 22: Novo podobo Geografskega zbornika Slika 23: Od leta 1998 sta angle{ka in je oblikoval Matjà Vipotnik. slovenska razli~ica razprav enaki. 40 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 40 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 nika zapisan {ele v dvaindvajseti knjigi, torej leta 1982; dotlej je bil naveden samo njegov urednik. Leta 1982 je bil v uredni{tvo Geografskega zbornika vklju~en Ivan Gams. Triindvajseto knjigo Geografskega zbornika, v kateri je Svetozar Ile{i~ zapisan kot glavni urednik, sta è uredila Ivan Gams in Drago Meze, ki sta uredni{ko delo opravljala skupaj do leta 1994. Pri ureditvi triintridesete knjige je sodeloval tudi Karel Natek. Leta 1984 je postal Svetozar Ile{i~ predsednik uredni{tva in njegov namestnik Ivan Gams, ki je po Ile{i~evi smrti prevzel mesto predsednika uredni{tva, med letoma 1988 in 1994 pa tudi glavnega in odgovornega urednika. Med letoma 1986 in 1994 je bil sourednik Geografskega zbornika Drago Meze. Leta 1986 je bil vklju~en v uredni{tvo Milan Natek in dve leti kasneje {e Igor Vri{er. Leta 1995 je glavni in odgovorni urednik Geografskega zbornika postal Milan Oroèn Adami~, nov uredni{ki odbor pa so poleg njega sestavljali {e Ivan Gams, Andrej Kranjc, Milan Natek, Drago Perko in Zoran Stan~i~. Leta 1996 je uredni{ki odbor postal mednarodni, saj sta se mu pridruìla Adám Kertész iz Madàrske in Risa Palm iz Zdruènih dràv Amerike. Do leta 1994 je Geografski zbornik izhajal v slovenskem jeziku z dalj{imi povzetki v tujem, najve~- krat angle{kem jeziku, med letoma 1995 in 1997 pa v angle{kem jeziku z dalj{imi povzetki objavljenih {tudij v slovenskem jeziku. Od leta 1998 sta angle{ko in slovensko besedilo vseh razprav enaki. Prispevki Geografskega zbornika so dostopni tudi na medmrèju, vendar brez slikovnega in kartografskega gradiva: slovenska razli~ica na naslovu http://www.zrc-sazu.si/www/gi/zbornik-s.htm, angle{- ka pa na naslovu http://www.zrc-sazu.si/www/gi/zbornik-a.htm. 9.2. ZBIRKA DELA Najstarej{a publikacija in{tituta je zbirka Dela In{tituta za geografijo, ki jo je zalagala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, saj je do leta 1981 in{titut deloval {e v njenem okviru. V petdesetih letih je iz{lo pet knjig, v {estdesetih letih pa {est. Prva knjiga zbirke Planine v Julijskih Alpah, ki jo je napisal Anton Melik in ima 302 strani, je iz{la leta 1950. [e istega leta je na 120 straneh iz{la svetovno zelo odmevna knjiga Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, ki jo je napisal Svetozar Ile{i~ in jo opremil s {tevilnimi kartografskimi prilogami. Leta 1955 je Anton Melik v tretji knjigi zbirke, ki obsega 162 strani, objavil razpravo Kra{ka polja Slovenije v pleistocenu. ^etrta knjiga je iz{la leta 1959. V njej je Vladimir Klemen~i~ na 197 straneh objavil {tudijo Pokrajina med Snènikom in Slavnikom. Tega leta je iz{la {e ena regionalnogeografsko obarvana, 231 strani dolga {tudija Pohorsko Podravje, ki jo je napisal Ivan Gams. Leta 1961 je Milan [ifrer na 211 straneh objavil razpravo Pore~je Kamni{ke Bistrice v pleistocenu. Zanimivo je, da ima 166 strani dolga knjiga Danila Furlana Temperature v Sloveniji, ki je iz{la leta 1965, oznako sedem, 274 strani dolga knjiga Antona Melika Rast na{ih mest v novi dobi pa oznako osem, ~eprav je iz{la leta 1964, torej leto prej. Leta 1965 je iz{la tudi knjiga Avgu{tina Laha Ljubljansko barje z obsegom 196 strani, leto kasneje pa na 199 straneh {e {tudija Gornja Savinjska dolina, ki jo je napisal Drago Meze. Enajsta, zadnja knjiga zbirke, ki jo je napisal Peter Habi~ in naslovil Kra{- ki svet med Idrijco in Vipavo, je iz{la leta 1968. Zbirko, ki je bila za tiste ~ase opremljena z zelo bogatim slikovnim gradivom in {tevilnimi zemljevidi, je urejal Anton Melik. Knjige so sprva izhajale v nakladi 800 izvodov, od leta 1964 pa v nakladi 1000 izvodov. Vseh enajst monografij skupaj presega 2300 strani. 9.3. ZBIRKA GEOGRAFIJA SLOVENIJE Nadaljevanje tradicije zbirke Dela In{tituta za geografijo je nova zbirka Geografija Slovenije, ki je bila ustanovljena ob petdesetletnici in{tituta leta 1998. Zbirka je namenjena izsledkom znanstvenoraziskovalnega dela na podro~ju fizi~ne, drùbene in regionalne geografije Slovenije ter slovenski geografski terminologiji, slovenskim zemljepisnim imenom in slovenski tematski kartografiji. V zbirki bodo izhajali predvsem rezultati znanstvenih projektov in nalog in{tituta, pa tudi magistrskih in doktorskih nalog 41 Geografija Slovenije 1 Samo Black 41 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 24: Prva knjiga iz zbirke Dela In{tituta za Slika 25: Druga, najodmevnej{a knjiga iz zbirke geografijo je iz{la leta 1950. je prav tako iz{la leta 1950. Slika 26: Deseta knjiga se ukvarja s kvartarno Slika 27: Enajsta, zadnja knjiga zbirke Dela geomorfologijo dela Savinjske doline. In{tituta za geografijo je iz{la leta 1968. 42 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 42 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 raziskovalcev na in{titutu. Zbirka bo odprta tudi za raziskave drugih ustanov in posameznikov, ki se ukvarjajo z geografskimi ali sorodnimi temami in se nana{ajo na Slovenijo. Naslov zbirke, ki jo ureja Drago Perko, temelji na usmerjenosti in{tituta v geografsko raziskovanje Slovenije in njenih pokrajin. Vse knjige zbirke, vsaka z obsegom okrog 150 strani, bodo v celoti pod-prte z znanstvenim aparatom in bogatim slikovnim grdivom, zato bodo bogatile slovensko geografsko znanost in prispevale k popularizaciji geografije. 9.4. OSTALE PUBLIKACIJE In{titut je kot izdajatelj ali soizdajatelj sodeloval tudi pri nekaterih drugih publikacijah, predvsem zbornikih razli~nih znanstvenih sestankov. Leta 1983 je izdal zbornik Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogroènost, ki ga je zaloìla Slovenska akademija znanosti in umetnosti, uredil pa Ivan Gams s pomo~jo Milana Oròna Adami~a. Knjiga na 145 straneh prina{a 20 prispevkov. Ve~ina je bila predstavljena na posvetu o ogroènosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesre~, ki je bilo 14. oktobra 1983 v Ljubljani. Leta 1990 je izdal zbornik Geomorfologija in geoekologija, ki ga je zaloìl Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, uredil pa Karel Natek s pomo~jo Draga Perka. Knjiga na 308 straneh prina{a 38 referatov s 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, ki je bilo od 18. do 23. junija 1990 v Kr{kem. Leta 1992 je in{titut skupaj z Republi{ko upravo za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije izdal zbornik Poplave v Sloveniji, ki ga je uredil Milan Oroèn Adami~. V knjigi z 232 stranmi je objavljeno 34 referatov z istoimenskega posvetovanja, ki je bilo 22. aprila 1992 v Polj~ah. Leta 1998 je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdal in zalo- ìl zbornik Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997–1998, ki so ga uredili Marko Krevs, Drago Slika 28: Zbornik iz leta 1983 s posveta Ogro-Slika 29: Zbornik iz leta 1990 s 5. znanstvene- ènost slovenske zemlje zaradi naravnih nesre~. ga posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. 43 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 43 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 1997–1998 MARKO KREVS DRAGO PERKO TOMA@ PODOBNIKAR ZORAN STAN^I^ Slika 30: Zbornik iz leta 1992 s posvetovanja Slika 31: Zbornik iz leta 1998 s 4. simpozija Poplave v Sloveniji. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Perko, Tomà Podobnikar in Zoran Stan~i~. V knjigi, ki ima 272 strani, so objavljeni prispevki s podro~- ja geografskih informacijskih sistemov, ki so jih napisali predstavniki zelo razli~nih strok in ustanov. Del prispevkov je bil predstavljen na 4. simpoziju o geografskih informacijskih sistemih v Sloveniji, ki se je odvijal 29. septembra 1998 v Ljubljani. 10. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO IN[TITUTA [ele z ustanovitvijo na{ega in{tituta so se odprle ve~je mònosti za sistemati~no, usmerjeno, poglobljeno in tudi skupinsko preu~evanje geografskih zakonitosti, zna~ilnosti in posebnosti slovenskih pokrajin, ki so z raznovrstnimi naravnimi mònostmi ter s {tevilnimi razvojnimi usmeritvami in svojstve-no drùbeno problematiko naravnost izzivale k njihovemu temeljitej{emu poznavanju in ovrednotenju. Slovenska geografija, tesno povezana z vsakdanjim ìvljenjskim utripom slovenskih pokrajin, je na{la v njihovem hitrem preoblikovanju veliko hvalène in {e nepreu~ene tematike, ki jo je preudarno vklju- ~evala v svoj raziskovalni program. V petdesetletnem razvoju se in{titut ni zapiral ne v svoje institucionalne ne v ozke strokovne okvire. Vedno je imel pred seboj stroko, ki se je bogatila z novimi spoznanji o slovenskih pokrajinah in njihovem prebivalstvu ter z raziskovalnimi izsledki utrjevala svoj ugled na {tevilnih strokovnih podro~jih in v javnosti. Znanstvenoraziskovalni program in{tituta je bil vselej naravnan tako, da je k delu in sodelovanju spodbujal raziskovalce z geografskih in {tevilnih drugih ustanov oziroma raziskovalce najrazli~nej{ih znanstvenih in filozofskih usmeritev. Vrh medinstitucionalnega in interdisciplinarnega sodelovanja je in{titut dosegel v devetdesetih letih ob pripravi temeljnih geografskih del, ki so slonela tudi na preteklem znanstvenem delu vseh generacij raziskovalcev in drugih delavcev in{tituta ter skoraj vseh geografov na raziskovalnih in sorodnih ustanovah. 44 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 44 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 32: Poro~ila o delu in{tituta so med leto- Slika 33: Poro~ila o delu in{tituta so od leta 1997 ma 1948 in 1996 izhajala v Letopisu Slovenske v Poro~ilu o delu Znanstvenoraziskovalnega cen- akademije znanosti in umetnosti. tra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljne zna~ilnosti razvoja znanstvenoraziskovalnega dela in drugih dejavnosti in{tituta na zgo{- ~en na~in najbolj sistemati~no prikazujejo letna poro~ila o delu in{tituta, ki jih je med letoma 1948 in 1996 objavljala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v svojem Letopisu, od leta 1997 pa jih izdaja Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v svoji publikaciji Poro- ~ilo o delu. Ve~letni pregledi znanstvenoraziskovalnega dela in{tituta in bibliografije njegovih raziskovalcev so bili za obdobje do leta 1975 objavljeni v Biografijah in bibliografijah znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za obdobje med letoma 1976 in 1985 v Biografijah in bibliografijah raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti 2, za obdobje med letoma 1986 in 1995 pa v Biografijah in bibliografijah raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti 3. Teko~e delo in{tituta je predstavljeno v medmrèju na naslovu: http://www.zrc-sazu.si/www/gi/gi-s.htm. 10.1. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1948 IN 1958 V prvem obdobju znanstvenega dela na in{titutu je prevladovalo raziskovanje tistih geografskih pojavov in procesov, s katerimi je bilo mogo~e dopolniti in dokumentirati {tevilne zna~ilnosti in posebnosti slovenskih pokrajin. S tak{nimi preu~evanji, ki so v ospredje postavljala podrobnej{e poznavanje najrazli~nej{ih pokrajinskih sestavin in njihovih prvin, je bilo mogo~e v prvi vrsti obogatiti in poglobiti dotedanje vedenje o razvoju pokrajinskih sestavin in prvin, predvsem pa opredeliti njihovo vlogo pri preoblikovanju pokrajine v posameznih obdobjih njihovega razvoja. Melikova splo{na geografska monografija Slovenija iz let 1935 in 1936, v kateri je bilo pregledno in strnjeno zajeto znanje z za~etka tridesetih let, je bil tisti {tudijski okvir, ki je zahteval {tevilna nova in strokovno utemeljena spoznanja. [e posebej podrobne geografske osvetlitve najrazli~nej{ih vidikov in podro~ij pa so zahtevala zahodna obmo~ja 45 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 45 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 34: Za~etna stran prvega, komaj devet vrstic dolgega poro~ila o delu in{tituta za leti 1948 in 1949 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 3. 46 Geografija Slovenije 1 Samo Black 46 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 35: Za~etna stran pet strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1953 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 5. 47 Geografija Slovenije 1 Samo Black 47 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 36: Za~etna stran tri strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1958 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 9 ob desetletnici in{tituta. 48 Geografija Slovenije 1 Samo Black 48 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 37: Za~etna stran tri strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1963 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 14. 49 Geografija Slovenije 1 Samo Black 49 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 38: Za~etna stran sedem strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1968 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 19 ob dvajsetletnici in{tituta. 50 Geografija Slovenije 1 Samo Black 50 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 39: Za~etna stran devet strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1973 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 24 ob petindvajsetletnici in{tituta. 51 Geografija Slovenije 1 Samo Black 51 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 40: Za~etna stran devet strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1978 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 29 ob tridesetletnici in{tituta. 52 Geografija Slovenije 1 Samo Black 52 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 41: Za~etna stran sedem strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1983 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 34. 53 Geografija Slovenije 1 Samo Black 53 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 42: Za~etna stran {est strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1988 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 39 ob {tiridesetletnici in{tituta. 54 Geografija Slovenije 1 Samo Black 54 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 43: Za~etna stran osem strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1993 v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 44. 55 Geografija Slovenije 1 Samo Black 55 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 44: Za~etna stran {estnajst strani dolgega poro~ila o delu in{tituta za leto 1998 v Poro~ilu o delu 1998 ZRC SAZU ob petdesetletnici in{tituta. 56 Geografija Slovenije 1 Samo Black 56 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 slovenskega etni~nega ozemlja, ki so bila po drugi svetovni vojni priklju~ena k Sloveniji. S prestavitvi-jo dràvne meje proti zahodu so se v okviru Slovenije zna{le nekatere pokrajine, ki so s svojimi zna- ~ilnostmi in posebnostmi {e dodatno prispevale k obogatitvi pokrajinske pestrosti na{e domovine, na primer Kras, Pivka, Poso~je in severozahodna Istra. Te pokrajine z nekaterimi sredozemskimi in mno-gimi samosvojimi geografskimi potezami dopolnjujejo in bogatijo slovenski pokrajinski sistem. @e v prvem obdobju so vidno mesto zavzemala geomorfolo{ka preu~evanja. Raziskovalci so posebno pozornost namenili kra{kim poljem v pleistocenu, in sicer tako s hidrogeografskega kot morfogenetskega vidika (Melik 1955 a). [tevilne raziskave so se ukvarjale z glaciogeomorfolo{kimi sledovi pleistocenske poledenitve v Julijskih Alpah, predvsem v Bohinju, na Pokljuki in v Poso~ju ([ifrer 1952; Melik 1954; Melik 1955 b; [ifrer 1955; Melik 1961), in Kamni{ko-Savinjskih Alpah, na primer na Krvav-cu in v pore~ju Kamni{ke Bistrice ([ifrer 1961 b). Nekaj novih sledov krajevnih ledenikov je bilo odkritih tudi v vzhodnem delu Karavank. Pomembna so bila tudi geomorfolo{ka preu~evanja celotnega panonskega obrobja (Belec 1959; Kert 1959; Polajnar 1959; Belec 1961; Gams 1961 a), morfogeneze slovenske obale, Krasa (Gams 1962 b), Vipavske doline, Gori{kih Brd (Vri{er 1956), kvartarnih teras v Ljubljanski kotlini (Oblak 1952), obmo~ja med Savo in Sotlo (Kokole 1953), [avrinskega gri~evja (Kokole 1956 a) in drugih pokrajin. Leta 1957 so se za~ela preu~evanja Snènika in Trnovskega gozda (Melik 1959) ter geomorfolo{kega razvoja v pore~ju Mirne na Dolenjskem. Na konec tega obdobja sodijo tudi za~etki geomorfolo{kega preu~evanja Gornje Savinjske doline ter iskanje sledov re~nega odtoka Savinje proti vzhodu, na obmo~ju Voglajnsko-Roga{kega podolja (Meze 1963 a). Poleg rednega letnega merjenja ledenika pod Triglavom, ki se je za~elo leta 1946, in pod Skuto so bila v letih 1950 in 1951 evidentirana vsa ve~ja sneì{~a v slovenskih Alpah, ki jim pravimo tudi zele-ni snegovi (Gams 1961 b; [ifrer 1961 a). Leta 1951 je vzklila pobuda, da bi poiskali povezave med spremembami na na{ih ledenikih in sneì{~ih s spremembami na Kaninskem ledeniku (Letopis SAZU 4, str. 171). Iz tega ~asa je tudi prva pregledna {tudija o spremembah na obeh slovenskih ledenikih (Meze 1955). Leta 1956 je pozornost vzbudil dotlej prezrti ledenik Skedenj pod Prisankom. V tem ~asu je in{titut posebno skrb namenil preu~evanju jezer na Slovenskem. Dotlej je bilo to podro~- je v geografskih raziskavah zelo zapostavljeno. Izjemo predstavljata {tudiji o toplotnih razmerah in kole-banju vodne gladine na Bohinjskem in Blejskem jezeru (Gradnik 1946; Gradnik 1947). V sklopu te tematike je bilo najprej raziskano jezero pod Krimom oziroma Podpe{ko jezero (Gams 1963 a), v naslednjih letih pa pohorska jezera (Letopis 9, str. 116) in druga alpska jezera (Gams 1962 c). V leto 1950 segajo za~etki preu~evanja snènih plazov v na{em alpskem svetu. Pri teh raziskavah je in{titut sodeloval z obmo~nimi enotami gozdnih gospodarstev, Planinsko zvezo Slovenije in Lovsko zvezo. Leta 1954, ko je bila vzpostavljena slovenska mreà za opazovanje in registracijo snènih plazov, se je in{titut povezal s {vicarsko centralo za opazovanje snènih plazov in borbo z njimi (Gams 1955). Tudi druge vrste naravnih nesre~, ki ogroàjo ~lovekovo ìvljenje in premoènje ter spreminjajo podobo kulturne pokrajine, so bile uvr{~ene v raziskovalni program è na samem za~etku in{titutskega dela. Preu~ena sta bila podor na Javor{~ku nad Bovcem (Planina 1952) in katastrofalno visoka snèna odeja na Bov{kem in Kobari{kem, zbrani so bili podatki o usadu pri Trì~u leta 1959 in v dolini ^rne pri rudniku kaolina, zabeleèni pa so bili tudi geografski u~inki zimskega potresa na obmo~ju Ilirske Bistrice leta 1956 in visoke vode v [kocjanskih jamah leta 1958. Raziskani sta bili {e pozeba oljke v Slovenskem Primorju (Meze 1959) ter povodenj na Kozjanskem in njegovem obrobju ([ifrer in @agar 1960). V letih 1959 in 1960 so bila v okviru aplikativne naloge ugotavljanja mònosti turisti~nega razvoja Poklju-ke opravljena podrobna preu~evanja snènih plazov na {ir{em obmo~ju Velega polja. Leta 1951 so bile v raziskovalni program in{tituta vklju~ene raziskave {tevilnih geografskih vpra- {anj zgornje gozdne meje, predvsem vloge ~loveka pri njenem spreminjanju. Ta ve~plastna strokovna problematika se je iz leta v leto dopolnjevala z vklju~evanjem novih in dopolnilnih geografskih vidikov, ki so zarisali zgornjo mejo gozda, trajnega snega, naseljenosti, uspevanja in gojenja ozimin, koruze in vinske trte (Letopis SAZU 9, str. 117; Gams 1960). 57 Geografija Slovenije 1 Samo Black 57 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko VER JOSIP KUNA Slika 45: Slika ledeni{kih razpok na Triglavskem ledeniku, ki je bila posneta leta 1924, kaè, kako mogo~en je bil neko~ na{ najve~ji ledenik. MILAN [IFRER Slika 46: Na Triglavskem ledeniku so sredi stoletja tudi ob koncu talilne dobe {e lahko smu~ali, tako tudi septembra leta 1955. 58 Geografija Slovenije 1 Samo Black 58 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 OR NEZNAN VTA Slika 47: Slika, ki je bila posneta septembra leta 1957, kaè, da se je spodnji rob Triglavskega ledenika è umaknil nad Glavo. VER JOSIP KUNA Slika 48: Ledenik pod Skuto se je zasidral v kotel pod ostenje Skute, kamor le redko posije sonce. Slika je bila posneta julija leta 1943. 59 Geografija Slovenije 1 Samo Black 59 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Po izidu Melikove knjige Planine v Julijskih Alpah leta 1950, ki je klasi~no in doslej {e neprekoslji-vo delo s tega podro~ja v slovenski geografiji, so bila tudi druga, {e nepreu~ena plan{arska obmo~ja na Slovenskem delèna na~rtne raziskovalne vneme. Sistemati~no so bile pregledane zunajalpske planine (Melik 1956) in preu~ene planine v Savinjskih Alpah (Fajgelj 1953), najve~ pozornosti pa je bilo usmerjene na preu~evanje planin na visokih kra{kih planotah, predvsem na Nanosu, Trnovskem gozdu in Snèniku (Leban 1950) ter na iskanje sledov in {e ìvih pri~ o tranzimansi. Ta oblika selilnega pa{ni{tva med notranjskimi planotami in Istro ter neposrednim zaledjem Trà{kega zaliva je bila ìva {e v za~etku 20. stoletja (Klemen~i~ 1959, str. 104–114). Z regionalnogeografskega vidika so bila preu~ena Gori{ka Brda (Vri{er 1954), [avrini (Bri{ki 1956), pokrajine med spodnjo Savo in Sotlo (Kokole 1956 b), predeli med Snènikom in Slavnikom (Klemen- ~i~ 1959) ter Pohorsko Podravje (Gams 1959 b). Raziskovalci so se ukvarjali z ugotavljanjem in preu~evanjem zaostalih in obrobnih slovenskih predelov ter obmejnih naselij v Istri. Podrobno so bila osvetljena vinogradni{ka obmo~ja v Slovenskih goricah (Kert 1957). Prezrta niso bila ne mesta, na primer Trì~ (Lipoglav{ek-Rakovec 1954), in ne podeèlska kme~ka naselja, na primer So~a v Trenti (Planina 1954). O pronicljivosti in {irini geografskih razmi{- ljanj tedanjega ~asa kaè navedba, da so za~eli leta 1955 raziskovati tudi za~etke slovenskega ribi{- tva v Trà{kem zalivu. Ob koncu petdesetih let je bilo zastavljeno tudi drùbeno, predvsem gospodarsko preu~evanje Kozjanskega. Nagle povojne gospodarske in socialne spremembe so vna{ale v pokrajino nove razvojne tènje in usmeritve, ki so vplivale na spreminjanje pokrajinske podobe. Najo~itnej{e in najbolj korenite spremembe so se pojavljale na prebivalstvenem podro~ju, zato so bili demografski problemi tedanjega ~asa pogosta tema geografskih preu~evanj. In{titutski raziskovalni program je zajemal preu~evanje sezonskega izseljevanja in zaposlovanja Prekmurcev (Olas 1957), socialno in gospodarsko podobo odseli-tvenih obmo~ij na Slovenskem, regionalno in krajevno poreklo prebivalstva na Ko~evskem, iskanje geografskih sledi kolonizacije ob slovensko-hrva{ki narodnostni meji, vpra{anja naselitve primorskih priseljencev v Prekmurje po prvi svetovni vojni in podobno. To so le nekatera osrednja vpra{anja pere- ~e problematike, ki je pomembno vplivala na razvoj pokrajinske fiziognomije in {iritev tematike geografskih preu~evanj. Uspe{ne raziskave s tega podro~ja so tudi dokaz o izrednem raziskovalnem zanosu in posluhu prvih delavcev in{tituta ter njegovih {tevilnih zunanjih sodelavcev. Leta 1954 sta bili na~rtovani dve pomembni in aktualni temi, ki sta ve~ let zapolnjevali geografsko raziskovalno podro~je: industrializacija in z njo povezane selitve prebivalstva. Geografski vzroki in posledice notranjih selitev iz pasivnih in kmetijskih predelov v mesta in industrijska sredi{~a so se kazali v pe-stri regionalni sestavi prebivalstva v vseh zgostitvenih obmo~jih. Zato je bilo preu~evanje in poznavanje krajevnega porekla prebivalstva dragocen indikator, ki je opozarjal na {tevilne prilagoditvene teàve priseljencev novemu socialnemu, delovnemu in bivalnemu okolju. Industrializacija in sploh ~edalje ve~je mònosti zaposlitve kme~kega prebivalstva, ki je ìvelo na kmetijsko preobljudenem podeèlju, v nek-metijskih dejavnostih, so sproìle dnevno in ponekod tedensko migracijo delovne sile med krajem biva-nja in industrijskimi zaposlitveni sredi{~i. Ve~ina tovrstnih raziskav z ustreznimi kartografskimi ponazoritvami, ki so temeljile na podatkih popisa prebivalstva leta 1953, so bila opravljena v drugi polovici petdesetih let. Leta 1954 je bil znaten del slovenskih geografskih raziskovalnih mo~i usmerjen v za~etna preu~evanja regionalnogeografske podobe Novome{ke kotline in tudi {ir{e Dolenjske. »S tem smo prvi~ naslonili znanstveno raziskovalno delo na pobudo in specializirane potrebe lokalnih oblasti. Na iniciativo in s pomo~jo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto smo skupno z Geografskim in{titutom univerze s {te-vilno ekipo regionalno-geografsko preu~ili okraj. Med {tevilnim zbranim gradivom so za znanstveno geografijo posebno dragoceni podatki o morfogenezi, o toplinskem obratu v kra{kih depresijah, o pre-skrbi naselij z vodo in o gospodarski ter populacijski problematiki.« To je zapis v poro~ilu za leto 1954 (Letopis SAZU 6, str. 105). Glavni izsledki raziskav so leta 1962 iz{li v zborniku Dolenjska zemlja in ljudje. 60 Geografija Slovenije 1 Samo Black 60 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Leta 1956 je in{titut skupaj z Geografskim dru{tvom Slovenije za~el raziskovati Pomurje. Izsledki posameznih in tudi celostnih regionalnogeografskih preu~evanj so bili namenjeni strokovnim osnovam pri zasnovi in izdelavi regionalnega na~rta murskosobo{kega okraja. Nekateri znanstveni dosèki teh ve~letnih preu~evanj so natisnjeni v knjigi Geografski zbornik, ki je iz{la leta 1959, in v drugih publikacijah (Gams 1957; Ile{i~ 1957; Gams 1959 a; [ifrer 1959 a). @e leta 1951 so bila zasnovana pregledna in informativna preu~evanja poplavnega sveta in kvartarnih nanosov. Tovrstne {tudije so bile nenavadno {iroko zasnovane (Gams 1973). V poro~ilu o delu in{tituta za leto 1951 je bilo zapisano: »… V morfogenetski povezanosti s preu~evanjem poplavnih ozemelj je v pripravi preu~itev nekdanjih jezer na Slovenskem, pa gline in nanjo navezanih opekarn ter drugih kerami~nih podjetij. V ta namen so bila sistemati~no ugotovljena razprostranjenost opekarn na Slovenskem, njihovo sodobno stanje in zaznavna preteklost. Na ta na~in zbrano gradivo bo omogo~i-lo preu~itev in zaklju~ke tako v geomorfolo{kem podro~ju, kakor tudi v gospodarstvu …« (Letopis SAZU 4, str. 171). Leta 1959 so bili opravljeni za~etni koraki pri preu~evanju nekaterih geografskih zna~ilnosti in problemov hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini. Izsledki raziskave so bili è naslednje leto objavljeni v dvaintridesetem letniku Geografskega vestnika, takoimenovanem Melikovem zborniku (Meze 1960 c). Prav preu~evanje hribovskih kmetij je kasneje preraslo v eno od osrednjih raziskovalnih nalog in{tituta. Slike 49, 50, 51, 52, 53 in 54: @e prva in{titutska publikacija z naslovom Planine v Julijskih Alpah, ki jo je napisal Anton Melik in je iz{la leta 1950 kot prva knjiga v zbirki Dela In{tituta za geografijo, je opremljena z bogatim slikovnim gradivom. [e posebej izstopa {est priloènih barvnih kart v merilu 1 : 150.000, ki so vrhunec tedanje slovenske kartografije. Izrisal jih je Vilko Fin`gar. Za vseh {est kart je zna~ilno enotno oblikovanje, zato delujejo kot celota. Na naslednjih straneh so izseki treh kart z legendami: Geolo{ki pregled Julijskih Alp, @ivina v planinah Julijskih Alp po {tevilu in vrstah in Pa{na podro~ja v Julijskih Alpah. Naslovi ostalih treh kart so: Relijef Julijskih Alp in planine, Trajanje pa{e v Planinah Julijskih Alp in Proizvodnja mle~nih izdelkov v planinah Julijskih Alp (Melik 1950). Primer-java teh zemljevidov z zemljevidi iz kasnej{ih obdobij kaè razvoj tematske kartografije na in{titutu. Slika 40: Izsek levega zgornjega dela karte Geolo{ki pregled Julijskih Alp. ➤ 62 Slika 50: Izsek desnega zgornjega dela karte Geolo{ki pregled Julijskih Alp. ➤ 63 Slika 51: Izsek levega zgornjega dela karte @ivina v planinah Julijskih Alp po {tevilu in vrstah. ➤ 64 Slika 52: Izsek desnega zgornjega dela karte @ivina v planinah Julijskih Alp po {tevilu in vrstah. ➤ 65 Slika 53: Izsek levega zgornjega dela karte Pa{na podro~ja v Julijskih Alpah. ➤ 66 Slika 54: Izsek desnega zgornjega dela karte Pa{na podro~ja v Julijskih Alpah. ➤ 67 61 Geografija Slovenije 1 Samo Black 61 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 62 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 62 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 63 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 63 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 64 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 64 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 65 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 65 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 66 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 66 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 67 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 67 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 10.2. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1959 IN 1972 Osrednja tema drugega obdobju znanstvenega dela na in{titutu so bili kvartarnih sedimenti in njihova izraba na Slovenskem. Raziskave, ki so temeljile na skupinskem delu, so se za~ele leta 1959 in sklenile leta 1972, ko so bili oddani zadnji elaborati. Po prvotnem na~rtu naj bi se raziskovalna naloga, ki jo je posebej financiral Sklad Borisa Kidri~a, kon~ala v petih letih, zaradi izpada sredstev leta 1966 in 1967 ter zaradi vsebinske poglobljenosti in raz{iritve raziskav pa so se preu~evanja raztegnila na dobro desetletje (Letopis SAZU 10, str. 52–53; Letopis SAZU 17, str. 78; Letopis SAZU 18, str. 110; Letopis SAZU 23, str. 205). S preu~evanjem kvartarnih sedimentov in njihove izrabe, ki je slonelo predvsem na obsènih in dol-gotrajnih terenskih raziskavah, se je nabralo izredno mnogo dragocenega {tudijskega gradiva. Omogo~alo je dopolnjene in nove razlage o kvartarnem razvoju na{ega povr{ja in procesih, ki so klesali in oblikovali podobo in oblike na{ih pokrajin, ter nudilo dokaze za nekatera starej{a dognanja o slovenskem povr{ju. Gradivo, ki je zbrano v obsènih elaboratih, raz~lenjuje in z genetskega vidika osvetljuje doline, podolja, terase in ravnine, hkrati pa predstavlja izziv za poglobljeni {tudij morfogeneze posameznih obmo~ij. Preu~evanja kvartarnih sedimentov so dala nekaj izvrstnih {tudij, s katerimi je bila utemeljena kvartarna geomorfologija na Slovenskem (Radinja 1967 a; [ifrer 1967; [ifrer 1969; [ifrer 1972, str. 36; Meze 1974; [ifrer 1974 a; Kunaver 1975; [ifrer in Kunaver 1978; [ifrer 1982). Na temelju izku{enj pri preu~evanju kvartarnih sedimentov in njihove izrabe so bila za nova preu~evanja s tega podro~ja sestavljena podrobna metodolo{ka napotila ([ifrer, Radinja, Meze 1978). Vzporedno s temeljnimi raziskavami kvartarnih sedimentov so bile izdelane tudi nekatere bolj aplikativne {tudije, na primeri karta gramoznic na Slovenskem, ki je bila po naro~ilu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Socialisti~ne republike Slovenije pripravljena leta 1968 kot strokovna dokumentacija za program in na~rt gradnje hitrih cest v Sloveniji (Letopis SAZU 19, str. 87). V tem obdobju so se nadaljevala in uspe{no kon~ala tudi {tevilna druga geomorfolo{ka preu~evanja, ki so bila zastavljena è v prej{njem obdobju. Dobili smo izvrstne {tudije, ki so docela na novo osvet-lile posamezne stopnje geomorfolo{kega razvoja, na primer v Koprskem Primorju ([ifrer 1959 b). Leta 1964 so bila sklenjena geomorfolo{ka preu~evanja v Gornji Savinjski dolini, ki so pregledno strnjena v posebni knjigi (Meze 1966). Tudi ve~letna in sistemati~na preu~evanja nastanka in preoblikovanja kra{- kega sveta med Idrijco in Vipavo so opozorila na zapletene in vzro~no-posledi~no povezane geografske procese, ki so s podtalnim pretakanjem vode, raztapljanjem apnenca, tektonskimi premiki in podneb-nimi spremembami oblikovali oblike, tipe, podobo in razbrazdanost povr{ja in notranjo prevotljenost kra{- kega sveta (Habi~ 1968). Preu~evanja kra{kih predelov med Vipavsko dolino in Trà{kim zalivom oziroma takoimenovanim kra{kim robom so postregla s {tevilnimi novimi dognanji in razmisleki o razvoju kra{- kega sveta in njegovega obrobja, o zna~ilnostih suhih podolij, {e zlasti tistih, ki so nastala na stiku med re~nim in kra{kim povr{jem (Gams 1962 b; Radinja 1967 b; Radinja 1969 a; Radinja 1969 b; Radinja 1972 a). Vsa ta preu~evanja so prispevala k ponovni osvetlitvi procesa zakrasevanja pri nas z vidika celotnega morfogenetskega razvoja (Radinja 1972 b). Poleg navedenih geomorfolo{kih preu~evanj sodijo v ta vsebinski sklop tudi dopolnilne raziskave o glacialnem in periglacialnem preoblikovanju v Pohorskem Podravju in na obmo~ju Trnovskega gozda ter periglacialnem nasipanju v dolini srednje Krke in na [entjernejskem polju. V letih 1961 in 1962 so bili na ravniku oziroma podih v vi{inah med 2300 in 2500 m okrog Triglava preu~eni sledovi in oblike holocenskega mehani~nega preperevanja ter istodobni ledeni{ki nasipi. Na temelju razli~ne poraslosti morenskih nasipov pod Triglavskim ledenikom z algami so bile glede na starost ugotovljene tri skupine morenskih nasipov. Nasipi prve faze naj bi bili iz 18. ali celo 17. stoletja, morenski nasipi druge faze naj bi bili odloèni okrog leta 1850, nasipi tretje faze pa sodijo verjetno v obdobje okrog leta 1920 ([ifrer 1963). V za~etku tega obdobja so bila opravljena poizvedovalna preu~evanja nahajali{~ lehnjaka in raziskani vzroki za njegovo nastajanje pri nas. Vzporedno s temi preu~evanji so z vzor~nimi raziskavami 68 Geografija Slovenije 1 Samo Black 68 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 OD O[IR DU[AN K VLADO VIV Slika 55: V {estdesetih letih je ledenik pod Sku- Slika 56: Vilko Fin`gar (1910–1972), utemeljitelj to svoj jezik stegoval {e dale~ proti dnu krnice. tematske kartografije na in{titutu, je vodil Karto- Slika je bila posneta jeseni leta 1963. grafski zavod in{tituta med letoma 1955 in 1970. dopolnjevali izsledke o kemizmu vode na slovenskih, zlasti kra{kih rekah (Letopis SAZU 13, str. 70; Gams 1962 a; Gams 1963 b). Podrobno so bili raziskani tudi snèni plazovi na Velem polju. Med ve~jimi naravnimi nesre~ami so bili preu~eni geografski vzroki in posledice neurja med Peco in Pa{kim Kozjakom (Furlan 1962; [ifrer 1962) ter posledice su{nega vremena jeseni leta 1959 za proizvodnjo slovenskih hidroelektrarn (Bogi} 1965). Preu~evanja drùbenogospodarskih pojavov so zajemala ve~ podro~ij. Izoblikovane so bile temeljne in izhodi{~ne metodolo{ke postavke za podrobnej{o raziskavo razvoja ter novej{ega gospodarskega in prebivalstvenega stanja na hribovskih saminah v Gornji Savinjski dolini. Ob tem je bila posebna Sliki 58 in 59: Tudi izsledki dolgoletnih preu~evanj kvartarnih sedimentov in njihove izrabe so prikazani na {tevilnih tematskih kartah. Med najzahtevnej{imi je bila karta Kvartarne terase in periglacialni pobo~ni drobir v Dravinjskih goricah in v blìnjem obrobju. Karto, za katero je avtorski original pripravil Milan [ifrer, je priredil Marko @erovnik, izrisala pa Milena Hribar leta 1973. Je v merilu 1 : 50.000 in sestavljena iz enajstih barv. Krasijo jo ro~no izdelane izohipse. Legenda je v slovenskem in angle{kem jeziku. Objavljena je bila kot priloga {tirinajste knjige Geografskega zbornika v okviru razprave Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in blìnjega obrobja ([ifrer 1974). Na naslednjih straneh sta izsek karte z legendo in izsek srednjega dela karte. Slika 57: Izsek osrednjega dela karte Kvartarne terase in periglacialni pobo~ni drobir v Dravinjskih goricah in v blìnjem obrobju. ➤ 70 Slika 58: Izsek desnega zgornjega dela karte Kvartarne terase in periglacialni pobo~ni drobir v Dravinjskih goricah in v blìnjem obrobju z legendo. ➤ 71 69 Geografija Slovenije 1 Samo Black 69 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 70 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 70 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 71 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 71 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko TEK MILAN NA Slika 59: Vilko Fin`gar (skrajni desni) je zaradi bolezni prejel dràvno odlikovanje leta 1972 doma v drùbi Avgu{tina Laha, Draga Mezeta, Leva Baeblerja, Milana [ifrerja (od leve proti desni) in Milana Natka. skrb namenjena spoznavanjem in vrednotenjem sodobnih geografskih vzrokov in posledic depopula-cije na hribovskih obmo~jih (Meze 1960 a; Meze 1960 b; Meze 1962), preu~ene pa so bile {tevilne druge geografske prvine in zna~ilnosti gornjesavinjskih hribovskih kme~kih doma~ij (Meze 1960 c; Meze 1963 b; Meze 1965; Meze 1969). Z regionalnogeografskega vidika je bilo preu~eno in osvetljeno Bov{ko. [tudija, v kateri so raz~le-njene {tevilne naravnogeografske in drùbenogeografske posebnosti pokrajine, je odstrnila in osvetli-la zna~ilnosti gorskega obmo~ja, kjer se prepletajo vplivi sredozemskega in alpskega sveta (Melik 1962). Gospodarske, pokrajinske in fiziognomske posebnosti posameznih naselij so vedno spodbujale k njihovemu preu~evanju. V okviru te tematike je bila posebna pozornost namenjena ugotavljanju geografskih osnov protitur{kih taborov na Slovenskem. Kot primer je bilo preu~eno kme~ko naselje Tabor pri Dornberku, ki se je vraslo v opu{~ena obzidja srednjeve{kega gradu iz ~asa tur{kih vpadov (@agar 1965). Tudi v dana{nji podobi Podkorena, ki stoji na pomembnem kriì{~u daljnovodnih prometnic pod kara-van{kim prevalom Koren, so se ohranili {tevilni fiziognomski obrisi iz preteklosti. Raziskane so bile njegove geografske stalnice in drùbenogeografske zna~ilnosti (Natek 1963). V okviru prebivalstvene problematike je bila raziskana kolonizacija ve~ kot 800 slovenskih druìn v pet banatskih naselij Vr{ac, Velika Greda, Banatsko Plandi{te, Gudurica in Duìne v letih 1945 in 1946. [tudija, ki se uvr{~a med dragocene in pionirske geografske raziskave s tega podro~ja, je bila sklenjena leta 1960. Ugotovila je vzroke, zakaj so dobre tri ~etrtine priseljenih druìn zapustile Banat in se vrnile na svoja nekdanja ognji{~a ali pa se razselile po Sloveniji in drugih obmo~jih Jugoslavije (Pak 1963). Nagla industrializacija, ki jo je doìvljala Slovenija po drugi svetovni vojni, je sproìla mo~ne selitve prebivalstva v ve~ja zaposlitvena sredi{~a. Sezonsko ali stalno zaposleno prebivalstvo se je pre-seljevalo k vsem gospodarsko in socialno razvitej{im predelom. Selitve delovne sile zapu{~ajo v pokrajini trajne sledi in prina{ajo {tevilne, pogosto tèko re{ljive probleme, ki segajo na najrazli~nej-72 Geografija Slovenije 1 Samo Black 72 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 {a podro~ja. Za poznavanje aktualnih selitvenih tokov delovne sile je bila opravljena posebna raziskava. Pokazala je, da je bila sredi {estdesetih let med zaposlenimi v Ljubljani skoraj ~etrtina priseljencev iz nekdanjih republik Jugoslavije (Natek 1969). Skratka, opravljena preu~evanja so dala vrsto novih dognanj o geografskih pojavih in procesih, ki so oblikovali vsakdanjo podobo slovenskih pokrajin. Z novimi metodolo{kimi pristopi, ki so bili podprti z eksaktnimi meritvami in matemati~no-statisti~nimi metodami, se je nenavadno naglo dopolnjevalo vedenje o zna~ilnostih posameznih obmo~ij. S {tevilnimi, ~edalje bolj poglobljenimi {tudijami, ki so bile usmerjene v raziskovanje bistvenih geografskih pojavov in procesov ali prostorskih problemov, se je raz{irjalo podro~je geografskih raziskav. Njihovi neposredni izsledki so raz~lenjevali {tevilne geografske zakonitosti, ki so se uveljavljale pri preoblikovanju pokrajine in nastajanju njene nove podobe. Obenem pa se je z njimi bogatila geografska misel, ki je iskala in podpirala nova geografska raziskovalna podro~ja. 10.3. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1973 IN 1978 V tretjem obdobju znanstvenega dela na in{titutu je bila osrednja naloga Geografija poplavnih podro- ~ij na Slovenskem. Vodil jo je Svetozar Ile{i~, sodelovali pa so tudi {tevilni zunanji sodelavci. S temi raziskavami, ki so zajemale in povezovale problematiko {tevilnih specializiranih geografskih vej in drugih strok, je in{titut èlel obuditi celosten geografski pogled na nastanek, razvoj in rabo poplavnega sveta v razli~nih obdobjih drùbenega in gospodarskega razvoja. Obravnavana tematika je ponujala osveìtev in dopolnitev metod regionalnogeografskih preu~evanj z novimi spoznanji in dosèki specializiranih vej geografije. V metodolo{kih navodilih, ki so iz{la leta 1974 v {estin{tiridesetem zvezku Geografskega vestnika zaradi enotnega pristopa k preu~evanju poplavnih obmo~ij in njihovih pokrajinskih sestavin, pi{e: »… Poglavitni namen zastavljenega prou~evanja pa vendarle ni sistematska regionalno geografska obdelava poplavnih podro~ij, temve~ predvsem prikaz tistih geografskih pojavov in njihovih sple-tov, ki so za nastanek, razvoj in strukturo poplavnih podro~ij odlo~ilni oziroma najzna~ilnej{i. Poplavna podro~ja kaè zato obravnavati kot posebno vrsto pokrajin, v katerih so vodne razmere dominantna poteza …« (Radinja, [ifrer, Lovren~ak, Kolbezen in Natek 1974, str. 131). V tem ~asu so bila preu~ena poplavna obmo~ja v razli~nih predelih Slovenije. S {tevilnimi izsledki, ki so temeljili na terenskem delu in obsènem gradivu, je bilo mogo~e zarisati in opredeliti razli~ne pokrajinske tipe poplavnega sveta. Poplavna obmo~ja v predalpskih kotlinah (Radinja, [ifrer, Lovren- ~ak, Kolbezen in Natek 1976; Gams 1976; Meze 1977; Natek 1978 in drugi) se po svojih temeljnih pokrajinskih in hidrografskih zna~ilnostih razlikujejo od panonskih ([ifrer 1977 b; @agar in Kolbezen 1977; [ifrer, Lovren~ak in Natek 1980), kra{kih (Gams 1980; Kranjc 1981; Meze 1980 b; Meze 1982) ali sre-dozemskih poplavi{~ (Oroèn Adami~ 1979; Plut 1979). Pri vseh pa je skupno, da je ~lovek s svojimi {tevilnimi, v~asih tudi nepremi{ljenimi posegi v okolje pospe{eval {iritev poplavnih obmo~ij in s tem prispeval k zmanj{evanju rodovitnega in pred poplavami zavarovanega kmetijskega zemlji{~a. Poleg tega so {tudije s tega podro~ja pokazale, da je ~lovek z opu{~anjem rabe nekdanjega vodnega pogona zane-maril skrb za redno ~i{~enje in vzdrèvanje re~nih korit. Tudi zato prihaja v novej{em ~asu do pogostej{ih in obsènej{ih povodnji, ki preplavijo obrobne predele {tevilnih naselij. Tudi v tem obdobju so bile geomorfolo{ke {tudije pomemben del raziskovalnega programa in{tituta. Preu~evanja nastanka poplavi{~ in njihove litilo{ko-pedolo{ke sestave so razkrivala najnovej{e morfogenetske procese, ki so v zadnjih nekaj tiso~letjih, ko je ~lovek kr~il gozdove in ustvarjal kr~evine, z nasipavanjem in odlaganjem erozijskega ali denudacijskega gradiva ustvarjali ravnice ob potokih in rekah. Poleg tega so geomorfolo{ka preu~evanja obravnavala kvartarni razvoj [kofjelo{kega in Polhograjskega hribovja ([ifrer 1974 b). Pregledno je bil o~rtan razvoj reliefa v Sloveniji v pleistocenu (Meze 1975 b; Meze 1979 b). Sredi sedemdesetih let sta bili za arheolo{ke namene opravljeni dopolnilni {tudiji o zna~ilnostih reliefa v Poso~ju s posebnim oziroma na pokrajino okrog Mosta na So~i (Letopis SAZU 25, str. 197; [ifrer 1983 b) ter geomorfolo{ki in hidrografski oris pokrajine s {ir{im zaledjem, kjer je stala prazgodovinska naselbina na Viru pri Sti~ni (Letopis SAZU 25, str. 195; Meze 1994). 73 Geografija Slovenije 1 Samo Black 73 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Drùbenogeografska preu~evanja so segala na podro~je ugotavljanja sprememb na hribovskih kmetijah v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. V ta namen je bilo zbrano osnovno gradivo za geografsko predstavitev in osvetlitev sprememb na kmetijah, ki so jih prinesle in povzro~ile gozdne ceste, s katerimi so bile doma~ije povezane med seboj kakor tudi z najblìjimi dolinskimi sredi{~i. Ugotovitve so temeljile na analizah 497 hribovskih in 95 dolinskih kmetij (Meze 1979 a). Poleg tega je bila obravnavana zemlji{ko-posestna sestava v Spodnji Savinjski dolini, ki je opozorila na razdrobljeno posest. AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 60: Leta 1975 so Triglavski ledenik merili dvakrat: na za~etku septembra so se v slabem vremenu nanj povzpeli Du{an Ko{ir (zgoraj), Marko @erovnik (spodaj) in Milan Oroèn Adami~, konec meseca pa sta ga v lep{em vremenu obiskala le zadnja dva. 74 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 74 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 V tem obdobju so se za~ela preu~evanja kompleksnih prostorskih problemov in vrednotenja tistih pokrajinskih sestavin in njihovih prvin, ki so pomembne za strokovne podlage na razli~nih stopnjah pokrajinskega na~rtovanja (Oroèn Adami~ 1978 a). [tevilne naravne nesre~e, ki so v tem obdobju prizadele Slovenijo, so bile evidentirane na temelju terenskih ogledov, na primer povodnji v Pomurju leta 1972, zemeljskih plazovi in usadi na Kobanskem in v Slovenskih goricah leta 1972 ter poplave v Posavju, ob Pesnici in na Ko~evskem polju leta 1973. AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 61: V {estdesetih letih in prvi polovici sedemdesetih let se je umikanje Triglavskega ledenika upo~asnilo, v drugi polovici sedemdesetih let pa skoraj povsem ustavilo. Slika je bila posneta z Begunjskega vrha ob drugem septembrskem obisku ledenika leta 1975. 75 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 75 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko @led, ki je sredi novembra leta 1975 na Snèniku, Javorniku ter {e posebej na Hru{ici, Trnovskem gozdu in idrijskih planotah Vojsko, [ebrelje, Ledine in Dole polomil, izruval ali preobrnil okrog 342.500 m3 lesa, je zahteval posebno preu~itev. [tudija je med drugim opozorila, da je treba pri tolma~enju te vremenske ujme {e posebej upo{tevati reliefne razmere, predvsem izpostavljeni svet visokih dinarskih kra{- kih planot, kjer prihaja do stika med toplimi sredozemskimi ali atlantskimi zra~nimi tokovi in ohlajenimi celinskimi zra~nimi gmotami (Letopis SAZU 26, str. 237; [ifrer 1976). Katastrofalni potres v gospodarsko nerazvitem in depopulacijskem obmo~ju Poso~ja leta 1976 je usmeril na{o raziskovalno dejavnost v te najbolj prizadete predele. Milan Oroèn Adami~ je takoj potresu od{el v Zgornje Poso~je, kjer je zbiral gradivo o u~inkih in posledicah ru{ilnega potresa, ki je prizadel blizu 9200 zgradb, od katerih jih je bilo treba 1029 zravnati z zemljo. Preu~itev, ki je temeljila na sodobnih geografskih raziskovalnih metodah, je dala {tevilne nove poglede na geografsko prikazovanje in vrednotenje naravnih nesre~, obenem pa se je s svojimi eksaktnimi rezultati uveljavila tudi na aplikativnem podro~ju (Oroèn Adami~ 1978 b, Oroèn Adami~ 1982; Oroèn Adami~ in Kunaver 1978). AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 62: Zapu{~eno ko~o na hribovski [ume~nikovi kmetiji v Radegundi nad Mozirjem pod Goltmi, pred katero so se maja 1975 slikali Jelica Slavi~, Svetozar Ile{i~ in Milena Hribar (od leve proti desni), je Drago Meze obnovil in preuredil v po~itni{ko hi{ico. 76 Geografija Slovenije 1 Samo Black 76 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 63: Vlado Vivod, utemeljitelj znanstvene fotografije na in{titutu in vodja Geofotolaboratorija med letoma 1957 in 1985, je slovel tudi po kuhanju na sindikalnih izletih konec sedemdesetih let. Slike 64, 65, 66, 67, 68 in 69: Ve~ina tiskanih {tudij o slovenskih poplavnih pokrajinah je opremljena s {tevilnimi tematskimi kartami, ki so, razen redkih izjem, za vsako poplavno pokrajino izdelane v enotnem merilu in z enotnim oblikovanjem. Primer takega niza kart so {tiri priloge k razpravi Geografske zna~ilnosti poplavnega podro~ja ob P{ati (Radinja, [ifrer, Lovren~ak, Kolbezen in Natek 1976), ki je iz{la v petnajsti knjigi Geografskega zbornika leta 1976. Karte, ki so bile izdelane leta 1974, imajo merilo 1 : 50.000 in so tiskane v {estih barvah. Priredil jih je Marko @erovnik, izrisala pa Milena Hribar. Na naslednjih straneh so izseki treh kart z legendami: Poplavna podro~ja P{ate, ki so jo pripravili Milan [ifrer, Darko Radinja in Marko Kolbezen, Prst in rastje na poplavnem podro~ju P{ate, ki jo je pripravil Franc Lovren~ak, in Izraba tal in obrati na vodni pogon ob P{ati ob Reki 1972. leta, ki jo je pripravil Milan Natek. ^etrta karta ima naslov Zemlji{ke kulture po k. o. na poplavnem podro~ju P{ate in Reke 1896 in 1971 in jo je prav tako pripravil Milan Natek. Slika 64: Izsek levega spodnjega dela karte Poplavna podro~ja P{ate z legendo. ➤ 78 Slika 65: Izsek srednjega zgornjega dela karte Poplavna podro~ja P{ate. ➤ 79 Slika 66: Izsek levega spodnjega dela karte Prst in rastje na poplavnem podro~ju P{ate z legendo. ➤ 80 Slika 67: Izsek srednjega zgornjega dela karte Prst in rastje na poplavnem podro~ju P{ate. ➤ 81 Slika 68: Izsek levega spodnjega dela karte Izraba tal in obrati na vodni pogon ob P{ati ob Reki 1972. leta z legendo. ➤ 82 Slika 69: Izsek srednjega zgornjega dela karte Izraba tal in obrati na vodni pogon ob P{ati ob Reki 1972. leta. ➤ 83 77 Geografija Slovenije 1 Samo Black 77 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 78 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 78 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 79 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 79 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 80 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 80 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 81 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 81 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 82 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 82 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 83 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 83 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 10.4. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1979 IN 1992 V to obdobje sodi ustanovitev Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot nove in samostojne raziskovalne delovne organizacije, ki je pod svojim okriljem zdruì- la vse in{titute Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zasnovan, utemeljen in sprejet je bil dolgoro~ni znanstvenoraziskovalni program Naravna in kulturna dedi{~ina slovenskega naroda, ki je povezoval delovne enote Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti s podro~- ja humanisti~nih ter nekaterih drùboslovnih in naravoslovnih ved s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. To sta temeljna organizacijska in vsebinska okvira, v katerem je imel in{titut dovolj samostojno in raziskovalno razpoznavno vlogo v okviru raziskovalnega programskega sklopa Prou~evanje geografskega okolja Slovenije. V tem obdobju se je pove~alo {tevilo raziskovalcev. S prihodom mladih raziskovalcev so se odprle ne{tete mònosti novih preu~evanj tudi na podro~jih, ki so dotlej zaostajala. Z neobremenjenimi raziskovalci so se uveljavili novi metodolo{ki pristopi, podprti z matemati~no-statisti~nimi metodami ter rabo ra~unalni{ke, satelitske in druge sodobne tehnologije. Ob tem pa je treba {e posebej poudariti, da je vseh pet mlaj{ih raziskovalcev in{tituta v za~etku devetdesetih let pridobilo najvi{jo akademsko stopnjo, doktorat geografskih znanosti na ljubljanski univerzi. Osrednja raziskovalna naloga in{tituta je bilo v tem obdobju preu~evanje hribovskih kmetij, ki se je iz Gornje Savinjske doline raz{irilo domala na vse slovenske pokrajine. Preu~evanja, ki jih je vodil Drago Meze, so zajela blizu 7000 hribovskih doma~ij. ^lenitve in preu~itve gradiva, zbranega na terenu in drugod, kaèjo, da so {tevilni socialni in gospodarski vidiki kmetij odvisni od najrazli~nej{ih naravnih in drùbenih razmer doma~ega in sosednjega obmo~ja. Izsledki teh preu~evanj ponujajo in odstirajo pogled v tiste pokrajinske dejavnike, ki so s svojimi vplivi in sou~inkovanji preoblikovali svet hribovskih kr~evin oziroma samin. Tudi za ta geografska preu~evanja je bila izdelana posebna metodologija (Meze 1980 a). Podrobneje so bile preu~ene hribovske kmetije v predgorju Kamni{ko-Savinjskih Alp in Karavank (Meze 1981; Meze 1983; Natek 1983), v Pomèju (Natek 1987) in na Pohorju (Gams 1983; Natek 1992 b), v [kofjelo{kem in Polhograjskem hribovju (Meze 1985; Meze 1986; Oroèn Adami~ 1987), Idrijsko-Cerkljanskem hribovju (Meze 1987), na [entvi{ki planoti in v Trebu{i (Meze 1988), na Blokah ter v svetu med Ur{ljo goro in Pa{kim Kozjakom. Neraziskane so ostale kmetije na Tolminskem in v Bohinju, na obmo~ju kra{kih dinarskih planot ter v Posavskem hribovju. V tem obdobju so se nadaljevala in tudi sklenila preu~evanja poplavnih obmo~ij na Slovenskem. Raziskana so bila vsa ve~ja poplavna obmo~ja, ki s svojo fiziognomijo in raznovrstno namembnostjo opozarjajo na samosvoj svet. S tega podro~ja so bile opravljene prve delne sinteze, ki kaèjo na zapletene in vzro~no povezane pokrajinske procese ([ifrer 1983 c; Perko 1992 a; Perko 1992 c; Natek 1992 a). Opravljena so bila vsakoletna merjenja in preu~evanja sprememb na Triglavskem in Skutinem ledeniku. Preu~evanja so pokazala, da se je v tem ~asu nadaljevalo kr~enje in tanj{anje ledenika pod Triglavom, ki je dosegel najmanj{i obseg leta 1983. Ve~je koli~ine snega so prispevale, da se je ledenik pod Triglavom razmeroma kasno pokazal izpod snega, zato je bilo taljenje ledu precej zmanj{ano. Debe-la snèna odeja namre~ prepre~uje izrazitej{e umikanje ledenika. Med letoma 1974 in 1985 se je kr~enje ledenika mo~no zaustavilo in njegov spodnji konec je ostal pove~ini pod snegom domala vse do konca talilne dobe ([ifrer 1986, str. 128; Gabrovec 1996). Tudi vsakoletne meritve in preu~evanja ledenika pod Skuto so pokazale, da se postopoma kr~i; med letoma 1980 in 1983 se je povr{ina ledenika najbolj zniàla na spodnjem vzhodnem delu, kjer se je najbolj intenzivno nadaljevalo razpadanje ledenika (Ko{ir 1986, str. 144 in 148). Leta 1982 je Milan [ifrer pripravil scenarij za film o Triglavskem ledeniku, ki ga je posnela RTV Ljubljana za svoj dokumentarno-izobraèvalni program (Letopis SAZU 33, str. 230). Samo nekaj let kasneje je isti avtor pripravil televizijski scenarij o Triglavskem ledeniku ter o sle-dovih, ki so jih v Blejsko-Radovlji{ki kotlini zapustili veliki pleistocenski ledeniki (Letopis SAZU 40, str. 316). V tem obdobju je postalo podrobno geomorfolo{ko kartiranje ena izmed pomembnih in dolgoro~- no zasnovanih nalog v okviru raziskovalnega programa in{tituta. Vzpodbude za to podro~je dela je vznik-84 Geografija Slovenije 1 Samo Black 84 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 nila na takratni vsedràvni jugoslovanski ravni. Dolgoletna prizadevanja geomorfologov po skupnem zveznem raziskovalnem projektu so obrodila sadove na posvetu o geomorfolo{kem kartiranju, ki je bilo v Beogradu leta 1975. Na njem so kot izhodi{~e za izdelavo jugoslovanske legende in metodologije sprejeli mednarodno legendo, ki pa se ne more neposredno uporabiti v na{ih primerih. Za delo na zveznem projektu Geomorfolo{ka karta Slovenije v merilu 1 : 100.000 je bil zadolèn Karel Natek. Spomladi 1980 je in{titut pripravil posvetovanje vseh jugoslovanskih geomorfologov, ki so delali na omenjenem projektu. Cilj posvetovanja je bil sprejem enotne legende in metodologije. Za razpravo je in{titut predloìl vzor~ni osnutek geomorfolo{ke karte ozemlja Litijske kotline, ki je bila kasneje tudi tiskana kot prva jugoslovanska geomorfolo{ka karta, izdelana po mednarodni koncepciji (Letopis SAZU 30, str. 267–268; Letopis SAZU 31, str. 174; Gams in Natek 1981; Natek 1983 a; Natek 1986). Nekajletno intenzivno in usmerjeno delo na detajlni geomorfolo{ki karti v merilu 1 : 100.000, list Celje, je leta 1984 prekinila odlo~itev zveznega projektnega sveta, ki je namenil prednost izdelavi pregledne geomorfolo{ke karte za vso dràvo, in sicer v merilu 1 : 500.000. Na{ in{titut je prevzel njeno izdelavo za ozemlje Slovenije. Delo na tej karti je bil kon~ano v letu 1989, ko je bil avtorski original karte s tolma~em in obsènim seznamom geomorfolo{ke literature predan znanstvenemu svetu zveznega projekta. Pregledna geomorfolo{ka karta Slovenije, ki je bila pripravljena oziroma izdelana kot sestavni del geomorfolo{ke karte Jugoslavije, je bila natisnjena v Beogradu leta 1992 (Letopis SAZU 43, str. 281). V naslednjih letih je bilo raziskovalno delo osredoto~eno predvsem na izdelavo podrobne geomorfolo{ke karte v merilu 1 : 100.000, in sicer na primeru lista Celje, od leta 1988 dalje tudi na geomorfolo{ki karti Polhograjskega hribovja, kjer je bil najprej operacionaliziran stometrski digitalni model reliefa (Gabrovec 1987; Gabrovec 1990 c). Tudi na celjskem obmo~ju je prispevala vklju~itev oziroma uporaba stometrskega digitalnega modela reliefa nekaj izvrstnih in novih rezultatov, ki so obogatili dotedanje poglede na razvoj povr{ja pri nas (Letopis SAZU 43, str. 281; Natek 1993; Gabrovec 1987; Gabro-OR NEZNAN VTA Slika 70: Drago Meze je za raziskavo hribovskih kmetij prejel nagrado Sklada Borisa Kidri~a. Na slavnostni prireditvi 11. aprila 1983 mu jo je v pala~i Vlade Socialisti~ne Republike Slovenije podelila Aleksandra Korenhauser. 85 Geografija Slovenije 1 Samo Black 85 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 71: Prispevki v skoraj 500 strani debelem Slika 72: Za 15. zborovanje slovenskih geogra- Potresnem zborniku iz leta 1980 se ukvarjajo fov v Portoroù leta 1990 je in{titut pripravil in s poso{kim potresom leta 1976. Geografske uredil zbornik referatov, ki ga je izdala Zveza u~inke potresa je raziskoval tudi in{titut. geografskih dru{tev Slovenije. vec 1990 a). Na obmo~ju Polhograjskega hribovja je bila z novimi metodolo{kimi oprijemi raziskana vloga reliefa za geografsko podobo in sestavo pokrajine (Gabrovec 1990 c). Vzporedno z navedenim so bila opravljena tudi za~etna dela za podrobno geomorfolo{ko karto na obmo~jih s prevlado posameznih reliefnih tipov: dolina U~je kot primer visokogorskega fluvialnega reliefa z minimalnim vplivom pleistocenske poledenitve in tektonsko razgibane pokrajine, Spodnja Savinjska dolina kot primer fluvioakumulacijskega povr{ja v terasami in vr{aji ter Haloze kot pokrajina zemeljskih plazov in usadov, ki so pomembni za geomorfolo{ko preoblikovanje pokrajine. Tamkaj{- nja raba tal je odsev vinogradni{tva, ki se je prilagajalo intenzivnim geomorfolo{kim procesom (Letopis SAZU 43, str. 281). V okviru tega tematskega sklopa so bili preu~eni recentni geomorfolo{ki procesi, ki se kaèjo s sproànjem zemeljskih plazov in usadov ter posedov (Natek 1989; Natek 1990) kakor tudi razvoj reliefa v Lòni{kem gri~evju. Za to {tudijo je bila izdelana vzor~na geomorfolo{ka karta v merilu 1 : 25.000 (Natek 1983 b). Poleg navedenih so bile iz za~etnega dela geomorfolo{kega kartiranja izpeljane {e nekatere druge raziskave. Z novej{imi raziskovalnimi metodami, temelje~imi na matemati~no-statisti~nih metodah in podprtimi z ra~unalni{kimi programi so bila prikazana in ovrednotena dolo-mitna obmo~ja na Slovenskem ter njihova namembnost v kmetijski pridelavi (Gabrovec 1994, Gabrovec 1995). V raziskovalni program in{tituta sta bili vklju~eni tudi dve regionalnogeografski {tudiji. Obe sta bili zasnovani na novej{i metodologiji, ki je podprta z uporabo ra~unalni{ke tehnologije. Njuna vsebinska novost je predvsem v tem, da so vezi in soodvisnosti med posameznimi pokrajinotvornimi sestavinami objektivno ovrednotene z eksaktnimi vrednostmi oziroma merili. Tak{na raziskovalna usmeritev daje natan~nej{i vpogled v pokrajinske zakonitosti, obenem pa objektivneje vrednoti vlogo in pomen posamezne sestavine za celostno podobo geografskega okolja. Tovrstne usmeritve geografskih raziskav daje-86 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 86 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 73: Dràve sveta 1989 avtorjev Karla Slika 74: Dràve sveta 1991 so bile prva Natka, Draga Perka in Milojke @alik Huzjan so slovenska publikacija, ki je Slovenijo predstavila bile prva knjiga v tedanji Jugoslaviji, ki je bila na enak na~in kot ostale dràve, ~eprav ob v celoti pripravljena v digitalni obliki. izidu knjige Slovenija {e ni bila samostojna. jo s svojimi najrazli~nej{imi in argumentiranimi izsledki trdno podlago za njihovo prakti~no uporabnost in uveljavitev na {tevilnih aplikativnih podro~jih (Perko 1989 a; Perko 1989 b; Topole 1991). @e konec osemdesetih let so bile opravljene za~etne vsebinske zasnove za vzpostavitev in{titutskega geografskega informacijskega sistema, ki je v devetdesetih letih postal nepogre{ljiv vir bogatih informacij pri vsem znanstvenoraziskovalnem delu in{tituta. Njegov razvoj in njegovo vsebinsko dopolnjevanje z novimi sloji najrazli~nej{ih podatkovnih baz je mogo~e spremljati v letnih in vseh drugih poro- ~ilih in{titutskega dela od leta 1991 (Perko 1991 a; Perko 1991 b; Perko 1991 c). Tudi v tem ~asu je bilo preu~evanje naravnih nesre~, ki so prizadele na{e pokrajine, ena izmed rednih delovnih obveznosti in{titutskih sodelavcev. V tem obdobju so prizadele Slovenijo najrazli~nej{e naravne ujme, ki so izni~ile delo ~love{kih rok. Preu~ene so bile vse ve~je naravne nesre~e. Med njimi velja posebej opozoriti na neurja v severovzhodni Sloveniji ([ifrer 1980), Celjski kotlini in na Gorenjskem (Natek 1983 c), ru{ilni vihar na Gorenjskem in v Poso~ju (Oroèn Adami~ in [ifrer 1984), povodnji v Po-ljanski dolini (Oroèn Adami~ 1983). Tudi su{a, ki je leta 1983 povzro~ila nemalo {kode, je bila preu~ena z razli~nih geografskih vidikov (Natek 1984), prav tako tudi sneì{~a (Natek 1985; Gabrovec 1990 b). Raziskovalno pozornost so pritegnili zemeljski plazovi in usadi, ki so jih sproìla neurja med 3. in 4. julijem 1989 v Halozah in Slovenskih goricah. O tem govorijo prispevki v reviji Ujma 4 iz leta 1990. Kata-strofalna povodenj, ki jo je povzro~ilo mo~no deèvje okrog 1. novembra 1990, je bila podrobneje osvetljena z najrazli~nej{ih geografskih podro~ij. Izsledki so bili objavljeni v Ujmi 5 iz leta 1991. Geografska preu~evanja naravnih nesre~, odkrivanje njihovih vzrokov ter poznavanje njihovih pokrajinskih posledic in u~inkov je spodbujalo k strnitvi na{ega vedenja za potrebe najrazli~nej{ih strokovnih in upravnih slùb. Po naro~ilu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Socialisti~ne republike Slovenije je in{titut pripravil drùbenogeografska izhodi{~a za ocenjevanje ogroènosti mestnih obmo-87 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 87 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 75: Knjiga Pozdravljena Slovenija avtorjev Slika 76: Za 27. mednarodni geografski kongres Karla Natka, Draga Perka, Staneta Peterlina in v Washingtonu leta 1992, ko je bila Slovenija Davorina Vuge je v slovenskem, angle{kem in sprejeta v Mednarodno geografsko zvezo, je nem{kem jeziku iz{la ob osamosvojitvi Sloveni- in{titut pripravil razstavo in souredil knjiìco je leta 1991. o Sloveniji. ~ij (Letopis SAZU 37, str. 246), za Republi{ki sekretariat za ljudsko obrambo in druge upravne organe pa se je lotil metodolo{kih in vsebinskih zasnov ocene kompleksne ogroènosti Slovenije zaradi naravnih nesre~ (Letopis SAZU 39, str. 257, Perko 1992 a). Novi in celostni metodolo{ki pristopi k raziskovanju naravnih nesre~ ter njihova pogostost in prostorska raz{irjenost dajejo tovrstnim geografskim preu~evanjem posebno aplikativno veljavnost. In{titut se je lotil pregledne strnitve {tevilnih dosedanjih geografskih in drugih znanj o naravnih nesre~ah, ki se pojavljajo na ozemlju na{e dràve in ogroàjo njeno premoènje. V {tudiji je bila v ospredju ogro- ènost Ljubljane kot sredi{~a dràve, kjer je osredoto~en znaten delè narodove kulturne dedi{~ine in proizvodnih zmogljivosti. Raziskava je s {tevilnimi novimi metodolo{kimi pristopi na novo ovrednotila tudi potresno ogroènost na{e prestolnice in mestna obmo~ja obogatila z novimi pokrajinskimi vrednostmi (Oroèn Adami~ 1991; Oroèn Adami~ 1993; Oroèn Adami~ 1994; Oroèn Adami~ 1995). Sistemati~no geografsko preu~evanje vzrokov in posledic naravnih nesre~ je prispevalo k prvemu strokovnemu posvetovanju s tega podro~ja na Slovenskem. Pobudnik in glavni organizator posveta o ogro- ènosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesre~ je bil na{ in{titut. Posvetovanje, ki je bilo 14. oktobra 1983, je bilo velik prispevek k multidisciplinarnemu raziskovanju naravnih nesre~. Poleg tega je posvetovanje vzpodbudilo razmislek o izhajanja periodi~ne strokovne publikacije, ki bo namenjena najrazli~nej- {im osvetlitvam naravnih in drugih nesre~. Tako je v jeseni leta 1987 za~ela izhajati Ujma, revija za vpra{anja varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Pri njenem nastanku in vsebinski zasnovi je dejavno sodeloval tudi Milan Oroèn Adami~, ki je bil do leta 1992 tudi njen tehni~ni urednik. Leta 1985 je Milan Oroèn Adami~ v sodelovanju z Republi{kim sekretariatom za ljudsko obrambo izdelal scenarij za film o naravnih nesre~ah, ki ga je posnela Radiotelevizija Ljubljana (Letopis SAZU 36, str. 299). 88 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 88 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Leta 1982 je prejel in{titut za pomembne dosèke na podro~ju sistemati~nega preu~evanja naravnih nesre~, ki so prizadele slovenske pokrajine v preteklih obdobjih, zlato plaketo civilne za{~ite. Podelila mu jo je Milka Planinc, predsednica zveznega izvr{nega sveta SFRJ (Letopis SAZU 33, str. 228). Enako priznanje je dobil in{titut od Republi{kega {taba civilne za{~ite ob svetovnem dnevu civilne za{- ~ite 1. marca 1992. Posebej pomemben dogodek v obdobju med letoma 1979 in 1992 pa je za~etek organizacijske, kadrovske in vsebinske priprave za izdelavo splo{ne in regionalnogeografske monografije Slovenije. Monografiji naj bi sloneli na strnitvi spoznanj iz dotedanjih {tevilnih raziskav, ki so z razli~nih podro~ij osvetljevale in obogatile geografske zna~ilnosti in zakonitosti v razvoju posameznih pojavov in procesov, pa tudi na novih metodah in raziskavah. Znanstveni svet in{tituta je na svojih ob~asnih delovnih sre~anjih ve~krat poudaril, da je priprava gradiva za splo{no in regionalnogeografsko monografije Slovenije osrednja in prvenstvena naloga vseh in{titutskih sodelavcev. @e leta 1979 je tedanji upravnik in{tituta in nosilec njegovega raziskovalnega programskega sklopa Svetozar Ile{i~ spodbudil za~etna dela na raziskovalni nalogi Regionalizacija Slovenije, ki naj bi bila strukturni temelj za regionalni del na~rtovane geografske monografije Slovenije (Letopis SAZU 30, str. 263–264). V naslednjih dveh letih sta bili izoblikovani redakcijska zasnova in sestava predvidene regionalnogeografske monografije Slovenije, ki je temeljila na {estih makroregijskih eno-tah (Ile{i~ 1981). V dopolnjeni shemi v letu 1984 so bile predvidene samo {tiri makroregije, in vsaka izmed osrednjih slovenskih geografskih in{titucij se je obvezala, da bo pripravila gradivo za dodeljeno oziroma sprejeto obmo~je. Na{emu in{titutu je bila poverjena naloga, da pripravi gradivo in sklepno besedilo za obmo~je vzhodne in jugovzhodne Slovenije, torej za Posavinje s Posoteljem, Posavsko hribovje in Dolenjsko z Belo krajino. Isto~asno je bil ustanovljen programski svet za regionalnogeografsko monografijo, ki so ga sestavljali zastopniki geografskih in{titucij. V naslednjih letih je bila izdelana podrobna vsebinska zasnova monografije z vsemi potrebnimi minimalnimi kazalci za predstavitev, osvetlitev in ovrednotenje posamezne mezoregije. Delo na regionalni monografiji pa je zaradi {tevilnih drugih raziskovalnih obveznosti raziskovalcev in organizacijskih pomanjkljivosti zaostajalo. Leta 1992 so Karel Natek, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko pripravili novi vsebinski, terminski in organizacijski na~rt za pospe{eno izvedbo celotnega projekta Regionalnogeografska monografija Slovenije, ki so ga sprejele sodelujo~e geografske in{titucije in s podpisom pogodb potrdila velika ve~ina sodelavcev. Ker se Ivan Gams kot vodja priprav obeh monografij ni v celoti strinjal z izvedbo na~rta, so njegovi avtorji menili, da njihov na~rt ni sprejet (Letopis SAZU 43, str. 278) in so odstopili od njegove izvedbe. Leta 1982 je znanstveni svet in{tituta sprejel sklep, da se v okviru in{tituta za~ne tudi delo na pripravi splo{ne geografske monografije Slovenije. Naslednje leto pa je bilo sklenjeno, da ima splo{na Slike 77, 78, 79, 80, 81 in 82: Ve~ina {tudij o hribovskih kmetijah je obogatena s tremi kartami. Topografska osnova vseh kart so izohipse tedanjega Geodetskega zavoda Socialisti~ne republike Slovenije. Primer takega niza kart je objavljen tudi v osemindvajseti knjigi Geografskega zbornika leta 1988 pri razpravi Kmetije na [entvi{ki planoti in v Trebu{i (Meze 1988). Karte so tiskane v dveh barvah in v merilu 1 : 50.000. Avtorske originale kart je pripravil Drago Meze. Karti Povpre~ni naklon kmetijskega zemlji{~a in Klasifikacija kmetij je izrisala Maru{a Rupert, drugo karto Klasifikacija kmetij pa Meta Ferjan. Slika 77: Izsek levega spodnjega dela karte Povpre~ni naklon kmetijskega zemlji{~a z legendo. ➤ 90 Slika 78: Izsek srednjega zgornjega dela karte Povpre~ni naklon kmetijskega zemlji{~a. ➤ 91 Slika 79: Izsek levega spodnjega dela prve karte Klasifikacija kmetij z legendo. ➤ 92 Slika 80: Izsek srednjega zgornjega dela prve karte Klasifikacija kmetij. ➤ 93 Slika 81: Izsek levega spodnjega dela druge karte Klasifikacija kmetij z legendo. ➤ 94 Slika 82: Izsek srednjega zgornjega dela druge karte Klasifikacija kmetij. ➤ 95 89 Geografija Slovenije 1 Samo Black 89 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 90 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 90 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 91 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 91 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 92 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 92 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 93 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 93 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 94 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 94 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 95 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 95 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko geografska monografija prednost pred regionalnogeografskim delom. Tedaj se je pristopilo tudi k izdelavi okvirne vsebinske zasnove obeh monografij in sprejeto je bilo stali{~e, »… da je v sedanjih pogojih làje uresni~ljiv prvi, splo{ni del, ki bo obdelal geografijo Slovenije po geografskih panogah …«. Sprejeto je bilo mnenje, da mora tudi to delo po svoje »… prispevati k regionalnogeografskemu poznavanju Slovenije. Prvi del naj ima prednost pred drugim, to je pred regionalnogeografskim prikazom slovenskih predelov, ki naj bi iz{el v ve~ knjigah …« (Letopis SAZU 34, str. 275). K pisanju splo{ne geografske monografije, ki jo je vsebinsko in organizacijsko pripravljal in{titut, so bili povabljeni vsi najvidnej{i slovenski geografi, med njimi Milan [ifrer, ki je prevzel obsèno poglavje Povr{je Slovenije, eno izmed nosilnih poglavij monografije. Dela se je lotil z vsem svojim znanim delovnim àrom in sistematiko. Za sodobno geografsko osvetlitev na{ega povr{ja, katerega razvoj je sistemati~no preu~eval in spremljal ve~ desetletij, je zbral vsa novej{a znanja, ki so jih nudila doma~a in tuja geomorfolo{ka raziskovanja. Na temelju ve~letnega sistemati~nega in poglobljenega dela je pripravil sodobno geomorfolo{ko {tudijo, ki s {tevilnimi novimi pogledi in spoznanji osvetljuje razvoj reliefa in re~nega omrèja na Slovenskem ([ifrer 1994). Leta 1992 je bila ve~ina temeljnih poglavij za splo{no monografijo è pripravljena za recenzijo in redakcijo. »… Med delom sta dva zunanja sodelavca odpovedala nadaljnje sodelovanje pri izdelavi dveh nosilnih poglavij. Za poglavje »Vodovje« smo pridobili prof. Marka Kolbezna, poglavje »Prebivalstvo« pa je prevzel mag. Drago Perko …« (Letopis SAZU 43, str. 276–277). @e v naslednjem letu je bila ve~i-na prispevkov za posamezna poglavja »… recenzirana in redigirana s strani redaktorjev, akademika Ivana Gamsa in Igorja Vri{erja in je pripravljena za ~istopis …« (Letopis SAZU 44, str. 309). 10.5. RAZISKOVANJE MED LETOMA 1993 IN 1998 Z letom 1993 se je v Sloveniji za~elo projektno financiranje raziskovalne dejavnosti, ki je raziskovalne ustanove v veliki meri prepustilo tr`nim zakonitostim. Tako je tudi in{titut pre{el z varnega dràvnega financiranja na tvegano borbo za preìvetje na trgu, delè temeljnih raziskav, ki so v prej{njih obdobjih izrazito prevladovale, pa je leta 1993 padel pod petino in se {ele leta 1998 pribliàl polovici. Ve~ina znanstvenoraziskovalnega dela je potekala v okviru projektov s to~no dogovorjenim {tevi-lom ur oziroma obsegom finan~nih sredstev, z opredeljenimi raziskovalci in tehni~nimi delavci, z nosil-cem, ki je vodil projekt in nosil vso odgovornost, ter z natan~no dolo~enim trajanjem. In{titutski projekti so bili ve~inoma navezani na koledarska leta, kar pomeni, da so se za~eli s prvim dnem leta in kon~a-li z zadnjim dnem leta, ~e je {lo za enoletne projekte, oziroma zadnjim dnem enega od naslednjih let, ~e je {lo za dveletne ali ve~letne projekte. Zato je tudi raziskovalno delo in{tituta med letoma 1993 in 1998 predstavljeno po posameznih letih. Ker je v zadnjem obdobju petdesetletnega dela in{tituta poleg in{titutskih publikacij iz{la pri razli~- nih zalòbah doma in v tujini {e cela vrsta drugih publikacij, je posebna pozornost namenjena tudi njihovi predstavitvi, predvsem temeljnim geografskim knjigam o Sloveniji kot dràvi in Sloveniji kot delu sveta. 10.5.1. LETO 1993 Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije je in{titutu odobrilo le temeljni projekt Dokon- ~anje regionalne geografske monografije Slovenije, s katerim je bila finan~no pokrita komaj slaba petina ur in{titutskih raziskovalcev. Zato sta bila ogroèna delovanje in obstoj in{tituta. Uvedeno je bilo strahovito var~evanje, terensko delo pa je bilo skoraj povsem ustavljeno. Kljub velikemu trudu je raziskovalcem na trgu uspelo pridobiti le aplikativni projekt Geomorfolo{ka inventarizacija Kra{kega roba in podprojekt v okviru projekta Preu~evanje ranljivosti okolja z vidika pokrajinskih u~inkov onesnaèvanja. In{titutski raziskovalci in zunanji sodelavci in{tituta so nadaljevali delo pri nalogah iz predprojekt-nega financiranja znanosti: Splo{ni geografski monografiji Slovenije, Rednih letnih merjenjih in preu-96 Geografija Slovenije 1 Samo Black 96 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 83: Preu~evanje poplavnih obmo~ij, na sliki je poplavljeno Ljubljansko barje med naseljema Lipe in ^rna vas, je bilo ~etrt stoletja med najpomembnej{imi raziskovalnimi nalogami in{tituta. ~evanjih Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto ter Ogroènosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesre~, ~eprav za njih ni bilo sredstev. Projekt Geomorfolo{ka inventarizacija Kra{kega roba, ki ga je naro~il Medob~inski zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Piran, je vodil Karel Natek, sodelovali pa so {e Matej Gabrovec, Maja Topole, Miha Pav{ek, Darko Ogrin, Joè @umer in Mauro Hrvatin. Izdelali so geomorfolo{ko karto Kra{- kega roba v merilu 1 : 25.000 ter podrobno inventarizirali geomorfolo{ke procese z reliefnimi oblikami in jih ovrednotili z naravovarstvenega vidika. V 1. fazo projekta Preu~evanje ranljivosti okolja z vidika pokrajinskih u~inkov onesnaèvanja, ki ga je po naro~ilu Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije izvajal In{titut za geografijo, se je in{titut vklju~il kot delovna skupina v sestavi Meta Ferjan, Matej Gabrovec, Karel Natek, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko in Maja Topole. Pripravila je ve~ temeljnih fizi~nogeografskih zemljevidov Slovenije v digitalni obliki (zemljevidi kamnin, vi{inskih pasov, naklonov, ekspozicij, poplavnih obmo~ij, gozdnih povr{in in erozijskih obmo~ij), ki so bili podlaga geografskega informacijskega sistema za ta projekt. Iz{la je è tretja izdaja knjige Dràve sveta avtorjev Karla Natka, Draga Perka in Milojke @alik Huzjan, eno od temeljnih geografskih del, ki je mlado dràvo Slovenijo enakopravno umestilo med ostale dràve sveta. V prvi izdaji, ki je iz{la leta 1989, so avtorji na 270 straneh opisali 177 takrat neodvisnih dràv. Druga izdaja iz leta 1991 je imela è 346 strani in je predstavila 176 dràv, med njimi prvi~ tudi Slovenijo. Obe izdaji, ki jih je zaloìla Zveza geografskih dru{tev Slovenije, sta bili ve~krat ponatisnjeni. Dràve sveta 1993 je izdala Dràvna zalòba Slovenije v burnem ~asu sprememb na svetovnem zemljevidu in nastajanju novih dràv. Ob koncu urejanja knjige je bilo è 193 neodvisnih dràv, med njimi tudi Slovenija, torej kar 16 ve~ kot v dve leti starej{i izdaji. Avtorji nove izdaje niso le dopolnili z najnovej{imi podatki, ampak so jo tudi vsebinsko mo~no raz{irili. [tevilo strani je naraslo na kar 467, oprema knjige je bila bolj bogata, del knjige je bil tiskan v barvah. 97 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 97 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko V[EK V[EK A A MIHA P MIHA P Slika 84: Skalni podor nad Fa~erjem v Spodnji Slika 85: Ogled snènega plazu, ki je zasul Trenti leta 1993 so obiskali in pregledali tudi gorsko cesto na Mangartsko sedlo, s turnimi ~lani in{tituta. smu~mi. Avtorji so iz najrazli~nej{ih virov izbrali {tevilne podatke in informacije ter jih kriti~no ovrednotili. Pregled virov in literature so podali v predgovoru. Pri pisanju zemljepisnih imen so se dràli pravil slovenskega pravopisa. Kjer ta dovoljuje slovenjenje, so navedli tudi izvirno obliko imena. V priro~nik je bilo vklju~enih 193 neodvisnih in suverenih dràv, med njimi tudi nekatere, ki so bile ob izidu knjige za nekatere sporne, na primer Jugoslavija. Vendar so bile informacije o njih {e posebej dobrodo{le, saj so bile prav te pogosto na dnevnem redu svetovnih dogajanj. Predstavljena pa so bila tudi odvisna ozemlja; njihovi opisi pa priklju~eni mati~nim dràvam. Avtorji so vse dràve, velike ali majhne, po abecednem vrstnem redu predstavili po enotni shemi, kolikor mogo~e enakovredno. Opis je sestavljalo {est rubrik, informacije pa so bile podane z zemljevidi, jedrnatimi opisi in {tevil~nimi podatki. Dragocena sta bila oznaka leta, za katero je veljal naveden podatek, in rang (vrstni red), ki je povedal, na katero mesto v svetu se je glede na dolo~en podatek uvr{~ala dràva. Vsaka dràva je bila najprej predstavljena z zemljevidom. Prej{nji izdaji sta vsebovali le zemljevid lege posamezne dràve na njeni celini, nova izdaja pa je imela tudi zemljevid dràve v ve~jem merilu z vrisanimi ve~jimi mesti, glavnim mestom in ve~jimi rekami. Osnovni podatki o dràvi so zajemali: avtomobilsko oznako, uradno ime, povr{ino, {tevilo prebivalcev, gostoto prebivalstva, etni~no in versko sestavo, uradni jezik, glavno mesto, denarno enoto in bruto nacionalni oziroma doma~i proizvod dràve z absolutnim in relativnim podatkom ter letno rastjo. Tretja rubrika je osvetljevala fizi~nogeografske razmere: povr{je in naravne enote, podnebje z osnovnimi tem-peraturnimi in padavinskimi podatki ter rastje s tipi rastja, naravnim rastjem, deleèm gozda in letno proizvodnjo lesa. Ker k spreminjanju svetovnega zemljevida vodijo predvsem politi~ni procesi, se je pokazala potreba po dodatku o zgodovinskem razvoju posamezne dràve s klju~nimi zgodovinskimi dogodki, najpo-98 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 98 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI GEOMORFOLO[KA INVENTARIZACIJA KRA[KEGA ROBA MATEJ GABROVEC MAURO HRVATIN KAREL NATEK DARKO OGRIN MAJA TOPOLE JO@E @UMER 15. 7. 1993 LJUBLJANA Slika 86: Elaborat Geomorfolo{ka inventarizacija Slika 87: In{titut je izdal knjiìco s programom Kra{kega roba, dolg 62 strani, je sistemati~en in povzetki referatov 2. slovensko-madàrske pregled geomorfolo{ke dedi{~ine tega obmo~ja. geografske konference, ki je bila v Ljubljani. membnej{imi letnicami in pripadnostjo dràvnim tvorbam ter o novej{ih politi~nih razmerah s pregle-dom zadnjih nekaj let, voditelji dràv in najve~jimi parlamentarnimi strankami. Avtorji so si prizadevali stanje razloìti ~im bolj objektivno. Rubrika drùbene razmere in prebivalstvo je govorila o razporeditvi prebivalstva in migracijah, osvetljevala narodnostno in rasno sestavo, navajala {tevil~ne podatke o najve~jih mestih, deleù mestnega prebivalstva, rodnosti, umrljivosti in naravnem prirastku, celó o statisti~no pri~akovani starosti, pa o letni rasti prebivalstva. Posredovani so bili tudi kazalci razvitosti dràve z zdravniki, bolni{kimi postelja-mi, avtomobili, radijskimi in televizijskimi sprejemniki, telefonskimi priklju~ki in kon~no pismenostjo prebivalstva. Zadnja rubrika je bila posve~ena gospodarskim razmeram. Najprej so bile orisane splo{ne zna~ilnosti gospodarstva, novej{e razmere in poglavitne dejavnosti, pa tudi povezanost s svetovnim gospo-darstvom. Posebej so bile predstavljene glavne veje: kmetijstvo, rudarstvo in industrija, predvsem njihov pomen, sestava, zna~ilnosti, delè zaposlenih v teh dejavnostih in deleòmenjenih panog v bruto doma- ~em proizvodu. Sliko so dopolnjevali podatki o izvozu, uvozu in pokritosti uvoza z izvozom. Dràve sveta 1993 so bile v primerjavi s prej{njima izdajama bogatej{e tudi za skupni pregledni del na koncu knjige. Izbrani podatki so bili prikazani v preglednicah, v katerih so bile dràve razvr{~e-ne po abecednem vrstnem redu, ali pa glede na rang. Koristni so bili kartografski prikazi celin z ozna- ~enimi dràvami in kon~no barvna predstavitev zastav vseh dràv sveta. Knjiga Dràve sveta 1993 je {e vedno najobsènej{a predstavitev vseh dràv v slovenskem jeziku doslej. Na temelju dogovora med Geografskim in{titutom Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Geografskim raziskovalnim in{titutom Madàrske akademije znanosti, ki sta ga 18. 8. 1989 v Budimpe{ti podpisala akademik dr. Ivan Gams, predsednik znan-99 Geografija Slovenije 1 Samo Black 99 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 88: Naslovnica Dràv sveta 1993. Tretja, bistveno dopolnjena in slikovno bogatej{a izdaja knjige avtorjev Karla Natka, Draga Perka in Milojke @alik Huzjan je bila do takrat najobsènej{a predstavitev vseh dràv v slovenskem jeziku. stvenega sveta Geografskega in{tituta Antona Melika, in akademik dr. Marton Pécsi, direktor Geografskega raziskovalnega in{tituta, so madàrski geografi v letovi{~u Tihány ob Blatnem jezeru od 26. do 29. septembra 1990 organizirali 1. slovensko-madàrsko geografsko konferenco z naslovom Slovensko-ma-dàrski simpozij o fizi~ni geografiji. Tri leta kasneje sta in{titut in Zveza geografskih dru{tev Slovenije v sodelovanju z In{titutom za geografijo Univerze v Ljubljani in Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirala 2. slovensko-madàrsko geografsko konferenco, ki je bila od 1. do 3. aprila 1993 v Ljubljani. Za 2. konferenco je referate prijavilo 10 madàrskih in 13 slovenskih geografov. Odvijala se je v treh sekcijah: v prvi so se raziskovalci ukvarjali z uporabo geografskih informacijskih sistemov v geografiji, v drugi z narodnostno me{animi obmejnimi obmo~ji v Prekmurju in Porabju, v tretji pa z aplikativno geoekologijo. Na uvodnem plenarnem zasedanju je z nagovorom sodeloval tudi Lojze Peterle, tedanji podpredsednik in zunanji minister Vlade Republike Slovenije. V okviru konference sta bili poldnevni strokovni ekskurziji na Gorenjsko ter v Prekmurje in Porabje. In{titut je izdal knjiì- co s programom konference in povzetki referatov, v triintrideseti {tevilki Geografskega zbornika pa je v angle{kem jeziku s slovenskimi povzetki iz{lo pet slovenskih in pet madàrskih prispevkov v celoti. 16. zborovanja slovenskih geografov, ki je bilo od 21. do 23. oktobra 1993, so se udeleìli Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Karel Natek, Milan Natek, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Maja Topole. V 304 strani obsènem zborniku z naslovom Savinjska in podnaslovom Mònosti regionalnega in prostorskega razvoja, ki ga je tehni~no uredila Jerneja Fridl, je Drago Perko objavil prispevek Naravne razmere in prebivalstvo (Perko 1993), Milan Natek pa Sestavine prebivalstvene rasti v savinjskih ob~inah celjske regije v desetletju 1981–1991 (Natek 1993). Raziskovalci in{tituta so leta 1993 objavili 46 bibliografskih enot, se udeleìli 9 doma~ih in medna-rodnih sre~anj ter predstavili 12 referatov. Pomembnej{i dogodki tega leta so bili {e: Drago Perko je 22. marca 1993 z uspe{nim zagovorom naloge Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivalstvom med letoma 1880 in 1991 postal doktor geografskih znanosti, na in{titutu se je zaposlil mladi raziskovalec Miha Pav{ek, in{titut je podpisal pogod-be o dolgoro~nem sodelovanju z In{titutom za geografijo, In{titutom za geodezijo in fotogrametrijo ter zalòbo DZS, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pa je in{titutu priznalo usposobljenost za izvajanje aplikativnih raziskovalnih del na podro~ju regionalnega razvoja, za izdelovanje tematskih zemljevidov ter za opravljanje konzultacij in drugih ekspertnih storitev iz sklopa zemljepisnih imen. 10.5.2. LETO 1994 Ker se je pomanjkanje finan~nih sredstev iz leta 1993 nadaljevalo, so raziskovalci ob podpori vod-stva Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pomemben del svojih aktivnosti usmerili v pridobivanje sredstev za ohranitev in{tituta. S pridobitvijo razvojnega projekta Izdelava signaturnega kataloga tematskih znakov na ra~unalniku in ra~unalni{ko generiranih kartah, aplikativnih projektov in nalog Potresna ogroènost in varstvo pred potresi, Poletna neurja leta 1994 v Sloveniji, Geomorfolo{ka inventarizacija Kamni{ko-Savinjskega regijskega parka, Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1 : 25.000, Krajevni leksikon Slovenije in Mali atlas Slovenije ter vklju~itvijo v projekte in naloge Nacionalni atlas Slovenije, Ogroènost Slovenije s snènimi plazovi in Veliki splo{ni leksikon je in{titut prebrodil najhuj{o krizo v zgodovini. In{titutski raziskovalci in zunanji sodelavci in{tituta so nadaljevali delo pri projektih in nalogah Dokon- ~anje regionalne geografske monografije Slovenije, Splo{na geografska monografija Slovenije in Redna letna merjenja in preu~evanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. 100 Geografija Slovenije 1 Samo Black 100 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 101 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 101 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko V[EKA MIHA P Slika 89: Pri merjenju ledenikov so pogosto sodelovali tudi zunanji sodelavci in{tituta. Leta 1994 si je Triglavski ledenik skupaj z Mihom Pav{kom ogledal tudi Ivan Gams. V[EKA MIHA P Slika 90: Triglavski ledenik se je leta 1994 po zelo vro~em poletju mo~no zmanj{al. Spodnji del, ujet med izbo~enimi deli zakraselih visokogorskih podov, se je povsem lo~il od zgornjega dela. 102 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 102 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 V[EKA A GODEC TJ MIHA P KA Slika 91: Ostanki spodnjega, soncu bolj izpostav- Slika 92: Miha Pav{ek meri oddaljenost oznak ljenega dela Triglavskega ledenika leta 1994. na zgornjem robu Skutinega ledenika leta 1994. V[EK V[EK A A MIHA P MIHA P Slika 93: Milan Oroèn Adami~ v kletnem arhivu Slika 94: Matej Gabrovec na krajevni cesti v po- golni{ke bolni{nice po poletnem neurju leta 1994. virju Kotrede{~ice po hudem neurju leta 1994. 103 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 103 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko V[EKA MIHA P Slika 95: Posledice neurij so najhuj{e v najòjih delih doline, saj je na takih mestih, kakr{no je tudi na sliki ob zgornjem toku Kotrede{~ice v Zasavju, erozijska mo~ vode najve~ja. V[EKA MIHA P Slika 96: Ogledovanje zemeljskega plazu, ki je aprila leta 1994 zasul krajevno cesto med naseljema Vrsno in Krn nad dolino So~o in prebivalce zadnjega za ve~ dni povsem odrezal od sveta. 104 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 104 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 V[EKA MIHA P Slika 97: Leta 1993 in 1994 je in{titut sodeloval pri izdelavi katastra snènih plazov v Sloveniji. Na sliki je snèni plaz, ki je zasul krajevno cesto So~a–Na Skali. Slika 98: V zborniku pra{ke regionalne konfe- Slika 99: Zbornik GIS v Sloveniji 1993–94 z re- rence so tudi prispevki petih ~lanov in{tituta. ferati simpozija, ki ga je soorganiziral in{titut. 105 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 105 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 100: Del razstavnega prostora Republike Slovenije na Svetovni konferenci za zmanj{evanje naravnih nesre~ v Jokohami na Japonskem je pripravil tudi in{titut. V okviru naloge Ogroènost Slovenije s snènimi plazovi, ki jo je vodilo Podjetje za urejanje hudour-nikov, so sodelavci in{tituta pod vodstvom Mihe Pav{ka na temelju terenskega dela dopolnili kataster snènih plazov v Sloveniji in oblikovali geografsko zbirko za snène plazove. Ponovno je iz{lo delo Pozdravljena Slovenija avtorjev Karla Natka, Draga Perka, Staneta Peterlina in Davorina Vuge, ki jo je Zalòba Mladinska knjiga prvi~ izdala leta 1991 ob razglasitvi samostoj-nosti Slovenije. Knjiga na 80 straneh s strokovnim besedilom in z bogatim slikovnim gradivom v prvem poglavju predstavlja splo{ne geografske zna~ilnosti Slovenije, v drugih poglavjih pa zna~ilnosti slovenskih pokrajin. Leta 1993 so iz{le tri jezikovne razli~ice: slovenska, angle{ka z naslovom Greetings from Slovenia in nem{ka z naslovom Grüsse aus Slowenien. V Pragi na ^e{kem je bila od 22. do 26. avgusta 1994 regionalna konferenca Mednarodne geografske zveze (International Geographical Union) Okolje in kakovost ìvljenja v srednji Evropi: problemi prehoda (Environment and Quality of Life in Central Europe: Problems of Transition). Udeleìlo se je je ~ez 1000 znanstvenikov iz 65 dràv, med njimi tudi Matej Gabrovec, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek in Drago Perko, ki so predstavili 8 posterjev s podro~ja geografskih informacijskih sistemov, tematske ra~unalni{ke kartografije in preu~evanja poplavnih pokrajin v Sloveniji. V knjigi povzetkov konferen~nih prispevkov so iz{li Poplave in poplavna obmo~ja v Sloveniji (Floods and flood areas in Slovenia) avtorjev Milana Oròna Adami~a, Miha Pav{ka in Draga Perka, Geografski informacijski sistem in geoekologija Slovenije (Geographical information system and geoecology of Slovenia) avtorjev Mateja Gabrovca, Milana Oròna Adami~a in Draga Perka ter Preu~evanje naravnih nesre~ v Sloveniji (The study of natural disasters in Slovenia) avtorjev Milana Oròna Adami~a, Draga Perka in Maje Topole. Organizacija zdruènih narodov, ki se je leta 1989 odlo~ila, da bo zadnje desetletje drugega tiso~- letja posve~eno prizadevanjem za zmanj{evanje naravnih nesre~, je od 21. do 27. maja 1994 v Jokohami na Japonskem organizirala svetovno sre~anje na temo Varnej{i svet za 21. stoletje. S sklepom Vlade Republike Slovenije je na{o dràvo na tej konferenci zastopala uradna delegacija, ki jo je vodil 106 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 106 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 dràvni sekretar v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Miran Bogataj, ~lan delegacije pa je bil tudi Milan Oroèn Adami~. Na sre~anju se je odvijala cela vrsta aktivnosti, ki so bile lo~ene na politi~- ni in strokovni del. V okviru prvega dela je slovenska delegacija predstavila kratko nacionalno poro~i-lo o dejavnostih na tem podro~ju, in to od zakonskih osnov, dejavnosti upravnih organov in ogroènosti Slovenije do temeljnih ~rt raziskovalne dejavnosti. V okviru drugega dela je od 23. do 27. maja potekala Svetovna konferenca za zmanj{evanje naravnih nesre~ (World Conference on Natural Disaster Reduction), na kateri sta Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko na {estih posterjih predstavila prispevka Raziskovanje naravnih nesre~ v Sloveniji (The study of natural disasters in Slovenia) in Poplave in poplavna obmo~ja v Sloveniji (Floods and flood areas in Slovenia), ki sta iz{la tudi v zborniku konference. V sodelovanju z Republi{ko upravo za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije je in{titut ob konferenci organiziral ra~unalni{ki prikaz raziskovanja naravnih nesre~ v Sloveniji in uporabe geografskih informacijskih sistemov na in{titutu pri raziskovanju naravnih nesre~. Na 3. konferenci o sodelovanju dràv srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope na podro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami, ki je bila od 5. do 7. oktobra 1994 v Ljubljani, se je in{titut predstavil z enajstimi posterji o razvoju preu~evanja naravnih nesre~ v Sloveniji. Posterje sta v sodelovanju z raziskovalci oblikovali Meta Ferjan in Maru{a Rupert. In{titut je sodeloval pri organizaciji simpozija Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1993–94, ki je bil 1. in 2. decembra 1994 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Predstavljenih je bilo 23 referatov pre-davateljev iz razli~nih znanstvenih disciplin, najve~ pa je bilo geografov in geodetov. Udeleènci so si lahko ogledali 11 prakti~nih predstavitev in 3 posterske predstavitve. Organizirana je bila tudi okrogla miza o vlogi in pomenu geografskih informacijskih sistemov za dràvo. Milan Oroèn Adami~ je sodeloval z referatom Uporaba osnovnih popisnih podatkov na primeru raziskovanja potresne ogroènosti Ljubljane, Drago Perko pa z referatom Geografski informacijski sistemi in geoekologija Slovenije. Vsi referati so iz{li v zborniku z 248 stranmi. Raziskovalci in{tituta so leta 1994 objavili 49 bibliografskih enot, se udeleìli 9 doma~ih in medna-rodnih sre~anj ter predstavili 21 referatov. Pomembnej{i dogodki tega leta so bili {e: Milan Oroèn Adami~ je 14. februarja 1994 z uspe{nim zagovorom naloge Ogroènost Slovenije po naravnih nesre~ah s posebnim ozirom na Ljubljano postal doktor znanosti, na in{titutu se je zaposlila mlada raziskovalka Jerneja Fridl, ob svetovnem dnevu civilne za{~ite je 1. marca 1994 v Ljubljani Republi{ki {tab za civilno za{~ito Republike Slovenije podelil Plaketo civilne za{~ite in{titutu kot priznanje za dolgoletno delo in izjemne dosèke in prispevke pri za{- ~iti in re{evanju ljudi ter materialnih in drugih dobrin, iz{el je triintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leto 1993. 10.5.3. LETO 1995 Ker je in{titut v letu 1994 posloval pozitivno, je z ostankom dohodka pokril del izgube iz kriznega leta 1993, obnovil terensko delo, posodobil raziskovalno opremo ter nabavil zmogljivej{e ra~unalnike in najnujnej{o tujo literaturo. Pridobil je ciljni projekt Kulturne pokrajine v Sloveniji, aplikativne projekte in naloge Analiza naravnih in drùbenih mònosti razvoja {entruper{ke mikroregije, Analiza naravnih in drùbenih mònosti razvoja na obmo~ju naselij Budganja vas, Cvibelj, Prapre~e, Stav~a vas, Treb~a vas, Zafara in @uèmberk, Pregled in dopolnitve kratkih in uradnih imen dràv, Pregled imen naselij, Pokrajinske zna~ilnosti obmo~ja Mestni log S14 med Ko~evjem in Dolgo vasjo, Priro~ni krajevni leksikon Slovenije ter se s podprojektoma Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo in Temeljne sestavine rasti {tevila prebivalcev v obdobju 1961–1995 vklju~il v projekt Mònosti regionalnega razvoja Spodnjega Podravja in s podprojektom Analiza vzrokov in posledic su{e v izjemno su{nih letih 1983, 1992 in 1993 s poudarkom na kmetijstvu v projekt Su{a v kmetijstvu – ogroènost, vrednotenje in zmanj- {anje posledic. 107 Geografija Slovenije 1 Samo Black 107 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko V[EKA MIHA P Slika 101: Miha Pav{ek, Jerneja Fridl, Franjo Drole in Matej Gabrovec so leta 1995 z geodetskimi meritvami ugotovili, da se je povr{ina Triglavskega ledenika zmanj{ala na 30.332 m2. Za in{titut je bila tega leta pomembna ustanovitev Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ko je Slovenija postala samostojna dràva in ~lanica Organizacije zdruè- nih narodov, je morala zaradi spo{tovanja resolucij Organizacije zdruènih narodov ustanoviti nacionalni organ, zadolèn za standardizacijo zemljepisnih imen. Nekdanja Jugoslavija je bila ena redkih ~lanic, ki ni imela komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Makedonija in Slovenija sta sicer ustanovili republi{ki komisiji, ki pa nista imeli pooblastil za zastopanje na zasedanjih Organizacije zdruè- nih narodov. Zato je skupina strokovnjakov oblikovala pobudo za ustanovitev komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Na podlagi raziskovalne naloge Uporaba resolucij Organizacije zdruènih narodov (Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen) na slovenskem ozemlju s predlogom vklju~itve v mednarodno standardizacijo, ki jo je izdelal Dalibor Radovan z In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, in drugega gradiva je Ema Pogorel~nik z Geodetske uprave Republike Slovenije preoblikovala pobudo v predlog in sproìla postopek za oblikovanje slovenske dràvne komisije. Vlada Republike Slovenije je 14. septembra 1995 sprejela sklep o ustanovitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen in imenovala njene ~lane, med njimi tudi Mateja Gabrovca, Milana Oròna Adami~a in Draga Perka. Za sedè komisije je bil dolo~en in{titut, mesto sekretarja komisije pa je prevzela Maja Topole. Na prvem sestanku komisije 26. septembra 1995 je bil za predsednika komisije izvoljen Milan Oroèn Adami~. In{titutski raziskovalci in zunanji sodelavci in{tituta so nadaljevali delo pri projektih in nalogah Redna letna merjenja in preu~evanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, Potresna ogroènost in varstvo pred potresi, Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1 : 25.000, Splo{na geografska monografija Slovenije, Nacionalni atlas Slovenije in Veliki splo{ni leksikon. Kon~ani so bili temeljni projekt Dokon~anje regionalne geografske monografije Slovenije, razvojni projekt Izdelava signaturnega kataloga tematskih znakov na ra~unalniku in ra~unalni{ko generiranih kartah ter aplikativni projekti in naloge Poletna neurja leta 1994 v Sloveniji, Geomorfolo{ka inventari-108 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 108 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 V[EKA MIHA P Slika 102: Oznake z letnicami na spodnjem robu zgornjega dela Triglavskega ledenika, nad katerimi stoji Jerneja Fridl, kaèjo, kako se je med letoma 1987 in 1995 spreminjala vi{ina ledu. zacija Kamni{ko-Savinjskega regijskega parka, Analiza naravnih in drùbenih mònosti razvoja {entruper{ke mikroregije, Analiza naravnih in drùbenih mònosti razvoja na obmo~ju naselij Budganja vas, Cvibelj, Prapre~e, Stav~a vas, Treb~a vas, Zafara in @uèmberk, Pregled in dopolnitve kratkih in uradnih imen dràv, Pregled imen naselij, Krajevni leksikon Slovenije in Mali atlas Slovenije. Leta 1995 se je sklenil temeljni raziskovalni projekt Dokon~anje regionalne geografske monografije Slovenije. Prve priprave za regionalno geografsko monografijo Slovenije segajo v osemdeseta leta, pospe{eno pa je delo steklo {ele na za~etku devetdesetih let. In{titut je namre~ leta 1992 na razpis raziskovalnih projektov Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije prijavil projekt Dokon- ~anje regionalne geografske monografije Slovenije, ki ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo uvrstilo med temeljne raziskovalne projekte in ga denarno podpiralo v letih 1993, 1994 in 1995. Zaradi bolj{e organizacije dela je bil projekt razdeljen na {tiri podprojekte, ki so jih prevzele {tiri slovenske geografske in{titucije. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pod vodstvom Mirka Paka prevzel podprojekt Regionalna geografska monografija severozahodne Slovenije, Oddelek za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru pod vodstvom Vladimirja Drozga podprojekt Regionalna geografska monografija severovzhodne Slovenije, In{titut za geografijo pa pod vodstvom Draga Kladnika podprojekt Regionalna geografska monografija jugozahodne Slovenije. Nosilni ustanovi celotnega projekta, Geografskemu in{titutu Antona Melika, sta ostala podprojekt Regionalna geografska monografija jugovzhodne Slovenije, ki ga je vodil Milan Natek, in usklajevanje med podprojekti. Drago Perko, vodja celotnega projekta, je na za~etku leta 1996 zbral gradivo podprojektov vseh {tirih sodelujo~ih in{titucij ter uredil in tehni~no pripravil devet obsènih elaboboratov. Slovenija je bila razdeljena na devet makroregij: Visokogorski alpski svet, Zahodni predalpski svet, Ljubljanska kotlina, Submediteranski svet, Visoki kra{ki svet, Nizki kra{ki svet, Srednji in jùni subpanonski svet, Vzhodni predalpski svet, severovzhodni predalpski svet in Severni subpanonski svet, te pa na mezoregije, ki so opisane na enoten in sistemati~en na~in. 109 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 109 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko V[EK V[EK A A MIHA P MIHA P Slika 103: Franci Petek nad snènimi lonci na Slika 104: Ob oznaki za letnico 1948, ki je zgornjem robu ledenika pod Skuto leta 1995. pomagala pri merjenju sneì{~a pod Skutinim Snène lonce, ki jim doma~ini iz blìnjega Mat- ledenikom, je napis MEKO, ki pomeni za~etna kovega kota pravijo tudi {kafi, v ledu izdolbe zloga priimkov prvih opazovalcev ledenika, voda, ki pada ~ez ostenje. Draga Mezeta in Du{ana Ko{irja. Regionalna geografska monografija Slovenije naj bi iz{la v {tirih knjigah, àl pa so denarna sredstva omogo~ala izdajo celotne monografije le v eni, ~eprav obsèni knjigi, ki je iz{la leta 1998 z naslovom Slovenija – pokrajine in ljudje. Razvojni projekt Izdelava signaturnega kataloga tematskih znakov na ra~unalniku in ra~unalni{ko generiranih kartah, katerega naro~nik je bilo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, je potekal leta 1994 in 1995. Sodelovala sta Drago Perko, ki je bil tudi vodja projekta, in Jerneja Fridl, poleg njiju pa {e Du{an Petrovi~ in Dalibor Radovan z In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Namen projekta je bil omogo~iti pripravo digitalnih grafi~nih prikazov v aktih prostorskega planiranja. Kartografski znaki na ro~no izdelanih kartah namre~ niso bili neposredno uporabni za vnos v ra~unalni{ke knjìnice, saj povezave ra~unalni{ke kartografije z geografskimi informacijskimi sistemi, kjer se je mogo~e odlo~ati za razli~na merila in razli~ne vsebine tiskanih zemljevidov, zahtevajo druga~e oblikovane in pripravljene ra~unalni{ke tematske znake. V za~etni fazi projekta je bila zato izvedena inventarizacija znakov z obstoje~ih zemljevidov prostorskega planiranja, ki je predstavljala temelj za pripravo metodologije prikazovanja posameznih pokrajinskih sestavin, pojavov in procesov na zemljevidih srednjih meril. Rezultat raziskovalnega dela je bil hierarhi~no in sistemati~no urejen katalog ra~unalni{kih kartografskih znakov za objekte in pojave osmih tematskih podro~ij: kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, rudarstva, naravne in kulturne dedi{~ine, naravnih virov, prometa in energetike. V okviru projekta je Jerneja Fridl izdelala tudi obseèn elaborat o Metodologiji priprave ra~unalni{- kega kataloga tematskih kartografskih znakov za potrebe prostorskega planiranja. Aplikativni projekt Poletna neurja leta 1994 v Sloveniji, ki ga je sofinancirala Republi{ka uprava za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, je vodil Milan Oroèn Adami~, sode-110 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 110 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 lovali pa so {e Matej Gabrovec, Milan Natek, Miha Pav{ek in Drago Perko. Raziskave so temeljile na terenskem delu takoj po nesre~ah, predvsem v Posavskem hribovju. Kon~ni elaborat je sestavljen iz treh delov. Prvi je dobil naslov Kratek pregled neurij in njihove osnovne geografske zna~ilnosti, drugi Neurje v pore~ju Bolske v no~i med 28. in 29. junijem 1994, tretji pa Podrobnej{i pregled neurij in njihove posledice na posameznih izbranih najbolj prizadetih obmo~jih (Zasavje, Golnik, Litija). Aplikativni projekt Geomorfolo{ka inventarizacija Kamni{ko-Savinjskega regijskega parka je naro- ~il Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine iz Kranja. Vodila ga je Maja Topole, sodelovali pa so {e Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Marija Goren{ek, Mauro Hrvatin, Milan Natek, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko, Borut Per{olja, Franci Petek in Maru{a Rupert, ki so v skladu z zakonskimi dolo~ili in geografskimi zakonitostmi dolo~ili smiselno mejo parka, nato pa na temelju obsènega terenskega dela izdelali geomorfolo{ko inventarizacijo regijskega parka, dolo~ili obmo~ja in objekte za zavarovanje ter stopnjo njihovega zavarovanja. V aplikativni nalogi Analiza naravnih in drùbenih mònosti razvoja {entruper{ke mikroregije, ki jo je izdelala Maja Topole, ter podobni nalogi Analiza naravnih in drùbenih mònosti razvoja na obmo~- ju naselij Budganja vas, Cvibelj, Prapre~e, Stav~a vas, Treb~a vas, Zafara in @uèmberk, ki jo je izdelal Matej Gabrovec, so bile raziskane tiste naravne in drùbene prvine pokrajine, ki najbolj vplivajo na razvoj teh dveh podeèlskih obmo~ij. Nalogi je v okviru celostnega razvoja podeèlja financiralo podjetje Studio 5. Za Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije je Drago Perko pripravil nalogo Pregled in dopolnitve kratkih in uradnih imen dràv, na temelju katere so bila standardizirana kratka in polna uradna imena dràv v slovenskem jeziku. Standardizacija imen dràv upo{teva pravila slovenskega pravopisa, ki pravijo, da imena dràv slovenimo (podoma~ujemo). Ker so sestavni deli nekaterih imen dràv tudi osebna lastna imena in zemljepisna lastna imena, standardizacija upo{teva {e pravili, da osebna lastna imena na~eloma ohranjamo, slovenimo pa med drugim imena znanih vladar-skih rodovin in svetnikov, ter da na~eloma znana zemljepisna lastna imena slovenimo, manj znana pa ohranjamo v izvirni obliki z uporabo izvirnika za latini~ne pisave in pre~rkovanja za nelatini~ne pisave. Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko pa sta za Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen izdelala nalogo Pregled imen naselij, za katero sta pripravila elaborata Uradna imena naselij v Sloveniji in Predlog uradnih imen naselij za sporna uradna imena naselij v Sloveniji. Sporna so bila predvsem imena z okraj{avo ali besedo »(del)«, na primer [t. Jurij ali Brezovec (del), in naselja z enakim imenom. V Sloveniji je bila leta 1995 namre~ 8 % naselij, ki so imela enako ime. Od tega je bilo kar osem Pri-stav in osem Potokov, po sedem Dolenjih vasi, Brezij, Raven in Trnovcev ter po {est Selc, Logov, Laz, Planin, Brd, Gradi{~, Javorij, Goric in Podgradov. Petnajst imen naselij se je pojavljalo po petkrat, 29 po {tirikrat, 73 po trikrat, 329 imen naselij pa se pojavilo dvakrat. Tega leta je pri zalòbi DZS iz{el Krajevni leksikon Slovenije, ki je bil rezultat najve~jega projekta in{tituta v letih 1994 in 1995, pri katerem so sodelovali vsi ~lani in{tituta in {tevilni zunanji sodelavci. Knjiga z opisi, slikami, preglednicami in zemljevidi predstavlja vsa slovenska naselja. In{titut je izdelal 39 barvnih tematskih zemljevidov v merilu 1 : 100.000. Pri izdelavi je uporabil najmodernej{o metodologijo in tehnologijo povezovanja geografskega informacijskega sistema in ra~unalni{ke tematske kartografije. Knjiga je bila {ir{i javnosti predstavljeni 22. junija 1995 na Cekinovem gradu v Tivoliju v Ljubljani. V oceni Krajevnega leksikona v Geografskem obzorniku (Natek 1995) pi{e: »Novi Krajevni leksikon Slovenije so zasnovali, pripravili in uredili Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Drago Kladnik, izdala in zaloìla pa DZS, d. d. v Ljubljani leta 1995 na 638 straneh formata 27 krat 36,5 cm. Pregledna strokovna dela (npr. priro~niki, slovarji, leksikoni, enciklopedije idr.) imajo posebno privla~no mo~ na Slovenskem. To se kaè med drugim v visokih nakladah in ponatisih. Nasploh velja slovenski ~lovek za hvalènega in izbir~nega naro~nika oziroma kupca strokovnih knjig z najrazli~nej{ih podro~ij. V tem se kaè njegova nepote{ena sla po spoznavanju in sprejemanju novega védenja in znanja, po odkrivanju in razumevanju utripa vsakdanjega ìvljenja in sploh po objektivnem in kar se da celost-111 Geografija Slovenije 1 Samo Black 111 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFIJA BREZ IZHODA? Svetovni okoljski procesi Du{an Plut TINAV O HR UR MA Slika 105: Miha Pav{ek ugotavlja vrste kamnin Slika 106: In{titut in zalòba DZS sta leta 1995 ob podoru na Velikem Mangartu leta 1995. ustanovila znanstveno zbirko Geografija. nem spremljanju in dojemanju dogodkov v okolju, v katerem dela in ìvi. To so tiste temeljne zna~ilnosti, ki usmerjajo ljudi ali vsaj posamezne (izbrane) sloje prebivalstva k iskanju svojih »korenin«, ki so globoko zasidrane in vra{~ene v prenekaterih pokrajinskih zna~ilnostih, pa v preteklih gospodarskih, socialnih, kulturnozgodovinskih in drugih razmerah. V vsem tem je nakopi~ena tista vznemirljiva in ne povsem racionalno razloèna preteklost, ki je v ~lovekovi podzavesti in je vsaj posredno prisotna pri premikih in usmeritvah drùbenosocialnega razvoja in civilizacijskega napredka. Krajevni leksikon je posebna zvrst strokovnega dela. Predstavlja sintezo {tevilnih drobnih, regionalnogeografskih in domoznanskih ~lenitev in obravnav posameznih obmo~ij. Naselja z vsemi svojimi tipi~nimi sestavinami in razpoznavnimi funkcijami so postavljena v ospredje prikaza oziroma obravna-ve. Ob~a geografska lega in (mikro)poloàj kraja v pokrajini z vsemi zna~ilnimi in samosvojimi obelè- ji so tiste pokrajinske oznake, ki dajejo in odmerjajo vsakemu posameznemu naselju povsem konkretno veljavo in namembnost v okolju. Vloga in pomen naselja v pokrajini nista opredeljena enkrat za vselej, temve~ se spreminjata in prilagajata vsakokratnim drùbenogospodarskim spremembam, ki so zaje-le {ir{a obmo~ja. Tudi zato je potrebno in koristno, da dobivamo pogostej{i vpogled v naselbinsko omrèje, v spremenjen poloàj posameznih krajev in njihovo funkcionalno vra{~enost v temeljni pokrajinski sistem. Podoba je, da so se tega zavedali tudi snovalci, pripravljalci in uredniki novega Krajevnega leksikona Slovenije (v nadaljevanju KLS), ki je pred nami. Njihov osnovni namen je bil predstaviti dana{njo, najnovej{o podobo slovenskih naselij, obenem pa vsaj posredno opozoriti na tiste spremembe, ki so neposredno vplivale na funkcionalno in fiziognomsko preobrazbo na{ih krajev. Ob pregledovanju KLS se utrjuje spoznanje, da je tudi najnovej{a knjiga o na{ih krajih primerljiva s prej{njimi tovrstnimi deli (npr. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937; Krajevni leksikon Slovenije I. do IV., Ljubljana 1968–1980), pa ~eprav je zasnovan na sodobnih pogledih vloge in pomena naselij v regionalnopo-krajinski strukturi. Brez dvoma je tudi prikaz vseh 5981 naselij z vsemi njihovimi relevantnimi geografskimi, gospodarskimi, drùbenosocialnimi, zgodovinskimi, umetnostnimi in drugimi oznakami 112 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 112 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 ter s spremljajo~imi dopolnitvami v eni sami knjigi narekoval dolìno vsakega posameznega gesla. Ta so namenjena karakteristi~nim opisom vsakega posameznega kraja. Vsebinska zasnova novega KLS prina{a v primerjavi s starej{imi nekaj novosti. Te izhajajo in so utemeljene ne samo s {tevilnimi novej{imi geografskimi in drugimi dognanji s podro~ja na{e naselbin-ske kulture, temve~ tudi z uveljavitvijo in mònostmi uporabe nove raziskovalne metodologije, ki je podprta s ~edalje o~itnej{im uveljavljanjem ra~unalni{ke tehnologije, in sicer tudi na podro~ju temeljnih geografskih raziskav. Vse to je omogo~ilo sestavljalcem in urednikom, da so vklju~ili v delo, ki je tudi ilustrativno bogato in prikupno opremljeno, {tevilne dopolnitve. Z njimi in s spremljajo~im besedilom je mogo~e zaznati vsakdanji utrip krajev in opredeliti njihovo pokrajinsko razsènost. Spremno besedilo k izdaji KLS je napisal M. Kova~, organizacijski urednik DZS, medtem ko M. Oro- èn Adami~ predstavlja njegovo celostno vsebinsko zasnovo in organizacijsko izpeljavo ter uredni{ko dodelavo. D. Perko v dalj{em in preglednem prispevku prikazuje razporeditev in sestavo prebivalstva ter naselij, in sicer po makroregijah, nadmorski vi{ini, gostoti, ekspoziciji, velikosti naselij itd. V. Drozg nazorno raz~lenjuje oblike poselitve na Slovenskem. Predstavljene so geografske zna~ilnosti kme~kih naselij in njihovi tipi, pa suburbana in urbana naselja ter mesta. Za koristnimi in potrebnimi uvodnimi pojasnjevalnimi prispevki, ki nakazujejo prenekatero sodobno geografsko problematiko Slovenije in njenih pokrajin, je obseèn razdelek z naslovom Zemljevidi (strani 24 do 64). Uvodoma je objavljen zemljevid Naravnogeografske regije Slovenije. Izdelan je bil na osnovi podrobnej{e regionalizacije na{e dràve, ki so jo bili opravili I. Gams, D. Kladnik in M. Oro- èn Adami~. Karto s 94 regijami – pokrajinami (6 makroregij, 60 mezoregij in 40 mikro in submikrore-gij), ki je prva tako podrobna ~lenitev slovenskega ozemlja, sta izdelala M. Oroèn Adami~ in D. Perko s sodelavci Geografskega in{tituta ZRC SAZU. Sledijo barvne tematske karte v merilu 1 : 100.000, ki so bile v celoti izdelane v digitalni obliki. Osnova, prikaz reliefa, ki je z barvno lestvico raz~lenjen v 22 vi- {inskih pasov, je bila napravljena na podlagi stometrskega digitalnega modela reliefa Geodetske uprave Republike Slovenije in dopolnjena z ve~ kot 4000 podatki dràvnih kart (v merilu 1 : 5000 ali 1 : 10.000). Na kartah so ozna~ene lokacije vseh 5981 obravnavanih naselij, njihova velikost po {tevilu prebivalcev, osnovno hidrografsko in prometno omrèje, vodne povr{ine, letali{~a, nadmorske vi{ine pomembnej{ih vrhov. Poleg tega so na zemljevidih odtisnjeni simboli fotoaparatov, ki opozarjajo na fotografijo naselja. Fotografija je nazorna dopolnitev predstavitve kraja. Osrednji del KLS (Besedilo in slike, strani od 65 do 448) je namenjen predstavitvi na{ih krajev. Predstavljena in opisana so po abecednem zaporedju. Opis vsakega naselja je sestavljen iz dveh delov. V prvem so podane njegove »osebne« karakteristike. Za imenom kraja sta v oklepaju navedena njegov poloàj oziroma Gauß-Krügerjevi koordinati njegove lege na zemljevidu in njegova zaporedna, iden-tifikacijska {tevilka, ki je odtisnjena tudi na desnem robu preglednice s statisti~no dokumentacijo. Sledi mestni{ka (lokativna) oblika imena naselja z ustreznim predlogom, v oklepaju pa je tudi srednja vi{i-na kraja. Za vsak kraj je navedena njegova pridevni{ka izpeljanka in mnoìnska oblika imena za prebivalstvo; v oklepaju pa je zapisano {tevilo stalnih prebivalcev ob zadnjem popisu leta 1991. V drugem delu so nakazani geografski, gospodarski, socialni, zgodovinski in drugi vidiki in zna~ilnosti krajev. Zarisana sta njegova geografska lega in pokrajinska pripadnost, predstavljeni so posamezni sestavni deli (zaselki) kraja, njegova (predvsem) dana{nja gospodarska struktura, infrastrukturna opremljenost in funkcija v pokrajini. Nazna~eni so tisti zgodovinski podatki, ki so trajno zarisani v fiziognomski strukturi kraja, ali pa so imeli {ir{o pokrajinsko veljavo. Ob sklepu so navedeni nekateri znani in znameniti Slovenci in drugi, ki so kakorkoli povezani s posameznim krajem. Zadnji del knjige (Preglednice, strani od 449 do 638), je namenjen izbranim statisti~nim podatkom. Za vsako naselje je na razpolago najve~ 45 podatkov, ki jih moremo strniti v nekaj vsebinskih sklopov, kot so: geografska lega in poloàj (naravnogeografska regija, spodnja, srednja in zgornja nadmorska vi{ina), upravnopoliti~na ~lenitev (pripadnost dosedanji in novi ob~ini, ob~insko sredi{~e, funkcional-na in uli~na ~lenitev krajev ter njihova infrastrukturna opremljenost). Demografska statistika prina{a podatke o {tevilu prebivalcev za sedem izbranih popisnih obdobij (1869, 1890, 1931, 1961, 1971, 1981 in 113 Geografija Slovenije 1 Samo Black 113 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI REGIONALNOGEOGRAFSKA REGIONALNOGEOGRAFSKA MONOGRAFIJA SLOVENIJE MONOGRAFIJA SLOVENIJE 1. DEL 2. DEL VISOKOGORSKI ALPSKI SVET ZAHODNI PREDALPSKI SVET IVAN GAMS MARJAN BAT MATJA@ JER[I^ ANDREJ ^ERNE JURIJ KUNAVER JURIJ KUNAVER DARKO RADINJA 1. 6. 1996 1. 6. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 107: Prvi elaborat Regionalne geografske Slika 108: Drugi elaborat Regionalne geograf- monografije Slovenije ima 105 strani. ske monografije Slovenije ima 101 stran. GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI REGIONALNOGEOGRAFSKA REGIONALNOGEOGRAFSKA MONOGRAFIJA SLOVENIJE MONOGRAFIJA SLOVENIJE 3. DEL 4. DEL LJUBLJANSKA KOTLINA SUBMEDITERANSKI SVET ANDREJ ^ERNE DRAGO KLADNIK ANTON GOSAR MARJETA NATEK MATJA@ JER[I^ BRANKO PAVLIN FRANC LOVREN^AK IRENA REJEC BRANCELJ MARIJAN M. KLEMEN^I^ PETER REPOLUSK DARKO OGRIN IGOR [EBENIK MIRKO PAK 1. 6. 1996 1. 6. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 109: Tretji elaborat Regionalne geografske Slika 110: ^etrti elaborat Regionalne geograf- monografije Slovenije ima 124 strani. ske monografije Slovenije ima 136 strani. 114 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Brez Magenta in Yellow 114 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI REGIONALNOGEOGRAFSKA REGIONALNOGEOGRAFSKA MONOGRAFIJA SLOVENIJE MONOGRAFIJA SLOVENIJE 5. DEL 6. DEL VISOKI KRA[KI SVET NIZKI KRA[KI SVET DRAGO KLADNIK MATEJ GABROVEC LUDVIK MIHELI^ MILAN ORO@EN ADAMI^ BIBIJANA MIHEVC DRAGO PERKO STANKO PELC DU[AN PLUT MIRJAM PO@E[ MAJA TOPOLE MARJAN RAVBAR JERNEJ ZUPAN^I^ JERNEJ ZUPAN^I^ 1. 6. 1996 1. 6. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 111: Peti elaborat Regionalne geografske Slika 112: [esti elaborat Regionalne geograf- monografije Slovenije ima 182 strani. ske monografije Slovenije ima 106 strani. GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI REGIONALNOGEOGRAFSKA REGIONALNOGEOGRAFSKA MONOGRAFIJA SLOVENIJE MONOGRAFIJA SLOVENIJE 7. DEL 8. DEL SREDNJI IN JU@NI SUBPANONSKI SVET VZHODNI IN SEVEROVZHODNI MILAN NATEK PREDALPSKI SVET MIHA PAV[EK MAURO HRVATIN DRAGO PERKO IVAN GAMS URO[ HORVAT STANKO PELC DAMIJANA PO^KAJ HORVAT IGOR @IBERNA 1. 6. 1996 1. 6. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 113: Sedmi elaborat Regionalne geograf- Slika 114: Osmi elaborat Regionalne geograf- ske monografije Slovenije ima 67 strani. ske monografije Slovenije ima 134 strani. 115 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Brez Magenta in Yellow 115 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI REGIONALNOGEOGRAFSKA ZASNOVA SIGNATURNEGA KATALOGA MONOGRAFIJA SLOVENIJE TEMATSKIH ZNAKOV NA RA^UNALNIKU 9. DEL IN RA^UNALNI[KO GENERIRANIH KARTAH SEVERNI SUBPANONSKI SVET BORUT BELEC JERNEJA FRIDL VLADIMIR BRA^I^ DRAGO PERKO BO@IDAR KERT DU[AN PETROVI^ LUDVIK OLAS DALIBOR RADOVAN MIRKO PAK ANA VOVK 1. 6. 1996 10. 10. 1995 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 115: Deveti elaborat Regionalne geograf- Slika 116: Elaborat Zasnova signaturnega ske monografije Slovenije ima 208 strani. kataloga tematskih znakov … ima 173 strani. GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI METODOLOGIJA PRIPRAVE KRATEK PREGLED NEURIJ IN NJIHOVE RA^UNALNI[KEGA KATALOGA OSNOVNE GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI TEMATSKIH KARTOGRAFSKIH ZNAKOV ZA POTREBE PROSTORSKEGA PLANIRANJA JERNEJA FRIDL MATEJ GABROVEC MILAN NATEK MILAN ORO@EN ADAMI^ DRAGO PERKO MIHA PAV[EK 15. 11. 1995 15. 6. 1995 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 117: Elaborat Metodologiji priprave Slika 118: Elaborat Kratek pregled neurij in njiho- ra~unalni{kega kataloga … ima 158 strani. ve osnovne geografske zna~ilnosti ima 16 strani. 116 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 116 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI NEURJE V PORE^JU BOLSKE V NO^I MED PODROBNEJ[I PREGLED NEURIJ IN 28. IN 29. JUNIJEM 1994 NJIHOVE POSLEDICE NA POSAMEZNIH IZBRANIH NAJBOLJ PRIZADETIH OBMO^JIH (ZASAVJE, GOLNIK, LITIJA) MILAN NATEK MIHA PAV[EK 15. 6. 1995 15. 6. 1995 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 119: Elaborat Neurje v pore~ju Bolske Slika 120: Elaborat Podrobnej{i pregled neurij v no~i med 28. in 29. junijem 1994 ima 45 strani. in njihove posledice … ima 58 strani. GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI GEOMORFOLO[KA INVENTARIZACIJA KRATKA SLOVENSKA IMENA DR@AV KAMNI[KO-SAVINJSKEGA IN REGIJSKEGA PARKA URADNA SLOVENSKA IMENA DR@AV JERNEJA FRIDL DRAGO PERKO MATEJ GABROVEC MAURO HRVATIN MILAN NATEK MILAN ORO@EN ADAMI^ MIHA PAV[EK DRAGO PERKO BORUT PER[OLJA FRANCI PETEK MAJA TOPOLE 20. 10. 1995 2. 10. 1995 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 121: Elaborat Geomorfolo{ka inventariza- Slika 122: Elaborat Kratka slovenska imena dràv cija Kamni{ko-Savinjskega … ima 164 strani. in uradna slovenska imena dràv ima 13 strani. 117 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Yellow Brez Magenta 117 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI URADNA PREDLOG URADNIH IMEN NASELIJ IMENA NASELIJ ZA SPORNA URADNA IMENA NASELIJ V SLOVENIJI V SLOVENIJI MILAN ORO@EN ADAMI^ MILAN ORO@EN ADAMI^ DRAGO PERKO DRAGO PERKO 9. 10. 1995 9. 10. 1995 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 123: Elaborat Uradna imena naselij Slika 124: Elaborat Predlog uradnih imen naselij v Sloveniji ima 132 strani. za sporna uradna imena naselij … ima 27 strani. 1991), prikazuje intenziteto rasti {tevila prebivalcev v obdobju od 1931 do 1961 in od 1961 do 1991 ter zaposlitveno strukturo po osnovnih panogah dejavnosti. Skratka, za vsako naselje je na razpolago kopi-ca temeljnih podatkov, ki ne sluìjo samo za najrazli~nej{e primerjave med kraji, temve~ predstavljajo tisto osnovno in minimalno gradivo za kakr{nokoli samostojno razglabljanje in prikazovanje njihovih razvojnih teènj in dosedanjih drùbenogospodarskih usmeritev. Na zadnjih dveh straneh so predstavljene vse dana{nje ob~ine z osnovnimi prebivalstvenimi podatki za zadnjih stodvajset let. Med novostmi KLS je tudi ta, da je opremljen s 492 barvnimi fotografijami pomembnej{ih in zna- ~ilnih naselij ter s 7 barvnimi tematskimi kartami. Urednik slikovnega gradiva je bil M. Pav{ek, ki je skupaj z D. Kladnikom sestavil besedilo k slikam. Najnovej{i KLS je pomembno in dragoceno temeljno delo, ki ponuja osnovne in najrazli~nej{e informacije o vseh na{ih naseljih, njihovem razvoju in njihovi funkcionalni raz~lenjenosti ter vpetosti tako v òji kakor tudi v {ir{i pokrajinski sistem. Delo, ki je plod ve~letnega zavzetega in na~rtnega dela {tevilnih sodelavcev, zdruènih okrog òjega uredni{kega in redakcijskega kolegija (M. Oroèn Adami~, D. Perko in D. Kladnik), je dokaz pomembne znanstvenostrokovne vloge in kulturnoizobraèvalnega poslanstva dana{nje geografije na Slovenskem. V knjigi, ki je iz{la na sam predve~er na{ega dràvnega praznika – Dneva dràvnosti in ob petdesetletnici DZS, so zdruèni ustvarjalna zavzetost, organizacijska sposobnost, sodobna tehnolo{ka razgledanost po tisku, privla~na likovna (grafi~na) opremljenost, predvsem pa poznavanje in razumevanje knjigotr{kih èlja in potreb. Zato sem prepri- ~an, da predstavljeno delo ni ne prvo in ne zadnje, in da bodo v naslednjih letih nova dela polnila na{e knjìne police in razveseljevala bralce in zadovoljne uporabnike. Tudi v tem je eno izmed trdnih zago-Slika 125: Krajevni leksikon Slovenije, temeljno slovensko geografsko delo, na 640 straneh prina{a opise vseh slovenskih naselij s slikami, preglednicami in zemljevidi. 118 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Yellow Brez Magenta 118 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE 119 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 119 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko tovil, da opravlja slovenska geografija svoje temeljno poslanstvo in si z njim zagotavlja trdnej{o osno-vo za svoj nadaljnji in vsestranski razmah.« Hkrati s knjigo je iz{el tudi Mali atlas Slovenije, o katerem v Geografskem obzorniku (Fridl 1995) pi{e: »Mali atlas Slovenije, ki so ga naro~niki Krajevnega leksikona Slovenije prejeli kot darilo DZS ob izidu knjige, ni dobil imena zaradi manj{ega formata zvezka, kot bi lahko pri~akovali, temve~ zaradi svoje jedrnatosti. Celotna vsebina je sicer predstavljena na 32-ih straneh, vendar bralec v njem dobi odgovore na najpogostej{a vpra{anja, ki si jih zastavlja o na{i deèli. Ve~ina pomembnih podatkov o Sloveniji je razvidna iz zemljevidov in preglednic. Mali atlas Slovenije so zasnovali in pripravili avtorji Krajevnega leksikona Slovenije: Drago Kladnik (In{titut za geografijo v Ljubljani) ter dr. Milan Oroèn Adami~ in dr. Drago Perko (Geografski in{titut ZRC SAZU). V uvodu Drago Perko predstavlja zna~ilnosti posameznih pokrajin, ki se prepletajo na majh-nem ko{~ku na{e deèle. Poloàj in vlogo Slovenije v Evropi nakazujeta fizi~na in politi~na karta Evrope v merilu 1 : 15.000.000. Sledijo preglednice s podatki o pomembnej{ih slovenskih vrhovih, jamah, breznih, slapovih, rekah, jezerih ter temperaturah in padavinah. S tehnolo{kega vidika je v knjigi najpomembnej{e delo Fizi~nogeografski zemljevid Slovenije, ki je rezultat ra~unalni{ke obdelave digitalnega modela reliefa. Z ve~letnim razvojem geografskega informacijskega sistema, ki ga razvija Geografski in{titut ZRC SAZU, in s pomo~jo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije sta Drago Perko in Milan Oroèn Adami~ izpopolnila sen~enje povr{ja Slovenije na osnovi ekspozicij in naklonov reliefa. Na ta podatkovni sloj sta bila nane{ena {e sloja z vi{inskimi pasovi in re~nim omrèjem. Na ta na~in je prikaz reliefa bistveno bolj plasti~en kot pri ro~nem sistemu sen~enja. Tako je nastal prvi splo{nogeografski zemljevid Slovenije, ki je v celoti rezultat ra~unalni{ke izdelave, od obdelave podatkov do priprave filmov za tisk, brez dodatnih klasi~nih ro~nih postopkov. V slovenski geografiji pomeni prelomnico pri prehodu s klasi~no pripravljenih tematskih kart na ra~unalni{ko tematsko kartografijo. Preglednice, ki sledijo, vsebujejo podatke o {tevilu prebivalcev v Sloveniji po novih ob~inah. Vsekakor gre za izvirno in novo ponazoritev stanja, saj so vsi popisi od leta 1869 do leta 1991 prirejeni na nove ob~ine. Enako velja tudi za podatke o {tevilu prebivalcev v vseh ve~jih naseljih. Stran 14 prikazuje danes uveljavljene mestne grbe, tudi tiste, ki so nastali {ele po osamosvojitvi Slovenije. Mali atlas Slovenije zaklju~ujeta dvostranska splo{na topografska karta Slovenije v merilu 1 : 500.000 Geodetskega zavoda Slovenije in splo{na topografska karta Slovenije In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG v merilu 1 : 300.000, ki je natisnjena v {tirih delih. Slednja je opremljena tudi z indeksnim kazalom.« Ob koncu leta je iz{la {e zgo{~enka Krajevni leksikon Slovenije, pri kateri je sodelovalo ra~unalni{ko podjetje Amebis. Tudi o zgo{~enki je pisal Geografski obzornik (Hrvatin 1996 b): »… Ob nakupu je zgo{~enka varno shranjena v li~no izdelani {katli, ki navzven spominja na knjigo. In{talacija programa je hitra in preprosta, poleg solidnega ra~unalnika pa zahteva {e programsko okolje MS Windows 3.1. ali 95. Vsebina zgo{~enke ni povsem identi~na z vsebino knjige. Uvodna besedila iz knjige so izpu{~e-na, vsebino preglednice, ki zaklju~uje knjigo, pa nadome{~ajo diagrami in sli~ice (ikone) pri opisih posameznih naselij. Tako kròna diagrama kaèta delè zaposlenih po posameznih sektorjih ter okvirno starostno strukturo, s stolpci pa je prikazano spreminjanje {tevila prebivalcev ob popisih med leti 1869 in 1991. Opremljenost kraja je razvidna na osnovi dvaindvajsetih sli~ic. Jedro zgo{~enke tvori tematski digitalni zemljevid ter seveda opisi vseh 5982 naselij, kolikor jih je trenutno v Sloveniji. Pri ve~jih in pomembnej{ih naseljih je priloèna tudi barvna fotografija. Ob opisu posameznega kraja se vedno pojavi tudi manj{i zemljevid Slovenije iz katerega je razvidna lega izbra-nega kraja. Slika 126: Hkrati s Krajevnim leksikonom Slovenije je iz{el Mali atlas Slovenije z opisom slovenskih makroregij, zemljevidi Slovenije v razli~nih merilih in nekaterimi statisti~nimi podatki. 120 Geografija Slovenije 1 Samo Black 120 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 MALI ATLAS SLOVENIJE 121 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 121 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Najve~ja prednost ra~unalni{ke izdaje Krajevnega leksikona Slovenije je nedvomno mònost iskanja èljenih podatkov po najrazli~nej{ih klju~ih, ki jih lahko med seboj tudi poljubno kombiniramo. V hipu lahko izvemo, kateri kraji izbrane ob~ine imajo tako ali druga~no {olo, trgovino, gosti{~e itd. Ni~ tèje ni iskanje posameznih besed, ki se pojavljajo med besedilom. ^e se nam zdi opis posameznega kraja pomanjkljiv, ga dopolnimo in vsebino dodatka shranimo na na{ trdi disk. Ob ponovnem pregledu opisa se bo na ekranu izpisal tudi na{ dodatek. Sezname in opise krajev ter fotografije je mogo~e natisniti. Prav tako lahko poljubne dele besedila prenesemo v kak drug program, na primer v urejevalnik besedil. Delo z zgo{~enko je enostavno in ne zahteva ve~ kot osnovno obvladovanje ra~unalnika. Hitrost branja in iskanja èljenih podatkov je vsaj ob bolj{em ra~unalniku ve~ kot zadovoljiva, saj nobena ope-racija ne traja dlje kot nekaj sekund. Zaradi bogate vsebine in preproste uporabe pri~akujemo, da bodo po zgo{~enki z veseljem posegali vsi radovedni ljubitelji geografije in ra~unalni{tva.« Ker je bil Krajevni leksikon Slovenije velika prodajna uspe{nica, je zalòba DZS skupaj z in{titutom ustanovila netr`no znanstveno zbirko Geografija. Prva v zbirki je iz{la knjiga Du{ana Pluta z naslovom Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi. Javnosti je bila predstavljena 19. oktobra 1995 v Zemljepisnem muzeju Slovenije v Ljubljani V Zemljepisnem muzeju Slovenije je bila tudi predstavitev zemljevida Relief Slovenije v merilu 1:250.000, in sicer 18. decembra 1995. S pomo~jo stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije sta ga v digitalni tehnologiji izdelala Drago Perko in Milan Oroèn Adami~. Glavna odlika zemljevida, ki ga je oblikoval Matjà Vipotnik, so lepo vidne makrogeomorfolo{ke in mezogeomorfolo{ke oblike slovenskega povr{ja. V oceni zemljevida v Geografskem obzorniku (Rejec Brancelj 1996) med drugim pi{e: »… Zemljevid je namenjen predvsem uporabi v {olah in pri znanstvenih raziskavah. Gre za tematski zemljevid, ki prikazuje relief Slovenije v merilu 1 : 250.000. Osnova zanj so bili podatki stometrskega digitalnega modela reliefa Geodetske uprave Republike Slovenije. Ta vsebuje za vso Slovenijo podatke o nadmorskih vi{inah prese~i{~ mreè 100 krat 100 m. Na podlagi teh podatkov so bili izra~unani stometrski vi{inski pasovi, zemljevid jih vsebuje 23, od –100 m do 2100 m in ve~, in na njih temelji barvna lestvica. Sen~enje je bilo izvedeno z izra~uni ekspozicij in naklonov, kar poudarja razgibanost povr{ja. To sen~enje pa ni obi~ajno, tako kot ga poznamo v klasi~ni kartografiji, ampak je dolo~eno s posebno metodo hkratnega upo{tevanja naklonov in ekspozicij, ki jo je originalno razvil dr. Drago Perko, in omogo~a poudarjen prikaz makro in mezo reliefnih oblik. Zemljevid je v celoti pripravljen ra~unalni{ko, saj je bilo le tako mogo~e obdelati mnoìce podatkov, enakovredno vrednotiti pojave in s tem dobiti dokaj objektivno sliko povr{ja ter pripraviti barvne izvle~ke in filme za tisk. Pri izdelavi zemljevida niso bili potrebni nobeni klasi~ni ro~ni postopki. Zato zemljevid Relief Slovenije predstavlja prelomnico pri prehodu iz klasi~no pripravljenih tematskih kart v ra~unalni{ko tematsko kartografijo. S tem pa se postavlja ob bok podobnim dosèkom v mednarodnem okviru. Rezultat kombinacije vseh treh è omenjenih kazalcev in osnovnih podatkov je izredno plasti~en prikaz povr{ja Slovenije, kjer lepo izstopijo osnovne pokrajinske enote, nekatere tektonske prelomni-ce, vr{aji, gorske pregrade, kra{ka polja idr. Morda se zdijo nekatere razlike, zaradi izbrane barvne les-tvice, preve~ poudarjene, vendar v celoti nazorno prikaèjo raznolikost povr{ja Slovenije. Pokaèjo njeno veliko reliefno energijo, {e bolje kot doslej pa izstopijo temeljne enote oziroma reliefni tipi: visokogor-je, hribovje, gri~evje, planote, kotline in ravnine. Poudarjene so lega Slovenije na sti~i{~u velikih geografskih enot, kar ji daje tolik{no raznolikost, njena prehodnost in njena odprtost v vse smeri, ki jo je zaznamovala tako v zgodovinskem kot v drùbenem razvoju. Zaradi razgibanosti in raznolikosti je povr{- je v Sloveniji zelo pomembna pokrajinska sestavina, ki odlo~ilno vpliva na {tevilne naravnogeografske, pa tudi drùbenogeografske razmere. Ob reliefnem zemljevidu bo mogo~e lepo pojasniti intenzivnost burje v Vipavski dolini, izdatnost padavin v Bohinjskih gorah, razporeditev in obseg najkakovostnej{ih kmetijskih zemlji{~, najugodnej{ih vinogradni{kih obmo~ij in leg itd. Enostavneje bo razloìti nastanek cestnega krià v Sloveniji, primernost za poselitev in vpliv na gospodarstvo v posameznih pokrajinah. V pomo~ bo lahko pri razlagi principov regionalizacij in tipizacij povr{ja. Spoznanja, ki jih je doslej omo-122 Geografija Slovenije 1 Samo Black 122 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 go~ilo le opazovanje tridimenzionalnega reliefa, potovanje ali terensko delo v izbranih pokrajinah, bodo v veliki meri razvidna z novega zemljevida. Zemljevidu je dodana re~na mreà, ki naj bi imela sicer zgolj orientacijski zna~aj, àl pa pri njenem izboru in prikazu niso bili tako dosledno upo{tevani kriteriji kot pri povr{ju. Tako so prikazani vodotoki razli~nih redov, nekateri istega reda pa so izpu{~eni. To pozornega opazovalca zmoti in po nepotreb-nem razo~ara. Zaradi razli~nih virov za digitalizacijo hidrolo{kih elementov se na nekaj mestih re~na mreà ne ujema povsem z dnom dolin oziroma mejo dràve. Predstavljena karta bo gotovo izredno dobrodo{la pri pouku geografije v {olah, saj nudi {tevilne mònosti za njeno uporabo. Verjetno bo zemljevid na{el uporabnike tudi izven geografskih krogov. Ome-niti je treba {e to, da digitalni zemljevid omogo~a tudi nadgradnjo vsebine. Z dodajanjem posameznih podatkovnih slojev (naselij, prometnic, imen, regionalizacije idr.) nastane celovit zemljevid Slovenije, prirejen za geografske in druge potrebe. Avtorja za dosedanje napore pri pripravi zemljevida nedvomno zasluìta pohvalo in pozornost strokovne geografske javnosti …« Raziskovalci in{tituta so leta 1995 objavili 366 bibliografskih enot, se udeleìli 5 doma~ih in med-narodnih sre~anj ter imeli 15 predavanj. Pomembnej{i dogodki tega leta so bili {e: Matej Gabrovec je 7. julija z uspe{nim zagovorom naloge Relief in raba tal na dolomitnih obmo~jih v Sloveniji postal doktor znanosti, Maja Topole pa je 3. oktobra z uspe{nim zagovorom naloge Geoekolo{ki pogoji za kmetijstvo in poselitev v Mirnski dolini postala doktorica znanosti, na in{titutu se je zaposlil raziskovalec Mauro Hrvatin, iz{el je {tirintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leto 1994. 10.5.4. LETO 1996 Z ostankom dohodka iz leta 1995 je in{titut pokril {e zadnji del izgube iz kriznega leta 1993 in nadaljeval s posodabljanjem raziskovalne in ra~unalni{ke opreme. Pridobil je temeljni projekt Geografska mikroregionalizacija Slovenije, projekt naravne in kulturne dedi{~ine Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto ter aplikativne projekte in naloge Geomorfolo{ka inventarizacija obmo~ja Kra{kega regijskega parka, Gazetteer imen naselij v Sloveniji, Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji, Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, Pokrajine v Sloveniji, [olski atlas, Kulturatlas Europa – Slowenien (Kulturni atlas Evrope – Slovenija) in Digitalni model reliefa okolice Slovenije ter se vklju~il v naloge Veliki atlas sveta, Veliki splo{ni leksikon, [olski zemljevid Slovenije v merilu 1 : 500.000 in Tematske karte za Enciklopedijo Slovenije. In{titutski raziskovalci in zunanji sodelavci in{tituta so nadaljevali delo pri projektih in nalogah Kulturne pokrajine v Sloveniji, Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1 : 25.000, Splo{na geografska monografija Slovenije in Nacionalni atlas Slovenije. Kon~ani so bili aplikativni projekti in naloge Potresna ogroènost in varstvo pred potresi, Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo, Temeljne sestavine rasti {tevila prebivalcev v obdobju 1961–1995, Analiza vzrokov in posledic su{e v izjemno su{nih letih 1983, 1992 in 1993 s poudarkom na kmetijstvu, Geomorfolo{ka inventarizacija obmo~ja Kra{kega regijskega parka, Pokrajinske zna~ilnosti obmo~ja Mestni log S14 med Ko~evjem in Dolgo vasjo, Gazetteer imen naselij v Sloveniji, Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji, Digitalni model reliefa okolice Slovenije, Priro~ni krajevni leksikon Slovenije in Veliki atlas sveta. Triletni aplikativni projekt Potresna ogroènost in varstvo pred potresi, ki sta ga naro~ili Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za obrambo, je potekal v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Na in{titutu ga je vodil Milan Oroèn Adami~, sodelovali pa so {e Meta Ferjan, Drago Perko in Maru{a Rupert. S pomo~jo geografskega informacijskega sistema je bila dolo~ena potresna ogro- ènost prebivalstva, naselij in ob~in v Sloveniji, raziskane pa si bile tudi geografske zna~ilnosti slovenskih potresnih obmo~ij. 123 Geografija Slovenije 1 Samo Black 123 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko V[EK V[EK A A MIHA P MIHA P Slika 127: Leta 1996 je bil ledenik pod Skuto Slika 128: Leto dni mlaj{i pogled navzgor na skoraj povsem razgaljen, saj je na njegovi povr- spodnji konec ledenika pod Skuto. Skrajni {ini ostalo le nekaj manj{ih krp srena, snènih konec ledenika se spreminja v odvisnosti od ostankov zadnje redilne dobe. Spodnji rob {tevila snènih plazov, ki so se sproìli nad ledenika se je z nìjega, polònej{ega sveta ledenikom. Stare oznake z letnicami so za è povsem umaknil v strmej{i, pred soncem novej{e meritve zaradi zmanj{anja ledenika skriti del krnice. skoraj neuporabne. V okviru dveletnega aplikativnega projekta Mònosti regionalnega razvoja Spodnjega Podravja, ki so ga financirali Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter nekatere ob~ine Spodnjega Podravja, je in{titut pripravil elaborat Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo, pri katerem so sodelavali Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Marija Goren{ek, Mauro Hrvatin, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko, Maru{a Rupert in Maja Topole, ki so s pomo~jo geografskega informacijskega sistema povezali najpomembnej{e naravne sestavine pokrajine, dolo~ili 19 tipov pokrajin in ugotovili ogroè- nost teh tipov zaradi potresov, poplav in zemeljskih plazov, ter elaborat Temeljne sestavine rasti {tevila prebivalcev v obdobju 1961–1995, v katerem je Milan Natek predstavil raziskavo rodnosti, umrljivosti, naravnega prirastka, priselitev, odselitev in selitvenega prirastka med letoma 1961 in 1995 na obmo~- ju enajstih ob~in Spodnjega Podravja s Prlekijo. V dveletnem aplikativnem projektu Su{a v kmetijstvu – ogroènost, vrednotenje in zmanj{anje posledic je in{titut sodeloval s Kmetijskim in{titutom Slovenije. Milan Natek je preu~il vzroke in posledice su{e v letih 1983, 1992 in 1993, ki so bila {e posebej su{na. Dveletni aplikativni projekt Geomorfolo{ka inventarizacija obmo~ja Kra{kega regijskega parka, ki ga je naro~il Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Gorica, je vodil Matej Gabrovec, sodelovali pa so {e Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Marija Goren{ek, Mauro Hrvatin, Drago Perko in Maru{a Rupert. V kon~nem elaboratu je predstavljeno obmo~je predvidenega regijskega parka na mati~nem Krasu. Splo{ni regionalnogeografski opis obsega osnovne informacije o povr{ju, podnebju, vodovju, prsti, rast-ju, prebivalstvu, naseljih in gospodarstvu. Osrednji del je namenjen predstavitvi geolo{kih in geomor-124 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 124 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 folo{kih razmer. Geolo{ki del sestavljajo poglavja o stratigrafiji ter litolo{ki in tektonski zgradbi, v geomorfolo{kem delu pa prikazu reliefnega razvoja sledi podrobna geomorfolo{ka predstavitev sti~nega krasa pri Ocizli in Diva{kega Krasa. Sklepni del elaborata je posve~en prikazu rabe tal po posameznih zemlji{kih kategorijah. V ospredju so zlasti spremembe v rabi tal po katastrskih ob~inah med letoma 1961 in 1994. Podrobno so predstavljene tudi temeljne zna~ilnosti kra{kih melioracij v preteklosti in novej{em ~asu. Tradicionalna raba tal v prvi polovici 19. stoletja in danes je preu~ena na primeru kmetijskih zemlji{~ v okolici Hudega Loga in Tubelj pri Komnu. Elaborat vklju~uje ve~ preglednic ter barvnih fotografij in zemljevidov, med drugim pregledni zemljevid morfolo{kih enot na Krasu v merilu 1 : 100.000. Dveletno aplikativno nalogo Pokrajinske zna~ilnosti obmo~ja Mestni log S14 med Ko~evjem in Dolgo vasjo je naro~ilo podjetje Populus. Vodil jo je Drago Perko, sodelovali pa so {e Meta Ferjan, Miha Pav{ek in Maru{a Rupert, ki so s pomo~jo geografskega informacijskega sistema obdelali relief, kamnine, vode, prsti in rastje ter dolo~ili geoekolo{ke enote. Za Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen so Matej Gabrovec, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko pripravili Gazetteer imen naselij v Sloveniji, v katerem so ugotovili sprejemljivost uradnih imen naselij, lo~ili sporna in nesporna uradna imena ter pripravili nova imena za sporna imena naselij, Matej Gabrovec in Drago Perko pa sta na temelju tega elaborata pripravil {e elaborat Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji, ki je bil predloèn v razpravo vsem ob~inam v Sloveniji. Iz gradiva za poglavje o prebivalstvu v okviru Splo{ne geografske monografije Slovenije je Drago Perko pripravil dva elaborata: Geografija prebivalstva na ozemlju dana{nje Republike Slovenije med letoma 1869 in 1991 ter Pokrajine in slovensko prebivalstvo v zamejstvu. Pri enoletni razvojni nalogi Digitalni model reliefa okolice Slovenije, ki jo je finan~no podprla Zalò- ba Mladinska knjiga, so sodelovali Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Drago Perko in Maru{a Rupert. Rezultat naloge je sen~enje reliefa za celotno obmo~je, ki ga pokrivata karti Slovenije v merilu 1 : 250.000 in 1 : 400.000, nov barvni reliefni zemljevid Slovenije z okolico v razli~nih merilih ter barvna in ~rno-bela reliefna podlaga za razli~ne tematske zemljevide. V Geografskem obzorniku je bil predstavljen pomen digitalnega modela reliefa okolice Slovenije (Fridl in Perko 1996): »Digitalna tematska kartografija doìvlja v svetu in pri nas izreden razmah. Po osamosvojitvi na{e dràve se je skokovito pove~alo {tevilo tematskih zemljevidov Slovenije, ki jih potrebujejo dràvni organi, izobraèvalne in znanstvene in{titucije ter ~asopisne in zalòni{ke hi{e. V povr{insko razgibani Sloveniji je eden od najpogostej{ih sestavnih delov oziroma slojev tematskih zemljevidov prav relief, saj pomembno vpliva na ostale naravne, pa tudi mnoge drùbene sestavine pokrajine. Najbolj plasti~no in nazorno predstavimo relief s sen~enjem. Obi~ajno sen~imo tako, da upo{tevamo hkrati ekspozicijo (lega glede na stran neba) in naklon povr{ja. Poenostavljeno re~eno so najbolj svetle severne in ravne lege, najbolj temne pa jùne in strme lege. Pri klasi~ni kartografiji se je sen~i-lo ro~no po sicer to~no dolo~enih pravilih, vendar je bila vselej prisotna tudi subjektivnost posameznega kartografa. Pri digitalni kartografiji pa ra~unalnik s pomo~jo posebnih matemati~nih postopkov, obi~ajno v okviru geografskega informacijskega sistema, iz digitalnega modela reliefa, ki vsebuje geokodirane, torej prostorsko natan~no opredeljene podatke o nadmorskih vi{inah, dolo~i ekspozicijo in naklon povr{- ja za izbrano prostorsko enoto. Na Geografskem in{titutu ZRC SAZU smo è leta 1994 s pomo~jo stometrskega digitalnega modela reliefa Geodetske uprave Republike Slovenije pripravili digitalni tematski zemljevid reliefa Slovenije in ga zaradi razli~nih potreb in zahtev izdelali v ve~ barvnih in ~rnobelih razli~icah. Ker za sosednje drà- ve digitalnih podatkov o nadmorskih vi{inah nismo imeli na razpolago, je okolica ostala prazna in je Slovenija na teh tematskih zemljevidih videti kot nekak{en otok, saj se vsi podatki kon~ajo na dràvni meji. Za tiste tematske zemljevide, ki se nana{ajo izklju~no na Slovenijo, to ni mote~e, morda je celo bolj nazorno. Mnogi pojavi pa niso omejeni le na dràvno ozemlje, temve~ segajo tudi na obmo~ja izven 125 Geografija Slovenije 1 Samo Black 125 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI POTRESNA OGRO@ENOST POTRESNA OGRO@ENOST PREBIVALSTVA IN NASELIJ PREBIVALSTVA IN NASELIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI V REPUBLIKI SLOVENIJI 1. DEL 2. DEL (POTRESNA OGRO@ENOST IN VARSTVO PRED POTRESI) (POTRESNA OGRO@ENOST IN VARSTVO PRED POTRESI) MILAN ORO@EN ADAMI^ MILAN ORO@EN ADAMI^ DRAGO PERKO DRAGO PERKO 14. 6. 1996 14. 6. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 129: Prvi del elaborata Potresna ogroè- Slika 130: Drugi del elaborata Potresna ogroè- nost prebivalstva in naselij … ima 196 strani. nost prebivalstva in naselij … ima 164 strani. GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI GEOEKOLOGIJA TEMELJNE SESTAVINE RASTI [TEVILA SPODNJEGA PODRAVJA PREBIVALSTVA V OBDOBJU 1961–1995 S PRLEKIJO JERNEJA FRIDL MILAN NATEK MATEJ GABROVEC MAURO HRVATIN MILAN ORO@EN ADAMI^ DRAGO PERKO 14. 6. 1996 14. 6. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 131: Elaborat Geoekologija Spodnjega Slika 132: Elaborat Temeljne sestavine rasti Podravja s Prlekijo ima 80 strani. {tevila prebivalcev … ima 22 strani. 126 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 126 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ANALIZA VZROKOV IN POSLEDIC SU[E GEOMORFOLO[KA INVENTARIZACIJA V IZJEMNO SU[NIH LETIH 1983, 1992 IN 1993 OBMO^JA S POUDARKOM NA KMETIJSTVU KRA[KEGA REGIJSKEGA PARKA MILAN NATEK JERNEJA FRIDL MATEJ GABROVEC MAURO HRVATIN DRAGO PERKO 19. 4. 1996 10. 4. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 133: Elaborat Analiza vzrokov in posledic Slika 134: Elaborat Geomorfolo{ka inventarizaci- su{e … ima 31 strani. ja … Kra{kega regijskega parka ima 100 strani. GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI POKRAJINSKE ZNA^ILNOSTI OBMO^JA MESTNI LOG S14 MED KO^EVJEM IN DOLGO VASJO DRAGO PERKO MIHA PAV[EK 27. 3. 1996 LJUBLJANA Slika 135: Elaborat Pokrajinske zna~ilnosti Slika 136: V zborniku ha{kega svetovnega kon- obmo~ja Mestni log … ima 23 strani. gresa so tudi prispevki {estih ~lanov in{tituta. 127 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 127 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI GAZETTEER SEZNAM PREDLOGOV NOVIH URADNIH IMEN NASELIJ IMEN ZA SPORNA URADNA IMENA V SLOVENIJI NASELIJ V SLOVENIJI MATEJ GABROVEC MATEJ GABROVEC MILAN ORO@EN ADAMI^ DRAGO PERKO DRAGO PERKO 26. 11. 1996 26. 11. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 137: Elaborat Gazetteer imen naselij Slika 138: Elaborat Seznam predlogov novih v Sloveniji ima 85 strani. uradnih imen … ima 20 strani. GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI GEOGRAFIJA PREBIVALSTVA NA OZEMLJU POKRAJINE IN DANA[NJE REPUBLIKE SLOVENIJE SLOVENSKO PREBIVALSTVO MED LETOMA 1869 IN 1991 V ZAMEJSTVU DRAGO PERKO DRAGO PERKO 29. 4. 1996 29. 4. 1996 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 139: Elaborat Geografija prebivalstva … Slika 140: Elaborat Pokrajine in slovensko dana{nje Republike Slovenije … ima 52 strani. prebivalstvo v zamejstvu ima 17 strani. 128 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Yellow Brez Magenta 128 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 slovenskih meja. Z vklju~evanjem na{e dràve v evropske zdruèvalne procese se potrebe po tovrstnih tematskih prikazih le {e pove~ujejo. Ker v doglednem ~asu {e ne bo mogo~e dobiti ustreznega digitalnega modela reliefa za sosednje dràve, smo se s sodelavci odlo~ili, da ga izdelamo sami, in to za obmo~je, ki ga vsebujejo pregledne karte Geodetske uprave Republike Slovenije v merilu 1 : 400.000. Ta izsek pokriva celotno slovensko narodnostno ozemlje, ki je ve~krat zanimivo tudi za prikazovanje geografskih in zgodovinskih tematik. Zapis podatkov o nadmorskih vi{inah zunaj Slovenije v ra~unalni{ko, digitalno obliko se je nekoliko razlikoval od zajemanja nadmorskih vi{in za Slovenijo, ki so ga opravile geodetske slùbe in je zahteval ve~letno delo in ve~je {tevilo usposobljenih kadrov. Odlo~ili smo se za digitalizacijo plastnic z ekvidistanco 100 m za hribovite predele in 25 m za ravnine, nekatera reliefno ko~ljiva obmo~ja pa smo morali digitalizirati {e bolj natan~no. Vsaki plastnici smo pripisali ustrezno nadmorsko vi{ino, posebej pa smo morali dolo~iti {e vi{ine vrhov, iztekov dolin in nekaterih drugih reliefno izpostavljenih to~k. Po desetih mesecih zajemanja vi{inskih podatkov smo imeli pripravljeno osnovno podatkovno bazo. Z in-terpolacijo smo nato vsakemu hektarju povr{ja (celica 100 krat 100 m) dolo~ili povpre~no nadmorsko vi{ino in tako dobili toliko natan~en stometrski digitalni model reliefa okolice Slovenije, da smo ga lahko uporabili za izra~un ekspozicij in naklonov posameznih celic ter posredno tudi za dolo~itev ustreznih nians sivih tonov, s ~imer smo dosegli plasti~en prikaz reliefa. Tako pripravljena reliefna datoteka ni le dobra podlaga za prikaz najrazli~nej{ih tematik na zemljevidih Slovenije in njenega narodnostne-ga ozemlja, temve~ tudi pomembna podatkovna baza za splo{ne prostorske analize. Na priloènih zemljevidih so prikazane nekatere razli~ice starega barvnega reliefa Slovenije ter novega ~rnobelega in barvnega reliefa Slovenije z okolico.« V okviru naloge Priro~ni krajevni leksikon Slovenije, ki jo je finan~no podprla zalòba DZS, so Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Marija Goren{ek, Mauro Hrvatin, Milan Natek, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko, Maru{a Rupert in Maja Topole pripravili zgo{~eno razli~ico besedila in preglednic Krajevnega leksikona Slovenije, dodali naglase za imena naselij, pripravili zgodovino spre-minjanja imen slovenskih naselij po letu 1945 ter izdelali 39 barvnih tematskih zemljevidov v merilu 1 : 145.000, kjer so uporabili najmodernej{o metodologijo in tehnologijo povezovanja geografskega informacijskega sistema in ra~unalni{ke tematske kartografije. Novosti Priro~nega leksikona Slovenije glede na leto dni starej{i Krajevni leksikon Slovenije so opisane v Geografskem obzorniku (Hrvatin 1996 a): »… Novi, Priro~ni krajevni leksikon Slovenije je po formatu za polovico manj{i od svojega predhod-nika, prav tako pa je skoraj prepolovljeno {tevilo strani. ^e upo{tevamo dejstvo, da leksikone najpogo-steje uporabljamo kot dodaten pripomo~ek tedaj, ko imamo sicer opravka è z mnoìco drugih virov, je odlo~itev za bolj priro~no izdajo vsekakor pravilna. Predhodna, velika izdaja Krajevnega leksikona Slovenije je namre~ tako razsèna, da zase zahteva kar celo mizo. Uvodni del novega leksikona je mo~no zgo{~en. Kratki predstavitvi in besedilu o razporeditvi naselij sledi zemljevid naravnogeografskih regij Slovenije ter vrsta digitalnih zemljevidov v merilu 1 : 140.000 z vrisanimi naselji. Jedro leksikona predstavljajo opisi lege in raznovrstnih zna~ilnosti vseh 5981 naselij Slovenije, ki so bila ob zadnjem uradnem popisu prebivalstva leta 1991 vpisana v register Zavoda Republike Slovenije za statistiko. Imenu naselja sledi v oklepaju koordinata lege naselja na zemljevidu, nato pokrajina, v kateri leì naselje, in {e nova ob~ina. Sledi peti sklon naselja s srednjo nadmorsko vi{ino v oklepaju, pridevni{ka oblika in ime za prebivalce, za katerim je v oklepaju navedeno {tevilo prebivalcev ob popisih leta 1931, 1961 in 1991. Novost so dodani naglasi pri imenu naselja, imenu naselja v petem sklonu, pridevni{ki obliki imena in imenu za prebivalce naselja. Naglasi so pov-zeti ve~inoma po leksikonu »Slovenska krajevna imena« Cankarjeve zalòbe. Pomembno novost pred-Slika 141: Ena od ~rno-belih razli~ic reliefa Slovenije z okolico v merilu 1 : 1.300.000. ➤ 130 Slika 142: Ena od barvnih razli~ic reliefa Slovenije z okolico v merilu 1 : 1.300.000. ➤ 131 129 Geografija Slovenije 1 Samo Black 129 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 130 Geografija Slovenije 1 Samo Black 130 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 131 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 131 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko stavlja pregled sprememb imen ter uradne in druga~ne ureditve slovenskih naselij med letoma 1948 in 1995. Knjigo sklene pregled uporabljene literature in virov. V primerjavi z velikim Krajevnim leksikonom Slovenije ima priro~na izdaja kraj{i uvodni del in je brez barvnih fotografij. Uporabniki bodo najbr` {e najbolj pogre{ali preglednice, v katerih so po naseljih poda-ni podatki o opremljenosti, {tevilu prebivalcev ob posameznih popisih, deleù zaposlenih po posameznih sektorjih in podobno. Nova izdaja ima nekoliko manj{i obseg tudi zaradi mehkih platnic, ki pa so plastificirane in zato u~inkovito varujejo vsebino knjige, na primer na izletu. ^eprav je nova razli~ica krajevnega leksikona Slovenije v primerjavi s prvotno izdajo precej okrnje-na, predvsem glede bogate slikovne opreme, manj pa glede vsebine, je prav zaradi svoje priro~nosti toliko bolj dobrodo{la. Po njej bodo konec koncev radi posegali tudi tisti, ki jih je od nakupa razko{ne izdaje odvrnila previsoka cena.« Leta 1996 je pri zalòbi DZS iz{el tudi Veliki Atlas sveta, dopolnjena izdaja Velikega druìnskega atlasa sveta iz leta 1992. Posodobljeno in popravljeno priredbo so pripravili Drago Kladnik, Milan Oro- èn Adami~ in Drago Perko. Ob izidu je Geografski obzornik zapisal (Oroèn Adami~ 1996): »… Novi Veliki atlas sveta je dopolnjena izdaja Velikega druìnskega atlasa, ki ga je DZS, v sodelovanju s {tevilnimi doma~imi geografi, pripravila leta 1992 ob oblikovanja Republike Slovenije. Ta atlas temelji na izjemni kartografiji strokovnjakov in{tituta De Agostini iz Novare, obsènem enciklopedi~nem delu, {tevilnih podatkih v preglednicah in skoraj 100.000 gesel velikem imenskem kazalu. V pripravi tega doslej najve~jega atlasa, ki je bil kdajkoli natisnjen v sloven{~ini, so sodelovali {tevilni geografi in drugi sodelavci Geografskega in{tituta ZRC SAZU, In{tituta za geografijo, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo gradbeni{tvo in geodezijo, Geodetskega zavoda in vrsta drugih ustanov ter posameznikov. Veseli nas, da smo uspeli pripraviti posebno disketo, ki je priloèna vsaki {tevilki Geografskega obzornika. Na disketi je program, ki vsebuje poleg predstavitve vsebine Velikega atlasa sveta tudi podatkovno zbirko o dràvah sveta in {e nekaterih obmo~jih. Ta program ima povsem prakti~no uporabno in informativno vrednost. Podatki o dràvah sveta se spreminjajo, pa~ tako kot se spreminja ìvljenje. Prizadevali smo si, da bi v podatkovno bazo vgradili kar najnovej{e informacije. Podatke smo, kjer se je le dalo, tudi ~asovno poenotili …«. V Haagu na Nizozemskem je bil od 4. do 10. avgusta 1996 è 28. mednarodni geografski kongres (28th International Geographical Congress). Udeleìlo se ga je {est ~lanov in{tituta, ki so imeli sedem predavanj. V knjigi povzetkov konferen~nih prispevkov so iz{li Tematske karte v Nacionalnem atlasu Slovenije (Thematic maps of the national atlas of Slovenia) avtorice Jerneje Fridl, Zemljevid oson~enosti Slovenije (Insolation map of Slovenia) avtorja Mateja Gabrovca, Grosupeljski kras (The karst of Grosuplje) avtorja Maura Hrvatina, Potresna ogroènost Ljubljane (Earthquake threat in Ljubljana) avtorja Milana Oròna Adami~a, Geografske zna~ilnosti snènih plazov v Julijskih Alpah (Geographical cha-racteristics of avalanches in Julian Alps) avtorja Mihe Pav{ka, Ekspozicije povr{ja v Sloveniji (Relief aspects in Slovenia) avtorja Draga Perka in Zgo{~enka Krajevni leksikon Slovenije (CD-ROM Lexicon of Slovenian places) avtorjev Milana Oròna Adami~a in Draga Perka. In{titut je za kongres pripravil tudi odmevno razstavo Geografija v Sloveniji. Tega leta je bilo tudi 17. zborovanje slovenskih geografov, in sicer od 23. do 26. oktobra na Ptuju. Udeleìli so se ga Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Milan Natek, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko in Maru{a Rupert. V 445 strani obsènem zborniku z naslovom Spodnje Podravje s Prlekijo in podnaslovom Mònosti regionalnega in prostorskega razvoja so Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek in Drago Perko objavili prispevek Tipi Slika 143: Priro~ni krajevni leksikon Slovenije je skr~ena, a tudi dopolnjena razli~ica leto dni starej{e-ga Krajevnega leksikona Slovenije. 132 Geografija Slovenije 1 Samo Black 132 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 PRIRO^NI KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE Bovec Ljubljana Gornji Grad Izola Arja vas Dragonja vas 133 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 133 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 144: Veliki atlas sveta je posodobljena in dopolnjena razli~ica Velikega druìnskega atlasa sveta iz leta 1992. pokrajin in naravne nesre~e, Milan Natek pa Temeljne sestavine rasti {tevila prebivalstva v obdobju 1961–1995. Na simpoziju Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995–1996, ki je bil 28. in 29. novembra, so sodelovali Matej Gabrovec, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, ki je imela to leto 6 sestankov, je med drugim pripravila standardizirana kratka neuradna, kratka uradna in polna uradna imena dràv v slovenskem jeziku, ki jih je kot standard SIST ISO 3166:1996 sprejel in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Standardizirana imena so bila objavljena tudi v Geografskem obzorniku (Perko 1996 a, str. 20–27; Perko 1996 b, str. 18–26). Raziskovalci in{tituta so leta 1996 objavili 391 bibliografskih enot, se udeleìli 7 doma~ih in med-narodnih sre~anj ter imeli 53 predavanj. Pomembnej{i dogodki tega leta so bili {e: na in{titutu se je zaposlila mlada raziskovalka Mimi Urbanc, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko sta bila gosta pri predsedniku Republike Slovenije ob predstavitvi projekta Nacionalni atlas Slovenije, iz{la sta petirintrideseti in {estintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leti 1995 in 1996. 10.5.5. LETO 1997 V tem letu je in{titut pridobil temeljni projekt Vrednotenje rabe tal z vidika naravnih in drùbenih razmer, aplikativne projekte in naloge Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji, Pregled slovenskih eksonimov, Slovenske ob~ine in [olski zemljevid Slovenije v merilu 1 : 500.000 ter se s podprojektom Geografija Kra{kega parka Timav vklju~il v mednarodni projekt Kra{ki park Timav. In{titutski raziskovalci in zunanji sodelavci in{tituta so nadaljevali delo pri projektih in nalogah Geografska mikroregionalizacija Slovenije, Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto, Kulturne pokrajine v Sloveniji, Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1 : 25.000, Splo{na geografska monografija Slovenije, Pokrajine v Sloveniji, Geografski {olski atlas, Geografski (Nacionalni) atlas Slovenije in Tematske karte za Enciklopedijo Slovenije. Kon~ani so bili aplikativni projekti in naloge Geografija Kra{kega parka Timav, Imenik naselij v Sloveniji, Pregled slovenskih eksonimov, Kulturni atlas Evrope – Slovenija (Kulturatlas Europa – Slowenien), Veliki splo{ni leksikon in [olski zemljevid Slovenije v merilu 1 : 500.000. Podprojekt Geografija Kra{kega parka Timav je v okviru mednarodnega, slovensko-italijanskega projekt Phare vodil Drago Perko, sodelovali pa so {e Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin in Maru{a Rupert. Pripravljen je bil geografski informacijski sitem za obmo~je bodo~ega kra{- kega parka Timav. Raziskovalci so na temelju terenskega dela opravili analizo naravnogeografskih sestavin obmo~ja parka in pripravili geoekolo{ko sintezo. Najve~ji poudarek so dali geomorfolo{kim procesom in oblikam ter jih povezali s tradicionalno rabo tal. Kot strokovna podlaga za delo Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen sta bila kon~ana dva elaborata. Matej Gabrovec in Drago Perko sta izdelala Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji, ki vsebuje preglednice z uradnimi imeni naselij, {ifro naselja, imenom ob~ine, {ifro ob~ine in predlaganimi novimi imeni naselij za sporna imena naselij, Milan Oroèn Adami~ pa je pripravil Pregled slovenskih eksonimov, ki prina{a slovenske eksonime, torej slovenska in podoma~ena oziroma slovenjena zemljepisna imena zunaj obmo~ja, kjer ima slovenski jezik status uradnega jezika. Dodani so tudi prevodi tujih zemljepisnih imen. Preglednica slovenskih eksonimov vsebuje povzetek indeksov vseh slovenskih atlasov in podobnih pomembnih publikacij, ki so iz{le med letoma 1991 in 1997. Preglednica je temelj za prihodnjo standardizacijo slovenskih eksonimov. 134 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 134 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 DRUGA, POPRAVLJENA IZDAJA 135 Geografija Slovenije 1 Samo Black 135 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko VECO TEJ GABR MA Slika 145: Triglavski ledenik so 4. septembra 1997 merili Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Peter Frantar in Mimi Urbanc. Ker pa je bilo septembra zelo son~no in toplo vreme, sta Matej Gabrovec in Mimi Urbanc ponovila meritve 24. oktobra in ugotovila, da se je na zgornjem robu ledenik glede na leto 1995 na vzhodnem delu umaknil za okoli pol metra in na zahodnem delu za dva metra, na spodnjem robu pa samo od septembra povsod za okoli dva metra. Naloga Kulturni atlas Evrope – Slovenija je potekala v sodelovanju z nem{ko zalòbo Klett-Perthes, ki vsako leto izda po dve predstavitvi dràv: ene ~lanice Evropske zveze in ene prosilke za ~lani-co te organizacije. Ob predstavitvi Slovenije je iz{la {e predstavitev Francije, leto prej pa Poljske in Velike Britanije. Jerneja Fridl, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek in Drago Perko so pripravili knjìno geografsko predstavitev Slovenije z besedilom, fotografijami in preglednicami ter besedilo, zemljevid in fotografije za poster o Sloveniji. Multimedijska knjiga je v nem{kem jeziku z naslovom Kulturatlas Europa – Slowenien iz{la v Nem~iji, v slovenskem prevodu pa slabo leto kasneje {e v Sloveniji. [tiriletna naloga Veliki splo{ni leksikon, ki jo je financirala zalòba DZS, je obsegala prevajanje in pisanje novih geografskih gesel ter prevajanje tematskih zemljevidov in ostalih grafi~nih prilog z geografsko vsebino. Vodil jo je Drago Perko, sodelovali pa so {e: Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek in Maja Topole. Prve {tiri knjige leksikona so iz{le leta 1997 in druge {tiri leta 1998. Pri nalogi [olski zemljevid Slovenije v merilu 1 : 500.000, ki jo je financirala Zalòba Mladinska knjiga, so Jerneja Fridl, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko pripravili besedilo o Sloveniji in njenih pokrajinah ter zemljevida slovenskih pokrajin in slovenskih ob~in. Drago Perko je na podoben na~in dobro leto kasneje pripravil {e besedilo o celinah in morjih za {olski zemljevid Sveta. Konec leta 1997 je iz{el film o slovenskih pokrajinah, ki ga je naslednje leto ponatisnila Zalòba Mladinska knjiga. V Geografskem obzorniku je iz{la kratka predstavitev filma (Per{olja 1998): »Ob koncu lanskega leta je v video zbirki Zalòbe ZRC Podobe znanosti iz{la videokaseta Slovenske pokrajine. Z besedilom ter strokovnim vodstvom je pri pripravi sodeloval dr. Drago Perko, scenarij in snemanje sta rezultata dr. Na{ka Krìnarja, Andrej Zdravi~ pa je film zmontiral in zreìral. Digitalne 136 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 136 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 V[EK V[EK A A MIHA P MIHA P Slika 146: Franjo Drole med geodetskimi meri- Slika 147: Ledenik je skrit v osojni krnici na tvami ledenika pod Skuto leta 1997, ki so poka- severni strani skalnega grebena med 2453 m zale, da je bila povr{ina ledenika 15.485 m2. visoko Kranjsko Rinko in 2532 m visoko Skuto. tematske karte je izdelala Jerneja Fridl. Kaseto je izdelal Avdiovizualni laboratorij Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaloìl pa Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Film predstavlja {tiri velike pokrajinske enote Slovenije: alpski svet, sredozemski svet, dinarski svet in panonski svet. Sprehod skozi pokrajinsko razglednico uvede animirana digitalna karta, ki pokrajino nazorno omeji in hkrati opozori na prehoden, sti~en svet, ki je {e posebej raznolik in zanimiv. Zaradi ~asovne preglednosti, film je dolg 27 minut, gledalcem razkriva predvsem tiste pokrajinske poteze, ki so za pokrajino tipi~ne. ^eprav je miselni vzorec (Triglav: alpski svet, {torklja: panonski svet) è ste-reotipen, pa film v pokrajinskih detajlih poglablja in raz{irja svoje sporo~ilo. Zato ne bo ni~ nenavadno, ~e si bomo film ogledali ve~krat in v njem sku{ali odkriti tisto, »kar je o~em nevidno«. Geografsko celo-vitost sku{a film dose~i tako, da pri posameznih pokrajinah s sliko, besedilom in glasom predstavlja zgodovinske, etnolo{ke, stavbarske in druge prvine kulturne pokrajine, ki skupaj z naravnimi danost-mi sestavljajo mozaik Slovenije. Film je namenjen predvsem za uporabo v {oli, saj pri pouku lahko sluì kot motivacija za u~enje in spoznavanje domovine, veseli pa ga bodo tudi ostali filmoljubi, {e posebej zato, ker so slovenske pokrajine prvi~ predstavljene tudi z njihovimi »naravnimi« zvoki, ~esar pri tovrstnih filmih do zdaj {e ni bilo zaslediti. Film Slovenske pokrajine ima ali bo imel posebno dokumentarno vrednost, saj skupaj z monografijo Slovenija – pokrajine in ljudje ter z nastajajo~im Geografskim atlasom Slovenije zaokroà sedanji pogled na Slovenijo.« Raziskovalci in{tituta so leta 1997 objavili 177 bibliografskih enot, se udeleìli 4 doma~ih in med-narodnih sre~anj ter imeli 56 predavanj. 137 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 137 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI IMENIK PREGLED URADNIH IMEN NASELIJ SLOVENSKIH V SLOVENIJI EKSONIMOV MATEJ GABROVEC MILAN ORO@EN ADAMI^ DRAGO PERKO 15. 9. 1997 15. 12. 1997 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 148: Elaborat Imenik uradnih imen naselij Slika 149: Elaborat Pregled slovenskih eksoni- v Sloveniji ima 227 strani. mov ima 271 strani. Slika 150: Naslovnica nem{ke razli~ice multime- Slika 151: Naslovnica slovenskega prevoda dijske knjige Kulturni atlas Evrope – Slovenija. knjige Kulturni atlas Evrope – Slovenija. 138 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 138 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 152: [olski zemljevid Slovenije v merilu Slika 153: [olski zemljevid Sveta v merilu 1 : 500.000. 1 : 70.000.000. Pomembnej{i dogodki tega leta so bili {e: na in{titutu se je zaposlil mladi raziskovalec Borut Per- {olja, dva upokojenca in trije ~lani in{tituta so dobili priznanja Zveze geografskih dru{tev Slovenije: Drago Meze in Milan [ifrer Melikovo priznanje, najvi{je znanstveno priznanje na podro~ju geografije za izjemne znanstvenoraziskovalne dosèke pri preu~evanju Slovenije, Milan Oroèn Adami~ srebrno plaketo za ve~ kot dvajsetletno uspe{no in odmevno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije ter Matej Gabrovec in Drago Perko bronasto plaketo za ve~ kot desetletno uspe{no in odmevno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije, in{titut je prejel nagrado Dobri gospodar, ki jo podeljuje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, iz{el pa je tudi sede-mintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leto 1997. 139 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 139 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 154: Naslovnica kasete z videofilmom Slika 155: Naslovnica ponatisa filma je enaka o slovenskih pokrajinah iz leta 1997. kot pri knjigi Slovenija – pokrajine in ljudje. 10.5.6. LETO 1998 V tem letu je in{titut pridobil projekt naravne in kulturne dedi{~ine Geomorfolo{ke oblike in procesi ter aplikativno nalogo Pregled hidronimov na dràvni topografski karti v merilu 1 : 25.000. In{titutski raziskovalci in zunanji sodelavci in{tituta so nadaljevali delo pri projektih in nalogah Geografska mikroregionalizacija Slovenije, Vrednotenje rabe tal z vidika naravnih in drùbenih razmer, Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto, Kulturne pokrajine v Sloveniji, Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen in Tematske karte za Enciklopedijo Slovenije. Kon~ani so bili aplikativni projekti in naloge Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1 : 25.000, Pokrajine v Sloveniji, Slovenske ob~ine, Geografski {olski atlas, Geografski atlas Slovenije in Splo{na geografska monografija Slovenije. Kon~an je bil petletni projekt Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1 : 25.000, ki ga je naro~ila Geodetska uprava Republike Slovenije Ministrstva za okolje in prostor. Prva tri leta ga je vodil Miha Pav{ek, drugi dve leti Borut Per{olja, sodelovali pa so {e Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Milan Natek, Ludvik Olas, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Maja Topole. Leta 1994 je bila izdelana metodologija pregledovanja in popravljanja zemljepisnih imen. Po tej metodologiji sta bila pregle-dana lista Ljubljana in Dolsko. Sprva je bil na~rtovan pregled vseh 198 listov, zaradi pomanjkanja finan~nih 140 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 140 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 sredstev pa so bili pregledani le obmejni list: 18 listov na meji z Italijo in Avstrijo leta 1995, 31 listov na meji z Avstrijo in Madàrsko leta 1996 ter 46 listov na meji s Hrva{ko leta 1997 in 1998. Leta 1998 sta iz{li kar dve temeljni geografski deli o Sloveniji: knjiga Pokrajine v Sloveniji, kjer so v skr~eni, a dopolnjeni in poenoteni obliki iz{li rezultati temeljnega raziskovalnega projekta Regionalna geografska monografije Slovenije, ter Geografski atlas Slovenije, prvi nacionalni atlas na{e dràve, ki prina{a izsledke razvojnega projekta Nacionalni atlas Slovenije. V predstavitvi knjige Slovenija – pokrajine in ljudje v Geografskem obzorniku je vodja projekta Drago Perko zapisal (Perko 1998 b): »Ob izidu z veseljem predstavljam knjigo Slovenija – pokrajina in ljudje, saj je rezultat ve~letnega dela {tevilnih geografov in drugih strokovnjakov ter sklepno dejanje najobsènej{ega slovenskega skup-nega geografskega projekta v zgodovini. Prvo regionalno geografsko monografijo Slovenije je pred ve~ kot pol stoletja zasnoval najve~ji slovenski geograf Anton Melik (1890–1966). Iz{la je v petih knjigah. V prvi knjigi, splo{ni geografiji Slovenije, ki je nastajala è pred 2. svetovno vojno, je predstavil povr{je, kamnine, vode, podnebje, prst, rastje, prebivalstvo, naselja in gospodarstvo Slovenije. Preostale {tiri, ki so izhajale vzporedno z oblikovanjem slovenske dràvnosti po 2. svetovni vojni, so regionalne geografske monografije Slovenije, torej predstavitve posameznih slovenskih pokrajin. Prvo od regionalnih knjig je namenil alpskemu svetu, drugo posavski Sloveniji, tretjo [tajerski, Koro{ki in Prekmurju, ~etrto pa primorskemu svetu. Knjige so bile za tisti ~as izjemno bogato opremljene, predvsem z zemljevidi, odlikuje pa jih tudi teko~ in dovolj poljuden, ~eprav povsem strokoven jezik. Prve priprave na izdajo regionalne geografske monografije Slovenije segajo v osemdeseta leta, pospe{eno pa je delo steklo {ele na za~etku devetdesetih let. Geografski in{titut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je namre~ leta 1992 na razpis raziskovalnih projektov Ministrstva za znanost in tehnologijo prijavil projekt Dokon~anje regionalne geografske monografije Slovenije, ki ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo uvrstilo med temeljne raziskovalne projekte in ga denarno podpiralo v letih 1993, 1994 in 1995. … Dr. Drago Perko, vodja celotnega projekta, sem na za~etku leta 1996 zbral gradivo podprojektov vseh {tirih sodelujo~ih in{titucij in pripravil devet obsènih elaboboratov, ki naj bi kot Regionalna geografska monografija Slovenije iz{li v {tirih knjigah. Denarna sredstva pa so, àl, omogo~ala izdajo celotne monografije le v eni, ~eprav obsèni knjigi z delovnim naslovom Pokrajine v Sloveniji. Zato so morali avtorji svoja besedila v drugi polovici leta 1996 ustrezno skraj{ati, zgostiti in poenotiti. Velika ve~ina avtorjev je besedila prilagodila zahtevam zalò- be, za opise nekaterih pokrajin pa je bilo treba najti nove avtorje. Na za~etku leta 1997 so bila na voljo è vsa prirejena besedila, do konca tega leta pa je Geografski in{titut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdelal zemljevide in grafe ter med ve~ tiso~ fotografijami izbral najbolj{e. Knjigo, ki jo je izdala Zalòba Mladinska knjiga, je pripravljalo 32 piscev besedil, 6 kartografov, 40 fo-tografov in 34 drugih sodelavcev. Ima 736 strani barvnega tiska, 53 opisov pokrajin, 53 opisov pokrajinskih zanimivosti, 453 barvnih fotografij, 2 ~rno-beli fotografiji, 2 zemljevida v merilu 1 : 28.800, 2 zemljevide v merilu 1 : 50.000, 49 zemljevidov v merilu 1 : 300.000, 2 zemljevida v merilu 1 : 750.000, 5 zemljevidov v merilu 1 : 1.500.000, 58 zemljevidov v manj{em merilu in 426 grafov. Na za~etku knjige so kratka uvodna poglavja (O Sloveniji, pokrajinah in ljudeh, Geografija, regija in regionalizacija, Zgodovinske deèle Slovenije, Zgodovina regionalizacij Slovenije in Nova regionalizacija Slovenije), ki povedo, kako brati knjigo, predstavijo geografijo, obrazloìjo nekatere geografske izraze, kar olaj{a razumevanje besedila v knjigi, opi{ejo nekdanje regionalizacije Slovenije in predstavijo najnovej{o regionalizacijo Slovenije, na kateri temeljijo opisi pokrajin, ter nas tako uvedejo v obse- èn osrednji del knjige, kjer so predstavljene vse pokrajine. Na koncu so {e razli~na kazala, ki olaj{ajo iskanje po knjigi. Slovenske pokrajine so predstavljene po novi regionalizaciji Slovenije, ki so jo pripravili strokovnjaki dveh slovenskih geografskih raziskovalnih in{titucij: Geografskega in{tituta Znanstvenoraziskoval-141 Geografija Slovenije 1 Samo Black 141 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PREGLED ZEMLJEPISNIH IMEN, ZAJETIH S TOPOGRAFSKE KARTE V MERILU 1 : 25.000 MAURO HRVATIN MILAN NATEK LUDVIK OLAS MILAN ORO@EN ADAMI^ MIHA PAV[EK DRAGO PERKO V[EKA 16. 2. 1996 LJUBLJANA MIHA P Slika 156: Franci Petek in Borut Per{olja na Slika 157: Prvi del elaborata Pregled zemljepi- zgornjem robu Skutinega ledenika leta 1998. snih imen s topografske karte … ima 266 strani. GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ANTONA MELIKA ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PREGLED ZEMLJEPISNIH IMEN, PREGLED ZEMLJEPISNIH IMEN, ZAJETIH S TOPOGRAFSKE KARTE ZAJETIH S TOPOGRAFSKE KARTE V MERILU 1 : 25.000 V MERILU 1 : 25.000 (II. del) (III. del) MILAN ORO@EN ADAMI^ BORUT PER[OLJA MIHA PAV[EK 13. 12. 1996 1. 6. 1998 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 158: Drugi del elaborata Pregled zemljepi- Slika 159: Tretji del elaborata Pregled zemljepi- snih imen s topografske karte … ima 495 strani. snih imen s topografske karte … ima 346 strani. 142 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 142 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 160: Knjiga Slovenija – pokrajine in ljudje, primer regionalne geografske monografije, je temeljna geografska knjiga o Sloveniji in njenih pokrajinah. 143 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 143 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 161: Knjiga Slovenske ob~ine je iz{la Slika 162: [tiri knjige Velikega splo{nega leksi- hkrati s knjigo Slovenija – pokrajine in ljudje. kona so iz{le leta 1997 in {tiri leta 1998. nega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter In{tituta za geografijo. Slovenijo so po geografskih kriterijih razdelili na {tiri osnovne enote, tako imenovane makroregije (alpski, sredozemski, dinarski in panonski svet), te pa naprej na 48 pokrajin, tako imenovanih mezoregij (na primer Julijske Alpe in Pohorje v alpskem svetu, Gori~ko in Kr{ka ravan v panonskem svetu, Idrijsko hribovje, Notranjsko podolje in Bela krajina v dinarskem svetu). Kot posebna pokrajina je pri sredozemskem svetu opisan tudi Trà{ki zaliv, ki si ga delimo z Italijo in Hrva{ko. Vse pokrajine (makroregije in mezoregije) so opisane na enoten in sistemati~en na~in. Na prvi strani vsakega opisa je na za~etku zemljevid reliefa Slovenije, na katerem je poudarjeno narisana lega pokrajine, v drugem delu pa »osebna izkaznica« pokrajine z osnovnimi podatki. Opis pokrajine sestavljajo poleg uvod {e {tiri poglavja. @e sami naslovi poglavij (Kamnine, povr{- je in vode, Podnebje, prst in rastje, Prebivalstvo in naselja, Gospodarstvo) govorijo o njihovi vsebini. Na koncu predstavitve pokrajine je {e kratek sestavek o zanimivosti ali posebnosti pokrajine. Na primer: opis Slovenskih goric sklene sestavek o klopotcu, alpskega sveta o kozolcu, panonskega sveta o {torklji, Julijskih Alp o Triglavskem ledeniku, Notranjskega podolja o Cerkni{kem jezeru. Vsaka pokrajina je predstavljena tudi na tematskem zemljevidu v merilu 1 : 300.000. Legenda za te zemljevide je v sosednjem stolpcu. Vsi zemljevidi so v istem merilu, zato so pokrajine med seboj primerljive. Na teh zemljevidih so vrisani najpomembnej{i vrhovi, kra{ke jame, slapovi, gradovi in podobno, vsa naselja z ve~ kot 200 prebivalci ob zadnjem popisu leta 1991, magistralne in regionalne ceste z mejnimi prehodi, èleznice, reke, potoki in jezera. Meje pokrajin so predstavljene s tanj{o ~rto, dràvna meja pa z debelej{o. Slika 163: Na naslovnici Geografskega atlasa za osnovno {olo je Slovenija, sestavljena iz satelitskih posnetkov, ki jih je na vi{ini 723 km posnel satelit Landsat. 144 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 144 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Gornja Radgona Murska Sobota Radlje ob Dravi grad Lenart v Slovenskih goricah Lendava o{kem Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Ljutomer Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Bled Velenje Slovenske Konjice Radovljica @alec Celje Roga{ka Slatina Kranj Kamnik [entjur [kofja Loka Trbovlje La{ko Hrastnik Domàle Zagorje ob Savi Litija LJUBLJANA Idrija Sevnica Vrhnika Nova Gorica Grosuplje Kr{ko Logatec Breìce Ajdov{~ina Novo mesto Postojna Geografski Metlika Ko~evje ^rnomelj Koper Izola ZA OSNOVNO [OLO 145 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 145 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko AMI^2 O@EN AD MILAN OR Slika 164: Slika z razstave o Nacionalnem atlasu Slovenije, ki jo je leta 1998 v Cankarjevem domu s sodelavci pripravila Bibijana Mihevc iz Zemljepisnega muzeja Slovenije pri In{titutu za geografijo. Osnova vseh zemljevidov je izris povr{ja s pomo~jo podatkov stometrskega digitalnega modela reliefa Geodetske uprave Republike Slovenije. Vi{inski pasovi so prikazani z barvno lestvico, nakloni povr{- ja in lega povr{ja glede na strani neba pa z razli~no mo~nimi sivimi odtenki, kar daje zemljevidu navidezno trirazsènost. Med besedilom so razporejene barvne fotografije, priblìno 8 do 10 pri vsaki pokrajini. Prva fotografija je pri vsakem opisu pokrajinska in èli prikazati ~im ve~ji del celotne pokrajine, zato med njimi prevladujejo zra~ni posnetki z letala, zmaja, balona ali vi{inskih to~k. Preostale fotografije so prilagojene zna~ilnostim in posebnostim vsake pokrajine. Fotografije so zelo zgovorne, zato so opremljene le s kratkimi podnapisi. Opis vsake pokrajine dopolnjuje tudi 9 grafov: vi{inska pasovitost pokrajine z deleì povr{in posameznih stometrskih vi{inskih pasov, naklonska sestava pokrajine z deleèm povr{in po naklonskih raz-redih, kamninska sestava, hidrogram zna~ilne reke pokrajine s prikazom pretoka vode po mesecih, klimogram zna~ilne meteorolo{ke postaje s koli~ino padavin in temperaturami po mesecih, rastlinska sestava, rast {tevila prebivalcev, ki prikazuje spreminjanje {tevila prebivalcev med popisoma leta 1869 in leta 1991, starostna piramida prebivalstva, ki prikazuje delè prebivalstva po spolu in starosti, in raba tal, ki prikazuje delè njiv, vinogradov, sadovnjakov, travnikov, pa{nikov in gozda. Knjiga je primer regionalne geografske monografije, temeljne geografske knjige vsake dràve. Po Melikovih knjigah Slovenci nismo dobili nobene podobne predstavitve Slovenije, tako da je knjiga Slovenija – pokrajine in ljudje {ele druga monografska regionalnogeografska predstavitev Slovenije in prva po osamosvojitvi.« Slika 165: Na naslovnici Geografskega atlasa Slovenije, prvega na{ega nacionalnega atlasa, je lipa, katere listje predstavlja slovenske pokrajine. 146 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 146 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 G E O G R A F S K I ATLAS SLO A VENIJE Dràva v prostoru in ~asu 147 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 147 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 166: Naslovnica slovenske razli~ice knjige Slika 167: Naslov angle{ke razli~ice knjige je Pozdravljena Slovenija iz leta 1998. Greetings from Slovenia. V Geografskem obzorniku je predstavljena tudi 320 strani obsèna knjiga Slovenske ob~ine (Urbanc 1998), pri kateri so sodelovali Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Milan Oroèn Adami~, Borut Per{olja in Mimi Urbanc: »Zalòba Mladinska knjiga je obenem z geografsko monografijo Slovenija – pokrajine in ljudje izdala tudi knjigo Slovenske ob~ine; {tevil~ni in statisti~ni prikaz. Knjigo so izdelali na Geografskem in{titutu AM ZRC SAZU, besedilo zanjo sta prispevala dr. Drago Perko in dr. Milan Oroèn Adami~, kartografski del pa Jerneja Fridl. Podatkovnik priro~nega formata je vsebinsko razdeljen na dva dela: uvodni in glavni del. V uvodnem delu je zlasti omembe vredno poglavje s preprostim naslovom Ob~ine, ki prina{a kopico zelo zani-mivih in uporabnih podatkov. Osnovne informacije o razli~nih ~lenitvah ozemlja nas uvedejo v osrednji del poglavja, ki obravnava osnovne upravnopoliti~ne teritorialne enote, ob~ine. Podani so zgodovinski razvoj, vloga, osnovne zna~ilnosti in {tevilo ob~in na slovenskem ozemlju v razli~nih politi~nih tvorbah. Poudarek je na orisu komunalnega sistema v obdobju nekdanje Jugoslavije, ki ga dodatno osvetljuje zemljevid ob~in v Sloveniji do leta 1995. Zadnji del prispevka pa obravnava lokalno samoupravo v samostojni Sloveniji in iz te izhajajo~o najnovej{o ob~insko delitev, ki je prikazana na zemljevidu ob~in v Sloveniji od leta 1995. Obema zemljevidoma v uvodnem delu, kakor tudi zemljevidom v osrednjem delu, sluì kot podlaga reliefni zemljevid Slovenije. Uporabnik dobi obenem z ob~insko razdelitvijo tudi osnovno sliko razgibanosti Slovenije in osnovne reliefne poteze posamezne ob~ine. Za »bolj radoved-ne« je v uvodnem delu {e kratek seznam literature in virov. Glavni del knjige se za~ne s predstavitvijo kazalcev, s katerimi je vsaka ob~ina predstavljena. Sez-nanimo se z osnovnimi pojmi kot so Gauss-Krügerjevi koordinati, povpre~na nadmorska vi{ina, gosto-148 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 148 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Slika 168: Naslov nem{ke razli~ice knjige je Slika 169: Italijanska razli~ica z naslovom Saluti Grüsse aus Slowenien. dalla Slovenia je leta 1998 iz{la prvi~. ta in rast prebivalstva, razli~ni deleì (kme~kega prebivalstva, mo{kih, prebivalstva do 20 let starosti, prebivalstva nad 60 let starosti, Slovencev, aktivnega prebivalstva in podobno). Na skoraj tristo straneh je po abecednem vrstnem redu predstavljenih vseh (zaenkrat) 147 slovenskih ob~in s podatki Statisti~nega urada Republike Slovenije, Geodetske uprave Republike Slovenije in Geografskega in{tituta AM ZRC SAZU. Vsaka ob~ina, za primerjavo je na za~etku prikazana tudi Slovenija, je predstavljena na enak na~in na dveh straneh s ~rnobelim reliefnim zemljevidom Slovenije, v katerega je vrisana lega posamezne ob~ine, in grbom, ~e ga je è sprejela oziroma ga posredova-la. Pod zemljevidom je uradni naslov ob~ine. Sledijo kazalci, ki so razdeljeni na osnovne podatke, podatke iz popisa leta 1991 ter podatke za leti 1995 in 1996. Vseh podatkov je 47, od najosnovnej{ih: povr{ina, povpre~na nadmorska vi{ina, povpre~ni naklon, {tevilo prebivalcev v razli~nih obdobjih, {tevilo naselij, do manj obi~ajnih: delè Slovencev, povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva, {tevilo odseljenih in podobno. Pri~ujo~a knjiga je dobrodo{la v obdobju dinami~nega oblikovanja krajevne samouprave in zapol-njuje vrzel v pomanjkanju sistemati~nih prikazov nove ob~inske delitve. Seveda knjiga prikazuje trenutno stanje oziroma samo vmesno stopnjo do dokon~nega oblikovanja ob~in, ki je verjetno {e dale~. Obseg prihodnje izdaje (prihodnjih izdaj) bo rasel obenem z pove~evanjem {tevila novonastalih ob~in.« Priprava Geografskega {olskega atlas, ki jo je financirala zalòba DZS, je potekala tri leta. Vodila jo je Jerneja Fridl, sodelovali pa so {e Meta Ferjan, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko, Maru{a Rupert, Maja Topole in Mimi Urbanc ter zunanji sodelavci. Obsegala je prevod in priredbo {olskega atlasa Alexander Schulatlas nem{ke zalòbe Justus Perthes Verlag 149 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 149 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Gotha GmbH ter pripravo povsem novega, slovenskega dela atlasa s 30 stranmi tematskih zemljevidov, ve~inoma v merilih 1 : 550.000 in 1 : 1.200.000, in razli~nimi grafi~nimi prikazi. Skupaj z mednarodnim delom ima atlas 144 strani. Pri zapisu zemljepisnih imen so bili upo{tevani mednarodni in slovenski standardi. Slovenski del atlasa je v celoti pripravljen v digitalni tehnologiji. Zadnje veliko geografsko delo, ki je iz{lo leta 1998, je bil Geografski atlas Slovenije, zbirka tematskih zemljevidov. Geografski atlas Slovenije je primer nacionalnega atlasa, temeljne geografske in kartografske knjige vsake dràve. Ker je prvi nacionalni atlas v slovenski zgodovini, je za na{o dràvo izjemnega pomena, {e posebej zato, ker je Slovenija {ele pred kratkim dosegla samostojnost. Priprava atlasa je potekala v sodelovanju z In{titutom za geografijo in zalòbo DZS kot nadaljevanje raziskovalnega projekta Nacionalni atlas Slovenije, ki ga je vodil Andrej ^erne z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od ~lanov in{tituta so pri pripravi atlasa sodelovali Jerneja Fridl, Meta Ferjan, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Milan Natek, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko, Maru{a Rupert in Maja Topole. Jerneja Fridl, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko so bili skupaj z Andrejem ^ernetom, Dragom Kladnikom, Stankom Pelcem in Marjanom Ravbarjem v vodstvu projekta in skupaj z Dragom Kladnikom glavni uredniki 360 strani obsène knjige, ki ima 11 poglavij, 102 podpoglavji, 190 tematskih zemljevidov, ve~inoma v merilu 1 : 750.000, 261 fotografij, 196 grafi~nih prilog, 11 preglednic in 30 avtorskih pol besedila. Zemljevide sta oblikovala in uredila Jerneja Fridl in Matjà Skobir, besedila pa Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko. Knjiga je temeljno znanstveno delo, ki s pomo~jo tematske kartografije, geografskega informacijskega sistema in moderne tehnologije prikazuje raziskovalne dosèke geografije ter {tevilnih sorodnih naravoslovnih, drùboslovnih, humanisti~nih in tehni~nih ved. Je plod strokovnega in organizacijske-ga sodelovanja med razli~nimi znanstvenimi, upravnimi in drugimi ustanovami. V celoti je pripravljena v digitalni obliki Leta 1998 se je sklenilo tudi delo pri Splo{ni geografski monografiji Slovenije, ki se je za~elo è leta 1982, ko je znanstveni svet in{tituta sprejel sklep o za~etku priprav. Leta 1995 sta Ivan Gams in Igor Vri{er, urednika prispevkov, ki so jih na temelju avtorskih pogodb z in{titutom oddali avtorji, v dogovoru z vodstvom in{tituta in vodstvom Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prevzela obsèno gradivo. V organizacijskem smislu je monografija pre{la v Znanstveni in{titut Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, prek katerega je Ministrstvo za znanost in tehnologijo financiralo projekt Dokon~anje Splo{ne geografske monografije Slovenije, za tisk knjige pa se je odlo- ~ila Slovenska matica, ki je knjigo z naslovom Geografija Slovenije izdala leta 1999 z letnico 1998, ko je bila knjiga dejansko pripravljena za tisk. Poglavja iz fizi~ne geografije, med katerimi pa ni ve~ kot desetletje nastajajo~ega prispevka Milana [ifrerja o povr{ju, je uredil Ivan Gams, poglavja iz drùbene geografije, tudi prispevek Draga Perka o prebivalstvu, pa Igor Vri{er. In{titut je za objavo v knjigi Slovenski matici odstopil {tiri barvne tematske zemljevide in ve~ fotografij. Ponovno so iz{le slovenska, angle{ka in nem{ka razli~ica knjige Pozdravljena Slovenija avtorjev Karla Natka, Draga Perka, Staneta Peterlina in Davorina Vuge, prvi~ pa tudi italijanski prevod knjige, ki nosi naslov Saluti dalla Slovenia. In{titut je skupaj s Prostorskoinformacijsko enoto Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zvezo geodetov Slovenije in Zvezo geografskih dru{tev Slovenije 29. septembra 1998 organiziral simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997–1998. Raziskovalci in{tituta so leta 1998 objavili 417 bibliografskih enot, se udeleìli 10 doma~ih in med-narodnih sre~anj ter imeli 47 predavanj. Pomembnej{i dogodki tega leta so bili {e: Jerneja Fridl je 28. decembra 1998 z uspe{nim zagovorom naloge Digitalna tematska kartografija in njena aplikacija v nacionalnem atlasu Slovenije postala magistra geodezije, na in{titutu se je zaposlil mladi raziskovalec Franci Petek, Milan Natek in in{titut sta bila nagrajena z zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije za ve~ kot tridesetletno uspe- {no in odmevno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije, in{titut je drugi~ zapovrstjo pre-150 Geografija Slovenije 1 Samo Black 150 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 jel nagrado Dobri gospodar, ki jo podeljuje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, iz{el pa je tudi osemintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leto 1998. 10.5.7. TEKO^I PROJEKTI Kar nekaj ve~letnih raziskovalnih projektov in nalog, ki jih je in{titut izvajal v devetdesetih letih, se bo kon~alo zunaj petdesetletnega obdobja, ki ga obravnava ta knjiga: Geografska mikroregionalizacija Slovenije, Vrednotenje rabe tal z vidika naravnih in drùbenih razmer, Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto, Kulturne pokrajine v Sloveniji, Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen in Tematske karte za Enciklopedijo Slovenije. Za temeljni raziskovalni projekt Geografska mikroregionalizacija Slovenije, ki ga vodi Drago Perko, sodelujejo pa vsi ~lani in{tituta, je bila do konca leta 1998 s pomo~jo geografskega informacijskega sistema obdelana mnoìco slojev za kamnine, povr{je, vode, podnebje, prst, rastje, rabo tal, prebivalstvo in naselja. Slovenija je bila na temelju analize in prekrivanja slojev razdeljena na 4 makroregije, te na 9 submakroregij, te pa {e na 48 mezoregij. Z Wardovo metodo, ki sloni na ra~unanju evklidskih in kore-lacijskih razdalj, je bila testirana regionalizacija Slovenije do mezoregionalne ravni, na temelju izidov testiranja pa pripravljena metodologijo za delitev Slovenije na mikroregije ter njihovo zdruèvanje v sub-mezoregije in mezoregije. Cilj temeljnega projekta Vrednotenje rabe tal z vidika naravnih in drùbenih razmer, ki ga vodi Matej Gabrovec, sodelujejo pa {e Jerneja Fridl, Franci Petek in zunanji sodelavec Drago Kladnik, je analiza odvisnosti rabe tal od razli~nih naravnogeografskih in drùbenogeografskih dejavnikov po posameznih slovenskih pokrajinah. Leta 1997 so raziskovalci uredili in uskladili bazo podatkov o rabi tal po katastrskih ob~inah za leti 1961 in 1994 ter na njihovi podlagi izdelali {tevilne zemljevide deleèv posameznih vrst rabe tal po katastrskih ob~inah in slovenskih pokrajinah. Z metodo ornih ekvivalen-AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 170: Maja Topole pri pripravi svoje knjige o Mirnski dolini, v kateri je pri zalòbi ZRC objavila skraj{ano, a dopolnjeno razli~ico svojega doktorskega dela (Topole 1998). 151 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 151 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko GEOGRAFSKI IN[TITUT GEOGRAFSKI IN[TITUT ANTONA MELIKA ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI TEKO^E DELO KOMISIJE ZA TEKO^E DELO KOMISIJE ZA STANDARDIZACIJO ZEMLJEPISNIH IMEN STANDARDIZACIJO ZEMLJEPISNIH IMEN V LETU 1997 V LETU 1998 MAJA TOPOLE MAJA TOPOLE 15. 1. 1998 5. 1. 1999 LJUBLJANA LJUBLJANA Slika 171: Elaborat Spremljanje dela Komisi- Slika 172: Elaborat Spremljanje dela Komisi- je … v letu 1997 ima s prilogami 373 strani. je … v letu 1998 ima s prilogami 262 strani. AMI^ AMI^ O@EN AD O@EN AD MILAN OR MILAN OR Slika 173: Mimi Urbanc pri zadnjih korekturah Slika 174: Maru{a Rupert pri vna{anju meritev za Geografski {olski atlas leta 1998. Triglavskega ledenika leta 1998 v ra~unalnik. 152 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 152 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 tov so izdelali zemljevid prevladujo~e rabe tal po katastrskih ob~inah. Izdelali so tudi tipologijo sprememb rabe tal med letoma 1961 in 1994. Leta 1998 so za~eli urejati tudi podatke o rabi tal iz Agrokar-te, na za~etku leta 1999 pa se je in{titut vklju~il v pripravo svetovne karte rabe tal. Projekt naravne in kulturne dedi{~ine Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto, ki ga vodi Milan Oro- èn Adami~, sodelujejo pa vsi ~lani in{tituta in zunanji sodelavec Jernej Gartner, je nadaljevanje dol-goletnega in{titutskega programa. Merjenja obeh ledenikov, natan~ne geodetske meritve so bile pod Triglavom opravljene leta 1996 in pod Skuto leta 1997, kaèjo stalno zmanj{evanje obsega obeh ledenikov Leta 1998 je in{titut nadaljeval s sistemati~nim urejanjem arhivskih podatkov, fototeke in diate-ke ter pretipkovanjem starih zapiskov in poro~il v ra~unalnik. Na Triglavskem ledeniku se je talilno obdobje leta 1998 kon~alo è 28. avgusta, ko je zapadlo 10 cm snega, 12. septembra pa je ob ponovnem poslab- {anju zapadlo {e 35 cm snega. Redne letne jesenske meritve so bile zaradi novozapadlega snega ote- ène. Na spodnjem, severozahodnem delu se je ledenik pri to~ki 53 umaknil za tri metre in se stanj{al priblìno za meter, zato so se {e bolj pove~ale grbine vzhodno od te to~ke in severozahodni del ledenika je s svojim osrednjim delom povezan le {e z dva metra {irokim pasom. Na zgornjem robu se je ledenik na vzhodnem delu umaknil za dva metra, na zahodnem delu pa celo za {tiri metre. V zadnjem razdobju na Triglavskem ledeniku zaradi stalnega tanj{anja ledu ne gre ve~ le za kr~enje, ampak è tudi razpadanje ledenika. Njegova povr{ina, ki je bila leta 1946 {e petnajst hektarjev, se je do leta 1998 skr~ila na manj kot tri hektarje. Merjenje ledenika pod Skuto, katerega povr{ina se je v devetdesetih letih razpolovila, pa zaradi izredne strmine zgornjega dela ledenika, kjer naklon ponekod presega 40o, in stalno padajo~ega kamenja postaja vsako leto tèje in nevarnej{e. V prihodnje bi bilo na obeh ledenikih zanimivo izmeriti debelino ledenika oziroma razdaljo do skalne podlage. S tem in pa na temelju preteklih podatkov o obsegu ledenika bi lahko natan~neje napovedali ìvljenjsko dobo obeh ledenikov glede na njihov dosedanji razvoj. V primerjavi s Triglavskim ledenikom ima ledenik pod Skuto zaradi naravnih danosti kljub manj{i povr{ini bolj{e mònosti za ohranitev, saj ga visokogorska krnica z ve~- stometrskim ostenjem ve~ji del leta {~iti pred son~nim sevanjem. Za ciljni projekt Kulturne pokrajine v Sloveniji, ki ga vodi Drago Perko, sodelujejo pa vsi ~lani in{tituta, je bila izdelana metodologija preu~evanja kulturnih pokrajin. Dolo~ene so bile tiste kulturne prvine slovenskih pokrajin, na temelju katerih bosta preu~eni po dve pokrajini za vsak tip kulturnih pokrajin v Sloveniji. S pomo~jo geografskega informacijskega sistema so bili obdelane naravne in drùbene pokrajinske sestavine in geokodirani rezultati terenskega dela. Od leta 1996 poteka naloga Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, ki jo je naro~ila Geodetska uprava Republike Slovenije Ministrstva za okolje in prostor. Vodi jo Maja Topole. Naloga zahteva pripravo elaborata ob koncu vsakega koledarskega leta z znanstvenimi in strokovnimi prispevki ~lanov Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, Sliki 175 in 176: Vi{ek razvoja tematske kartografije na in{titutu so zemljevidi v Geografskem atlasu Slovenije, ki so v celoti izdelani v digitalni, ra~unalni{ki tehnologiji. Prvi digitalni zemljevidi so na in{titutu nastali sredi osemdesetih let. Bili so ~rno-beli in v vseh pogledih dale~ od kakovosti, ki jo je bila zmòna klasi~na, ro~na kartografija, katere razvoj prikazujejo izseki iz zemljevidov v prej{njih podpoglavjih. @e na za~etku devetdesetih let pa je digitalna kartografija tudi po kakovosti za~ela prehitevati klasi~no kartografijo in od takrat so vse in{titutske publikacije opremljene samo z digitalnimi zemljevidi. Slika 175: Izsek karte Reliefne enote in oblike avtorjev Mateja Gabrovca in Maura Hrvatina, ki jo je pripravila kartografka Jerneja Fridl. Ta karta je ena od bolj zahtevnih, saj je sestavljena iz vektorskih in rasterskih podatkov, ki se med seboj prekrivajo. ➤ 154 Slika 176: Legenda iste karte kaè, kako zahteven je bil izbor barv glede na razmeroma veliko {tevilo razli~nih znakov, barvne reliefne enote v ozadju in osen~en relief v podlagi. ➤ 155 153 Geografija Slovenije 1 Samo Black 153 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko 154 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 154 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 155 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 155 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko zapisniki vseh sestankov komisije, vsemi prilogami teh zapisnikov, vsemi prejetimi in odposlanimi pismi ter drugimi dokumenti. Na Oddelku za tematsko kartografijo stalno poteka izdelovanje tematskih zemljevidov za publikacije in{tituta in publikacije drugih izdajateljev. V okviru tega poteka tudi naloga Tematske karte za Enciklopedijo Slovenije, ki jo financira Zalòba Mladinska knjiga, vodi pa Jerneja Fridl. Najve~ zemljevidov je bilo pripravljenih za poglavji o Sloveniji in Slovencih. 11. SKLEP Kdorkoli se bo podrobneje ukvarjal s poglavitnimi in temeljnimi usmeritvami slovenske geografije, {e zlasti Geografskega in{tituta Antona Melika in njegovimi izsledki v zadnjih petdesetih letih, ne bo mogel prezreti ob~ega razvoja geografske misli in njegove povezanosti z osrednjim predmetom geografskega preu~evanja. V vsaki razpravi in {tudiji, ki je bila opravljena v okviru in{titutskega raziskovalnega programa, je ~utiti vplive in duha okolja ter ~asa, v katerem je nastajala. In{titut se nikdar ni izrecno ukvarjal s teoreti~no-filozofskimi na~eli in osnovami sodobne geografije, vendar je v delih njegovih sodelavcev, ki so bila objavljena v Geografskem zborniku pa v zbirki Dela in drugod, zaznati {tevilna miselna in metodolo{ka vrenja ter iskanja, ki so bogatila in `lahtnila sodobno geografsko misel. Z mednarodnimi povezavami in sodelovanjem, izmenjavami delovnih izku{enj in pogledov na posamezne aktualne strokovne probleme, se je bogatila in plemenitila slovenska znanstvena geografija. V za~etnem obdobju so bila domala vsa geografska preu~evanja na Slovenskem vsaj ohlapno vpe-ta v in{titutski raziskovalni program. Vanj so bile vklju~ene {tevilne kakovostne {tudentske diplomske in profesorske naloge, samoiniciativne raziskave u~iteljev geografije in drugih geografov, ki so delali na najrazli~nej{ih strokovnih podro~jih in v upravnih slùbah. Mònosti na~rtnega geografskega raziskovanja so nemalo prispevale k oblikovanju ve~jega {tevila usposobljenih raziskovalcev zunaj Ljubljane. To je pripomoglo k odstranjevanju »belih lis«, s katerimi so bila {e v povojnem obdobju ozna~ena {tevilna slovenska, predvsem obrobna in gospodarsko pasivna obmo~ja. V zadnjem obdobju pa je in{titut pri pripravi temeljnih geografskih del o Sloveniji uspel povezati vse geografske in sorodne ustanove in veliko ve~ino geografov z vseh koncev Slovenije, hkrati pa je pove- ~al mednarodno sodelovanje. Z Geografskim in{titutom univerze v Salzburgu je sodeloval pri projektu Razvoj geografskega informacijskega sistema na osnovi programskega orodja SPANS, z In{titutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo z Dunaja pri projektu Raba tal v srednji Evropi, z Geografskim in{titutom univerze v Gradcu pri projektu Preu~evanje dravskega ledenika, s programsko hi{o Agi-soft iz Pariza pri projektu Cartographical Atlas for Personal Computer on East and Central Europe, z Geographic Department of Geographical Survey Institute, Ministry of Construction, Tsukuba, Japonska s temama Geomorfolo{ke karte in Prou~evanje naravnih nesre~, z Oddelkom za geografijo Naravoslovno-matemati~ne fakultete v Zagrebu s temo Geografija dolin ^abranke in Kolpe s posebnim ozirom na lo~itev naselij z novo dràvno mejo, z Geografskim raziskovalnim in{titutom Madàrske akademije znanosti pri temah Uporabna geoekologija, Obmejna narodnostno me{ana obmo~ja v Sloveniji in na Madàrskem in Standardizacija zemljepisnih imen ter z ve~ tujimi zalòbami: norve{ko zalòbo Sypress For-lag iz Osla, {vicarsko zalòbo Hallwag, madàrsko zalòbo Kartografia, italijansko zalòbo De Agostini in nem{ko zalòbo Klett-Perthes. 11.1. DRUGO DELO IN[TITUTA In{titut, ki ni samo abstraktna organizacijska povezovalna delovna enota, temve~ so v njegovem sredi{~u ustvarjalni ljudje, ki s svojimìlahtnimi spoznanji bogatijo in raz{irjajo ter utrjujejo slovensko geografsko misel, je na svoji petdesetletni poti zapustil vidne sledi tako v slovenski geografski znanosti, kar je opisano v prej{njem poglavju knjige, kakor tudi v strokovni stanovski povezanosti in v dejav-156 Geografija Slovenije 1 Samo Black 156 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 nostih na {tevilnih drugih podro~jih, ki niso bila v celoti povezana z znanstvenoraziskovalnim programom in{tituta. In{titut je bil vedno odprt za sprejemanje stvarnih, argumentiranih pobud in spodbud za enakopravno ustvarjalno in znanstvenoraziskovalno delo, pa naj so prihajale od koder koli. V njih je videl vsebinsko bogatitev raziskav, ki bodo prispevale k novim geografskim spoznanjem. In{titutska dejavnost se nikdar ni zapirala v svoje ozke, zgolj v strokovno omejene okvire. Na to kaèjo tudi {tevilne pobude, ki so prihajale tako iz vodstvenih kakor tudi drugih krogov in{titutskih sodelavcev. @e leta 1946 je sporo~il »… prof. A. Melik Akademiji znanosti in umetnosti, da se bo po vsi priliki osnovala posebna limnolo{ka postaja na Bledu. Komisija za narodno imovino je za njo è dodelila vilo. Kadar bo na~rt in delokrog izdelan, bi ga predloìl AZU z namenom, da postane ta postaja sestavni del Akademije …« (Arhiv predsedstva SAZU iz leta 1946: poro~ilo generalnega sekretarja za sejo Prezidija AZU dne 18. maja 1946, str. 3, to~ka g.). Akademik dr. Anton Melik je bil dejaven {e v kasnej{ih obdobjih. Kot tajnik razreda za naravoslovne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je dejavno vklju~il v ustanovitev Zavoda za raziskovanje morja Socialisti~ne republike Slovenije v Portoroù leta 1964. »… Vloga in deleàkademije pri delovanju te ustanove {e nista dokon~no dolo~ena. Ta zavod bo do neke mere mogel nadomestiti nameravano obmorsko postajo v Piranu …« (Letopis SAZU 15, str. 75–76). Kasneje pa je bilo zapisano: »… Akademija je soustanoviteljica pri Zavodu za raziskovanje morja v Portoroù, vendar pri vseh brez materialnih obveznosti …« (Letopis SAZU 17, str. 60). To obvestilo je pomembno predvsem zato, ker je akademik dr. Anton Melik tudi v tej in{tituciji videl in na~rtoval redno delovno mesto za geografa, ki bi se ukvarjal z aktual-nimi raziskovanji vloge in pomena slovenskega morja za na{e gospodarstvo in drùbo. Leta 1968 je bila pri in{titutu z odobritvijo znanstvenega sveta ustanovljena za~asna meddiscipli-narna komisija za {tudij prostorskih problemov Slovenije. Sestavljali so jo nekateri vodilni predstavniki glavnih znanstvenih vej, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko (Letopis SAZU 19, str. 87). Ker pa in{titut ni dobil na~rtovanega in obljubljenega delovnega mesta znanstvenega sodelavca za to podro~- je, je delo komisije po nekaj letih povsem zamrlo (Letopis SAZU 22, str. 126). Leta 1971 je bila pri in{titutu osnovana iniciativna skupina za pripravo in izdajo toponomasti~nega zemljevida zamejske Slovenije v Italiji, v kateri so sodelovali {tevilni zunanji sodelavci (Letopis SAZU 21, str. 178). Istega leta je in{titut skupaj z Geografskim dru{tvom Slovenije, In{titutom za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in In{titutom za narodnostna vpra{anja pripravil strokovni del gradiva za javni posvet o problemih pisave na{ih in tujih zemljepisnih imen. Komisijo je vodil akademik dr. Svetozar Ile{i~ (Letopis SAZU 22, str. 126). Leta 1973 je iz{la iz vrst in{titutskih sodelavcev pobuda za ustanovitev Sveta za preu~evanje in varstvo okolja pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki deluje {e danes (Letopis SAZU 24, str. 194). Njen prvi predsednik je postal akademik dr. Svetozar Ile{i~. Za uveljavitev in utrditev na podro~ju preu~evanja naravnih nesre~ je leta 1990 vzniknila pobuda za ustanovitev multidisciplinarnega sredi{~a za preu~evanje naravnih nesre~, ki je za~el delovati v okviru in{tituta leta 1992 (Letopis SAZU 42, str. 298; Letopis SAZU 43, str. 231 in 279). Njegovo organizacijsko shemo in delovno podro~je, ki ju je pripravil takrat {e mag. Milan Oroèn Adami~, sta è odobrila svet Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zataknila pa se je zaradi ozkosti, nerazumevanja in morda tudi togosti nekaterih sicer priznanih geografov, ki so s svojim delovanjem onemogo~ili polno zaìvitev centra, ~eprav je ta è soorganiziral posvet o poplavah na Slovenskem in izdal knjigo s predstavljeni-mi referati. Tako je in{titut v kriznem letu 1993 in kasneje izgubljal precej{nja sredstva, ki bi jih za svoje delo letno dobival iz evropskih meddràvnih skladov. Vedno so bili sodelavci in{tituta dejavni na {tevilnih podro~jih na{e stanovske organizacije. Bili so med pobudniki in soorganizatorji povojnih zborovanj slovenskih geografov. Vodili in usmerjali so posamezna delovna telesa stanovske organizacije bodisi na pokrajinskem bodisi na vsedràvnem nivoju. 157 Geografija Slovenije 1 Samo Black 157 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Slika 177: In{titut je za Zvezo geografskih dru{tev Slovenije celo desetletje v celoti pripravljal njeno revijo Geografski obzornik. Na sliki so naslovnice letnikov 1991, 1992, 1993 in 1994. 158 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 158 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI OBZORNIK OBZORNIK LETO 1995 LETNIK 42 2 LETO 1995 LETNIK 42 3 LETO 1995 LETNIK 42 4 LETO 1995 LETNIK 42 1 GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI OBZORNIK OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK LETO 1996 LETNIK 43 1 LETO 1996 LETNIK 43 4 LETO 1996 LETNIK 43 3 LETO 1996 LETNIK 43 2 GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI OBZORNIK OBZORNIK OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK LETO 1997 LETNIK 44 1 LETO 1997 LETNIK 44 4 LETO 1997 LETNIK 44 3 LETO 1997 LETNIK 44 2 GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI OBZORNIK OBZORNIK OBZORNIK LETO 1998 LETNIK 45 4 LETO 1998 LETNIK 45 3 LETO 1998 LETNIK 45 2 LETO 1998 LETNIK 45 1 GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI GEOGRAFSKI OBZORNIK OBZORNIK OBZORNIK OBZORNIK Slika 178: Geografski obzornik je revija, ki skrbi za popularizacijo geografije. Na sliki so naslovnice letnikov 1995, 1996, 1997 in 1998. 159 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 159 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko OR NEZNAN VTA Slika 179: Po slavnostni podelitvi dràvnega odlikovanja, srebrnega ~astnega znaka svobode Republike Slovenije Zvezi geografskih dru{tev Slovenije so povabljeni geografi nazdravili s predsednikom dràve in se mu zahvalili za priznanje. Od leve proti desni stojijo: dr. Marjan Ravbar, Milan Natek, dr. Milan Oroèn Adami~, Bibijana Mihevc, dr. Metka [pes, Milan Ku~an, dr. Drago Perko, dr. Mirko Pak in dr. Jurij Kunaver. Vestno so opravljali uredni{ke zadolìtve pri izhajanju obeh osrednjih dru{tvenih periodi~nih glasil in prispevali k posodobitvi zunanje podobe geografskega ~asopisja. Z delovno zagnanostjo in strokovno razgledanostjo so prispevali k uveljavljanju geografije na drugih podro~jih. Med temi velja posebej ome-niti najrazli~nej{a strokovna dru{tva (varstvo okolja, preu~evanje morja), Gibanje znanost mladini itd. Prav tako ne smemo prezreti vloge in dela in{titutskih delavcev v najrazli~nej{ih samoupravnih telesih Slovenske akademije znanosti in umetnosti oziroma Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njihovo delo je zapustilo povsod, kjerkoli so bili, vidne sledi. V imenu Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, In{tituta za geografijo in Oddelka za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani je 23. oktobra 1997 dr. Drago Perko pisal predsedniku Republike Slovenije Milanu Ku~anu. Pismo je vsebovalo pro{njo z utemeljenim predlogom za dràvno odlikovanje Zvezi geografskih dru- {tev Slovenije ob njeni petinsedemdeseti obletnici. Obsèno in natan~no utemeljitev je pripravil Milan Natek, sopodpisali pa so jo vodje omenjenih geografskih in{titucij: dr. Drago Perko, dr. Marjan Ravbar in dr. Mirko Pak. Predsednik Republike Slovenije Milan Ku~an je 3. marca 1998 izdal ukaz o podelitvi odlikovanja ~astni znak svobode Republike Slovenije, s katerim je Zvezi geografskih dru{tev Slovenije podelil srebrni ~astni znak svobode Republike Slovenije. Ukaz je bil objavljen 13. marca 1998 v Uradnem listu Republike Slovenije {tevilka 20. Sve~ana podelitev je potekala 17. aprila 1998. Predsednik Republike Slovenije Milan Ku~an je srebrni ~astni znak svobode Republike Slovenije podelil dr. Metki [pes, ki ga je v imenu Zveze geografskih dru{tev Slovenije prejela kot njena predsednica (Perko 1998 c). To so le nekatere organizacijske, delovne in druge pobude, ki so iz{le iz in{titutskih vrst. Podobo vsake ustanove oblikujejo njeni ljudje s svojim ustvarjalnim delom. Sodelavci in{tituta pa nikdar niso 160 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 160 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 bili samo ozko navezani na svojo mati~no ustanovo, temve~ so vselej imeli pred o~mi stroko, njen razvoj, poloàj in njeno mesto v javnosti in med drugimi strokami. Zato so nesebi~no sodelovali na najrazli~nej{ih strokovnih in drùbenih podro~jih, ki so bila kakorkoli povezana s stroko in z njenim vsakdanjim utripom. Vsega tega raznovrstnega in bogatega dela posameznikov pa ni bilo mogo~e zajeti v tej knjigi. 11.2. IN[TITUT OB PETDESETLETNICI Ob petdesetletnici in{tituta, ki je bila 6. novembra 1998, oziroma ob koncu leta je na in{titutu dela-lo 13 ljudi. Enajst je bilo raziskovalcev, od tega so {tirje imeli doktorat znanosti, pet pa jih je pripravljalo svoje magistrske naloge. Poleg raziskovalcev sta na in{titutu delali {e dve tehni~ni delavki. In{titut je svojo petdesetletnico praznoval konec oktobra 1998 v stekleni dvorani hotela Slon skupaj s {tevilnimi povabljenci, ve~inoma kolegi geografi in predstavniki ustanov, s katerimi in{titut najve~ sodeluje. V okviru uradnega dela sporeda, ki sta ga vodila Mimi Urbanc in Franci Petek, najmlaj{a ~la-na in{tituta, je Zveza geografskih dru{tev Slovenije in{titutu podelila Zlato plaketo. Zlato plaketo je za svoje delo prejel tudi najstarej{i ~lan in{tituta Milan Natek. Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev se podeljuje posameznikom in ustanovam »… za ìvljenjsko delo ali ve~desetletno delo na podro~ju geografije in v najrazli~nej{ih telesih ZGDS ter za vidne in priznane dosèke na podro~ju znanstvenorazi-Slika 180: Ob petdesetletnici je in{titut svojim sodelavcem, prijateljem, poslovnim partnerjem in drugim za sre~no in uspe{no leto 1999 poslal neobi~ajno ~estitko, ki je imela enako enotno grafi~no podobo kot so jo imela vabila na praznovanje petdesetletnice in{tituta in zloènka, ki je iz{la ob tem jubileju. Glavni del ~estitke je bil koledar z dvanajstimi uspelimi slikami iz knjige Slovenija – pokrajine in ljudje. 161 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 161 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 181: V stavbo na Gosposki 13 v Ljubljani se je in{titut preselil leta 1991. Prostore ima v pritli~ju in prvi kleti. 162 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 162 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 AJNE IGOR LAP Slika 182: Dr. Drago Perko, vi{ji znanstveni sodelavec, na in{titutu od 1. septembra 1986, je imel prijetno dol`nost, da je kot predstojnik popeljal in{titut v novih petdeset let delovanja. 163 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 163 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko AJNE AJNE IGOR LAP IGOR LAP Slika 183: Milan Natek, strokovni sodelavec Slika 184: Dr. Milan Oroèn Adami~, znanstveni s specializacijo, na in{titutu od 1. marca 1966. sodelavec, na in{titutu od 16. oktobra 1974. AJNE AJNE IGOR LAP IGOR LAP Slika 185: Maru{a Rupert, samostojna tehnica, Slika 186: Meta Ferjan, samostojna strokovna na in{titutu od 1. novembra 1975. delavka, na in{titutu od 15. septembra 1979. 164 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 164 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 AJNE AJNE IGOR LAP IGOR LAP Slika 187: Dr. Matej Gabrovec, znanstveni Slika 188: Dr. Maja Topole, asistentka z dokto- sodelavec, na in{titutu od 1. junija 1984. ratom, na in{titutu od 1. aprila 1986. AJNE AJNE IGOR LAP IGOR LAP Slika 189: Miha Pav{ek, strokovni sodelavec, Slika 190: Mag. Jerneja Fridl, asistentka z ma- na in{titutu od 1. marca 1993. gisterijem, na in{titutu od 1. novembra 1994. 165 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 165 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko AJNE AJNE IGOR LAP IGOR LAP Slika 191: Mauro Hrvatin, strokovni sodelavec, Slika 192: Mimi Urbanc, asistentka, na in{titutu na in{titutu od 16. avgusta 1995. od 1. decembra 1996. AJNE AJNE IGOR LAP IGOR LAP Slika 193: Borut Per{olja, asistent, na in{titutu Slika 194: Franci Petek, asistent, na in{titutu od 1. decembra 1997. od 14. septembra 1998. 166 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 166 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 skovalnega, vzgojno-izobraèvalnega in aplikativnega dela …« (Natek 1998). Direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Oto Luthar je in{titutu podelil nagrado Dobri gospodar za leto 1997. In{titut za geografijo in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter zalòbi Mladinska knjiga in DZS so slavljenca obdarovali z dragocenimi in domiselnimi darili. Uradni del slovesnosti je s ~ustvenim govorom sklenil dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na petdesetletnico in{tituta je bila navezana tudi prireditev Generacije znanosti, ki je bila 15. januarja 1999. Na tej vsakoletni prirediti Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti podeli svoje nagrade, med njimi tudi zlate znake za pomembne znanstvene dosèke v zadnjih treh letih. V letu 1998 se je prvi~ zgodilo, da je pri{el zlati znak tudi v geografske roke. Prejela sta ga namre~ dr. Drago Perko in dr. Milan Oroèn Adami~. Poleg njiju sta zlati znak dobila {e filozof dr. Ale{ Erjavec za raziskovalne dosèke na podro~ju filozofske estetike in zgodovinarka dr. Petra Svolj{ak za najodmevnej{i doktorat. Slavnostna podelitev nagrad je potekala v zgornji dvorani Slovenskega mladinskega gledali{~a v Ljubljani. Prireditev je bila neke vrste spomin na prej{nje prireditve, ki so bile prava posebnost zaradi edins-tvene sporo~ilnosti, inventivne reìje, dramaturgije in scenografije ter provokativnosti. Kulturno-znanstveni dogodek je reìral Sa{o Podgor{ek, snemala pa Televizija Slovenija. Del prireditve je bil tudi v zname-nju petdesete obletnice ustanovitve In{tituta za slovensko literaturo in literarne vede ter, kot re~eno, Geografskega in{tituta Antona Melika. Zlate znake so podeljevali nagrajenci iz preteklih let. Geografoma ga je podelil dr. Boris A. Novak. V obrazloìtvi nagrade je bilo med drugim zapisano: »Dr. Drago Perko, predstojnik Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, in dr. Milan Oro- èn Adami~, predsednik njegovega znanstvenega sveta, sta kot raziskovalca, avtorja, vodji znanstvenih projektov, organizatorja skupinskega in multidisciplinarnega raziskovanja ter medin{titucionalnega povezovanja po osamosvojitvi Slovenije izjemno prispevala k izidu vseh temeljnih geografskih del o Sloveniji kot dràvi in Sloveniji kot delu sveta. S tem sta pomembno prispevala k uresni~itvi temeljnih usmeritev, ki jih je ob nastanku geografskega in{tituta pred petdesetimi leti zapisala ustanoviteljica SAZU, k ugledu in razpoznavnosti ZRC SAZU ter k razvoju in popularizaciji geografske znanosti. … Nagrade, ki so jih leta 1997 in leta 1998 za svoje delo dobili dr. Matej Gabrovec, dr. Drago Meze, Milan Natek, dr. Milan Oroèn Adami~, dr. Drago Perko in dr. Milan [ifrer, so pomembno priznanje cele-mu in{titutu za dolgoletno delo, {e bolj pa vzpodbuda in{titutu in njegovim sodelavcem za nadaljnje delo. 11.3. IN[TITUT V NOVEM PETDESETLETJU Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je lahko iskreno ponosen na svojo prehojeno pot in na rezultate svojega raziskovalnega dela. Njegov raziskovalni program so praviloma sooblikovali na{i najvidnej{i znanstveniki, ki so tudi utemeljevali in usmerjali nove znanstveni smeri na {tevilnih geografskih podro~jih v Sloveniji. Pri zasnovi in uresni~evanju in{titutskega znanstvenoraziskovalnega dela pa niso sodelovali samo njegovi redni sodelavci, temve~ vsi tisti, ki so imeli pred o~mi {iroka podro~ja geografskega dela ter njegove {ir{e drùbene in prakti~ne veljave. Pregled opravljenega dela pokaè, da bi bilo morda mogo~e nekatere raziskave opraviti hitreje in bolje, ve~ina raziskav pa je bistveno bolj{ih, kot bi lahko pri~akovali glede na mònosti: finan~na sredstva, {tevilo raziskovalcev, ~as, prostore, opremljenost in podobno. Glavna naloga in{tituta je è vse od ustanovitve leta 1948 raziskovanje Slovenije in njenih pokrajin ter priprava temeljnih geografskih knjig o Sloveniji kot dràvi in Sloveniji kot delu sveta. Slovenske pokrajine bodo v ospredju in{titutskih raziskav tudi v prihodnje, in ~e bo in{titut naslednjih petdeset let vsaj tako uspe{en, kot je bil prvih petdeset let, bodo pisci knjige ob stoletnici in{tituta prav s takim veseljem in ponosom raziskovali in{titutsko zgodovino, kot sva jo midva, Milan Natek in Drago Perko. 167 Geografija Slovenije 1 Samo Black 167 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko TIL TIL O ZAPLA O ZAPLA MARK MARK Slika 195: Slavnost ob petdesetletnici in{tituta Slika 196: Predsednica Zveze geografskih dru- sta vodila najmlaj{a ~lana in{tituta Mimi Urbanc {tev Slovenije dr. Metka [pes je Milanu Natku in Franci Petek. podelila Zlato plaketo ZGDS. TIL TIL O ZAPLA O ZAPLA MARK MARK Slika 197: Predstojnik dr. Drago Perko je v ime- Slika 198: Udeleènce sve~anosti je razveselila nu in{tituta iz rok direktorja Znanstvenorazisko- tudi velika torta s Slovenijo in znakom valnega centra Slovenske akademije znanosti Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske in umetnosti dr. Ota Lutharja prejel priznanje akademije znanosti in umetnosti, ki predstavlja Dobri gospodar ali »Zlati pra{i~ek«. boì~no rojstvo. TIL TIL O ZAPLA O ZAPLA MARK MARK Slika 199: Uradni del slovesnosti je sklenil pred- Slika 200: Dr. Drago Perko in dr. Milan Oroèn sednik Slovenske akademije znanosti in umet- Adami~ na prireditvi Generacije znanosti preje- nosti dr. France Bernik. mata Zlati znak ZRC iz rok dr. Borisa A. Novaka. 168 Geografija Slovenije 1 Black Cyan Magenta Yellow 168 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 12. LITERATURA IN VIRI Arhiv predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Belec, B. 1959: H geomorfologiji Slovenskih in Medìmurskih goric. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 161–202. Belec, B. 1961: Morfologija Haloz. Geografski zbornik 6. Ljubljana, str. 161–188. Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2, 1976–1985. Biblioteka 10. Ljubljana, 1988, str. 243–264. Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 3, 1986–1995. Ljubljana, 1988, str. 313–342. Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Biblioteka 5. Ljubljana, 1976, str. 296–330. Bogi}, M. 1965: Vreme v oktobru 1959 in elektrogospodarstvo Slovenije. Geografski zbornik 9. Ljubljana, str. 127–180. Bri{ki, A. 1956: Agrarna geografija [avrinskega gri~evja. Geografski zbornik 4. Ljubljana, str. 221–274. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto, 1962, 224 strani. Fajgelj, V. 1953: Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Geografski vestnik 25. Ljubljana, str. 123–166. Fridl, J. 1995: Mali atlas Slovenije. Geografski obzornik 42/4. Ljubljana, str. 29–30. Fridl, J., Gabrovec, M., Hrvatin, M., Oroèn Adami~, M., Pav{ek, M., Perko, D. 1996: Tipi pokrajin in naravne nesre~e. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana, str. 109–140. Fridl, J., Perko, D. 1996: Digitalni model reliefa Slovenije z okolico. Geografski obzornik 43/3. Ljubljana, str. 16–19. Furlan, D. 1962: Katastrofalno neurje nad Meì{ko dolino 21. 6. 1961, Meteorolo{ko-klimatolo{ka {tudija. Geografski zbornik 7. Ljubljana, str. 181–193. Gabrovec, M. 1987: Nekaj informacij o digitalnem modelu reliefa (DMR) in o mònosti njegove uporabe v geografiji in geomorfologiji. Zbornik II. znanstvenog skupa geomorfologa SFRJ. Zagreb, str. 181–187. Gabrovec, M. 1990 a: Uporaba digitalnega modela reliefa pri prou~evanju usadov na primeru doline Lahom-nice. Geomorfologija in geoekologija, Zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. Ljubljana, str. 181–185. Gabrovec, M. 1990 b: Sneì{~a v Julijskih Alpah. ^etvrti skup geomorfologa Jugoslavije. Beograd, str. 61–63. Gabrovec, M. 1990 c: Pomen reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja. Geografski zbornik 30. Ljubljana, str. 5–69. Gabrovec, M. 1994: Relief in raba tal na dolomitnih obmo~jih Slovenije. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 120 strani. Gabrovec, M. 1995: Dolomite Areas in Slovenia with Particular Consideration of Relief and Land Use. Geografski zbornik 35. Ljubljana, str. 5–44. Gabrovec, M. 1996: Triglavski ledenik – kako dolgo {e? Proteus 59/4. Ljubljana, str. 167–171. Gams, I. 1957: Gospodarsko-geografska analiza Ropo~e po upadu gori~kega vinogradni{tva. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 95–106. Gams, I. 1955: Snèni plazovi v Sloveniji v zimah 1950–1954. Geografski zbornik 3. Ljubljana, str. 121–214. Gams, I. 1959 a: Geomorfologija in izraba tal v Pomurju. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 205–251. Gams, I. 1959 b: Pohorsko Podravje – razvoj kulturne pokrajine. Dela In{tituta za geografijo 5. Ljubljana, 231 strani. Gams, I. 1960: O vi{inski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. Geografski vestnik 32. Ljubljana, str. 59–69. Gams, I. 1961 a: H geomorfologiji Bele krajine. Geografski zbornik 6. Ljubljana, str. 191–238. Gams, I. 1961 b: Sneì{~a v Julijskih Alpah. Geografski zbornik 6. Ljubljana, str. 241–268. Gams, I. 1962 a: Meritve korozijske intenzitete v Sloveniji in njihov pomen za geomorfologijo. Geografski vestnik 34. Ljubljana, str. 3–20. Gams, I. 1962 b: Slepe doline v Sloveniji. Geografski zbornik 7. Ljubljana, str. 263–306. 169 Geografija Slovenije 1 Samo Black 169 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Gams, I. 1962 c: Visokogorska jezera v Sloveniji, Gradivo. Geografski zbornik 7. Ljubljana, str. 195–258. Gams, I. 1963 a: Jezero pod Krimom, Prispevek k poznavanju jezera in okolice. Geografski zbornik 8. Ljubljana, str. 211–222. Gams, I. 1963 b: Velo polje in problemi pospe{ene korozije. Geografski vestnik 35. Ljubljana, str. 55–64. Gams, I. 1973: Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geografski obzornik 20/1–2. Ljubljana, str. 8–13. Gams, I. 1976: Hidrogeografski oris pore~ja Mislinje s posebnim ozirom na poplave. Geografski zbornik 15. Ljubljana, str. 161–210. Gams, I. 1980: Poplave na Planinskem polju. Geografski zbornik 20. Ljubljana, str. 5–34. Gams, I. 1983: Hribovske kmetije Slovenjgra{kega Pohorja. Geografski zbornik 23. Ljubljana, str. 141–199. Gams, I., K. Natek 1981: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 in razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geografski zbornik 21. Ljubljana, str. 5–67. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, 360 strani. Geografski atlas za osnovno {olo. Ljubljana, 144 strani. Geografski zbornik 15. Ljubljana, 1959, 159 strani. Gradnik, R. 1946: Toplinski odno{aji v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Geografski vestnik 18. Ljubljana, str. 94–125. Gradnik, R. 1947: Kolebanje vodne gladine v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Geografski vestnik 19. Ljubljana, str. 111–128. Habi~, P. 1968: Kra{ki svet med Idrijco in Vipavo, Prispevek k poznavanju razvoja kra{kega reliefa. Dela In{tituta za geografijo 11. Ljubljana, 241 strani. Hrvatin, M. 1996 a: Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Geografski obzornik 43/4. Ljubljana, str. 31. Hrvatin, M. 1996 b: Zgo{~enka Krajevni leksikon Slovenije. Geografski obzornik 43/1. Ljubljana, str. 26–27. Ile{i~, S. 1939: Gospodarska struktura Slovenije v lu~i poklicne statistike in delavskega zavarovanja. Zbirka {tudij 5. Ljubljana, str. 9–37. Ile{i~, S. 1945: + Dr. Joè Rus (20. 3. 1888–25. 3. 1945). Geografski vestnik 17. Ljubljana, str. 118–120. Ile{i~, S. 1946a: Pregled nove knjièvnosti o na{ih mejnih vpra{anjih. Geografski vestnik 18. Ljubljana, str. 187–195. Ile{i~, S. 1946 b: Nekaj belèk o svetovni geografiji med vojno in po njej. Geografski vestnik 18. Ljubljana, str. 178–186. Ile{i~, S. 1950: Slovenska geografija v 30 letih ljubljanske univerze. Geografski vestnik 22. Ljubljana, str. 215–218. Ile{i~, S. 1957: Problemi Pomurja v geografski osvetlitvi. Svet ob Muri 2/1. Murska Sobota, str. 1–26. Ile{i~, S. 1969: Geografija. Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969. Ljubljana, str. 231–242. Ile{i~, S. 1981: Redakcijska zasnova in struktura predvidene regionalnogeografske monografije Slovenije. Geografski vestnik 53. Ljubljana, str. 103–114. Kert, B. 1957: Vinogradni{ka pokrajina vzhodnih Mariborskih goric. Geografski vestnik 27–28. Ljubljana, str. 87–131. Kert, B. 1959: Geomorfologija severozahodnih Slovenskih goric. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 141–159. Kladnik, D., Oroèn Adami~, M., Perko, D. 1995: Mali atlas Slovenije. Ljubljana, 32 strani. Klemen~i~, V. 1959: Pokrajina med Snènikom in Slavnikom, Gospodarska geografija. Dela In{tituta za geografijo 8. Ljubljana, 197 strani. Kokole, V. 1953: Morfolo{ki razvoj podro~ja med Savo in Sotlo. Geografski vestnik 25. Ljubljana, str. 167–187. Kokole, V. 1956 a: Morfologija [avrinskega gri~evja in njegovega obrobja. Geografski zbornik 4. Ljubljana, str. 185–219. Kokole, V. 1956 b: Gospodarska geografija in geografija naselij v podro~ju med Savo in Sotlo. Geografski zbornik 4. Ljubljana, str. 5–127. Ko{ir, D. 1986: Ledenik pod Skuto v letih 1974–1985. Geografski zbornik 26. Ljubljana, str. 139–153. Kranjc, A., Lovren~ak, F. 1981: Poplavni svet na Ko~evskem polju. Geografski zbornik 21. Ljubljana, str. 117–155. Kranjc, A., Mihevc, A. 1988: Poplavni svet ob Notranjski Reki. Geografski zbornik 28. Ljubljana, str. 193–218. Kranjec, S. 1964: Geografija. Slovenska matica 1864–1964. Ljubljana, str. 195–219. 170 Geografija Slovenije 1 Samo Black 170 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Kunaver, J. 1975: H geomorfolo{kemu razvoju Bov{ke kotline v pleistocenu. Geografski vestnik 47. Ljubljana, str. 11–41. Leban, V. 1950: Nanos: gospodarska povezava s sosedstvom. Geografski vestnik 22. Ljubljana, str. 100–137. Letopisi Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1 do 47. Ljubljana. Lipoglav{ek-Rakovec, S. 1954: Trì~, Mestna geografija. Geografski zbornik 2. Ljubljana, str. 115–186. Malovrh, C. 1945: + Bogdan Jordan (1917–1942); + Mirko [uklje (1912–1942); + Mirko Novak (1918–1942). Geografski vestnik 17. Ljubljana, str. 124–125. Melik, A. 1935, 1936: Slovenija, Geografski opis, I. splo{ni del. Ljubljana, 701 strani. Melik, A. 1945: Druga svetovna vojna in mi geografi. Geografski vestnik 17. Ljubljana, str. 105–115. Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Dela In{tituta za geografijo 1. Ljubljana, 302 strani. Melik, A. 1954: Nova glaciolo{ka dognanja v Julijskih Alpah. Geografski zbornik 2. Ljubljana, str. 5–47. Melik, A. 1955 a: Kra{ka polja Slovenije v pleistocenu. Dela In{tituta za geografijo 3. Ljubljana, 162 strani. Melik, A. 1955 b: Nekaj glaciolo{kih opaànj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 299–318. Melik, A. 1956: Izvenalpske planine na Slovenskem. Geografski zbornik 4. Ljubljana, str. 275–306. Melik, A. 1958: Geografski problemi Slovenskega Primorja. Geografski vestnik 29–30. Ljubljana, str. 67–82. Melik, A. 1959: Nova geografska dognanja na Trnovskem gozdu. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 5–26. Melik, A. 1961: Vitranc, Zelenci in Bov{ko, Geomorfolo{ke {tudije iz zahodnih Julijskih Alp. Geografski zbornik 6. Ljubljana, str. 287–332. Melik, A. 1962: Bovec in Bov{ko, Regionalnogeografska {tudija. Geografski zbornik 7. Ljubljana, str. 307–388. Meze, D. 1955: Ledenik na Triglavu in na Skuti. Geografski zbornik 3. Ljubljana, str. 10–114. Meze, D. 1959: Pozeba oljke v Primorju leta 1956. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 85–139. Meze, D. 1960 a: Prebivalstvo Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik 1960. Celje, str. 5–67. Meze, D. 1960 b: Gostota naseljenosti in agrarna obljudenost Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik 1960. Celje, str. 68–79. Meze, D. 1960c: Nekaj o hribovskih kmetijah v Gornji Savinjski dolini. Geografski vestnik 32. Ljubljana, str. 157–173. Meze, D. 1962: [e nekaj geografskih drobcev iz Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik 1962. Celje, str. 5–35. Meze, D. 1963 a: H geomorfologiji Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotelskega. Geografski zbornik 8. Ljubljana, str. 77–118. Meze, D. 1963 b: Samotne kmetije na Sol~avskem. Geografski zbornik 8. Ljubljana, str. 223–280. Meze, D. 1965: Samotne kmetije v Lu~ki pokrajini. Geografski zbornik 9. Ljubljana, str. 181–244. Meze, D. 1966: Gornja Savinjska dolina, Nova dognanja o geomorfolo{kem razvoju pokrajine. SAZU, Dela 20. Ljubljana, 199 strani. Meze, D. 1969: Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline. Geografski zbornik 11. Ljubljana, str. 5–97. Meze, D. 1972: Vilku Fin`garju v slovo. Geografski vestnik 44. Ljubljana, str. 209–211. Meze, D. 1974: Pore~je Kokre v pleistocenu. Geografski zbornik 14. Ljubljana, str. 5–93. Meze, D. 1975 a: In{titut za geografijo (s kartografskim zavodom) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Geografski vestnik 47. Ljubljana, str. 161–164. Meze, D. 1975 b: Razvoj reliefa Slovenije v kvartarju. Arheolo{ka najdi{~a Slovenije. Ljubljana, str. 32–37. Meze, D. 1976: In{titut za geografijo s kartografskim zavodom SAZU v letu 1975. Geografski vestnik 48. Ljubljana, str. 173–176. Meze, D. 1977: Poplavna podro~ja v Gornji Savinjski dolini. Geografski zbornik 17. Ljubljana, str. 99–156. Meze, D. 1979 a: Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Geografski zbornik 19. Ljubljana, str. 11–99. Meze, D. 1979 b: Razvoj reliefa Slovenije u pleistocenu. Praistorija jugoslavenskih zemalja. Sarajevo, str. 123–128. Meze, D. 1980 a: Osnovne smernice za geografsko prou~evanje hribovskih kmetij na Slovenskem. Geografski vestnik 52. Ljubljana, str. 145–154. Meze, D. 1980 b: Poplavna podro~ja v Grosupeljski kotlini. Geografski zbornik 20. Ljubljana, str. 39–92. 171 Geografija Slovenije 1 Samo Black 171 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Meze, D. 1981: Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvav{kem predgorju. Geografski zbornik 21. Ljubljana, str. 69–115. Meze, D. 1982: Poplavna podro~ja v pore~ju Ra{ice z Dobrepoljami. Geografski zbornik 22. Ljubljana, str. 5–38. Meze, D. 1983: Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage. Geografski zbornik 23. Ljubljana, str. 99–138. Meze, D. 1985: Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, blìnji okolici in sosednjih Rovtah. Geografski zbornik 25. Ljubljana, str. 5–70. Meze, D. 1986: Hribovske kmetije v Sel{ki dolini. Lo{ki razgledi 33. [kofja Loka, str. 125–152. Meze, D. 1987: Hribovske kmetije na Idrijskem in Cerkljanskem. Geografski zbornik 27. Ljubljana, str. 5–68. Meze, D. 1988: Kmetije na [entvi{ki planoti in v Trebu{i. Geografski zbornik 28. Ljubljana, str. 87–128. Meze, D. 1989: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Enciklopedija Slovenije 3. Ljubljana, str. 193. Meze, D. 1994: Geomorfolo{ko-hidrografski opis, Sti~na I, Naselbinska izkopavanja. Katalogi in monografije 28. Ljubljana, str. 48–53. Naravna in kulturna dedi{~ina slovenskega naroda. Raziskovalni program Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana, 1988. Natek, K. 1983 a: Metoda izdelave in uporabnost splo{ne geomorfolo{ke karte. Magistrska naloga, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 195 strani. Natek, K. 1983 b: Razvoj reliefa in izraba tal v Lòni{kem gri~evju. Geografski zbornik 23. Ljubljana, str. 57–95. Natek, K. 1983 c: Hudi nevihti s to~o na celjskem obmo~ju in na Gorenjskem dne 29. 6. 1982. Geografski zbornik 23. Ljubljana, str. 323–338. Natek, K. 1984, Su{a 1983 v Sloveniji. Geografski zbornik 24. Ljubljana, str. 157–211. Natek, K. 1985: Poro~ilo o opazovanju sneì{~ v Julijskih Alpah od 3. do 6. oktobra 1983. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, tipkopis, 65 strani. Natek, K. 1986: Projekt Splo{na geomorfolo{ka karta Jugoslavije v merilu 1 : 100.000 in kartiranje kra{- kega povr{ja. Acta carsologica 14–15. Ljubljana, str. 219–226. Natek, K. 1989: Vloga usadov pri geomorfolo{kem preoblikovanju Voglajnskega gri~evja. Geografski zbornik 29. Ljubljana, str. 37–78. Natek, K. 1990: Geomorfolo{ke zna~ilnosti usadov v Halozah. Ujma 4. Ljubljana, str. 11–15. Natek, K. 1993: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 list Celje in analiza reliefa sekcije. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 260 strani. Natek, K., Perko, D., @alik Huzjan, M. 1993: Dràve sveta 1993. Ljubljana, 468 strani. Natek, M. 1963: Podkoren, Prispevek h geografiji Zgornje Savske doline. Geografski zbornik 8. Ljubljana, str. 281–393. Natek, M. 1969: Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani. Geografski zbornik 11. Ljubljana, str. 405–505. Natek, M. 1978: Poplavna obmo~ja v Spodnji Savinjski dolini. Geografski zbornik 18. Ljubljana, str. 7–91. Natek, M. 1983: Hribovske kmetije v vzhodnem delu Dobroveljske planote. Geografski zbornik 23. Ljubljana, str. 201–271. Natek, M. 1987: Hribovske kmetije v pokrajinski strukturi Meì{ke doline. Teorija in metodologija regionalne geografije. Ljubljana, str. 187–201. Natek, M. 1992 a: Nekateri geografski vidiki poplavnih obmo~ij na Slovenskem. Poplave v Sloveniji. Ljubljana, str. 21–31. Natek, M. 1992 b: Prebivalstvo hribovskih kmetij na Pohorju. Socialna geografija v teoriji in praksi. Ljubljana, str. 279–296. Natek, M. 1993: Sestavine prebivalstvene rasti v savinjskih ob~inah celjske regije v desetletju 1981–1991. Savinjska, Mònosti regionalnega in prostorskega razvoja. Ljubljana, str. 232–244. Natek, M. 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Geografski obzornik 42/3, Ljubljana, str. 27–29. Natek, M. 1996: Temeljne sestavine rasti {tevila prebivalstva v obdobju 1961–1995. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana, str. 183–200. Natek, M. 1998: Priznanja ob 75. obletnici Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografski obzornik 45/3. Ljubljana, str. 23–25. 172 Geografija Slovenije 1 Samo Black 172 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 Oblak, P. 1952: Morfogeneza dna Ljubljanske kotline. Geografski zbornik 1. Ljubljana, str. 121–166. Olas, L. 1957: Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmurskega prebivalstva. Geografski vestnik 27–28. Ljubljana, str. 176–208. Oroèn Adami~, M. 1978 a: Geografsko vrednotenje prirodnega okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domàl in okolice, Teoreti~no metodolo{ki problemi (1. del). Geografski in{titut Antona MelikaZRC SAZU, Ljubljana, tipkopis 109 strani. Oroèn Adami~, M. 1978 b: Posledice potresov leta 1976 v Sloveniji. Geografski zbornik 18. Ljubljana, str. 93–171. Oroèn Adami~, M. 1979: Geografske zna~ilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici. Geografski zbornik 19. Ljubljana, str. 155–212. Oroèn Adami~, M. 1982: The Effects of the 1976 Earthquake in the So~a River Basin. Social and Eco-nomic Aspects of Earthquakes. New York, str. 533–556. Oroèn Adami~, M. 1983: Neurja in poplave Poljanske Sore v letu 1982. Geografski zbornik 23. Ljubljana, str. 303–318. Oroèn Adami~, M. 1987: Hribovske kmetije na severni strani Poljanske doline. Geografski zbornik 27. Ljubljana, str. 69–112. Oroèn Adami~, M. 1991: Potresna ogroènost Ljubljane: analiza po krajevnih skupnostih. Elaborat za Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Ljubljana, 38 strani. Oroèn Adami~, M. 1993: Ogroènost slovenske zemlje po naravnih nesre~ah (s posebnim ozirom na Ljubljano). Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 238 strani. Oroèn Adami~, M. 1994: Ocena mònih posledic potresa v Ljubljani. Ujma 8. Ljubljana, str. 145–151. Oroèn Adami~, M. 1995: Earthquake Threat in Ljubljana. Geografski zbornik 35. Ljubljana, str. 45–112. Oroèn Adami~, M. 1996: Veliki atlas sveta. Geografski obzornik 43/2. Ljubljana, str. 30–31. Oroèn Adami~, M., Kunaver, J. 1978: Zgornje Poso~je po potresu. Zgornje Poso~je, Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov. Ljubljana, str. 9–14. Oroèn Adami~, M., Perko, D., Kladnik, D. 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 640 strani. Oroèn Adami~, M., [ifrer, M. 1984: U~inki viharja 9.–11. februarja 1984 v Sloveniji. Geografski zbornik 24. Ljubljana, str. 213–245. Pak, M. 1963: Kolonizacija Slovencev v Banatu. Geografski zbornik 8. Ljubljana, str. 395–428. Perko, D. 1989 a: Geografija Vzhodne Kr{ke kotline s posebnim ozirom na prebivalstvo. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 176 strani. Perko, D. 1989 b: Vzhodna Kr{ka kotlina – pokrajinska sestava in prebivalstvo. Geografski zbornik 29. Ljubljana, str. 79–145. Perko, D. 1991 a: Digitalni model reliefa kot osnova za geografski informacijski sistem. Geodetski vestnik 35/4. Ljubljana, str. 269–274. Perko, D. 1991 b: Digitalni model reliefa Slovenije. Geografski obzornik 38/1. Ljubljana, str. 19–23. Perko, D. 1991 c: Uporabnost digitalnega modela reliefa za dolo~anje morfolo{kih enot. Geodetski vestnik 35/2. Ljubljana, str. 66–71. Perko, D. 1992 a: Ogroènost Slovenije zaradi naravnih nesre~. Ujma 6. Ljubljana, str. 75–77. Perko, D. 1992 b: Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivalstvom med letoma 1880 in 1981 v Sloveniji. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 183 strani. Perko, D. 1992 c: Poplave kot sestavina splo{ne ogroènosti Slovenije zaradi naravnih nesre~. Poplave v Sloveniji. Ljubljana, str. 11–20. Perko, D. 1993: Naravne razmere in prebivalstvo. Savinjska, Mònosti regionalnega in prostorskega razvoja. Ljubljana, str. 34–54. Perko, D. 1995: Ob rojstvu zbirke Geografija. Geografija 1. Ljubljana, str. 5. Perko, D. 1996 a: Sporna imena dràv v slovenskem jeziku. Geografski obzornik 43/3. Ljubljana, str. 20–27. Perko, D. 1996 b: Standardizirana imena dràv v slovenskem jeziku. Geografski obzornik 43/4. Ljubljana, str. 18–26. 173 Geografija Slovenije 1 Samo Black 173 SYNCOMP 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Milan Natek, Drago Perko Perko, D. 1997: Poro~ilo o delu Geografskega in{tituta ZRC SAZU v letu 1996. Geografski vestnik 69. Ljubljana, str. 243–246. Perko, D. 1998 a: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU v letu 1997. Geografski vestnik 70. Ljubljana, str. 240–243. Perko, D. 1998 b: Knjiga Slovenija – pokrajine in ljudje. Geografski obzornik 45/1. Ljubljana, str. 29–30. Perko, D. 1998 c: Srebrni ~astni znak svobode Republike Slovenije Zvezi geografskih dru{tev Slovenije. Geografski obzornik 45/1. Ljubljana, str. 28–29. Perko, D., Oroèn Adami~, M. 1995: Relief Slovenije. Zemljevid v merilu 1 : 250.000. Ljubljana. Perko, D., Oroèn Adami~, M. 1998: Slovenske ob~ine. Ljubljana, 320 strani. Per{olja, B. 1998: Videokaseta Slovenske pokrajine. Geografski obzornik 45/2. Ljubljana, str. 29. Planina, F. 1952: Podor na Javor{~ku. Geografski vestnik 24. Ljubljana, str. 190–193. Planina, J. 1954: So~a, Monografija vasi in njenega obmo~ja. Geografski zbornik 2. Ljubljana, str. 187–250. Plut, D. 1979: Geografske zna~ilnosti poplavnega sveta ob Riàni in Bada{evici. Geografski zbornik 19. Ljubljana, str. 101–128. Plut, D. 1985: Geografske zna~ilnosti poplavnega sveta Kolpe in njenih pritokov v zgornjem Pokolpju. Geografski zbornik 25. Ljubljana, str. 125 do 155. Plut, D. 1995: Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi. Geografija 1. Ljubljana, 192 strani. Polajnar, S. 1959: Morfolo{ki razvoj v Podravinju. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 253–272. Poro~ilo o delu ZRC SAZU 1997. Ljubljana, 1998, str. 115–126. Poro~ilo o delu ZRC SAZU 1998. Ljubljana, 1999, str. 119–134. Radinja, D. 1967 a: Morfogenetske poteze Gori{kega polja. Geografski vestnik 39. Ljubljana, str. 21–74. Radinja, D. 1967 b: Vremska dolina in Diva{ki Kras, Problematika kra{ke morfogeneze. Geografski zbornik 10. Ljubljana, str. 157–269. Radinja, D. 1969 a: Doberdobski Kras, Morfogenetska problematika robne kra{ke pokrajine. Geografski zbornik 11. Ljubljana, str. 223–278. Radinja, D. 1969 b: Ren{ke Dobrave: pokrajinski stik med fluvialno akumulacijo in periglacialno akumulacijo Vipave in So~e. Geografski vestnik 41. Ljubljana, str. 61–74. Radinja, D. 1972 a: Senoè{ko podolje, Pokrajina na stiku fluvialnega in kra{kega reliefa. Geografski zbornik 13. Ljubljana, str. 81–127. Radinja, D. 1972 b: Zakrasevanje v Sloveniji v lu~i celotnega morfogenetskega razvoja. Geografski zbornik 13. Ljubljana, str. 197–243. Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M., Natek, M. 1974: Geografsko prou~evanje poplavnih podro~ij v Sloveniji. Geografski vestnik 46. Ljubljana, str. 131–146. Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M., Natek, M. 1976: Geografske zna~ilnosti poplavnega podro~ja ob P{ati. Geografski zbornik 15. Ljubljana, str. 7–160. Rejec Brancelj, I. 1996: Relief Slovenije. Geografski obzornik 43/1. Ljubljana, str. 28–29. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, 736 strani. Statut raziskovalne delovne organizacije Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 1982. Statut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana, 1995. [ifrer, M. 1952: Obseg zadnje poledenitve na Pokljuki. Geografski vestnik 24. Ljubljana, str. 95–114. [ifrer, M. 1955: Dolina Tolminke in Zala{ce v pleistocenu. Geografski zbornik 3. Ljubljana, str. 253–298. [ifrer, M. 1959 a: Geografski oris vasi Puconci in Bodonci. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 135–149. [ifrer, M. 1959 b: Nova geomorfolo{ka dognanja v Koprskem Primorju. Geografski zbornik 5. Ljubljana, str. 5–58. [ifrer, M. 1961 a: Sneì{~a v Kamni{kih Alpah. Geografski zbornik 6. Ljubljana, str. 271–282. [ifrer, M. 1961 b: Pore~je Kamni{ke Bistrice v pleistocenu. Dela In{tituta za geografijo 6. Ljubljana, 211 strani. [ifrer, M. 1962: Geografski u~inki neurja med Peco in zgornjo Pako. Geografski zbornik 7. Ljubljana, str. 143–179. 174 Geografija Slovenije 1 Samo Black 174 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 [ifrer, M. 1963: Nova geomorfolo{ka dognanja na Triglavu, Triglavski ledenik v letih 1954–1962. Geografski zbornik 7. Ljubljana, str. 157–210. [ifrer, M. 1967: Kvartarni razvoj doline Ra{ice in Dobrega polja. Geografski zbornik 10. Ljubljana, str. 271–303. [ifrer, M. 1969: Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik 11. Ljubljana, str. 99–211. [ifrer, M. 1972: Nekatere smeri in pogledi geomorfolo{kega prou~evanja na Slovenskem. Geografski vestnik 44. Ljubljana, str. 33–55. [ifrer, M. 1974 a: Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in blìnjega obrobja. Geografski zbornik 14. Ljubljana, str. 103–172. [ifrer, M. 1974 b: Poglavitne zna~ilnosti razvoja [kofjelo{kega hribovja. Lo{ki razgledi 21. [kofja Loka, str. 11–23. [ifrer, M. 1976: Geografski u~inkìleda v gozdovih okrog Idrije in Postojne. Geografski zbornik 16. Ljubljana, str. 195–229. [ifrer, M. 1977 a: Delo Geografskega in{tituta Antona Melika SAZU v letu 1976. Geografski vestnik 49. Ljubljana, str. 239–242. [ifrer, M. 1977 b: Poplavna podro~ja v pore~ju Dravinje. Geografski zbornik 17. Ljubljana, str. 7–98. [ifrer, M. 1979: Poro~ilo o delu Geografskega in{tituta Antona Melika SAZU. Geografski vestnik 51. Ljubljana, str. 165–169. [ifrer, M. 1980: Katastrofalni u~inki neurij v severovzhodni Sloveniji avgusta 1980. Geografski zbornik 20. Ljubljana, str. 157–188. [ifrer, M. 1982: Kvartarni razvoj [kofjelo{kega hribovja. Geografski zbornik 22. Ljubljana, str. 139–195. [ifrer, M. 1983 a: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Ljubljana. Geolo{ki zbornik – razprave in poro~ila 5. Ljubljana, str. 91–94. [ifrer, M. 1983 b: Poglavitne zna~ilnosti reliefa v blìnjem in {ir{em zaledju Mosta na So~i. Most na So~i (S. Lucia) 1. Ljubljana, str. 61–69. [ifrer, M. 1983 c: Vzroki in u~inki re~nih poplav na Slovenskem. Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana, str. 41–49. [ifrer, M. 1986: Triglavski ledenik v letih 1974–1985. Geografski zbornik 26. Ljubljana, str. 97–137. [ifrer, M. 1994: Povr{je Slovenije. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, tipkopis, 99 strani. [ifrer, M., Kunaver, J. 1978: Poglavitne zna~ilnosti geomorfolo{kega razvoja Zgornjega Poso~ja. Zgornje Poso~je, Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov. Ljubljana, str. 67–81. [ifrer, M., Lovren~ak, F., Natek, M. 1980: Geografske zna~ilnosti poplavnih obmo~ij ob Krki pod Oto~cem. Geografski zbornik 20. Ljubljana, str. 95–204. [ifrer, M., Radinja, D., Meze, D. 1978: Osnovne smernice za prou~evanje kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na Slovenskem. Geografski vestnik 50. Ljubljana, str. 177–190. [ifrer, M., @agar, M. 1960: Geografski u~inki neurja med Konjicami in Kr{kim. Geografski vestnik 52. Ljubljana, str. 235–246. [tatut In{tituta za geografijo pri Akademiji znanosti in umetnosti. Arhiv predsedstva SAZU, Ljubljana, 1948. Topole, M. 1991: Fizi~na geografija Mirnske doline s posebnim ozirom na rabo tal. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 134 strani. Topole, M. 1998: Mirnska dolina. Zbirka ZRC 21. Ljubljana, 175 strani. Urbanc, M. 1998: Slovenske ob~ine. Geografski obzornik 45/1. Ljubljana, str. 31. Veliki atlas sveta. Ljubljana, 408 strani. Vri{er, I. 1954: Gori{ka Brda, Gospodarska geografija. Geografski zbornik 2. Ljubljana, str. 51–113. Vri{er, I. 1956: Morfolo{ki razvoj v Gori{kih Brdih. Geografski zbornik 4. Ljubljana, str. 159–182. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana. @agar, M. 1965: Tabor pri Dornberku. Geografski zbornik 9. Ljubljana, str. 83–114. @agar, M., Kolbezen, M. 1977: Poplavna podro~ja ob Sotli. Geografski zbornik 17. Ljubljana, str. 157–199. 175 Geografija Slovenije 1 Samo Black 175 SYNCOMP pred_zalist.qxd 4.2.2009 9:43 Page 2 Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)61 125 77 93 Telefon: +386 (0)61 125 60 68 E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/www/gi/gi-s.htm In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Geografija Slovenije 1 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP geo1 OVITEK.QXD 4.2.2009 9:42 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 1 A ANTONA MELIKA ZRC SAZU 50 LET GEOGRAFSKEGA INŠTITUT 50 LET GEOGRAFSKEGA TEK INŠTITUTA ANTONA MILAN NA DRAGO PERKO MELIKA ISBN 961-6182-84-6 ZRC SAZU MILAN NATEK 9 6 1 6 9 8 7 3 4 8 2 8 1 DRAGO PERKO Geografija Slovenije 1 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP