Izhaja vmmk Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martin della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 30— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 12/00. Oglasi po dogovoru Spedizlone In abb. postale I. gr. ŠT. 194 TRST, ČETRTEK 6. MARCA 1958, GORICA LET. VII. ZAČELA SO SE POGAJANJA MED DUNAJEM IN BEOGRADOM Dsoda slovenske in hrvatshe manjšine Mirovna pogodba še zmerom ni izvedena - Silen vpliv nemških nacionalistov na avstrijsko vlado Prejšnji četrtek je bil na Duinaju zaključen uvodni del podajanj, ki so se pred krat kirn pričela med Avstrijo in Jugoslavijo. So sedni državi sila si postavili za cilj, dta razčistita vsa vprašanja in poravnata vse spore ki so ostala nerešeni v njunih političnih, gospodarskih in kulturnih odnosih. Dumajsko uradno obvestilo pravi, da poUv kajo razgovori v o.zračju »medsebojnega r zumevanja in prijateljstva.« Za nas in vse Slovence, kjerkoli na svelu žiive, je najzamimivejše in najvažnejše lo, da boido pri pogajanjih obravnavali tudi položaj slovenske manjši ne na Koroškem in Štajerskem ter brvatske narodne skupine na Gradiščanskem. Da bi bili naši bralni natančno poučeni, za kaj pravzaprav gre, moramo o zadevi spet obširneje spregovorili. SLOVITI 7. ČLEN POGODBE Pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji M> zapisane v mirovni ali tako- imenovani Drž a vini pogodhi, sklenjeni med štirimi velesilami in avstrijsko republiko na Dunaju dne 15. maja 1. 1955. V znamenitem njenem 7. členu čitamo ,v bistvu naslednje: 1. Narodne manjšine nimajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do •primernega števila lastnih srednjih šol.« 2. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, lir-vatskim ali mešanim prebivalstvom se slovenščina oziroma hrvaščina pripusti poleg nemščine kol uradni jezik. V takih okrajih *o uradni in krajevni napisi usestavljeni rav'-no tako v slovenskem ali hrvatskem kot v nemškem jeziku.« wPrepovedati jp .treba delovanje organi-~»rii. ki 'merijo rta to. da J>j slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu odvzele značaj in pravice narodne manjšine.« To so v jedru mednarodne obveznosti, ki .lih je avstrijska republika vzefla nase do narodnih manjšin ter zalo dobila vso Koroško •er tako' pod svojo oblast spet vse ondotne Slovence. V ČEM JE SlPOR? Človelk bi sodil, da so se avstrijski Nemci zares ,zelo poceni izmotali iz zadnje vojne. Čeravno so se do poslednjega trenutka bo- fl|li ob strani Hitlerja ter z njim divjali in ropali po Balkanu, jim ni bilo treba odstopili Jugoslaviji niti ene slovenske vasi. Sovjetska Rusija in zapadnjaki so zahtevali od njih p to, da zagotove Slovencem in Hrvatom manjšinske pravice, ki smo jih ravnokar omenili. Vsakdo bi mislil, da bi Avstrija morala biti za vezmi kom in zlasti Rusiji za Jo večno hvaležna ter da 'bo rade volje in vestno izpolnila vsaj malenkostne obveznosti do narodnih manjšin. Toda zgodilo se je drugače. Kazen tega, da je dunajska vlada ustanovila lani slovensko gimnazijo v Celovcu, ni od podpisa Državne pogodlie do danes dala Slovencem in Hrvatom ničesar! Na sodnijah in v vseh uradih manjšinskega lin narodno mešanega ozemlja je še vedno izključni uraidni jezik nemščina, o dvojezičnih javnih in krajevnih naipisili ni nikjer ne duha ne sluha! Avstrijska vlada mirno gleda, kako raz/ne nacionalistične organizacije uprizarjajo po državi pravcate gotnje zoper manjšine, drzno zahtevajoč pred vso javnost-jo, naj se jim ne priznajo pravice, ki jim pr/i-ličejo po mirovni pogodbi in avstrijski ustavi. BOJ ZA OSNOVNE ŠOLE Toda to ni. še vse! Nemški zagrizeinei hočejo odvzeti Slovencem celo tiste pravice, ki jih že imajo, ter i znova začeti velikopotezno raznarodovati našo koroške brate. Sredstvo, s katerim bi radi to* dosegli, so, kot je bilo zmerom, osnovne šole. Takoj po koncu vojne, ko avstrijski Nemci niso še vedeli, kaj bo s Koroško, ter so se upravičeno bali, da zgube pretežno slovensko ozemlje južno od Drave, so -kajpada na vse kriplje skrivali svoje raznarodovalne gone in namene. Bojazen jih je čez noč naredila uvidevne. pametne in pravične. Posledica je bila, da so se s Slovenci z lahkoto sporazumeli. Pri ureditvi šolisltva so si vzeli za zgled Švico, v prvi vršiti kantone Basel, Granbiin-den in Fribourg, kjer tudi živita drug poleg drugega dva naroda. Jezikovno vprašanje so taim rešili na ta način, da so prisilili otroke se naučiti obeli deželnih jezikov. Isto načelo naj Ki veljalo v južni Koroški. Tako so vse nemške koroške stranke in tudi organizacije Slovencev 31. oktobra 1915 sprejele šofako odredbo, po kateri so biJli na narodno mešanem ozemlju učenci obvezani se učiti obeh jezikov: Slovenci nemščine, Nemci slovenščine. Pouk naj se opravlja v prvih letih v materinščini, obenem maj se pa poučuje nekaj ur na teden ludi jezik sosednega naroda. Slovenci so privolili celo v lo, naj se v zad-ni j i h razredih opravlja pouk v nemščini, slovenščina pa predava do kraja šolske dobe nekaj ur na teden. Zloraba krščanskih načel Najvažnejše pri tem pa je bilo, da sta se nemška večina in Slovenska manjšina po dolgoletnih bojih sporazumeli ter se je na Koroškem ustavilo raznarodovanje s pomočjo šole. Avstrijski državniki so znali novo ureditev šolstva politično zelo spretno in temeljito izkoristiti. Na pogajanjih, ki so j'I> vodili z zavezniki v Londonu, Moskvi in Parizu, so se s ponosom sklicevali na napredno š rti sik o odredbo, sestavljeno po švicarskem vzoru, s kalero da sta oba naroda v deželi zadovoljna: zloglasne germanizacije je za vselej konec, napočila je nova doba prijateljskega in plodnega nemško-slovenskega sodelovanja. To dokazovanje je znatno pripomoglo, da je ostala vsa Koroška pod Avstrijo. Brž ko je pa bila maja 1955 podpisana Državna pogodba, so nemški nacionalisti začeli brenkati na druge strune. Najprej so si izmislili laž. ki jo sedaj vztrajno širijo po časopisju, da je namreč šolska odredba iz okt. 1945 izšla pod pritiskom zapadnili zaveznikov. tedanjih upraviteljev Koroške. O šolski ureditvi, na katero so bili prej tako ponosni, danes trde. da je nedemokratična in v ostrem navzkrižju z naravnimi pravicami staršev, zakaj edino roditeljem da pritiče pravica določiti, katero šolo na j obiskujejo njihovi otroci. Kdo sme nemške učence prisiliti, da se uče slovenščine? BELO JE POSTALO ČRNO Tako umovanje je seve jako zvijačno in zapeljivo, kajti načelo, da imajo starši po prirodnem pravu v pni vrsti pravico odločali o vzgoji svojih otrok, je nesporno in globoko krščansko. Toda avstrijski social/isi i in katoličani so 10 načelo poznali tudi oktobra 1945, a tedaj so bili mnenja, da mu nova šolska odredba v ničemer ne nasprotuje. »Vzgoja je eno«, so takrat govorili in pisali, »drugo je splošna izobrazba. Država ima neizpodbitno pravico zahtevati od državljanov, da se nauče čil ati, pisati in računati, da poi/najo višaj malo zem-Ijepisja in si sploh pr is voj e toliko izobrazbe, kolikor je nujno potrebujejo za življenje. Zakaj naj bi ne smela država tudi predpisali, da se morajo otroci naučili jezika sodežo-lanov, kol to zahtevajo Švicarji? Kakšna krivica se s lem dela staršem?« Ko se govori o pravicah roditeljev, simo brali tedaj v avstrijskem časopisju, ne sme« mo pretiravati. Saj so sc 1. 1870. ko je stara (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA SE NE MOREJO ZEDINITI Sovjetska vlada je pred nekaj dnevi »poročila za-pad-nim velesilam, da sprejema tudi sestanek zunanjih ministrov obeh sprtih taborov, samo da hi sc pospešil sporazum med komunističnim in zapadnim svetom. Mednarodna javnosil je videla v tem pomembno popuščanje Moskve in se globoko oddahnila: holjševiki so se naposled sprijaznili tudi z Dulle-som, poravnava se torej približuje. Kar iznenada je pa prišlo spet razočaranje. Amerika je sovjetski predlog odklonila, češ da bi po nameri Moskve zunanji ministri imeli le nalogo, da pripravijo-sestanek načelnikov vlad, ne sin rili bi pa obravnavati spornih vprašanj, ki razdvajajo človeštvo. Kakšen pomen — je v torek poudaril D-u-1-les v imenu svoje vlade —- naj ima sestanek, o katerem nihče ne ve, ali ho uspel? Če nismo gotovi uspeha, je bolje, da ga sploh ne skličemo. Zborovanje, na katerem bi se le medsebojno napadali, a ničesar sklenili, hi narode samo razočaralo in stanje v svetu še poslabša- lo. Ako Rusi zares žele sporazum, naj privolijo v to, da se sestanek načelnikov vlad skrbno- -in vsestransko pripravi, kajti edino to ho dokaz, da resno mislijo. ZEDINJEVANJE ARABCEV V glavnem mestu Sirije Damasku je bilo v nedeljo’ veliko ljudsko zborovanj e, na katerem so razglasili, da se nedavno ustanovljeni Združeni arabski republiki priključi tudi kraljevina Jemen, ležeča na skrajnem jugu Arabskega polotoka. Dežela sicer ne meji niti na Egipt niti na Sirijo, saj jo loči od njiju približno 100(1 km, a od politične združitve z njima si obeta vendar velike koristi. Jemenski prestolonaslednik Mohamed Al Bad-r je na shodu izrazil upanje, da mu bosta Egipt in Sirija pomagalu »osvoboditi južn-o- Arabijo«. Cikal je na važno pomorsko oporišče Aden, ki je danes pod oblastjo Velike Brita-nije. Odkrit razkol S lem je jasno nakazana smer bodoče politike nove arabske državne tvorbe: uperjena bo' zoper Jude in zap-adnc kolonialne velesile. To politiko navdihuje seve Naser, čigar težnjam po vodstvu v arabskem svetu nasprotujejo pa tudi mnoge arabske države, tako kraljevini Irak in Jordanija, kateri sta se v obrambi pred Naserjem nedavno tega takisto združili v višjo državno’ skupnost. Naser ju je zavoljo tega označil v Damasku za »sodelavki- Judov in imperialistov« -ter s tem. priznal, da razdvaja Arabce glo-b-ok razkol. Saudska Arabija in Libanon se doslej v spor nista bolela mešati. Ostati hočeta še naprej samostojni ter se ne nameravata priključiti nobeni- izmed novoustanovljenih zvez, marveč biti z obema le v prijateljskih stikih. .Pristop Jcraena k Združeni arabski republiki je vsekakor spet okrepil Naserja. Jemen šteje 4 in pol milijona duš, tako- da ho Naser sedaj vladal državi z nad 32 milijoni prebivalcev. NARODNI ZAGRIZENCI Goriška re-publikanska stranka je smatrala za potrebno, da se s posebnim razglasom tudi ona priključi italijanskim nacionalistom v Trstu, ki se besno upirajo dvojezičnosti na našem ozemlju. Gospodje so se obenem svečano obvezali, da pojdejo v boj tudi protii oblast v nun, če bi tržaškim Slovencem v lej stvari popustila. Duhovni oče republikanskega gibanja je, kot znano, Giuseppe Mazzini, veliik ap-o-stol enakopravnosti in bratstva med narodi. Kar uganjajo naši republikanci, se pravi tolči Mazzinija s kolom po glavi. NEZNOSNA BREMENA Zedinjene države nameravajo s 1. julijem, ko se začne njih novo finančno leto-, zvišati proračun za obrambo. Eisenbovver je na par-lamen-t naslovil zahtevo, naj bi postavka za vojaške namene znašala 28 bilijonov lir. To je za naše pojme res zvezdoslb-vna številka. Sovjetski proračun za iste vojaške namene je temu približno enak. Koliko’ dobrega bi se dalo napraviti- za socialno in -duhovno blaginjo ljudstva s tolikim denarjem! Da na-rodi čedalje odločneje zahtevajo od državnikov splošno razmnoževanje, je torej več ko upravičeno, TITO PROTESTIRA Amerika je, kot znano, predlagala rimski vladi, naj bi se tudi na ozemlju Italije izgradila oporišča, iz katerih bi v slučaju vojne lahko lučali atomske izstrelke i-n vodikove bombe proti Sovjetski Rusiji in njenim zaveznik o-m. Maršal Tito je v ponedeljek imel razgovor z dopisnikom. iNew York Timesa g. Sul-z-bergerjem, kateremu je izjavil, da hi laka odst reli šč a posredno ogrožala tudi Jugoslavijo. Zato razmišlja sedaj Beograd o obramb-ni h ukrepih, ki pa bodo v prvi vrsti diplomatske in ne vojaške narave. LEPE RAZMERE Dauies teden se je pripetil v Milanu eden najdrznejših roparskih napadov v novejši zgodovini Italije. Ko so iz neke banke .prepeljeva!! v zastraženem olkloipneim avtomobilu koviinaste zaboje s 100 milijoni lir, se je zaletel v voz neki avto. Medtem- ko sta se šoferja kregala, kdo je kriv, so se približala še 3 druga vozila. Začelo- se je spl-ošno vpitje in prerekanje. V umetno’ uprizorjeni zmedi- so trije roparji planili v vo-zilo, natovorjeno z bankovci, s samokresi u-trahoivali čuvaje ter naglo prenesli zaboje v svoje avtomobile. Preden so se šofer in spremljevalca zavedli, so roparji s plenom- izginili kot kafra. Policija j ib išče po vsej državi in v inozemstvu. Rop je vzbudil vsesplošno pozornost zavoljo1 tega, ker je bil izvršen ob belem dnevu sredi najbolj obljudene uli-ce v središču mesta. Zares lepe razmere v ponosni prestolnici napredne Lombardije. VIHAR NA MORJU Od sobote op-o-ldine je vsa Turčija v žalosti. Vsi listi so črno obrobljeni in objavljajo poročila o strašni nesreči v Marmarslkem morju, ki je terjala 400 mladih žrtev. Iz laike Iz-mir je opoldne- o-dp-lul potniški parnik Usku-dar. Bil je natlačen z dijak-i aredn-jlih Sol.’ Vi so Šli na izlet. Nenad on ta je nastal silen vihar, ki je parnik dobesedno- prekucnil v globine. Preiskava je dognala- da je nesreče sokriv tudi kapitan, ki je vkrcal na ladjo sto I-judi več, kot bi jih smel. - Spor med Cerkvijo in državo v Italiji Povod za spor sta dala mlada zakonca Bel-landi v mestecu Pratu, ki se nista hotela po-10'čit-i v eerkvii, temveč samo civilno na občini. Ondotni škof msgr. Eiordelli ju je zavoljo tega označil za »javna grešnika, živeča v pri-ležništvu«, ter dal svoje pismo -prečitati vernikom s prižnic. Mlada -zakonca in njuni sorodniki so se čutili užaljene -ter tožili škofa zaradi obrekovanja. Na obravnavi v Florenci se msgr. Fiord-elli -ni hotel prijaviti, marveč pisal predsedniku sodišča, da za svoja dejanja kot škof odgovarja »le Bogu, -papežu in svoji vesti«. Sodna k i so’ tolmačili pismo -tako, kot da jim škof ne priznava -pravice, da bi mu sodi- li. To je bil bržkone -tudi vzrok, da so ga zastran obrekovanja obsodili -pogojno na 40 tisoč lir kazni, na poravnavo sodnih stroškov te-r na odškodnino zakoncema Bellandi. čeprav je državni tožilec predlagal, naj se msgr. Fiordelli oprosti. »Kot v komunistični Kitajski« Obsodba je izzvala presenetljive posledice. Najprej je sosedini nadškof v Bologni kardinal Lercaro odredil v svoji ško-fiji cerkveno žalovanje, -ki naj traja do oljčne nedelje. Vsak dan naj ob 6. uri- zvečer zvonijo v vseli cerkvah 10 minut zvonovi. Zgledu kardinala Lercara so sledili tudi nekateri -drugi škofje. Pij XII. je- pa v znak pro-lesta proti obsodbi odpovedal običajno praznovanje obletnice svojega kronanja, ki hii moralo hiti 12. marca v cerkvi Sv. Petra v Rimu. Najostreje pa je nastopilo glasilo Kat. Akcije H Quot!idiano’: »Izredno grenak kelih, ki ga dandanašnji nudijo italijanskim katoličanom«, je napisal li-st, »je prekipel... Kot katoličani in Italijani se moramo zgroziti ob misli, da se škofje v Italiji ravno tako obsojajo kot v komunistični- Kitajski«. Glasilo Kr.šč. demokracije II Pop-ol-o je primerjavo italijanskih cerkvenih razmer s tistimi na Kitajskem javno odklonilo, senator Zoli je pa izjavil v Florenci naslednje: »Kol katoličan me obsodba žalosti, kot ministrski predsednik pa menim-, da mora pravica liti svojo pot«. Značilna je tudi izjava -nadškofa iz Pise njfcinr. Camoi/iza: »Mi snoštuiemo sodnike, zakaj gorje, če bi zgubili spoštovanje do zakonov, ki so za vse enaki. Niti n« -misel lia-m ne nri-de, da so škofje Izvzeti od kazni za navadne zločine«. Iz vsega tega vidimo, da »por, ki je nastal, -tudi katoličani -im škofje različno presojajo. Zadnje dneve se so or hvala Bogu ublažuje, kar ie očitno razvidno tudi iz pisanja vatikanskega glasila Osserva-lora Romana. NOVI LIST Stran 3 Po svetu Združene države — Strokovnjak, za krvne bolezni ilr. Iiargreaves je pred sodiščem v Brooklj nu izjavil, da prah DDT, ki ga uporabljamo proli mrčesu, v nekaterih okoliščinah človeku zelo škoduje: povzroči lahko leukeinijo ali krvni rak, slabokrvnost in dni-ge bolezni. Sovjetska zveza — Husi so preizkusili manjšo potniško- ladjo, ki so ji dali Ime »ladja raketa«, ker plove po rekah s hitrostjo 75 km na uro. Na njej je prostora za 70 oseb in ima še tole posebnost. Spredaj so nameščeni propelerji, vrteči se s tako silo, da dvignejo, ko dosežejo določeno hitrost, trup ladje nad vodno gladino. Nov parnik bodo razstavili na velesejmu v Leipzigu. Sibirija — Pri graditvi nove električne centrale na Angari v Sibiriji so naleteli na grobove bojevnikov iz kamene dobe. V njih so našli čudno oblikovane strelice, slonokoščen no-ž in lep lok. Strokovnjaki domnevajo, da gre za ostanke kulture, ki je tam cvetela pred 5 tisoč leti. Kanada — Po zadnjih vesteh je v Kanadi 600 tisoč brezposelnih. V januarju je iskalo dela več ko 800 tisoč oseb. To je najvišje število brezposelnih, kar jih je dosegla Kanada v povojnem času. Egipt — Pred kratkim so italijanski arheologi odkrili pri Wadi - H alfa na egiptovsko-sudanski meji petnajst piramid iz faraonovih časov, ki so bile pokopane v puščavskem pesku. Na truplih ali mumijah v teli grobovih počivajočih egiptovskih kraljev je bilo tudi mnogo zlatih o-kras'kov. Piramide so stare nad 8500 let. Amerika — Neko ameriško podjetje je začelo izdelovati posebno vrsto obešalnikov. Na njih koncih sta dve kristalni posodici, napolnjeni s kemično- snovjo, ki uničuje sproti molje in njegove ličinke. Francija — Pred sodiščem v Parizu se zagovarja zdravnik Pierre Assema, ker je pri nekem porodu uporabil naslednje zdravilo': ko je mlada ženska vsa razburjena in prepla-šena zaradi popadkov pridrvela v bolnišnico, jo je zdravnik najprej pošteno ocmokal. Porod se je izvršil popolnoma v redu, toda materi so se poznale še petnajst dni sinje ma-roge na obrazu. Zdravnik se brani, da je pri histeričnih ženskah cmokanje edino učinkovito sredstvo-, da se pomirijo in nato normalno rodijo. Jugoslavija — Šofer Drago Sporer se je na poti v Virovilico znašel naenkrat pred čredo ovac. Ko je zatrobil, so se razbežale, a na cesti je ostalo majhno belo jagnje in prestra-eno buljilo v avtomobil. Zdelo se je, da je žival zgubljena, ko je pritekla stara ovca, zgrabila z zobmi jagnje za dlako- in ga iztrgala smrti. »Znamenit« zgodovinar Goriški kanonik E. Marcon je napisal knjižico Arcivesgovo Carlo Margotti, ki je izšla v Čedadu. Marcon, ki se sam ima za poznavalca goriške zgodovine, sega v spisu tudi v preteklo dobo goriške nadškofije. Piše pa, kakor v marsikaterem drugem svojem spisu, zelo nestvarno, da ne rečemo celo strupeno o vsem, kar je slovenskega. Gospod kanonik stolnega kapitlja prikazuje Margottijeve predhodnike, goriške nadškofe, kot zagrizene slovenske nacionaliste, ki so deželo poslovenjali in raznarodovali. Po zgodovinarjevem mnenju je torej Posočje poslovenil .nadškof Zorn ali Sedej. Ali so poprej po kanonikovem mnenju tam prebivali kaki Marconi? Očita tudi slovenskim nadškofom, da so bili sluge avstrijskih cesarjev. Potem ko je kanonik postavil svoje bivše predstojnike v napačno luč, začne brenkati na druge strune, ki tudi za pokojnega nadškofa Margottija niso ugodne. O njem namreč trdi, da je bil branitelj italijanstva ob Soči in Timavu. Pričakovali bi, da bi kot duhovnik prikazal svojega bivšega nadškofa v prvi vrsti kot verskega poglavarja obeh narodnosti v škofiji in ne kot nacionalista. Morda mu ni prav, ker je Margotti svoj čas obsodil rop podobe svetogorske Matere božje, pri katerem so bili udeleženi tudi znani neznanci, katere je msgr. Margotti celo trenutno izobčil. Zgodovinar Marcon pa prikazuje ta rop kot »sacro gesto« — »sveto dejanje!« In tako gre opisovanje Margottijevega nadškolovanja v neobjektivnem in nacionalističnem slogu dalje. Sicer se pa ni kaj čuditi. Kot smo slišali, je g. Marcon celo pri predavanjih za učitelje, kamor zahajajo tudi Slovenci, imenoval naš jezik v žaljivem tonu »dialetto s'ciavo«. Vse to v duhu krščanske strpnosti in zgodovinske nepristranostj! Nadvse čudno pri tem je, da je prav la gospod prišel med sotrudnike letošnjega koledarja Mohor jeve družbe s svojim bornim spisičem o Doberdobu. Boljše zgodovinarje bi morda urednik našel v vasi sami. NOVICE KITAJSKA IN JUGOSLAVIJA Pretekli teden je bil v Beogradu podpisan dogovor o trgovinski izmenjavi blaga med obema deželama. Jugoslavija bo izvažala* na Kitajsko zlasti razne kemične proizvode, zdravila, stroje, tobak in tkanine, iz Kitajske pa prejemala predvsem kositer, žveplo, avtomobilske gume, svilo, čaj, riž in drugo- hrano. Vrednost izmenjanega blaga bo letos- znašala 7 milijonov angleških šterlingov, to je 11 milijard 550 milijonov lir. Namen obeli vlad je, kitajsko-jugoslovansko trgovino v bodoče znatno povečati. VEČNI DAN V New Vorku so inženirji izdelali načrt, po katerem naj bi nad velemestom sijali ponoči štirje orjaški svetilniki, tako da bi ceste bile svetle kot ob belem dnevu. Vsaika žarnica bi bila* močna 540 milijonov sveč. Tehniki so na načrt ponosni, zdravniki ga pa oslro odklanjajo, češ da bi svetloba škodila zdravju prebivalcev, zlasti njihovim živcem. j- Barkovlje V GMOTI KAČ Anita C-iriaici, hroma in gluhonema starka iz Ascoli Pičeno, je doživela preteki i teden grozno noč. Ko se je sredi teme prebudila, je opazila, da loži v gmoti kač. Z nadčloveškim naporom se je vrgla s postelje, a od strahu padla v nezavest. Tabo jo je zjutraj našel sin na tleli. Kače so s-e bile priplazile iz bližnjega potoka v toplo spalnico. Sin je golazen izvečine pobil s palico, uibo-go ženo so pa oddali v zdravniško oskrbo. Usoda slovenske in hrvatske manjšine (Nadaljevanje s 1. strani) Avstrija vpeljala splošni obvezni pouk, našli ljudje, ki so trdili, da država krši naravne pravice staršev že zato, ker sili njihove olrokc — v šolo! Tako treznega in pametnega razmotrivanja danes na žalost ne srečaš več v avstrijskem tisku. Vsi samo- zahtevajo, naj se odpravi na južnem Koroškem obvezno učenje slovenščine. KAJ BO NAREDIL DUNAJ? Za nemške otroke, pravijo, je treba ustanovili čist-o nemške, za slovenske čislo slovenske šo-le, če pa hočejo Sloveti«! imeti poleg tega zase še dvojezične, jih labko dobe. Star-ši naj se zalem svobodno odločijo, kam bodo poslali otroke. Stvar zveni zelo- demokratično in pravično, a služi v resnici s-aino germanizaciji našega ljudstva. Nemški nacionalisti računajo namreč s tem, da bodo med nezavednimi in socialno odvisnimi Slovenci lahko razvili velikopotezno gonjo- proti slovenskemu šolstvu, poslužujoč se gesla: »Kdor hoče za svoje otroke slovenski pouk, dokazuje, da je jugo- slovanski iredentist, litovec in komunist! Dober in zvesl Avstrijec pošilja otroka v nemško šolo-!« S socialnim pritiskom upajo spraviti mnogo naše dece v svoje šole ter jo ponemčiti. Najbolj žalostno pa je, da dunajska vlada k takemu početju trdovratno molči. Do danes ni prepovedala delovanja niti ene nacionalistične organizacije, boreče se zoper manjšine, čeprav bi bila po mirovni pogodbi dolžna to storiti. Nasprotno! Zdi se, da je celo vlada sama podlegla pogubnemu vplivu nacionalistov. Saj je tudi ona mišljenja, da je treba obstoječo ureditev šol na južnem Koroškem spremeniti. Na Dunaju pripravljajo za Slovence nov šolski zakon. Kakšna bo njegova vsebina. še ne vemo, a se bojimo, da bo slabši od sedanje odredbe. To so manjšinske zadeve, o katerih bodo zastopniki Avstrije in Jugoslavije prihodnje mesece razpravljali in odločali. Upamo, da ho dunajska vlada že zastran tega uvidevna, ker bi sicer zgubila vsako moralno legitimacijo se potegovati za pravice lastne manjšine na Južnem Tirolskem. ^ /j TV žflh ln*fjll TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta se je nadaljevala razprava o proračunu za tekoče leto. Slovensko javnost !>o zanimal zlasti nastop komunističnega svetovalca Karla Šiškoviča, ki je povsem neupravičeno vzbudil val ogorčenja med monarhisti in fašisti ter celo med nekaterimi demokristjani. Slovenski svetovalec je namreč v začetku smatral za potrebno odločno obsodili gonjo, ki so jo tržaški nacionalistični krogi zadnji čas vzdignili proti slovenskim lepakom, ki naše mladeniče pozivajo na nabor, ter proti dvojezičnemu uradovanju na sodiščih. Njegove besede s'o zlasti razkačile 'dva de mo kr ist j a liska svetovalca, ki sla v znak protesta zapustila sejno dvorano, kar so kmalu zatem naredili tudi fašisti. Monarhist Antonini pa je zahteval, naj se Šiškoivičeva izvajanja ne zabeležijo v zapisniku. Ker sta predsednik pokr. sveta ter voditelj demokristjanov Per-soglia njegovo zahtevo odbila, je monarhist izjavil, da bo moral svet na prihodnji seji razpravljati tudi 0' dvojezičnosti. Svetovalec Šiškovič je nato govoril o stanju, v katerem se nahajata slovenski gimnaziji. Pritožil se je, ker je pokrajinska uprava nakazala torna zavodoma premalo denarja za učila in ker ni še uredila shtž-benega položaja dveh tajnic. Izrazil pa je zadovoljstvo, da je pokrajina določila 180 milijonov za gradnjo nove slovenske gimnazije ter'nadaljnjih 20 milijonov za njeno opremo. Končno je zahteval, naj se novo poslopje eimprej zgradi, in sicer v kraju, ki je najbolj primeren za slovenske dijake. Ta primer v pokrajinskem, svetu spet zgovorno- dokazuje, kako je šovinistična in po'-ganska miselnost globoko zakoreninjena tudi v vodilnih predstavnikih tukajšnje demo-krščanske stranke. Tega žalostnega dejstva katoliški Slovenci na Tržaškem ne .moremo in me smemo prezreti, zlasli sedaj, ko se bližajo državnozborske volitve! OPČINE Zvedeli smo, da je 38 openskih družinskih poglavarjev, ki stanujejo okrog trga Brdine in v bližnjih ulicah, te dni poslalo tržaški kvesturi vlogo, v kateri zahtevajo, naj policijska oblastva ne d o-vole, da se na omenjenem trgu letos postavi vrtiljak. Oblastva so doslej vedno dovoljevala, da so tu postavljali vrtiljak, kioske z raznimi igrami, zvočnike itd., tako da se je po vsej bližnji okolici pozno v noč širil velik trušč in streljanje. Ker 'se trg nahaja prav sredi Opčin, je neznosni hrup Ljudem onemogočal delo in počitek. Čudimo se, da se oblastva sama niso doslej za to zanimala, saj vemo, kako- ostro nastopajo proti kaliiveem nočnega miru tako na ulicah kakor v javnih prostorih. TEČAJ ZA NATAKARJE Na pobudo devinsko-nabrežitiske občine se v Sesljanu v kratkem prične tečaj za nata- VAMLNA JAJCA in enodnevna p iščeta izbranih pasem Rhode Island in Neiv Hampsliire s povprečno letno nesnostjo 220 jajc dobile v ROCOLU, ul. DelVEremo 12,'i. karje in barisle. Namen tečaja je, da se domača mladina nauči tega poklica ter se nato zaposli v devinskih in sesl jans-kih hotelih in restavracijah. Zaradi pomanjkanja izvežba-nega kadira so domači obrtniki doslej morali jem a tii v službo tujce. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se eimprej zglasi na županstvu v Nabrežini. NARREŽINA Prejšnji petek je bilia redna seja našega občinskega sveta. Svetovalci so v glavnem razpravljali o prodaji zemljišč, saj se je v zadnjih tednih nabralo na županstvu okrog 10 novih prošenj. Na zemljiščih nameravajo prosilci sezidati stanovanjske hiše. Največ zanimanja je seveda za zemljišča ob obali, zlasti'v Sesljanu. Na koncu seje je dr. Janko Jež v imenu upravnega odbora predložil svetu resolucijo, ki odločno obsoja gonjo tržaških nacionalist ieniiih stranlk in organizacij proti dvojezičnemu uradovanju na sodiščih. Resolucija obenem poziva vlado, naj končno začne izvajati določbe londonskega sporazuma, da se tako zaščitijo osnovne narodnostne pravice Slovencev na Tržaškem. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Zanimivo je, da so1 zanjo glasovali tudi vsi prisotni italijanski svetovalci. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 8. marca, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelška cesta 7 krstna predstava THORNTON VVILDER »NAŠE MESTO« igra v treh dejanjih V nedeljo, 9. marca, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v torek, 11. marca, ob 20.30 v kino dvorani v Skednju »NAŠE MESTO« Odlok, s katerim je generalni komisar Pa-lamara prejšnji teden nepričakovano odstavil predsednika Tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzala-Fegiza, je še vedno v ospredju zanimanja tržaške javnosti. Proti Palamaro-vemu ukrepu ogorčeno protestirajo ne samo levičarske in desničarske opo/ieionalne stranke, temveč tudi tržaške delavske in gospodarske organizacije. Zadeva bo imela odmev tudi v rimskem parlamentu, ker so socialisti, socialni demokrati in monarhisti vložili na predsednika vlade vprašanje, naj jim pojasni, zakaj je bil prof. F egi z razrešen dolžnosti in na njegovo mesto imenovan demokristjan dr. Caidassi. Predstavniki teh strank poudarjajo, da se je vlada maščevala nad predsednikom trgovinske zbornice, ker se je upal konec januarja javno ožigosati brezbrižnost, ki jo nekateri rimski oblastniki kažejo do perečih gospodarskih vprašanj Trsta. S tem je vlada poteptala najosnovnejša načela demokracije, med katera spada v prvi vrsti pravica do lastnega mišljenja in kritike. Nen-nijevci in socialni demokrati so eelo šli dalje: od vlade zahtevajo, naj odstavi generalnega komisarja Palamaro, ki je že z več dejanji dokazal svojo pristranost ter slepo po- DOL1NA V petek se je v naši vasi in bližnji okolici bliskoma razširila žalostna vest, da se je pri delu smrtno ponesrečil 35-letni domačin Rudolf Mahnič. Pokojnik je bil kot električar zaposlen pri podjetju Italicemen-ti, ki ima svoj kamnolom nedaleč od Ricm.anj. Ko je v transformatorski celici pregledoval naprave, je nenadno padel na tla, smrtno zadet od električnega toka visoke napetosti. Na kraj nesreče so kmalu zatem prišli bolničarji Rdečega križa, toda zdravniku ni na žalost preostalo drugo, kol da ugotovi smrt. Pokojniku, ki zapušča ženo in 9-letno hčerko, naj sveti večna luč. Hudo prizadeti družini naj Bog pomaga prenesti veliko žalost! Vsi vaščani ji izrekamo globoko sožalje. DR. TEODOR STEGU Prejšnji petek je v častitljivi starosti 87 let umrl v Trstu znani slovenski tržaški sodnik dr. Teodor Stegu. Pokojnik je po dovršenih pravnih naukih stopil v so-dnijsko službo'. Njegovo prvo službeno- mesto je bilo v Pulju, od koder je za nekaj časa šel na Dunaj, nato je bil sodnik v -Gorici, leta 1905 pa je bil nameščen pri deželnem sodišču v Trstu, kjer je ostal do leta 1927. Ker je bil zaveden Slovenec, so ga tedanja fašistična oblastva kazensko premestila v Milan, od koder je prišel v Benetke, kjer je bil leta 1955 upokojen ter imenovan za svetnika kasaeij-skega sodišča. I)r. Stegu je bil odličen pravnik. Po prvi Svetovni vojni jc v slovenščino prevedel italijanski kazenski zakonik in. pravdni postopek ter bil obenem urednik Pravnega vestnika. Naj mu bo lahka barkovljanska slovenska zemlja! Njegovi gospe soprogi, sinovoma in vsem sorodnikom izrekamo' globoko sožalje. ko- rščino tukaj vladajoči deinokristjanski stranki. Zahteve Slovencev Ker je bil z odstranitvijo prof. Fegiza razpuščen tudi glavni odbor Trgovinske zbornice, je nastopil čas, ko bi morala oblastva obenem popraviti krivico, ki je 1. 1955 tako živo prizadela gospodarske koristi tržaških Slovencev. Dr. Palam-ara ni namreč tedaj imenoval v vodstvo zbornice niti enega Slovenca, čeprav so to zahtevale vse slovenske gospodarske ustanove in politične organizacije in čeprav je v londonskem sporazumu črno na belem zapisano, da morajo biti tržaški Slovenci pravično zastopani v viseli nei>hit - Hnunl.Vltfi rlcUinti IZ ČEDADA Zadnjič smo pod naslovom »Furlanija, Karnija in Beneška Slovenija« poročali o nezadovoljstvu, ki je zajelo večino prebivalcev videmske pokrajine, zlasti bedno ljudstvo Kami j e in Beneške Slovenije. Doslej so se vz-nem ir j ali v prvi vrsti le delavci in kmetje ter predvsem ljudje, ki so zaradi gospodarske stiske morali v čedalje večjem številu zapuščati rodno grudo. Danes se pa nad propadajočim gospodarstvom pritožujejo tudi poslanci in senatorji, industrijci in trgovci, politiki in časnikarji. Med vsemi se je izoblikovalo enotno gledanje v telile točkah: Industrija propada. Če ne pride takoj pomoč vlade, bo nastala takšna škoda, da je ne bo mogoče več’ popraviti. Furlanija trpi škodo tudi zaradi tega, ker sta dobila. Gorica, in Trst posebne ugodnosti, naša dežela pa ne. Furlanska pokrajina ne more več prenašati previsokih davščin. Povprečni dohodek Furlana je manjši od dohodka v Južni. Italiji. Če se ne bi ljudje izseljevali v tujino, bi bila brezposelnost v naši pokrajini naravnost porazna. Čimprej je treba zato ustanoviti novo samoupravno deželo; dobrote, ki jih uživa Južna Italija, se morajo z zakonom razširiti tudi na Furlanijo. Borba Karnijeev, da se reši, kar se še rešiti da, bo gotovo imela ugodne posledice tudi za Beneško Slovenijo. Saj postaja vsem jasno, da se mora za hriboviti predel Furlanije čimprej nekaj učinkovitega ukreniti, ker se bodo drugače vse gorske vasi povsem izpraznile. Propadanje furlanskega gospodar, stva pa bi se zaustavilo, če bi država nudila našim krajem izdatno podporo; kot jo' dobi-\a Južna I talij a in če bi vlada za. našo pokrajino ustanovila, prosto cono in krožnii sklad, kar je že ukrenila za Trst in Goriško; Izseljevanje pa bi se preprečilo' samo, če bi v hribovitih krajih ustanovili industrijska podjetja, zlasti elektrarne in žage. Odločujoče kroge v Rimu prav dobro poznamo in zato vemo, da bodo ob 12. uri prav gotovo nekaj ukrenili, da preprečijo popolno gospodarsko propast naše obmejne dežele. Prav gotovo pa ne bodo izdali nobenega takšnega, ukrepa, ki bi mogel povsem preprečiti blazen beg hribovcev v tujino. Beneški Slovenci se moramo zlasti truditi, da bodo naši izseljenci dobivali pokojnino invalidnino ter da bodo zavarovani za slučaj brezposelnosti. Gledati pa moramo- bridki stvarnosti v obraz in biti pripravljeni tudi na to, da se morda tok izseljevanja zaradi morebitnega poslabšanja gospodarskih razmer v tujini lahko zaustavi. Zato naj bo skrb Beneških Slovencev, da držimo naše kmetije, kolikor je sploh mogoče, v dobrem stanju, kajti rodna, gruda je in bo vedno edino varno- zaledje in pribežališče. IZ ČENTE V čentski občini je bilo ob koncu 1957. leta 11.437 ljudi, od teh 5.966 žensk in 5.471 moških; v 1957. letu je bilo' rojenih 138 otrok, 68 fantkov in 70 deklic; umrlo- pa jih je 139. 76 moških in 63 žensk; porok je bilo 105; iz drugih občin se je v našo priselilo 226 ljudi, 130 žensk in 96 moških; iz tujine pa jih je prišlo k nam 22, 12 moških in 10 žensk; vseh priseljencev je bilo 248; od nas v druge občine se je izselilo 304 naših občanov, 161 žensk in 143 moških; v tujino pa jih je odšlo 140, 66 moških in 64 žensk; skupno se jih je izselilo iz naše občine 441. IZ RAJBLJA Prebivalstvo naše industrijske vasi pod Predilom se je po drugi svetovni vojni zelo spremenilo. Do zadnje vojne je bilo prebivalstvo v Rajblju, Mudi in Mrzli vodi skoro izključno nemško; v rudniku je sicer delalo večje število Slovencev, ki so pa živeli v svojih domovih na Strmcu, v Logu in drugod po Bovškem. V Rajblju je prebivalo- tedaj le nekaj slovenskih in prav tako tudi nekaj italijanskih družin. Občevalni jezik je- bil do druge svetovne vojne nemški, isto- tako tudi bogoslužni jezik. Leta 1939 so pa rajbeljski Nemci optirali za Hitlerja in se odselili v Avstrijo. Na njihovo mesto so se koj naselili iz vseh krajev države Italijani .in njihov jezik je nadomestil nemškega. Slovenci so se naselili v Rajblju šele po letu, 1943, ko je nemška vojska porušila bližnjo vas Strmec. Kar je naših ljudi v omenjeni vasi ostalo- živili, so dobili zatočišče v raj-beljskih rudniških hišah in v hišah bivših nemških optantov. Pozneje so še vedno- prihajali naši rojaki zlasti iz. gornje Soške doline, Sočani, Bovčani in Ložani, pa nekateri iz drugih krajev goriške Primorske. Danes je v Rajblju 90 slovenskih družin s 338 člani; nemških jih je le 12 s 27 člani; italijanskih pa 250 s 1005 udi; poleg 90 čisto slovenskih družin je še 36 mešanih, kjer sta le oče ali mati slovenskega rodu. V mešanih slovenskih družinah govore skoro le italijanski, v čisto slovenskih pa na splošno-slovenski; toda otroci tudi čisto slovenskih družin govore doma med seboj po italijansko, če niso njihovi starši dovolj narodno zavedni. UK VE Kot v vseli vaseh Kanalske doline tudi pri nas' gospodarji mnogo- govore- o služnostnih pravicah. Spor med upravičenci in predstavniki tako imenovanega sklada za bogoslužje (fon-do per il culto) v Rimu je zbruhnil v javnost že maja 1957. leta, a še danes ni zaključen. Da bi se zadeva prijateljsko uredila. je bilo- več razgovorov, in sicer celo na videmski prefekturi, toda uspehi so bili zelo pičli. Notranje ministrstvo, ki upravlja omenjeni sklad, je sicer spremenilo prvotno stališče, vendar se še zdaleč ni približalo zahtevam naših upravičencev. Ti so, kot znano, do lanskega maja stoletja nemoteno uživali služnostne pravice in je le tu pa tam prišlo do kakili manjših sporov. -Sedaj pa bi bil skrajni čas, da se zadeva tako reši, da ne bodo naši ljudje oškodovani. Les v državnih gozdovih, do katerega imajo pravico tudi naši prebivalci, je hrbtenica gospodarstva v Kanalski dolini. Če bodo v tem vprašanju naši ljudje prikrajšani, bo zadan smrtni udarec vsemu gospodarstvu. Kanalska dolina bi se spremenila v novo Karnijo ali Beneško- Slovenijo-. V DACHAUSKIH BLOKIH E. Z. | 6 Pokazal je na plavolasega fanta, ki je ležal na pogradu v kotu pri vratih, -opirajoč se na komollee. »Pokaži, no, kakšen si!« mu je dejal. Fant se je poslušno in ječe obrnil -na -trebuh ter si previdno potegnil, hlače navzdol. Možiček se je živahno vzdignil, stopil k njemu in mu dvignil -pisano-, od krvi- umazano smučarsko srajco. •Koža pod njo je bila podpluta v vseh odtenkih, od temnomodrih do .rumenih. »Koliko so ti jih naložili snoči?«, ga je vprašal. »Kakih dvesto že, a proti koncu jih nisem več štel«, je rekel fant v počasnem dolenjskem narečju in se spet trdo prevrgel na komolce. »Vsak večer pridejo- ponj in mu jih naložijo nekaj zraven, tako da- je vedno ves marogast«, je pojasnjeval živahni možiček. »A to še ni nič. Ko bi videli, kako premlatijo' dekleta iz Cvetličnjaka.« »Od kod?« »Iz Cvetličnjaka. Cvetličnjak pravimo- sobi, v kateri so zaprte 'ženske, ker so med njimi povečini dekleta. Tu smo pa v Podmornici.« O Podmornici sem slišal -govoriti tudi že zunaj, a da i-majo v podzemlju policijske palače tudi Cvetličnjak, mi je bilo-še neznano. »Imamo pa tudi Vagon«, je nadaljeval možiček z jezi-kavostjo tujskega vodnika. »To je druga moška soba tu zraven, ki je manjša od te-.« . Zdelo se je, da je kar zadovoljen, da je dobil nekoga, s komer lahko govori, ker drugi ga verjetno- že davno niso hoteli poslušati, zaposleni, kakor so bili, vsak s svojimi -težkimi mislimi in skrbmi zase in za domače. Jaz pa sem mu bil na tihem hvaležen, da. m.i je pomagal s svojim klepetanjem preko- prvih težkih ur v ječi. Medtem je oni, ki je visel na oknu, dočakal svojo- zaročenko. Skozi debelo steklo in mrežo' ni mogel govoriti z njo, pač pa ji je dajal znake kot kak gJuhonemec, nato pa spet čakal, da je doumel njene odgovore. Zunaj je bil že trdi mrak in mi spodaj bi tudi drugače ne bili mogli- videti ničesar, vendarle ,pa smo viseli s pogledi na njem. kot da je vzpostavil nekakšno tajno- zvezo med na-mii in zunanjim- svetom. Zdelo se je, -kot da- je z-avel v zasmrajeni prostor val svežega zraka od zunaj. Tedaij se je zaslišal na hodniku hrup in žvenketanje pločevinaste posode. Oni se je naglo poslovil od dekleta in odskočil na pograd. Kmalu nato je zarožljal ključ v ključavnici- in vrata so se s treskom na stežaj odprla. Paznik v kmečki obleki in škornjih, ki me je bil sprejel, je pomolil glavo v celico, jo preletel z dolgini, pazljivim pogledom in osorno zavpil »Večerja!«. Postave, ki so dotlej skoro negibno ležale na pogradih, so se dvignile in napotile proti izhodu. »Šel sem za njimi na hodnik, kjer je gorela nekoliko močnejša žarnica kot v Podmornici. Pod njo je stal kotel, ob njem IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Razgovor z vodjem Radijskega odra Letošnji julij bo poteklo 12 let, kar deluje na slovenski radijski postaji v Trstu igralska družina, ki jo poznamo pod imenom Radijski'oder. Pred nedavnim smo slišali njegovo tritisočo oddajo, o kateri smo tudi kratko poročali ih z njo v zvezi o družabni prireditvi. Ker slovenski poslušalci, kolikor smo informirani, poleg oddaj, kot so poročila in kulturne novice, gotovo največ poslušajo prav slušne igre, jih bo tudi zanimalo nekaj podrobnosti iz delovanja tega igralskega ansambla. Naš urednik je zato zaprosil ustanovitelja Radijskega odra, prof. Jožeta Peterlina, ki v glavnem vseh 12 let v umetniškem ali recimo v dramaturškem in režijskem oziru vodi RO, za kratek razgovor: Ali ste pričakovali pred 12 leti, da boste imeli tri tisoč in več oddaj? Zase sem čutil, da polagamo temelje nečemu, kar bo moralo opravljati veliko in odgovorno nalogo. Vzporedno s povojnim slovenskim šolstvom se je porajala tudi naša radijska igralska družina. Šola je začela z najmlajšimi učenci, mi smo iskali take, ki so že kdaj igrali. Malo smo jih našli. Cas jih je razpršil, doba, ko je molčala slovenska beseda na odru, je bila predolga, da bi še kje živela kaka večja ali manjša skupina igralcev. A je počasi le zrasla radijska igralska družina. Da. Sprva precej heterogena, sestavljena iz ljudi različnih življenjskih poklicev, različne izobrazbe in z različnimi dialektičnimi prizvoki. Skoro nikogar ni bilo dobiti, ki bi knjižni jezik res poznal. Lahko pa opazimo, da se je v teh dvanajstih letih skupina že precej vlila v enoto. Po mnogih spremembah igralcev je dobil Radijski oder enovito lice šele v zadnjih letih, ko so .nadomestile odhajajoče igralce mlade moči, največ absolventi že povojnih .slovenskih srednjih šol. V zadnjih letih je dozorela že tudi njihova igralska izraznost. Zdi se, da smo posrečeno združili starejše, že izkušene igralce z mladimi, ki sprejemajo vedno bolj odgovorne naloge. Poleg strokovne izobrazbe želimo, da imajo člani srednješolsko maturo. Kaj ste v teh letih igrali? Preigrali smo do malega vsa slovenska dramska dela; najboljša, pa tudi povprečna in slaba. Na drugem mestu je po narodnosti gotovo italijanska dramska književnost. Potem angloameriška, francoska, severnjaška, .nemška itd. Radijska igra Ima posebne zahteve. Danes imamo že obširno zbirko nalašč za radio napisanih Iger, posebno veliko italijanskih, pa tudi angleških. Ali ste Igrali le posebej za radio napisane igre? Največ smo igrali in igramo drame — govorim o daljših dramskih oddajah — napisane za oder. Delno so ta dramska dela prirejena za mikrofon. Pogosto pa igramo tudi manj prikrojene. Mnogo manjših dramskih tekstov pa je bilo napisanih posebej za radio. Tako posebno mladinske oddaje in dramatizirane zgodbe. Radijski arhiv hrani na svojih policah lepo število dramskih tekstov. Tako je človeku kar žal, da vse to tam leži kot mrtvo blago. Radijski oder med oddajo že večkrat sem mislil na to, da je pisanje za radio nekaka tragika. Enkrat, dvakrat gre po radijskih valovih do poslušalcev, nato zgine. Nihče ne piše kritike o teh dramah in igrah, ki so večkrat resnične umetnine. Kdo je pisal te slovenske tekste? V zadnjem času je napisal največ dramskih in dramatiziranih tekstov, ki so po tematiki in pogosto po tehniki povsem originalni, brez sence plagiata, Janez Prepeluh ali Mihael Jeras, kot je njegov psev- SfitoninsUa si/ecaMst Starešinstvo A. K. Balkana sporoča: Kot znano, bi v februarju morala biti v Trstu spominska svečanost za pok. Dragom Gervaisom. Slovesnost pa je odpadla, ker mnogi zunanji gostje niso pravočasno dobili vizumov na potnih listih. Ovira je sedaj odstranjena in zato bo starešinstvo A. K. Balkana priredilo spominsko svečanost v četrtek, 13. marca ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15. Po priložnostnem govoru se bodo predvajale in zapele nekatere pokojnikove pesmi. Na prireditev so vljudno vabljeni zlasti akademiki in slovenski tržaški izobraženci! donim. Potem je napisal mnogo oddaj Rado Lenček, ki imajo bolj folklorni značaj. Precej otroških igric je napisal Drago Petkovšek. Dramatizirane, poučne oddaje so pisali še prof. Jevnikar, prof. Beličič, Simon Kregar, Lea Pertotova itd. Prej ste omenili, kaj vse ste igrali iz drugih literatur. Ali je bilo to vse na novo, za to radijsko postajo prevedeno? Kdo je prevajal? Največ je bilo na novo prevedenega. Med najvažnejšimi prevajalci so Vinko Beličič, Nada Konjedic, France Zupan in drugi. Kdo sestavlja dramski program, kot ga igrate? To sestavlja načelnik dramskega oddelka na radiu — nameščenec RAI-a. Pri sestavi in razporeditvi iger nima Radijski oder nobenega deleža. Radijski oder je zunanja skupina, ki ima nalogo čim bolje delo izvesti in to tisto igro, ki jo dobi. Radijski oder mora igrati pač vsako delo, ki mu ga referent za dramatiko da. Ali je Radijski oder, ste Vi in Vaši igralci zadovoljni s tem repertoarjem? Jasno je, da rajši igramo dobra in lepa dela kot pa slaba. Z veliko večjim veseljem in tudi z veliko večjim uspehom. Zadnja leta — da sem odkrit — z repertoarjem nismo zadovoljni. Mislim, da tudi referenti niso, a zdi se, da jim dela težave avtorsko pravo. Oni pravijo, da ne dobe iz Rima dovoljenja za uprizoritev. Kako nam bi bilo všeč, da moramo nekaj časa igrati n. pr. sama stara dela (Nestroya), kot bi nam imel ne vem kaj danes povedati? Ali kako bi bili zadovoljni z izbiro, da se v tematiki štirinajst dni ponavlja isti motiv! Da morate igrati delo, ki Vas v tematiki ne zadovolji, v logiki šepa, v sladkobnosti odbija itd.? Pri tem pa se zavedam, da ni lahko pripraviti tako obširnega seznama, kot ga zahteva program in posebej še, če so take težave, kot je avtorsko pravo. Zanimivo je, da se v tem občutku nezadovoljstva z izbiro repertoarja strinjamo. Pri mnogih poslušalcih sem že ponovno slišal, da zelo redko danes kaka igra kaj vsebinsko pove. Včasih smo slišali zelo lepe igre, tako da je bila vsaka dramska oddaja res dogodek. Nestrpno so ljudje čakali večera, ko bodo poslušali igro. Danes se jim zdi, da redko kaj lepega zamude. Ali se Vam ne zdi, da bi se dalo s kakimi posveti s kulturnimi delavci ali referendumom sestaviti boljši repertoar? Brez dvoma. Zdi se mi, da je v vodstvu tudi ta težnja. Kaj sodite o slovenski dramatiki sploh? Še vedno je revna. Starejša pa s svojo povečini kmečko problematiko, ni več aktualna, v Trstu samem pa nezanimiva. Zato mislim, da je potrebno pisati čim več prav iz današnjega časa in za ta čas. Zdi se, da je toliko ustvarjalne sile v zaledju naše radijske antene, da lahko pripravi zares zanimive in aktualne tekste. Treba bi bilo le z ljubeznijo in strokovno usposobljenostjo iskati in izbirati. pa .paznik z .zajemalko' v roki. Pobrali anto s kupa posode ob strani vsak svojo pločevinasto skledico In žlico ter mu jo nastavili, on pa nam jo' je napolnil sko.ro do roba z nekako gosto, bledo tekočino, iki se je izkazala kot nekakšna zdrobova juha. Okus ni bil prijeten, a vendar so jo vsi željno nosili v .ušla in kakor hitro so postrgali dno, se je večina spet postavila v vrsto, da bi dobili dodatek. Začudilo tne je, da so ostala med razdeljevanjem večerje vrata vseh treh celic, Podmornice, Cvetličnjaka in Vagona, odprta. Skozi vrata Cvetličnjaka sem videl dekleta, ki so sedela na robu širokega pograda in zajemala iz skledic, a zdelo1 se je, da z mnogo manjšim tekom kot njihovi moški, sojetniki. Nekatere so prišle k vratom in ponudile še polno skledico moškim, ki so čakali zunaj. Zdelo' sc je, da se paznik ne briga za te stike med moškimi dn ženskimi jetniki. Nekateri moški so stopili celo k vratom Cvetličnjaka din se spustili v razgovor s »cvetlicami« v njeni. Jaz sem si medtem ogledal še Vagon. Vhod vanj je bil na desno od vrat v Podmornico. Bila je kratka, pusta soba. ki se je le malo razlikovala od ostalih dveh. Na pogradih so sedeli trije moški, dva mlada in en starejši, in počasi noši 11 v usta zdrobovo juho, s kretnjami drvarjev, ki .počivajo .po težkem delu in zauživajo pošteno prisluženo skromno jed. »Od kod ste pa vi?« sem jih nehote vprašal, kot da sem se tudi sam že navzel stereotipnih jetniiških vprašanj. »Iz Postojne«, je odgovoril postaren možak z brki in me za hip pogledal, ne da hi prenehal jesti. »Kako pa sle se vi tu znašli?« mi je ušlo. V naših takratnih pojmih je še vedno obstajala nevidna meja med Planino in Postojno. »Kaj vem, zakaj so nas prijeli ti hudiči«, je zagodrnjal možak. Paznik je delili polne zajemalke dodatka, ne da bi pazil, če mu je kdo pomolil skledo že tretjič ali četrtič. Nekateri so imeli namreč spravljene v celici rezervne posode, kamor so prelili jed, nakar so šli po nov dodalek. Na hodniku se je nabralo precej jetnikov iz vseh treh celic, ki so se zapletli v živahne razgovore. Zdelo se je. da je paznik slep in gluh za vse to. Nenadno, ko je bilo v kotlu še precej juhe, pa je zarjovel: »Mir! Vsi v celice! Marš!« Najbližjega je sunil s škornjem, drugega je tresnil z zajemalko po hrbtu. A zdelo se je, kot da ga jetniki ne jemljejo preveč resno. Vendar so se počasi razšli. Najteže so se odtrgali tisti, ki so sloneli ob podbojih Cvetličnjaka. Spel smo posedli po pogradih in tisti, ki so si pripravili rezervne porcije zdroba, so jedli naprej. Vrata pa so ostala odprta in prav tako tudi tista ostali,h dveh celic. Kdor je hotel, je lahko odšel na stranišče, in kdor ni maral za ogabno kihlo v kotu celice, je izirabil priložnost. Toda stranišče je bilo samo eno, za, moške in ženske, in seveda brez ključa, tako je biilo treba prav previdno odpirati vrata, kdor pa je bil nolri, je z žvižganjem opozarjali druge, da je stranišče zasedeno. Na slabšem so bile ženske, ki niso znale žv ižga.t i. (Dul je) PRIŠLA BO POMLAD... Vsakemu ljubitelju narave se bliščijo oči in obraz za dol) i izraz zadovoljne spokojnosti, ko vidi v prebujajoči . se naravi prve bele zvončke, rumene trobentice in druge cvetlice, ki naznanjajo bližajočo se pomlad. Pomladi se vesele tako meščani kot podeželani, vendar je med njimi velika razlika. Tudi kmet in vrtnar uživata pomlad, toda na dogajanje v naravi gledata' bolj kot gospodarja kakor kot opazovalca. Medtem ko je za meščana neka cvetica pravo božje čudo, je za vrtnarja ista cvetica prav labko samo neljub plevel, ki ga je treba uničiti. Vrtnar in pojjedelee uživala p cm la d, toda njun užitek je popoln samo, če se v naravi vse razvija tako, kot zahteva njuna gospodarska korist. Na ta razvoj pa vrtnar in kmet lahko odločilno vplivata. . Uničevanje škodljivcev Škodljivci v naravi so živalskega in glivičnega izvora. Prvih in drugih je vedno več in človek bi rekel, da so na pravcatem pohodu. Človek se jih brani predvsem s kemičnimi sredstvi. Mrčes v stanovanjih je danes uničen (stenice, bolhe, uši, ščurki itd.), v prosti naravi pa ga je vedno več. Drevju, grmičevju, povrtnini in cveticam škodujejo razni kaparji, listne uši, gosenice in hrošči. Vse te labko uničimo z zimskim škropljenjem, o katerem smo pisali. Sedaj je zadnji čas, da nastopimo proti mrčesu s primernimi škropili, kol soleoifos ali bari jeva žveplena brozga (tio-bar), kateri primešamo carposana. Koščičarje napada predvsem stnolika, breskve kodra, vrtnice oidij ali plesnoiba, nageljne bledica, se pravi bolezni, ki so glivičnega izvora. Prot i tem pomagajo predvsem modra galica, žveplo in njuni prigotovki ter nekatera nebakrena škropila (aspor). Do srede marca moramo proti tem škodljivcem na,st**-pili z močnejšimi škropili, predvsem z raztopino' modre galice in apna. Proti smoliki in kodri se borimo tudi s »fruttene«, prodi plesni na vrtnicah pa z žveplom. Razkuži, zemlje! Proti škodljivcem na rastlinah vrh zemlje se sedaj borimo s škropili, proti škodljivcem v zemlji pa s primernim strupom, kot s'o geo-drin in sploli prigotovki na podlagi aldrina. Škodljivci v zemlji delajo vrtnarstvu in poljedelstvu ogromno škodo. Bramorji, strune, ogrci majskega hrošča in mnogi drugi škodljivci — črvi muh na špargljili — izpodjedajo koreninice rastlinam, uničujejo mlado setev, se zagrizejo v poganjke, grizejo semenski in razvijajoči se krompir itd. Vse te škodljivce uničujemo tako, da zemljo pred setvijo zastrupimo. V ta namen potrebujemo za 100 nr zemlje po 1/2 do 1 kg geodrina. Za povrtnine ie najbolje, da raztrosimo razkužilo vrb prekopane, a še ne zravnane zemlje, katero potem zravnamo in posejemo. To velja tudi za njive, kamor mislimo saditi krompir. Obilno gnojenje Novi list je večkrat pisal o visokih hektarskih donosih, ki so jih ponekod že dosegli. Dajo se pa doseči še višji, saj pri koruzi že računajo na hektarski donos 200 stotov suhega zrnja, kar je dosegljivo samo z obilnim gnojenjem. Od gnojil je najvažnejši hlevski gnoj, ker so umetna gnojila samo njegovo dopolnilo. Učinek hlevskega gnoja ni odvisen samo od njegove moči, temveč tudi od drugih vplivov: ta gnoj rahlja zemljo, tako da zrak laže prihaja k rastlinskim koreninam, ki morajo dihati; zrak je nujno potreben za delovanje bakterij, katerih je v zemlji na milijarde. Te bakterije spreminjajo gnojila in raztopljive snovi v oblike, ki jili nežne koreninice rastlin lahko vsrkajo; hlevski gnoj se v zemlji spreminja v črnico, deloma služi tudi za hrano bakterijam, ki se hi drugače ne razmnožile; obenem veže v zemlji vh.go v korist tukajšnje kokošereje ukrenilo naslednje: Prispevek za nakup piščet Ker se kmetovalci še vedno zanimajo za na-kup en dan starih piščet odbranih pasem, je Kmetijsko nadzomišivo pričelo prejšnji petek sprejemati nova naročila, kar bo trajalo, dokler se ne izčrpajo v ta namen določena sredstva. Oprema za kokošnjake Da bi bila kokošereja čimbolj smotrna, bo nadzorništvo nudilo prispevek za nakup nove opreme kokošnjakov, in siceir za: male umetne koklje, napajalnike, krmne posode, domače baterije za rejo piščancev itd. Kdor se poteguje za prispevek, naj se zglasi na Kmetijskem nadzorništvu (oddelek za živin orojo ). Montažni kokošnjaki Za nah it p montažnih kokošnjakov bo nadzorništvo nudilo kmetovalcem prispevek, ki l)o znašal največ 50% kupne cene. Gre za zložljive kokošnjake, v katerih je mesta za 25 do •10 kokoši in ki so zelo primerni za rejo perutnine, zlasti na malih kmečkih posestvih. Natančnejša navodila dobe kmetovalci pri Kmetijskem nadzorništvu v Trstu, id. Ghe-a« (>■ 24 V 11 El semci (Usoda Habsburžanov) ■t. ■>. V uvodu v oktobrsko diplomo se slovesno bere, da je ta nepreklicna in stalna avstrijska ustava. Ta »neprelk ličnost« je pa trajala le dobre štiri mesece. Navidezno vodstvo nove vlade je cesar izročil ministru Antonu Schmerlingu. Mož je (til po duhu Vdikonemec, ki je stremel za združitvijo. Nemčije pod avstrijskim vodstvom. Dva meseca po njegovem imenovanju je že izšel februarski patent. V času štirih mesecev je bil Dunaj že drugič razsvetljen v proslavo nove ustavne odredbe. Velikonem-ški centralistični vladni sistem je s cesarskim februarskim patentom zopet predal Avstrijo in Ogrsko nemškemu uradništvu in me. ščanstvu v roke. Slovanski narodi in Ogri so postali državljani druge vrste. Ko je bil sklican v Budimpešti parlament za volitev zastopstva v dunajsko skupno zbornico, so izbruhnili nemiri. Srhmerling je proglasil pre- ki sod. Madžarski odporniki so pa tihotapili orožje iz Italije in sii dopisovali z Garibaldijem in Kossuthom, narodnim junakom i>. revolucijskih let 1848-49. Ves iz sebe je bil tudi hrvaški ban Jelačič, ki je v istih letih s hrvaškimi polki reševal habsburški prestol, zdaj pa prejel za plačilo nemški centralizem. Enak polom sta Schmerl ing in njegov gospodar doživela \ politiki združitve Nemčije in Avstrije. Thurnov načrt V Prusiji je že dolgo časa pihal nov proli-avstrijski veter. Meh je gonil poznejši mogočni kancler knez Bismarck. Železni politik je 7, doslednostjo tudi dosegel cilj, da izrine Avstrijo iiz Nemške zveze in postavi IIo-henzolllernee nad Habsburžane. Nemalo so pa bili Franc Jožef in dvorni priskledniki sami krivi, ker so še vedno radi sanjali o mogočnem imperiju Karla V. iz 16. stoletja, v »čigar cesarstvu sonce nikoli ne zaide«. lo sliko je cesarju znova pričaral pred oči kin e z Thurn-Taxis. Devin je bil še eno izmed najmanjših posestev mogočne in bo-gale knežje družine. Šteli so ga med najbol j bogate nemške kneze. Njegov dvor v Regensburgu se je kar kopal v kraljevem sijaju. S pomočjo Julija Froebla, časnikarja in svetovalca za nemške zadeve pri avstrijskem zunanjem ministrstvu, je Thurn-Taxis izdelal načrt spada gotovo niz nekoliko pustolovsko in potopisno obarvanih Matičičevih črtic, spletenih v povestico, Zarasla pota. Napisane so zanimivo in napeto, v živahnem, pa ne pretežkem slogu, tako da jih mali bralci prav gotovo kar požirajo. Prikupne so tudi zato, ker vodi Matičič v njih bralce po domačih kraških krajih, kjer doživljajo njegovi mali junaki neverjetno napete in nevarne dogodivščine, da se njim samim, še bolj pa bralcem ježe lasje na glavi. Le težko bodo čakali na peto številko, da bodo zvedeli, če se je pogumnemu Tinču posrečilo rešiti ubogo Tonco iz brezna, v katero je padla, škoda bi bilo, če bi povestica ne izšla v knjižici. Milko Bambič riše k njej lepe, in kar je tudi važno, razumljive ilustracije. Sam pa piše in tudi riše slikanico Čudoviti nos, ki razodeva bogato domišljijo. Ob tej in podobnih' slovenskih slikanicah človek šele spozna, kako stereotipne so slikanice Walta Disneya in njegovih po-snemaleev in da je pot iz te stereotipnosti le v individualnem talentu in osvoboditvi izpod Disneyje-vega vpliva. Ravno Slovenci imamo zadnji čas nekaj dobrih pisateljev i.n risarjev slikanic, ki bi nedvomno doživeli mednarodni uspeh, če bi izhajale njihove slikanice v kakem bolj razširjenem jeziku ali če bi imeli — več trgovskega duha. • Vladko Kogoj je prispeval lepo pripovedko Crni teloh, Miroslav Košuta pa pesmico o pustu čuden dan. Orim je v živem in prijetnem slogu obudil znano anekdoto o slikarju, ki je naslikal po lepem dečku mladega Jezusa, čez dolga leta pa po pijanem potepuhu Judeža, a na koncu se izkaže, da sta bila oba ista oseba. Številko dopolnjujejo rubrike Naši kraji v preteklosti, Zemljevidi na znamkah, Naši mali dopisniki in Za bistre glave. T<> in tudi druge številke so resnično lepo okrasili z risbami Robert Hlavaty, Milko Bambič in Leo Koporc. 2e samo njihove ilustracije dajejo Galebu nad vse prikupno podobo in resnično vrednost. Naj še pripomnimo, da je dobil zadnje čase list tudi iz vrst svojih mladih bralcev veliko vnetih sodelavcev. Svoje najmlajše bralce opozarjamo, da bomo v prihodnji številki lista začeli objavljati nove, izredno zanimive ter napete dogodivščine našega starega znanca Zvitorepca in njegovih prijateljev. UREDNIŠTVO Jioncert Glasbene Jllatite V soboto zvečer je priredila Glasbena Matica v l Avditoriju koncert, na katerem so nastopili v pr- ' vem delu mladi glasbeniki, gojenci Matičine šole, obojist Andro Vuga, pianistka Tatjana Uršič in violinist Žarko Hrvatič. Vsi trije so presenetili s svojim sorazmerno velikim znanjem za svojo mladost. Vendarle se nam ne zdi vzgojno, da dajo prehitro nastopati gojencem glasbene šole na koncertih, ki hočejo imeti resen in glasbeno zahteven značaj. Za mladino je to velika preobremenjenost, hkrati pa ji vzbudi občutek nekake prekomerne važnosti in izredne nadarjenosti, ki je vse prej kot koristen za njen nadaljnji razvoj. Koncert sam pa s tem izgubi pečat redne glasbene prireditve in postane nekaka glasbena eksibicija. Seveda to naše mnenje ne velja samo za ta koncert, ampak na splošno, ker se je med nami v Trstu vse preveč razpasla navada, da pošiljamo ob vsaki priliki na oder nedoraslo mladino, kot da gre za same čudežne otroke. A tudi če bi bili res »čudežni otroci«, bi morali iz obzira do njih samih bolj previdno ravnati z njimi in dati več važnosti njihovi vzgoji. Drugi del koncerta je obsegal nastope solistov Elvire Piščanec, Renata Kodermaca in Mira Cuka ter izvajanja mešanega zbora prosvetnega društva Slavko Škamperle ter orkestra Glasbene Matice. Program pa je bil preveč pisan, da bi bilo mogoče točno označiti, za kako vrsto koncerta je pravzaprav šlo. Resno glasbeno občinstvo odhaja s take prireditve nezadovoljno, umetniki, kot so omenjeni trije solisti, pa tudi ne morejo imeti pravega zadoščenja. Slovenske glasbene prireditve v Trstu so zado-bile, v kolikor ne gre za redka odlična gostovanja, nekam neresen, izrazito diletantski značaj. Ne vemo, kaj je temu vzrok. Morda to, da nimamo prave glasbene kritike ali da je postalo naše glasbeno življenje domena političnih skupin? Vsekakor bi morala zapihljati v naši glasbi bolj sveža sapa. Glede programa tega in drugih koncertov zadnjega časa še tole: vedno spet poslušamo stvari, ki so bile napisane za naše stare očete, pri tem pa imamo med nami skladatelje, katerih dela bi končno že radi slišali, pa nam jih nihče noče predvajati. Zakaj ne? KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV — TRST vabi na sestanek, ki bo v pelek, 14. marca, ob 20.30 v Trstu, ul. Conimerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Engelberta Besednjaka: KAJ JE POLITIKA? Po predavanju pomenek o prihodnjem izletu. Vstop z vabilom. ortm preglec) —j JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Šestnajsto kolo zvezne .nogometne lige je poteklo v znamenju velikih srečanj med Partizanom in Cr-veno zvezdo ter Dinamom i.n Hajdukom. Medtem ko sta se beograjski moštvi razšli z neodločenim izidom (2:2), je Dinamo Hajduku nasul v mrežo kar 4 gole (4:0). To je seveda povzročilo trenutno spremembo na lestvici, kajti vodstvo je prevzel Dinamo in s tem odrinil Partizana na drugo mesto. Presenetljivo visoko se je povzpel Vardar, ki je prehitel celo Radničkega in se uvrstil na tretje mesto. Največje presenečenje zadnjih tekmovanj je vsekakor zmaga Veleža nad Vojvodino v Novem Sadu (1:0). Vse kaže, da bo spomladanski del tekme za pr: venstvo precej borben in poln presenečenj. Ce upoštevamo zadnje izide, lahko trdimo, da v tekmah zvezne lige ni več favoritov. Niti domače igrišče niti bolje mesto na lestvici nista odločilna za zmago. Lestvica: 1. Dinamo 22; 2. Partizan 21; 3. Vardar 19; 4. Rad,'tički 18; 5. Crvena zvezda 17; 6. Železničar, Hajduk, Beograd, Split in Budučnost 15; 11. Vojvodina in Velež 14; 13. Spartak 13; 14. Zagreb 10. HELMSOVE NAGRADE Znano ameriško nagrado Helms, ki jo vsako leto podelijo najboljšim športnikom posameznih celin, so letos prisodili irskemu tekaču Ronu Delanyju, japonskemu plavalcu Ishinotu, ki je devetkrat zboljšal svetovni višek na 100 m metuljček, južnoafriškemu tekaču Potgieteru (izboljšal je dvakrat svetovni višek na 440 yd ovire), avstralskemu veslaču Me Ken-seyu (lani je bil najboljši skiffist na svetu), ameriškemu skakalcu s palico Gutowskemu za svetovni višek v njegovi disciplini in čilskemu tenistu Ayali. ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo. — Prejšnji teden so bile v Limogesu v Franciji dirke v ciklo-crossu. Zmagal je Francoz Dufraisse pred Italijanom Severinijem. Hokej na ledu. — Milaninter je z zmago nad Cor-ti.no (12:0) osvojil državno prvenstvo. Lestvica je naslednja: 1. Milaninter, 2. Cortina, 3. Bolzano, 4. OZO Scoiattoli, 5. Auronzo in 6. Ortisei. Nogomet. — Pred dnevi sta bili odigrani dve povratni tekmi četrtfinala za pokal evropskih prvakov. Španska tekmeca Sevilla in Real Madrid sta zaigrala neodločeno (2:2). Ker je bil v prvi tekmi zmagal Real Madrid (8:0), se je to moštvo uvrstilo v polfinale. V Budimpešti pa je Vasas porazil Aiaxa iz Amsterdama z velikim izidom 4:0. Tako poznamo že tri polfinaliste, ki so: Vasas, Real Madrid i.n Manchester United. Četrto moštvo bo znano po srečanju med Milanom in Borussio iz Dortmunda. (Prvo srečanje sc je končalo z neodločenim izidom). HiAimenjtM/ Itftcft - vhulti-i £m VValiace » Km B& Med drevesi se je zaslišalo lomastenje. Neka temna postava je tekla iz skrivališča proti hiši. Cliff je v drugič ustrelil. Zdaj je pa začelo vse bežali. Kitajci so vedeli, da Cliiff ne pogreši cilja. V svojem skrivališču je Cliff pričakoval glavni naskok. Toda s ceste onkraj gozda je zdajci zaslišal ropot motorja. Napadalci so zapuščali bojno polje. Za nocoj bo mir. Zatem sc je pozanimal za ranjenca na dvorišču. Stopil je v hišo in prosiI Joa. naj mu pomaga, da ga prenesejo v kuhinjo'. »Fing-Ho mi je poslal kar tovornik, poln teli zveri.« »Je mrtev?« je vprašal Joe. »Kaj se! Imajo trde kosti. Krogla mu je zadela koleno in dečko se je zvalil s strehe,« je pojasnil Clifford, ko je obvezoval Kitajcu nogo. »Ej, dečko,« ga je poklical v kitajskem narečju. Ranjenec je odprl eno oko, pa še drugo in je preplašen gledal na gosposko oiblečena moža, ki sla se sklanjala nadenj. »Kdo le-je poslal sem, razbojnik?« ga je nahrulil Cliff. »Nihče, nihče,« je jecljal, »sam sem prišel.« Clifford se mu je smejal v obraz. »No, no! Dobro' veš, da me ne boš vodil za nos. Če ne poveš brž resnice, le .peljem v gozd in It podkurim pod podplati; potem boš že prišel k besedi. Za sedaj pa ostani lit pri SliUs'un-1 ingu.« To je bilo kitajsko ime za Jožeta Hrava. iCliffo»rd se je približal Ivanki v strahu, da jo je ves prizor potlačil. Vendar sc je motil. Bila ie pri sebi in ga vprašala, ali ni prav la lučal poprej nože in molil njun razgovor. »i)ii, prav 'isli,« je odgovoril Cliff. »Prav la zlodejev Kitajec, s katerim moram še neke račune poravnali. Sicer pa sedaj ni več nevarnosti, so že vsi zginili.« »Vsi? Koliko jih je pa bilo?« Clifford se je vgriznil v ustnice. Končno, si je mislil, je pa le bolje, če se tudi ona zave nevarnosti, da sc bo bolj varovala. »Oh... bilo jih je kak ducat. Kaj so tu iskali, pa res ne vem.« »So boleli vas?« »Morda.« je Cliifford prikimal. »Toda zdaj je nevarnost minila in smo lahko miirni.« Pogledal jo' je globoko, kakor da ji hoče prodreti v srce, in nadaljeval z resnim poudarkom: TEDENSKI KOLEDARČEK 9. marca, nedelja: Frančiška 10. marca, ponedeljek: 40 mučencev 11. marca, torek: Solronij 12. marca, sreda: Gregor 13. marca, četrtek: Kristina 14. marca, petek: Matilda, Engelbert 15. marca, sobota: Klemen VALUTA — TUJ DENAR Dne 5. marca 1958 si dobil oz. dal za: ameriški dolar 624—627 lir avstrijski šiling 23,50—24,25 lir 100 dinarjev 78—83 lir 100 francoskih frankov 129—132 lir funt šterling 1620—1690 lir nemško marko 146—148 lir pesos 13—15 lir švicarski frank 144—146 lir zlato 712—715 lir napoleon 4850—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 9. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in .naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Klagund-Župančič: »Praznik cvetočih češenj«. Drama v 1 dej.; 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 10. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Mesta požirajo deželo«; 18.55 Koncert tenorista Mitje Gregorača, pri klavirju Ciril Cvetko; 19.15 Radijska univerza: Zemlja kot planet: 5. »Razvoj vesoljstva — Nastanek planetov«; 20.30 Vincenzo Bellini: »Mesečnica«, opera v 2 dej.; 21.50 V odmoru opere: Sodobna književnost in umetnost: F. S. Finžgar: »Leta mojega popotovanja; 22.45 Po končani operi: Raztreseno cvetje lirike: »Zimske pesmi«. Torek, 11. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bcrnonija; 18.00 Zafred: Četrti kvartet za godala; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Postno predavanje: Dr. Jakob Ukmar: »Pravičnost in ljubezen — temelja zakonskega življenja«; 22.00 Obletnica tedna: »Stoletnica rojstva Ruggera Leoncavalla«. Sreda, 12. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Šola in vzgoja: prof. Egidij Košuta: »Tolstoj* učitelj in vzgojitelj«; 21.00 Judita Romanova: »V burji rojena«, radijska drama. Igrajo člani RO, nato kitarist Les Paul. Četrtek, 13. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Živali, ki ne pijejo« ; 18.00 Koncert violinista Dejana Bravničarja, pri klavirju Gojmir Demšar; 18.30 Širimo obzorja: »Moj dom je Evropa«; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah: Občina i.n pokrajina: 6. »Volivec«; 21.00 Postno predavanje: dr. Jože Prešeren : »Človekova pravica do lastnine in dela in dolžnosti, ki iz te pravice izvirajo«; 21.40 Slovenski oktet; 22.00 Ilustrirano predavanje: Zgodbe o pomorskih nesrečah: 6. »Brodolomci ladje »San Paolo« ob obalah Sumatre. Petek, 14. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž, od vsepovsod in... Življenja in usode: »Irvin Stuart Weyman — časnikar in pustolovec; 18.55 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Znanost in tehnika: »Predor pod Rokavskim prelivom«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Pekel. 8. oddaja, 6. spev (dr. A. Gradnik-dr. J. Jež). Sobota, 15. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Vzpon današnje Japonske«; 16.00 Radijska univerza: Ugo Enrico Paoli: Kako so živeli stari Grki: 6. »Novorojenec, ime in pravni položaj posameznika pri starih Grkih«; 18.00 Oddaja za najmlajše: J. Vovk-M. Šah: »Fižol v nosu«. Igrajo člani Radijskega odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Dramatizirana zgodba: I. Pregelj-J. Peterlin: »Gospoda Matije, zadnji gost«. Igrajo člani RO. VPRaSMJa 1« ODGOVORI Vprašanje št. 435: Imam nekaj jablan, ki spomladi prav lepo cveto, a sad po razcvetu kmalu odpade. Če pa ostane na drevesu kakšen plod, je piškav. To se mi je dogodilo vsa 3 zadnja leta, prej nikdar. Kaj naj napravim, da bodo jablane zopet rodile? Odgovor: Vprašam, ali sploh ne čitate navodila o škropljenju sadnega drevja. Morda samo čitate, a ničesar ne ukrenete. Sedaj morate poškropiti jablane z oleofosom, nekaj dni pred cvetenjem in takoj po odčvetju pa z gesarolom. Taka škropljenja uničijo predvsem cvetožera, ki povzroča v tem času največ škode. Od 10. maja od 25. junija morate vsakih 10 dni zopet škropiti z gesarolom ali svinčenim ar-zenatom. Ta škropljenja so proti zavijaču, ki povzroča črvivost ali piškavost plodov. Torej samo eno škropljenje ne zadostuje. V Emiliji, kjer danes pridelajo % italijanskih jabolk, škropijo ttjdi do 12-krat, imajo pa zato obilen in zdrav plod. ŽENSRI H0TIČEH DOBRO IN SLABO MESO Ce želite spoznati razliko med dobrim in slabim mesom, se morate držati naslednjih pravil: 1. zdravo meso je jedrovito, bolno meso je mehko in mokrotno; 2. bledovijoličasta barva mesa je znak, da žival ni bila zdrava. Meso zdrave živine je marmornasto mesu je bela in čvrsta, na bolnem je mehka, vode-in prepreženo z maščobo; 3. maščoba na zdravem na in rumene barve; 4. zdravo meso komaj diši in pri kuhanju .ne izgubi mnogo na teži, slabo pa se zelo vkuha. NAŠ RECEPT: SIR Kvašeni cmoki. Potrebujemo: Vi kg moke, 1 rumenjak, 3 dkg masla, 3 dkg kvasa, 10 dkg sladkorja, Vi litra mleka, 20 dkg naribanega sira, 5 dkg rozin, limonino lupino in vanilijin prašek. Napravi kvašeno testo z rozinami in pusti, da vzhaja. Vzhajano testo oblikuj v cmoke, kuhaj v slani vodi 10 minut, nato jih zavij v z mastjo namazan prtič in kuhaj % ure. Kuhane cmoke zabeli s prepraženimi drobtinami in potresi s sladkorjem, ki si ga zmešala s cimetom. Sirove štručke. Potrebuješ: 3 dkg masla, 1 rumenjak, skodelico mleka, skodelico zdroba, 15 dkg naribanega sira in 1 beljak. Penasto vmešaj maslo, rumenjak ,mleko, zdrob, sir in beljak ter pusti, da se zdrob napoji. Nato štručke stresi v z mastjo namazan prtič in kuhaj pol ure. Kuhane jih zreži na rezine z nitko, potresi s sladkorjem in serviraj z jabolčno kremo ali kompotom. Sirovi keksi. Potrebuješ: 60 dkg moke, 25 dkg sira, 5 dkg masla, 15 dkg sladkorja, 1 pecilni prašek, limonino lupino ali vanilijo. Maslo, sladkor in nariban sir zmešaj s presejano moko in pecilnim praškom; nato doliješ po potrebi mleko. Kekse oblikuješ in spečeš v srednje topli pečici. Sirov narastek. Potrebuješ: Vi litra mleka, ščepec soli, 18 dkg zdroba, 5 dkg masla, 10 dkg sladkorja, 1 rumenjak in beljak, 15 dkg naribanega sira, mast in drobtine. Zdrob deneš v osoljeno vrelo mleko in ga do gostega skuhaš. Maslo, rumenjake in sladkor penasto vmešaš, dodaš nariban sir, limonino lupino, sneg beljaka in ohlajen zdrob. Zmes deneš v z mastjo namazan in z drobtinami potresen pekač in pečeš 1 uro. Narastek serviraš z vročim malinovim sokom ali s kompotom. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477 »Nekaj Vam moram povedali, Ivanka. Molje je, da veste: Fing-IIo- se je zaprisegel, da me uniči in nič ga ne odmakne od tega sklepa. Če bi si poleg tega listi bučman vtepel v glavo, da vas imam rad, Ivanka, — in v tem slučaju bi pogodil pravo — bi razbojnik začel preganjati tudi Vas. Ali Vas to kaj plaši? Povejte odkrito!« »Torej, Cliff: četudi me imate za neumno, prav nič se ne bojim!« Odprl je majhno blagajno v steni in vzel ven droben kovinasti predmet v obliki in velikosti slive. »Prosim Vas ostajajte čimvoč, zlasti zvečer, doma!« ji je rekel. »To' reč pa držite v sobi pri rokah. Če bi se Vam imelo kaj pripetiti, vrzile jo kar skozi okno. Saj ni težja od kamna.« »Je to bomba?« je vprašala, ogledujoč previdno svitlo stvarco. »Ne; bomba sicer mi, toda če poči pod nogami, nekaj že napravi... Zalo ne imejte je pod vzglavjem. Čez dan naj leži raje v kakem predalu, ponoči pa na omarici. Zdaj je že malce več strahu, eh?« se je smejal. »Prav res' ne,« mu je zagotavljala. »Sicer mi pa Vi napenjate živce.« Spet se je posmejal in jo- prijateljsko potrepljal po ramenih. Ivanka je spravljala listo okroglo stvar v torbico in vprašala: »Ali se mi bo morda že nocoj ponoči kaj .pripetilo?« »Upajmo, da ne! Fing-Ho po navadi premišlja in dela počasi. Morda se bo za nocoj zadovoljil...« Sla sla skupaj ven. Ivanka sc je ozirala, kol da išče koga. »Pustite ga, Jon... Saj se Vam bo še preveč zapletel pod noge. To vam je ptič. Zdi sc len, brezbrižen, toda ob pravem času ima srce na pravem mestu. Sam sem ga videl, kako je ustrahoval krdelo napadalcev s starim kresilnikom in zarjavelim nožem.« Zunaj jo jc prijel pod pazduho in skupaj stai sla po drevoredu. Na glavni cesti sla opazila sledove koles tovornega avtomobila in smer, obrnjeno proti Londonu. Pred vilo sta se ustavila. »Se vidi od tu okno vaše sobe?« jo je vprašal. Dekle mu je pokazalo. »V zadnjem nadstropju je, lem bolje,« je ugotavljal mladenič. »In v sobi poleg z belimi zavesami, kdo spi lam?« »Kuharica... kadar jo imamo. Zdaj pa je ne držimo več, zato je soba prazna.« Cliff o rd je natanko opazoval pročelje vile. Strah sc mu je obudil. ko je ugotovil, da je lahko priplezati do Ivankinega okna. Cev s strešnega žleba je tekla lik okna. Pri tistih zlodejevih ki-tajskih plezačih je vse mogoče. Clifford je počakal, da so sc zaprla vrata za zaročenko, nato šele se je obrnil proti domu. Prav nič ni bil miren. Doma je našel v kuhinji Joa, ki se je prepiral z ujetim kitajcem. »Prav nič noče povedali la opica,« je začel starina, ko je slišal prišleca. »Toda jaz ga dobro poznam. Imenuje se Ku-Ciaing. Delal je v rudnikih Fwenh. Če koga samo enkrat vidim, mi no uide več iz spomina. E, spomin pa imam, kaj ne, Cliff? Ko sem mu povedal, kdo je, nisem izvlekel iz njega niti besedice, kakor da bi tri vodo v mlinu. Saj tudi li ne boš nič povlekel iz njega...« »Pojdi, pojdi kadil pipo tja v sobo',« ga je porinil skozi vrata. Nato je počepnil k ranjencu, ki je še vedno ležal na tleli. ( Dal je )