Slev. 19.
V Mariboru 4. maja 1876.
Tečaj X.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ?a celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
I
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Nova postava o kolekovanjii ali štempljanjn menjic in računov!
S 1. majem t. 1. je obveljala nova postava, ki prinaša veliko in važnih, oziroma za nevedneže in lehkomisleže, tudi precej občutljivih sprememb pri kolekovanju aH štempljanju menjic (wecksel) in kupčijskih računov. Do sedaj je veljalo, če se je potrebni kolek ali štempelj kupil, na men-jico pritisnil in prepisal z dnevom in z imenom strankinim. Ta način je sedaj prenehal.
Od 1. maja 1876 naprej se zamore potrebni kolek za menjice plačati a) s tem, da se za men-jico vzeme uradni obrazec (Wechselblanquette), ki že ima na sebi potrebni kolek ali štempelj. Taki obrazci se dobivajo pri c. k. davkarijah in sploh povsod, kder so se do sedaj koleki prodajali, b) ali s tem, da se kolek sicer na menjico ali na menjiški papir pritisne, vendar v davkarijo ž njim hiti, da ga uradnik s pečatom zaznamova preden se menjica podpiše ; ali c) tudi s tem, da se pristojbina, t. j. znesek za kolekovanje, če presega 25 fl. pred podpiševanjem pri davkariji vplača. Kdor bi se zoper te določbe pregrešil, ta bi moral dolžni kolek 50krat kot kazen v davkariji vplačati, ako se kolekovanje računi po 1. lestvici ali tarifi in lOkrat po II. tarifi. Na primer kolek po I. tarifi za menjico 500 fl. znaša 50 kr.; kazen bi pa znašala 50 X 50 kr., t. j. 25 fl. Kolek po II. tarifi znaša pri 500 fl. že 2 fl. 50 kr., kazen bi pa nepazljivca zadela za 2 fl. 50 kr. x 10, t. j. tudi 25 fl. Izgovor, da kdo nove postave ni poznal, ne pomaga nič!
Gledč kolekovanja kupčijskih računov so tudi s 1. majem obveljale nekatere spremembe. Poglavitne so te! Zneskov do 10 gld. ni treba koleko-vati, za zneske od 11—50 fl. se vzeme na vsako polo kolek za 1 kr., pri zneskih višjih od 50 fl., mora biti kolek za 5 kr. Računi pri gostilničarskih in krčmarskih opravkih so tudi kolekovanju podvrženi. Kdor se pregreši, bo kaznovan in plača 50 krat dolžni štempelj in če globe takoj ne plača, mu še 6 °/o zamudnih obresti naračunijo. Iz reče-
nega je razvidno in jasno, da bo ljudem vsled te postave treba mnogo opaznosti, če nečejo v škodo zagaziti! Pri c. k. davkarijah se dobi za mali denar drobna knjižica, ki zapopada novo postavo in kratek poduk o njej!	Dragotin Ljubeč.
Dvojna gosposka v deželi.
(Govor poslanca g. Hermana v deželnem zboru v Gradcu.)
III. Nemške tiste novine, katere služijo cen-tralistom in ustavakom, zaženejo močen krik vselej, kedar so sklicani deželni zbori. Trobijo ljudem na ušesa, da deželni zbori nič več ne pomenijo ; tako si prizadevajo vsako samostalno gibanje dežel brž zadušiti. Ali to je zopet narobe svet! Kajti deželni zbori, ti so glavna leč, deželni vladar stoji pred državnim oblastnikom, vojvod pred cesarjem. To je naravni red! Dežele, te so stebri, na katerih sloni in stoji vsa država, celo cesarstvo. Karkoli cesarstvo glešta in velja, vse ima od dežel. Zato pa bi v deželnih zborih imelo biti središče in težišče vsega našega zno-tranjega, političnega življenja; vse naše domače politične, cerkvene, šolske, narodne zadeve pripadati bi imele samo deželnim zborom, a ne državi, t. j. ministrom in jihovemu državnemu zboru na Dunaju, sicer nas strahuje le kaka „stranka" in vlada postane „strankarska" vlada. Kaj skrbi to dunajske ministre, če si marsikatera dežela želi svoje domače zadeve urediti, kakor sama najbolj ve in kakor jej samej najboljše kaže? Kaj to skrbi državo in kde trpi ona kako škodo, če Tirolska dežela pruskih lutrovcev ne trpi in jim naseljevanje brani; ali če Predarlska sklene katoliško šolsko postavo, ali če Kranjska osnuje postavo, po katerej bi se narodnost Slovencev in Nemcev varovala, porazumljenje in mir med obema narodoma ohranil! Ali ravno porazuma in miru ne trpi nesrečna centralistična sistema!
Kakor si država in dežela nasprotujete in druga drugo prekositi hočete pri javni upravi ali administraciji, jeduako delate tudi pri dajanju novih postav. Obedve nasvetujete nove postave, ki
so si vsled tega včasih popolnem navskriž ter množijo zmotnjave pri ljudeh, nered pri oblastnijah — ali pa ostanejo le kar na papirju. Tudi se sedaj skoro nikoli prav ne vč, kaj pripada deželi kaj državi, meja med obema je nedoločna, negotova. Od tod pa izvira zopet neznano veliko dvomov, prepirov, prit žeb, posilstva in krivic! Vedno bolj se pogrezujemo v žalostno razdjanje, vse naše zadeve so zmešane, zamotane in predrage! Kako bi bil tu kak napredek mogoč ? Eeči, katere bi posamezne dežele veliko boljše in cenejše same v red spravljale, si država svoji in deželam jemlje, da še te na nje gledati in jih kotrolirati ne morejo, kakor bi treba bilo. Primorani smo iz dežele hoditi in svoje domače zadeve in koristi prepuščati v odločbo tujcem, tujej, t. j. državnej zbornici na Dunaju! (Dobro! na desnici — oho! na levici.) j
Ako želite zvedeti, kaj da pripada državi in kaj deželi, morate najprvlje priznati, da posamezne dežele niso provincije po krvavi vojski pridobljene, katerim se lehko vse pravice poberejo, ampak da so posebne države v državi ter imajo svoje starodavne pravice. Vse tedaj, kar zadeva ove pravice, samostalnost in domače koristi posameznih dežel, i to pripada deželnim zborom; vse pa, kar zadeva ove dežele ob enem, to naj vzeme državni zbor in jegovi dunajski ministri na svojo skrb. To je pravi red, oprt na slovesno cesarjevo pismo ali j diplomo 20. oktobra 1860. Zatoraj so politična uprava ali administracija, potem pravosodje, bogo-častje, šole, dežalska kultura n. pr. ceste, direktni davki itd. reči, ki pripadajo deželnim zborom, a ne državnemu zboru na Dunaju. Kdor deželam oskibo-vanje tehreči jemlje, ta jim tudi krči in gubi jihovo samostalnost. Ali ima naša dežela štajerska pravico do take samostalnosti v državi?
Ne bodem vas tukaj nadlegoval z domačo zgodovino; le to omenim, da je Štajerska bila samostojna, ter imela lastno državno pravo in svojega vojvoda že tedaj, ko habsburške dinastije, iz katere so naš svitli cesar, še bilo ni. Stanovi so uredovali vse deželne zadeve, tudi zgoraj navedene. Stanovi so imele svoje deželne zbore, in mnogokrat je k tem zahajal tudi vojvod sam. Ali nima naša dežela v dokaz samostojnosti svojega deželnega zbora, svojega glavarja, deželnega grba, deželne barve in svoje zgodovine? Iz prva je bil deželni glavar prvi zastopnik cesarjev v deželi; mnogo poznej so iz Dunaja začeli v deželo pošiljati posebne cesarske namestnike (Statthalter), to pa proti deželnim pravicam. Zoper odločbe deželnega odbora še denešnji den ni višje pritožbe, kar je tudi dokaz samostalnosti štajerske dežele, j In pri takih razmerah si naša dežela nebi smela svojih domačih zadev sama okrbovati po svojih potrebah in ne občevati z svojim deželnim vladarjem Francem Jožefom? Ali vzeli so jej to oskrbovanje in jej le toliko pustili, da ne more živeti pa tudi umreti ne. Kar se jej je še pustilo, to so vcčjidel reči malega pomena ali vsaj same sitne
in težavne stvari. Pogled na deželni proračun nas bo tega prepričal. V njem se naštevajo reči, katere pripadajo deželnemu zboru: deželna uprava, policija, deželna kultura, šole, norišnica, boleniš-nice, zdravstvo, priprež, dolgovi in obresti, posestva, davšine, zemljiščna rešitev itd. To pripada deželnemu zboru, a čuda velika! o tistih rečeh sklepa tudi državni zbor na Dunaju. V zgoraj naštetih rečeh je tudi štajerski deželni zbor nekoliko samostalen in po neki strani — preveč samostalen. Poslanci ne morejo celo leto v Gradcu sedeti, zato odberejo iz sebe odbornike, ki med tem v Gradcu ostanejo in iz deželne hiše opravljajo deželne zadeve. Zoper odločbe teh odbornikov ne velja nobena pritožba, in posameznih odbornikov ne more 6 let nihče odpraviti. To je preveč. Zato sem prepričan, da bi res ne bilo dobro tem odbornikom v roke dati izvrševalno oblast, ali ekse-kutivo in trdno upam, da bodo ti deželni odbori morali odstranjeni biti ravno tako, kakor c. k. namestnije, brž ko centralistična sistema propade. Na mesto obeh, bode moralo priti nekaj celo novega, enotnega in boljšega!
Gospodarske stvari.
Spomladanski mraz ali slana.
Srednje-evropski kraji posebno tisti, ki so od visokih nemških alp ali planin proti solnčnemu izhodu, tedaj kraji na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Avstrijskem, Ogerskem in Hrvatskem, trpijo skoro vsako leto več ali menje občutljivo po spomladauskih in jesenskih mrazovih ali slanah. Prve padajo od Jožefovega do Janževega, druge okoli 21. septembra, kedar nastopijo jesenske enako dolge noči. Največ škode prizadenejo spomladanske slane, ker včasih sad na drevju in na vinski trti popolnem uničijo. Mnogoletne skušnje učijo, da se je nevarne slane bati navadno proti koncu marca, v drugi polovici aprila, v prvi polovici maja in v začetku junija. Občne slauo 24. 25. in 26. maja 1. 1866 in 1867 so se bile za 10 dni zakasnile. Mrzle, tihe noči brez vetra jasno nebo . . . kažejo na bližajočo se slano. Kedar solnce vliaja, tedaj pritiska mraz najbolj hudo. Nizkim vinogradom škodi slana več in hitrej, kakor višjim, po ozkih dolinah nasajenim bolj, kakor na prostejem zraku ležečim. Vinogradom, obda nim od travnikov, senokoš, travnih ig, škodi slaua mnogo več, kakor drugim; enaka je pri vinogradih polnih trave in plevelja. Rane slane škodijo menje, pozneje več, pozne v maju in juniju padajoče pa največ posebno tam, kder je na umra-zeno trsovje brž rano solnce posijalo. Mladike se skrčijo, očrnč in posušč.
Pomočki zoper take nesreče so mnogovrstni. Najbolje stori, kdor zamorc, če svoj vinograd tam, kder je zarad slane največ v nevarnosti, zasadi
k'4
s trsnimi sortami, ki pozno ženejo in ki v slani niso preobčutljive. Take sorte so na primer: mali rizlee, laški rizlec, ortlieber, salankamenka .... Jesenska rezitev, pozna kop zadržuje prerano gna-nje in tako tudi nekoliko pomaga zoper nevarno slano. —
Navadno se pa sedaj rabijo sledeči pomočki. 1. Kadenje. Ta pomoček so že Rimljani poznali in rabili. V ta namen služi vse, kar pri gorenja dela dim; suha trata ali drn, dračje, slama, trnje, grmovina, listje in noveji čas šotini koščeki s premogovim smolujakom pomazani in tako zloženi, da prižgati le malo gorijo, temveč pa kadijo. Vse se ima se vč že pripraviti in ob robovih sa-dunosnikov in „žlakih" vinogradnih pred vetrom razpostaviti. Prižgč se nastarljena šara tedaj, kedar se je slane res bati in sicer tako, da je pri vhajanju solnca ves sadunosnik ali nevarni del vinograda v dim zavit. Če se slane ni bati se na tleče kupe prsti nekaj vrže, ogenj ugasne in pripravljena reč za drugo noč prihrani. Največ izda kadenje, kedar se ga cela okolica loti. Tako delajo na Nemškem ob Rajnu. Tudi Korošci si po tem načinu proti slani branijo sadusno drevje in semtertje tudi ajdo. 2. Drugi pomoček so pla-meniki ali bakle, priredjene -iz slame, staro-vičja, bodičevja, suhladi, oklestkov, protja ali dračja. Iz take in enake tvarine se naredijo mogoče dolge za pedenj debele bakle, ki so na mestih, po 6" narazen, z bekovcem ali pintovcem trdno prevezane. Kedar se slana bliža, tedaj se ove bakle prižgejo in goreče po vinogradu med trsovjem simotamo nosijo. Bakle gorijo po 1V3 ure in razgrejeje zrak okoli trsovja toliko, da 4 osebe lehko 1 oral vinograda obranijo. Tako delajo na Nemškem ob Rajnu menjši posestniki, kateri bolj na samem stanujejo. 3. Tretji pomoček je pokrivanje trsov z raznimi odejami, kakor so na primer: slama, plahte, štorje, dračje, hojevi in smrekovi oklestki. Ta pomoček se najbolj lehko rabi pri brajdah in špalirih. 4. Četrti pomoček je polivanje z mrzlo vodo. S polivanjem se hoče pomagati mladikam, katere so že od slane zadete. Vzeme se tedaj škropilnica polna frišne mrzle vode ter se ž njo, preden solnce vhaja, poškropijo zaporedom vsi trsi. Pri velikih vinogradih se lehko porabi tudi brizgalnica. Voda raztali i pomalem padlo slano, potegne toploto iz zraka v trsovo mladičje, ki se sedaj zopet oživi in tako gotovega pogina reši. Kder je tedaj mrzle vode pri rokah, se naj tako škropenje uslanjenih trsov ne opušča!
Kder se slana ni mogla zabraniti in je sto- i rila veliko škode, tam pa se naj poškodovane mladike hitro porežejo in rane z lanenim firnežem ali kakim posebnim mazilom namažejo. Če je vsa mladika vela, se rozga poreže do prvega očesa; če na rozgi ni nobenega spečega očesa več. se pa odreže gladko pri trsovi glavi, kder se vedno nahaja spečih očes, če jih ravno vselej videti ni.
Ker se pa tako obrezan trs močno joče, zato se mu morajo rane namazati. Kot mazilo se pripo-ročuje zmes sira, dobljenega iz kislega mleka nekoliko razgretega, in 1/i zmletega, nevgašenega apna. S tem mazilom, ki se hitro strdi (zato se ga naenkrat nesme preveč pripraviti) se trsu namažejo rane. Trs sedaj brž požene nove, močne rozge, ki na drugo leto močno rodijo. Brez obrezovanja in mazilenja pa po slani posmojeni trs več let slabi in nič ne rodi!
Špinača in jene sorte.
M. 3. Večna špinača ali kiselca (Rumex Patientia). Večna špinača ali kiselca je trdna rastlina, ki v vsaki zemlji raste, skoraj nobenega dela ne prizadene, veliko let na istem mestu pretrpi in že rano spomladi kot zelelenjava v kuhinji pomaga.
Izreja se iz semena, ktero se od meseca marca do^ avgusta v brazdice po črevelj vsaksebi poseje. Sest tednov po setvi se morejo mlade rastlike, kakor porezno zelje že porezati, kar se tolikokrat ponavlja, kolikorkrat mlado perje na novo iziaste. Starejši nasadi dobivajo že meseca aprila in včasih še prej široko nježno perje, ktero se mora do poletja potrgovati in kakor špinača pokuhati. Prikuba iz večne špinače nekoliko prijetno kisni tako, da jo nekteri rajši od navadne špinače imajo. Ta rastlina bi ne imela že zarad tega, ker skoraj nobenega dela ne prizadeva, ker dolgo trpi in je velike koristi (rabiti se more od prve spomladi noter do poznega poletja) v nobenem vrtu ne manjkati. Prireja semena je tudi celo priprosta. Rastline se namreč pusté, dokler v seme gredó, ki ga silno veliko tri leta kaliv-nega obrodé.
4.	Kubanska špinača. (Claytonoja cuben-sis). Ta je izvrstna poletna prikuha, ki pa je še vse premalo poznana. Drobno seme se meseca marca v rahlo in solnčnato zemljo vrstama in prav redko poseje. Ko so rastline 6—8 palcev visoke, se na 2 palca nazaj porežejo, kar se med letom po štirikrat zgoditi more.
5.	Kermesova špinača. (Phytolacca escu-lenta.) Seme se meseca marca v gnojno gredo poseje. Rastline zahtevajo solčnato prav močno zemljo. Začetka maja na ll/, črevlja narazen presajena in vlažno gleštana doseže do julija visokost blizo treh črevljev. Zdaj se sme perje potrgovati in sicer od spodaj na vzgor in tako, da še kos recelja na steblu ostane. Ko se pozneje steblo nazaj poreže, mlado listje zopet požene, ki se zopet more potrgati. Perje daje izvrstno pri-kuho, ki se pri kuhanju ne ukuhava in lepši duh ima, kakor navadna špinača. Rastline delajo go-mole, ki se dajo, kakor pravi krompir v kleti hraniti in začetek maja posaditi.
Kako se imajo drva prodajati po novi meri.
M. Vsled ukaza c. k. ministerstev za notranje zadeve, za finance, trgovino in poljedelstvo
od 23. dec. 1875, po ktercm se določuje mera za prodajo drv po novi ali meterski meri, se je kot drobna mera za zložena drva v javnem občenju postavil kubični meter, t. j. kocka, ki je 1 meter dolga, 1 meter široka, 1 meter visoka, ki toraj 1 kubičen meter drži (312/s kub. črevljev) z praznimi prostori vred med posameznimi poleni. Dolgost polen je določena na 1 met., na O Š met., na 0'6 met. in na 0 5 met. Dolgost sklada polen ali drvice in merilnih okvirov se ima tako vrediti, da njihov kubičen zadržaj vedno celemu številu kubičnih metrov odgovarja. Tako mora za 1 met. dolga polena sklad biti tudi 1 met. dolg, za polena 0 8 met. dolga mora biti sklad ll/4 met., za 0-6 met. dolga polena l2/3 met. in za 0 5 met. dolga polena 2 metra dolg sklad.
Ker pa so vsakdanje skušnje pokazale, da se te določbe ne dajo na vrat na nos v življenje spraviti, so zastopniki dunajskih drvnih trgovcev pri visokem c. k. ministerstvu trgovine vlogo napravili, vsled ktere je slavno ministerstvo zauka-zati blagovolilo, da se ima za sedaj še pri prodajanju drv stara mera vselej v novo prerajtati in sicer tako-le :
seženj dolgih polen kubični metri dolgosti v ctm. 1	36" = 3-41 pri 95
1	30" = 2'84 „ 79
1	24" = 2-27 „ 63
1	18" = 1-70 „ 47
Tako prerajtani ceniki morajo po vseh drvnih prodajavnicah biti nabiti, da jih kupec lahko vidi in zastopi. Prodaja drv v sežnjih zloženih se sme le tako dolgo goditi, dokler da se bode dosti za naprodaj v predpisanih merah drv nasekalo.
Tržne novosti podaja tukaj „Slov. Gosp." svojim bralcem, kakor mu je to v prvi številki vsakega meseca že v navadi. Iz vseh kronovin našega cesarstva dohajajo veseli glasi, da je ozi-mina povsod lepa, deloma, na Ogerskem, izvrstno lepa. Človek bi sedaj mislil, da bo cena pri zrnju še bolj padla. Ali to se ni zgodilo. Zavolj vedno večjega strahu pred vojsko in še drugih uzrokov padajo kurzi na Dunaju čedalje bolj in ljudje so začeli denarje drugam zalagati. Posebno oves so začeli, najbolj judovski barantači kupovati. Klavna živina je meseca aprila nekoliko pridobila na ceni, a sedaj zopet zgubila. Ogerski voli se prodavajo na vago po 45—52 kr. kilo. Ovčja volna je dosedanje slabo ceno popravila; ogerska se plačuje po 90— 120 fl. za 56 Kilo. Slanina in mast pojema v ceni, zlasti na Dunaju in v Gradcu. Posušenih sliv ali češpeljnov se čedalje menje proda; v postu je bilo boljše; štajerske veljajo 9—19 fl., slavonske pa 14—16 fl. Po vajnštenu i n detelj i nem semenu se sedaj menje poprašuje, kakor pred enim mesecem. Repi ca je dobila trdno ceno, vosek je dražji postal.
Vinogradi so v našem cesarstvu po zimi menje trpeli, kakor se je govorilo. Na Štajerskem
se trta lepo razvija in večjidel precej kabrnkov nastavlja; še bolj pa žene na Hrvatskem in Ogerskem tako, da so že sredi aprila v Sremu, v Vršacu, v Tokajskem itd. šteli kabruke. Ali ravno zarad tega se sedaj močno bojijo spomladanske slane. Na Kranjskem, zlasti v Ipavi, je slaba; trsovje je pozeblo in 14. aprila je bila huda toča. Na Erdeljskem je slana 4krat vinograde stisnola pa ni veliko škodila. Na Češkem in Moravskem nadleguje vinsko trto do sedaj še nepoznani keber, ki se je na tisoče prikazal in trsova očesa začel glodati in uničevati. Huda nesreča je zadela nemške še bolj pa francoske vinorejce: nenadni sneg 13. 14. 15. aprila je upanje na dobro vinsko letino tam uničil. Veliko milijonov hektolitrov vina bodo menje pridelali.
Vinska kupčija pri nas še vedno hira in žalostno stoji, le redko kedaj zapazimo znamenja, skorajšne boljše prihodnostui. Magjari silijo povsod pri nas s svojim vinom naprej in ga posebno po železniških postajah točijo; pritožbe našincev niso nič pomagale. Tudi se po Dunaju in drugih mestih klati vedno več nemških in francoskih, večjidel rodom judovskih, mešetarjev, ki ljudem ponujajo tuja vina, katera, skoro brez cola, v ogromnih merah vvažajo, denar iz dežele pobirajo in ceno našemu vinu stiskujejo. Še celo naši domači vinski tržci na Ogersko po vino zahajajo, ga potem z našim nekoliko pomešajo in „rihtajo", domačemu vinu pa ceno pačijo. Sredi aprila je neki znani Mariborčan v Nemet-Bolly kupil 1500 hektolitrov ogerskega vina Kolje smrekovo velja v Mariboru 8 fl. 30 kr. tisoč, na Ogerskem pa v nekaterih krajih 30 fl. Dog za izdelovanje sodov se iz Avstrije več izvaža, kakor pa vina. Leta 1874 je samo nad Trst šlo 50 milijonov dog, največ na Francosko, namreč: 42 milijonov in na Angleško 4'/2 milijona!
Sejmovi. 8. maja na Poljih, v Šmarji, v Brežicah, v Trbovljah, v Podplatah; 9. maja v Er-naužu; 12. maja v Lembergu, v Planini in v Slov. Gradcu.
Dopisi.
Iz Hoč pri Mariboru. (Poslano.) Oglasili so se nekovi „mehrere Kirchenlichter" ter me v „Marb. Zeitg." zasmehujejo zato, ker sem zopet v duhovensko semenišče vstopil. Tem, ki se sami imenujejo „Kirchenlichter", a resnično so le „topo-lovi štori", vredni, da bi jih postavil v plot kake protestantovske cerkve v „Bismarkovini", odgovar-j jam sledeče: Ni res, da bi bili liočjanski „Schulfreunde", katerim vendar privošim lep pozdrav: „Hättet Ihr Euer Maul gehalten", vzrok mojega vstopa v bogoslovje, nego moja lastna volja in prepričanje. —
Upajo tudi, da bodo z mojo pomočjo učitelji postali zopet organisti. Kar človek želi, to tudi upa. Koliko jih pa je, ki niso organisti? In ka-
teri niso, ne žele-li biti? Roko desnico na prsi, in recimo skupaj: o, tem dosta. Najžalostneje pa je to: dass es Leute gibt, welchen der Vers auf dem Leibe geschrieben worden ist: „Organist, Gasthausbesucher, täglich ehrsamer Katzenjammer."
Da-li „die neue Schule" poznam, o tem ni treba, da sodija „topolovi štori". To mi pričajo „Reifezeugniss für Volksschulen" in „Zeugniss der löb. Taubstummen - Lehranstalt". Da so pa tudi otroci mojega razreda dobro napredovali v vsakem oziru, o tem se je že lani prepričal, g. pl. Feyrer ter meje tudi pohvalil pri gg. inšpektorju in okrajnem glavarju; tako mi je namreč g. Robič nadzornik sam pravil ter mi tudi, ko me je letos obiskal, zopet svoje priznanje izrekel. Sicer pa se za vse hvale, od kateregoder strani malo skrbim, kar sem djanski tudi dovolj pokazal.
Vsikdar pa bodem deloval z narodnim uči-teljstvom na korist naroda slovenskega, a nem-čurske „topolove štore" bodem si prizadeval po vsej moči iz katoliške cerkve na slovenski zemlji po mežnarju pometati, če bi morda noter silili. Toliko v porazumljenje onim, ki se podpisu
jejo! „Mehrere Schulfreunde"
in „Kirchenlichter".
Niti besedice več, razve ako bi me kdo v „Mari-boržanski" hvalil —	Jan. Nedeljko,
bivši učitelj v Hočah.
Iz celjske okolice. (C. k. okr. glavar — kulturna borba.) „SI. Gosp." je ob svojem času poročal o nekem požaru v Teharju — nepozabljivega, bridkega spomina za tamošnjega župana in sr. be-riča. Pogorelec pride pozneje k c. k, okrajnemu glavarju v Celje in ga poprosi, naj bi dal za njega v bližnji okolici celsjki milodare pobirati. Toda c. k. okr. glavar mu odbije rekoč: „pet lan je je prepovedano". Teh besed ni treba tolmačiti! Pri tej priložnosti je pa c. kr. okr. glavar pogorelca tudi prašal, je li bil zavarovan? Pogorelec odgo vori, da ni bil zavarovan, ker zavarovalna društva škode ne poplačajo, kakor je to slišal o zavarovalni banki „Slovenija" v Ljubljani, pri kateri je bil zavarovan pred 2 letoma. In zdaj razkrije c. k. okr. glavar celjski svojo madrost, „ne v Ljubljani, ampak v Gradcu si morate dati poslopja zavarvati — tam je naše središče" — Pa pogoreli kmet mu neče verjeti, ampak ostane pri svojem prepričanju, da središče Slovencev je v Ljubljani ne pa v Gradcu. —
Ker ravno kaj o Teharskih zadevah poročam, naj č. čitatelji poizvejo začetek neke „kulturne borbe". Tebarčani imajo že precej dolgo „tiho nedeljo", t. j. ob nedeljah in praznikih se služba božja opravlja brez orglanja, ker je baje tamošnji župan po nasvetu srejnskega beriča orga-nistu plačilo vstavil, in zasluženega še nekaj pri-trgal. Ljudje celo govorijo, da je župan to storil, ker sam v Teharje v cerkev ne hodi. Je li to vse res ali ne, ne morem vedeti; pa nemogoče ni; kajti „SI. Gospodar" je o tem čudnem županu in jegovem beriču dosti nečastnega povedal, dozdaj
pa še ni bilo nobenega preklica ali popravila brati, tudi ne slišati o tožbi zarad žalenja časti!
—	Pri „Dolnikovih štegah" je 11 letni fantič Franc Golob na poti proti Lučam v Savinjo padel in utonil!
Iz mariborske okolice. (Hudodelstvo.) Na langentalski stezi fare Spod. sv. Kungote stoji hramič, kder je navadno krčma: 24. aprila je bila točarica celo sama doma, ko okoli poldneva nek človek pride; pravijo, da je bil nekdaj mesarsk hlapec, tudi vč opeke delati, in je že tudi cgte pobiral. Ta jo po dveh popoldne napade, ter jo najprej s polnim glažorn po glavi udari, potem jo začne z močnim, ozkim in na obe strani ojstrim nožem zbadati. Deklica dobi 27 zabadcev, enega ravno proti srcu, pa bil je nož prekratek, ker je bila precej debelo oblečena. Potem jo je pod „štege" vrgel, in tam davil, s prtom njej je usta zaphal, in pri tej priliki ga je ona tako vgriznila, da mu je skoro prst odgriznila.
Skoro bi bil srečno svojo krvavo delo opravil, da nebi nek domači človek pribežal, ki je njo na pomoč klicati slišal. Na to hudodelnik zbeži, vendar so ga za dve uri našli, in v sodnijo v Maribor poslali. Imel je tri nože pri sebi.
Deklica še sicer živi, pa je sila slaba, ker njej je dosti krvi steklo, in se še ne vč, bo li ostala ali ne. Zgodilo se je to v Spodnji Kungoti v prejšnji Kotnikovi, sedaj Šabedrovi krčmi. Natakarica je sestra gospodinje: Julijana Neuwirtb, doma iz Ložen v fari sv. Marjete. Zločinca je ljudem ovadil 81etni fantič, ki ga je videl, kako je v svinjski hlev zlezil. Hudobnežu je ime Janez Kravanje iz Tolmina pri Trstu.
Anton Mežnarič.
Iz Radgone. (Banka „Slovenija". — Ogenj.) Imam akcijo banke „Slovenije" toda — ne vem, kaj in kako je z bauko, — nič se ne oglasi, nič po časnikih ne objavi, ne računa, ne izdaja oklicov itd. Kaj mislite o voditeljstvu „Slovenije", kaj o banki sami? Še živi? Deluje? Gre rakovo pot, ali se boljša? Gotovo je ravnateljstvo dolžno, oglasiti se in povedati tako zavarovancem, kakor akcijonarjem, kako in kaj? Gotovo je, da ima premalo agentov, in kder jih ima,
—	nedelavne, preslabe, može brez veljave! Zakaj ne pošlje po deželi potujočega poverjenika in nadzornika, ki bi se prepričal, kako delujejo bankini pooblaščenci? Zakaj ne agitira nič sebi in narodu na blagor? Saj še malokdo ve, jeli še „Slovenija" životari ali je že pokopana? Zakaj ne pošlje občinam in veljavnim možčm oklicov? Na murskem polju in v pesnički dolini bodo v kratkem še ti zavarovanci, kteri so se nje prijeli, izstopili! Povedal mi je lastni brat, da mu je dosedanji agent pri sv. Lenarti v sloy. Goricah (Golob) rekel, da z „Slovenijo" ni nič več in ga je tiral k zastopniku Gračanke. Tudi ptujski agent neki ,odgan.ja ljudi, ne sprejme več vplačil! Za Boga, — bo res slovenska malo
maruost bankina smrt! Slednjo slovensko ves na nemško-ogersko meji, — Gorico, zadela je zopet velika nesreča. Leta 1871 pogorele so hiše ednajstim posestnikom, in včeraj zvečer — v sredo — trem! Nesreča bi še bila hujša postala, ako bi ne deževalo in nebi prihiteli Radgončani z brizgi jami na pomoč. Ognja kriva je najbrž — liudo-delna roka! Upamo, da blagi sosedje revežem pogorelcem ne bodo podpore odrekli! Žalibog ni bil nobeden zavarovan!
Iz Ljutomera. (Posojilnica.) V glavni skupščini okrajne posojilnice v Ljutomeru od 27. t. m. bil je račun taiste za čas od 1. januarja pa do 31. decembra 1875, kterega tukaj oglašujemo, od nadzornega svetovalstva predložen in taisti tudi v vseh stavkih potrjen.
Vsled tega so prijemki vkupaj 69.179 gld. 81 '/a kr. in izdavki skupaj 67.154 gld. iznašali, ostalo je toraj na koncu leta v gotovem 2025 gld. 81 '/2 kr. Udom društva se je med tekom leta izposodilo na menjice do 6. mescev 26.510 gld. in čez 6. mescev podaljšano 101.911 gld. Udje imajo v zalogah vloženih 7333 gld. 63 V» kr. hra-nilničarji pa 76.781 gld. 14 kr. Reservni fond je imel v začetku leta 1875 881 gld. 84 V, kr., kte-remu se je pridjalo ob koncu leta 1875 iz pridobljenega dobička in natekočih obrestih 1147 gld. 27 V« kr., toraj poseduje z začetkom leta 1876 reservni fond skupaj 2029 gld. 12 kr. Bilanca v društvenem premoženju kaže sledeče: Imetje društva iznaša: a) gotovina 2025 gld. 81'/a kr., b) vrednosti menjic 86.073 gld., c) vrednosti inventara 400 fl. skupaj 88.498 gld. 817» kr. Dolgovi društva pa: a) reservni fond 2029 gld. 12 kr., b) terjatve društvenikov 7333 gld. 63 l/a kr. c) terjatve hranilničarjev 76.781 gld. 14 kr., d) podporni fond 1060 gld., e) naprej sprejete obresti 1294 gld. 92 kr. skupaj 88.498 gld. 81 V» kr. Društvo je imelo na koncu leta 1875 — 374 udov priraslo jih je med tekom leta — 36, a na koncu leta 1875 pa 31 odpadlo, in to strauom po odstopu, stranom skozi smrt, ali ker so bili iz društva zavoljo neiz-polnovanja društvenih dolžnosti izključeni.
Opravilnih deležev bilo je na začetku leta 1875 345, prirastlo jih je 36, odpadlo 7. a odpovedanih je pa 31.
J. Kukovec, M. Zemljič, J. Gomilšek, načelnik.	blagajnik. preglednik.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Lani so Gračani večjidel od prusačkih listov podšuntani, grdo ravnali s Don Alfonzom, sorodnikom naše cesarske rodbine in tako svitlega cesarja razžalili; zlasti se je zameril mestni župan Kienzl. Letos so ga pa vendar zopet enoglasno izvolili za župana. Novine pravijo, da se je to nalašč zgodilo. Tako predrzni so naši prusaki! Pri vojakih je te dni dobilo veliko oficirjev višje službe. Mladi nadepoljni nadvojvoda
Janez Salvator, ki je lani v posebni knjižici pov-darjal potrebo, da se Avstrija z Rusko sprijazni in se varuje zvitega Prajza, je postal poveljnik 3. artilerijskega regimenta. To je cesarski odgovor judovsko-pruskim liberalcem, ki so ga v novinah precej glasno hotli odstavljenega imeti od vojaščine. Ničvredni oficir baron Ertl je Prosom izdal in prodal važna pisma in zemljovide našega vojnega miuisterstva. Bil je zasačen, odstavljen in obsojen 10 let v težko ječo! — Cesarjevič Rudolf se bode v kratkem preselil v prekrasni grad Mira-mar pri Trstu, da se bo učil vojaškega brodnar-stva. — Prusi so izdelali več zemljovidov, ki so se lani celo po nekaterih naših avstrijskih šolah potepali, čeravno je na teh zemljovidih mnogo sedaj avstrijskih dežel s pruskimi zedinjenih videti. Sedaj pa se n. pr. v Ljubljani prodajajo meni nič tebi nič tik pod nosom avstrijskih gosposk laški zemljevidi, ki kažejo Gorico s Primorjem in Dalmacijo že zediujeno z Italijo. Človek ne ve, komu bi se bolj čudil ali predrznosti prusačko-lahonski, ali pa popustljivosti naših, gotovo ne preslabo plačanih avstrijskih gosposk! Zastran obravnave z Ogersko se čujejo sami neljubi glasi. Magjari zahtevajo preveč — bati se je, da se vsa obravnava pretrga — tudi so magjarski listi začeli jako pikeče in osorno pisati, Minister Tisza hoče odstopiti. Naslednik bi mu baje postal Sennyey!
V	Budapeštu so te dni odprli novi most črez Donavo prek otok sv. Marjete. Če ga niso boljše postavili, kakor je Dravski železniški most pri Zakanu, potem je slabo. Novi Zakanski most, lani postavljen, a še ne odprt, se je te dni zrušil in v Dravo podrl.
Vnanje države. Ruski car Aleksander II. pride 13. t. m. v Berolin k pruskemu cesarju. Vsa Evropa upa od njega, da bo s svojo besedo letos kakor lani občno vojsko zabranil, katero bi Bis-mark rad imel. Naš minister Andrassy se pelja k ruskemu caru v Berolin. — Prajzi pomnožu-jejo svoje bataljone in svojo artilerijo, kar jasno priča, da na vojsko mislijo. Ves svet tudi trdi, da išče Prajz Laha imeti za zaveznika in da je v ta namen v Rim poslal generala Moltke-ja in princa Karla. Laški ministri, bržčas od Bis-marka še bolj podšuntani, hočejo vatikansko poslopje z vojaki zasesti, da nebi nihče več brez dovoljenja pijemontežke vlade mogel pred sv. Očeta. Ljubi Bog, kedaj bo nasilstva konec! Grabljiva laška vlada je cerkveno premoženje že do malega vse zapravila, a dolgov vendar ni poplačala ; sedaj hoče milodarne ustanove ali stif tinge ubogih, kakih 1300 milijonov lir, pograbiti; pa tudi ti milijoni bodo brž zginili v žakljih judovskih. Krivični denar pač nikder ne zda. —
V	severni Ameriki se bo 13. maja odprla sijajna svetna razstava — prva v Ameriki.
Jugoslavjanska vojska se krvavo vrši naprej. Muktar-paša 12. 13. 14. aprila tepen in od vstašev obkoljen je dobil 10 bataljonov na
pomoč in 28. aprila udaril proti Nikšičam, da v izstradano mesto živeža spravi; unela se je strašna bitka, med katero je Muktar-paša 300 žaldjev moke v trdnjavo zavlekel. Več ni mogel storiti. Padlo mu je 1300 Turkov in se je moral v Gaeko pomakniti nazaj. Turki namislijo neki Hercegovino že zapustiti. Pri Gradacu je vstaš Jakšič Turke natepel in jim vzel 370 volov. V Bosni je sultan ukazal črno vojsko ter vse Turke zoper Kristijane orožati. Srbi so mesta na turški meji Aleksinac, Cuprijo in Paračin z nasipi vtrdili, da bi laglje prvi naval turške vojske, 40,000 mož močne, odbili. Srbi imajo tudi precej vojske pripravljene, le denarjev jim hudo pomanjkuje !
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domu.
XXXVI. Prekrasni svoj govor skončavši so sv. Oče iz trona stopili in se nam bližali. Rekli so nam, da na spomin denešnjega dneva dobi vsak izmed pričujočih posebno svetinjo, kar se je tudi zgodilo. Svetinja je iz brona: na eni strani ima podobo Kristusovo, kakor sv. Petru ključe nebeškega kraljestva podaja; na drugi strani pa obraz Pija IX. Ko so potem sv. Oče prišli med nas, so iztegnili obedve roki v poljubovanje ter so počasno stopali skozi našo družbo. Sedaj se je začela okoli ljubeznivega starčeka tolika gnječa, da bi jih bili presunjeni ljudje lehko stisnoli. Vsak je želel milo roko vloviti in k ustnicam pritisniti. Kdor je imel srečo dobiti jo, ta jo je nerad iz rok spustil. Videl sem moža blizo mene, ki je solz-natih očes roko neprenehama poljuboval, dokler mu nje niso izmeknoli. Pred sv. Očetom je strežnik nosil posebne darove, katere so zaporedom jemali in med gospe in gospodične delili . . . Ke-dar so s svojim spremstvom prehodili celo našo vrsto, so se vrnoli in naposled skozi dveri, pri katerih so se prvič pokazali, zopet preminoli. Romarji smo potem tiho zapustili vatikansko poslopje, neizrečeno veseli, da smo imeli čast in milost, sv. Očeta Pija IX. videti. Predragega dneva ne bo-dem nikoli pozabil. Častita podoba Pija IX. se mi je tako globoko v srce vtisnola, da se mi mnogokrat dozdeva, kakor da bi jih živih pred seboj gledal. Nekateri smo sklenoli še bližnjo noč od rinoti v Neapol, zato smo denešnji popoldeu odločili za obiskovanje bazilike sv. Pavla, ki stoji daleč proti večeru zunaj Rima.
Najeti fijakar je mene in mojega tovariša po obedu peljal proti cerkvi sv. Pavla. Poidočki smo vstavili pri cerkvici s. Salvatore, o katerej se pripoveduje sledeča povest. Sv. Peter in Pavel oba na smrt obsojena in strašno bičana, bila sta iz mamertinske ječe peljana na morišče; hodila sta ravno po tej poti. Kder sedaj stoji cerkvica s. Salvatore, bil je takrat zid in pri tem zidu je sv. apostola čakala sv. Plautila, katero je sv. Pe-
i ter sam krstil. Hotla je sveta moža še enkrat videti. Sv. Pavel jo poprosi, naj mu posodi svoj pajčolon ali šlar, da bi si ž njim oči privezal pri ob glavo devanju ter obljubi, da jej ga hoče vr-noti. Pobožna žena mu ga takoj izroči. Po svoji smrti se svetnici res prikaže sv. Pavel in jej prinese darovani pajčolon; toda Plautila si ga ne upa več na glavo djati, položila ga je v rakvo k truplu sv. Paula.
Nekoliko dalje smo našli drugo cerkvico — s. Pietro et Paolo separati — stoji na mestu, kder sta se sv. Peter in Pavel ločila. Neverniki jima te tolažbe niso privoščili, da bi sveta moža, v življenju po ljubezni združena, tudi na morišču bila po smrti zedinjena. Morala sta se ločiti, toda samo za nekoliko kratkih trenutkov. Bližnja smrt [ ju je zopet združila v hiši Očetovi, kder ni nobene ločitve več! Sv. Petra so gnali naprej črez reko Tiber na hrib, ki se mu pravi Janikulus; tam so ga križali; sv. Paula pa so po cesti osti-jaški vlekli naprej do kraja, ki se imenuje: ud aquas Salvias. S tovarišem sva se črez nekaj časa pripeljala do tistega prostora, kder so sv. Paula ob glavo djali. Prostor se zove sedaj s. Paolo alle tre fontane — sv. Pavel pri treh studencih. Okolica je močvirna, nezdrava, zapuščena. Ta-mošnja abatija bila je nekaj Časa izpraznjena.. Leta 1868 so se v njej naselili francoski trapisti. Skozi visoka vrata, slovoloku podobna, vstopimo v znotranje prostore. Tu stojijo 3 cerkve. Na levi strani je cerkva sv. Vincencija in Anastazija, prostrana bazilika, na desni strani S. Maria scala coeli — Sv. Marija nebeška lestvica, ker je tukaj sv. Bernard imel prikazen, v katerej je videl, kako so na njegovo molitev in darovanje sv. meše in ua priprošnjo Device Marije duše rešene iz vic kakor po lestvici vliajale v nebesa. V cerkvi se kaže globljina, kamor so sv. Pavla zaprli med tem, ko so rabeljni priprave za njegovo smrt de-
lali.
(Nastavek prih.)
Smešničar 19. Lažnjivec se je bahal, kako strašno hitro leta in dirja. Ni dolgo tega, tako je djal, kar sem celo krivca prehitel. Lažun, nekoliko razdražen, mu pa pristavi: brate, to še ni nič, jaz sem bil ne davno v Ptuju, kder je zvonik ki, ločen od cerkve, posebič stoji. Okoli tega čim-lenega zvonika sem se zagnal tako urno in naglo, da sem naposled zagledal — svoj lastni hrbet!
Razne stvari.
(Volitve za okrajne zastope) so blizo; delajo se že priprave! Bodimo tedaj slovenski narodnjaki pripravljeni! Storimo, kolikor se pri čudno sostav-ljenem volilnem redu storiti da. Prihodnjič več!
(Č. g. Franc Brelih) je kot profesor veronauka na Mariborski višji realki od deželnega šolskega sveta potrjen. Č. g. Autou Kaučič je stopil v začasni pokoj.
(.Mariborska čitalnica) napravi v nedeljo 7. t. m. izlet v Fram. Cč. gg. članovi, ki se mislijo , tega izleta vdeležiti, zbirajo se ob dveh po po-ludne na kolodvoru, ter se peljejo z mešanim vlakom v Rače, od koder krenejo peš v Fram na vrt g. Gert-a. Za vrnitev v Maribor bodo se najeli vozovi in ne bode presegala vožnina za posameznike cene, ki je navadna za vožnino po železnici. K tej veselici so tudi rodoljubi iz okolice uljudno povabljeni.	_	Odbor.
(Dražbe.) 5. maja Štefan Taciga v Stoprcab 600 fl. (3), Janez Grm v Ljubnici 2336 fl. (3.), Franc Hojnik na Fttrstn 2099 fl. (2.) — 6. maja Alojz Nemec v Ključarovcih 2503 fl. (3), Juri Kos v Ljubnici 4300 fl. (3), Mart. Črnelič v Pišecah 2802 fl. (3), Kari Lorber v Gačniku 9109 fl. (3). 8. maja Franc Grašic v Razvanju 5020 fL (3.), Dobršek v Drobinskem (2). — 9, maja Štefan Rieser v Vidmu 9350 fl., Janez Živič v Ločjem 1212 gld., Janez Premelič v Bukovju 530 fL — 11. maja Franc Cveiko 2260 fl. in Janez Šver 1790 fl., obadva v Bojsnem. 12. maja Kuna Bru-mec v Starivesi 820 fl. (2). — 13. maja Val. Kan dušer v Modriču 1800 fl.
Listič uredništva: g. M. K. Quod scripsi, scripsi — Dopisi iz Koroškega, od^Marije Snežnice in Slov. Gradca prihodnjič. Lepa hvala!
Tržna cena
preteklega tedna po Hektolitrih.
__(1 HI. = l68/.oo vagj__
Mesta
Maribor . . Ptuj . . . Slov. Gradec Gradec . . Celovec . . Ljubljana . Varaždin Zagreb Dunaj Pest
kr
25 30 43 91 62 61 18 04 15 12
V Mariboru.
PH
kr
52
83 71 34
53 50 65 90 92
kr.
50
2 80
3	90
4	60 7 14 9 40 7 45
o
fl. kr.
a H
fl- kr
4| 92 41 60 4| 87 4 37 4; 82 4^88 4! 50
—
10 10 6j 15 9 35 51 28 2.20 "kr. HI. — fažol 14,
kr.
20 80
30 23
20
kr.
85 55 69 50 82 04 60 88
Krompir fl
leča 30, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 10 kr. liter. — Psenični gres 26 , prednja moka 26, srednja 20, polentna moka 11 kr. Kg, — Kravje maslo fl. 1.10 , svinjsko maslo 90 Blanina frišna56, slanina prevojena 90 kr., puter fl. 1'—kg. Jajca 2 kr. vsako, — Govedina 43, teletina 45, svinjetina mlada 53 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr'. liter. — Drva trda fl. 3 80, mehka fl. 2*80 Kbmt. — Ogelje trdo. fl. 1.—, mehko 60 kr. 111. — Seno fl. 3 40, slama fl.3-90 —
stelja fl. 2 80 kr. za 100 Kg.__
l.olerijiif štcvIiSte:
V Gradcu 29. aprila 1876: 44 3 48 49 21. Na Dunaju „ „ 17 35 47 66 46. Prihodnje srečkanje: 13. maja 1876.
Pravi
WILHELMOVI
antiartritični antirevmatični
čaj za čiščenje krvi
(Čisti krv zoper protin in revmatizem.) je kot
spomladno zdravljenje
edino gotovo zdravilo krv čisteče sredstvo,
1 S privoljenjem c k. dvorne 5 pisarne vsled ( sklepa na Du- ,, naji 7. dec.
1858.
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope
i Vsled Nj. Vel. i ; Najvišjega po- } ; velja zoper po- j narejenje zava- J rovano. Dunaj, 28. marca 1871.
z najboljim uspehom upotrebljevano bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne iz njega po nastranjem upotrebljevanju vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatizma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali licu, liša-jev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden uspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenci, silnem bolenji po čutnicah, kitah in udih, potem pri tišanju v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenju, možkem oslabljenji, toku pri ženah.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, kir aztopi in žene scav-nico. Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se tirjane zastonj dopošiljajo, spričuje resničnost zgorej uvajenih razlogov.
Svarimo preä ponarejanjem.
Pravi Wilhelm o v i antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi
Svarimo prej sleparijo.
se dobiva le iz prve mednarodne fabri-kacije Wilhel-movega anti-
artritičnega antirevmatičnega čaja začiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaju ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, jto 8 olirokov razdeljen,
po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wil belin o v antiartritični antirevmatični čaj dobiva v Mariboru pri Alojziju Kvandestu, v Celju pri Fr. Raušerju in v Baumbahovi apoteki, v Mozirju pri Tribuc-u, v Podčetrtku pri Miillerju, v Slov. Bistrici pri Janezu Janošu, v Slov. Gradcu pri Kali-gariču, v Ptuju pri Drag. Girodu, v Varaždinu pri dr Ilattlerju in v Ljubljani pri Lasniku, apotekarju.
Oglasnih, priloga k štev. li9. „Slov. Gosp.i£
Preselitev.
Najnovejši kurzi na Dunaju.
Papirna renta 64'— — Srebrna renta 69-- 1860-
letno državno posojila 116"--Akcije narodne banke 870 —
Kreditne akcije 140'--Napoleon 9-54 — Ces. kr. cekini 5-64 — Srebro 102-80
Podpisani se priporočam p. n. občinstvu, posebno čč. gg. duhovnikom in gg. uradnikom k izdelovanju
raznovrstnih oblačil
po prav nizki ceni in trdno izdelanih. Zamore se tudi v obrokih plačevati. Pričel sem to svoje podvzetje še le pred kratkim z zaupanjem, da me bodo slovenski sorojaki z obilnimi naročili izdatno podpirali.	Franc .Tesenko,
krojač
v Mariboru, vfarovški ulici B—o	(Pfarrhofgasse) št. 191.
Za malarje in lakirarje!
Priporočam svojo zalogo zmletih oljnato-firne-ževih barv, oljnatega firneža, trpentina, kopalovega laka, suhih barv, čistega zlata v listkih, srebra, mednih plošč, vsakovrstnih ščetek ali penzelnov in drugih ščetinastih reči, vse po najnižji ceni. Pri večjih naročilih še bolj znižujem ceno. Vnanjim naročilom hitro ustregam.
■I. Billerbeek,
malar in lakirar 4—6	v Mariboru v gosposki ulici.
Dovoljujem si naznanjati čestitej duhovščini in p. n. občinstvu, da sem zarad razširjenja obrta svojo pozlatarsko delavnico iz C. Schrameljeve | hiše prestavil v
Kartinovo hišo štev. 3. (Schmiderergasse) v koroškem predmestju. Priporočam se uljudno še zanaprej za obilna naročila, katera si bodem prizadeval točno, okusno in po mogoče nizki ceni izvrševati ter si do sedaj skazano zaupanje ohraniti. m.oalnv ¿„ien,
2—3	pozlatar.

—S—B—0-
, Sirovi loj
B kupujeta vsaki čas po najvišji ceni
i Kari Pamperl-ova sina,
Topilnica za loj, sveearija in milarnica, zaloga vžigalnih, svetilnih in maščobnih tvarin '
v CEL0VCI na Koroškem.1
SPC
Služba orpnista in mežnarja.
ob enem je razpisana pri dekanijski cerkvi v Ve-likinedelji. Prosilci se naj oglasijo do 25. maja. Pismenim prošnjam se naj tudi priložijo spričevala o dosedanjem zadržanju prosilcev.
Velikonedelja 1. maja 1876. 1—3	Cerkveno predstojništvo.
Peter Fritz,
pasar, bronar in kovinar v Mariboru
(poprej Karol Hesse)
priporočujem slavnemu občinstvu, zlasti pa častitej duhovščini, svojo dobro izbrano zalogo pa tudi novo izdelovanje vsakovrstnih reči iz brona v vsakem poljubnem slogu v okusni podobi po najnižji ceni: altarjev svetilnikov pred podobami, svetil-nic, kadilnic, monštranc, ciborijev, kelihov, kanon-tablic, krožnikov, karfindelc križcev itd.
Staro, nerabno cerkveno orodje in druge reči iz brona, srebra, pakfonja, medi rad popravim po najnižji ceni ter, ako se želi, tudi dobro pozlatim, posrebram, pobro-nam; tudi kupim ali zamenim staro srebro, bakro, med itd. z novimi rečmi iz iste kovine po prijaznem porazumljenju. Za dobro in trdno delo sem porok!
F. AUCHMANN 0VA
c. i privilisirana fatirika za figovo in siiroptno lavo,
fabrika za šampanjevec in vinska kupčija
v Mariboru.
Svarilo slovenskim gospodinjam!
Ni dvomiti, da je marsikatera slovenskih gospodinj že slišala o tako zvanej Frank-kavi (kofetu), ki se nam za drage denarje iz tujega vvaža. Morebiti si ga marsikatera že kupuje. Gotovo pa jej ni znana prava vrednost one kave. Meni in pa nekaterim zdravnikom je se posrečilo pri omenjenej kavi zaslediti nedostojno sleparstvo. Frank-kava druga ni, kakor neka zmes z britkim koreninjem encijanovim in tedaj ravno zavolj prevelikega dodatka encijanovih korenin toliko dražilno deluje na človeški trebuh in drobovino in je tedaj ne samo brezkoristna za zdravje, marveč škodljiva. Na dalje nima Frank-kava nobenih redivnih moči v sebi in tedaj zasluži, da jo popolnem zavržemo.
Namesto ove škodljive in slabe kave priporučujem svoje surogatne kave, zlasti pa figove kave. Te so narejene iz fig in so jako primerne kot dodatek k pravej kavi, da se pri denarjih varčuje. Moje razne sorte figove kave so pridelane iz najboljših fig, kakoršne so Sultan-fige, in na svitek nabrane fige; figova kava nima nič encijana v sebi, nič grenkega, diši izvrstno lepo in fiuo, se sladko kuša, pospešuje prebavljanje in daja sploh človeku zdravo in močno hrano.
Figova kava je že sama ob sebi sladka; zato se pri njej potroši menje cukra in prihrani znatno na denarjih. Vrh tega upljiva figova kava lehko razkrojilno, hladilno, in tanjša ali redči sok človeškega telesa, kar delovanje sica in drugih krvnih, potem prebavalnib itd. organov vedno pri pravem redu in pravilnosti ohranuje. Na mrzlici boleni, potem na živcih bolehni ali nervozni ljudje njo slobodno pijejo, kar pri drugih kavah ni pripuščeno, zlasti ne pri grenkobnih surogatnih kavah, ki se iz tujega k nam vvažajo. Navadnej kavi, mešanej z mlekom, dodana figova kava onej množi redivno moč in tekne zlasti otrokom, ki so v rasti zaostali.
Nasvetujem gospodinjam rabiti figovo kavo tudi namesto drugih navadnih zajutrkovalnih jedil na primer: cmokov, žganjcev itd. Z mojo figovo kavo bodo veliko ceneje izhajale, ljudje pa jim bodo mnogo živahniši odhajali na delo in kar je še posebne vrednosti: žeja jih ne bode nadlegovala. Zganjice, rozolije in drugih pijač jim ne bode treba kupovati, kar je glede pametnega obnašanja pri delavcih jako imenitno.
Spodej pridjani cenik ponuja mnogo vrst moje surogatne kave, posebno pa priporočujem pri jako nizko nastavljeni ceni svoje razne sorte figove kave vsem p. n. povžitnikom in trgovcem.
Opozorujem zajedno častito občinstvo na moja prava, naturna vina in izvrstne šampanjevce.
CVsiik«
Cena je nastavljena v aust. velj.; iz Maribora; za 100 funtov po Številu paketov vsake vrste, brez odgovornosti za spremembo cene ali Škodo prejemnikov. Termin, rok 3 mesece ali 3 °/o sconto „plačljiv v Mariboru*. Zneski niz 30 gld. se jemljejo s poštnim
povzetjem.
Raz ne «oi-te.
Arabska kava, najfiniša v dvojnem zavitku, v rumenem in belem papirju s črnim tiskom .......
dto.	v nagrbančenem papirju s črnim tiskom
Cikorijska kava, zelo fina, v zelenem papirju z žoltimi obrazci v okroglih zavitkih . . . . . . .
Zavitki v Kilo	fl.	kr.
7s 7H> 78 7n	12 12	—
/ a 7io 7i«	11	—
Cikorijska kava, v ploščatih zavitkih
dto.	po načinu Nadler & Kolb, jako fina, v sivem papirju,
okroglih zavitkih, sladka dto.	grenka
dto.	najfiniša francoska, v žoltem papirju, s črnim
tiskom, v okroglih zavitkih Cikorijska moka, suha, v zabojih ....
dto.	mastna .....
Cikorijska kava uso Lahr, v pisanem papirju
Debelo mleta kava, jako fina, v vijoličastem svetlem papirju z rumenimi
obrazci, v ploščatih ovitkih .... Zrnčasta kava, izvrstno fina, v rudečem svetlem papirju, okroglih zavitkih
z zelenim napisom in štajerskim grbom Kava za gospe, v pisanem papirju z rudečimi obrazci, v trivoglatih zavitkil Tri kronska kava, izvrstno lepa, v modrih zavitkih z zlatim tiskom Zelodna kava, v modrem papirju z rudečimi obrazci Ječmenska kava, zrnasta, v pisanem papirju z belimi obrazci jlto.	zmleta, v pisanem papirju z belimi obrazci
Jlokajska kava, izvrstno fina uso Scbomvald, v temno-vijoličnatem papirji
z belimi obrazci, v ploščatih, podolgastih zavitkih Mandeljnova kava, jako fina Magdeburška, v rumenem papirju, z rudečim obrazci ..... dto.	v zelenem papirju z modrimi obrazci
Sicilijanska kava uso Schon\vald, v temno-vijolič. papirju z rumenimi obrazci Švicarska kava, izvrstno fina, z vanilijo pomešana, v modrem papirju z rudečimi obrazci, z mojo firmo in rodbinskim grbom dto.	uso Gemperle, z vanilijo, v modr. papirju z rudeč. obrazci
dto.	z rudečimi obrazci in pečatom .
dto.	v modrem papirju z belimi obrazci M2
Švicarska moka, jako fina v zabojih Sladko-korenska kava, izvrstno fina, v žoltih ali modrih zavitkih z belimi
obrazci po načinu Tschinkel-ovih sinov Tirolska kava, zelo fina, v pisanem papirju .... Dunajska varčna kava, v rumenem papirju s črnim tiskom . Varčna kava, zelo fina, v modr. papirju z rudeč. oroslonom, v okroglih zavitk dtn. po načinu Voelkerja, jako fina, v rud. svetlem pap., v okroglih zavitkih .........
Pig-ova kava v pakelnih.
Figova kava, zelo fina Insprukska, v črnem papirju
dto. dto. dto. dto. dto.
zelo fina Insprukska, v bledo-rujavem papirju . zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci M 1
,1» 2
M 3 . dalmatinska
rudečem papirju	......
dto. uso Triest, v sivem papirju z belimi obrazci
dto. zelo fina uso InnsbiMck .....
Figova kava, posebno fina, z modrim ovitkom in rudečim tiskom
dto. posebno fina, v modrem papirju z rumenim napisom . Najčistejša figova kava, v finem belem papirju z zlatim tiskom
dto.	posebno fina, jako lepa, v rujavem papirju z ru
dečim ovitkom, z zlatim tiskom Za (»ravirnogt teli «I voli sort sem porok h fOO s(»5. Sultan-figova kava, imenitno fina, v ličnem zavitku
Izleček figove kave, imenitno fin, v roza-papirju, z vožincem obvezau zavitek Indijska figova kava, v ličnem zavitku ..... Prava turška kava s c. k. privilegijo in varovalno marko, izvrstno fina, prelepem zavitku	.....
Zavitek v Kilo	fl.	kr.
'/12	11	—
*/ 1 / .'8 /10 1 1/ /8 /10	13 15	
Vs Vio 7xo	12 11 11 12	
•/< v,	15	
jVa Ve Vi 6 jI 7* V« 1' V |i /10 /IG /s Vio Vl2 j/» Vio v„	12 137.15 20 10 17 14	50 50
'/s Vxo V,e |	12	
11 Vio 7x2 i 7x0 «/ 1/ 1/ I'8 /5 /16	10 10 12	50 50
1/ 1/ 1/ /8 /10 /16 l/ 1/ 1/ ji /8 /10 16 ¡S Vio 7l6 1/ ' 1/ 1/ | / 8 /10 /16	12 12 11 12	_ 50 ;
¡¡1/ 1/ 1/ ¡1 /» /10 /12 1 / II 'io Vs Vio j v« Vio	10 12 13 13	50 50
Vio	13	50
7.0 !, ;/ioi V8 VIO Vl2 |V. VlO Vi: /8 VlO V12	17 22 16 14 13	—
1 / /12 1/ /8 1/ l/ 1/ /s /i h V. '/4 '/8 '/8 '/4 V, '/4 '/8	14 14 25 24—32 21—33 32	—
1 / i/ , / 4 / 8	32	—
7. 7» V» 74 '/8 74 78	19—33 27 25-31	—
1 '/4 78	24-28,	_
Figova kava, mehko obvita.
Figova kava, posebno fina, Sultan, v zabojih ali sodih dto. posebno fina, indijska, v zahojik . dto. jako fina, mastna ali suha, M 1
M 2
m š . . ;
Zavitek v Kilo
Slovanska kava v ploščatih zavitkih, belo modro in rudeče Kava iz planinskih korenin v ličnih zavitkih
Dvostročna kava, posebno fina, v ličnem zavitku z zlatom in jasno-
modrim tiskom M 1
dto.	dto.	M 2
dto.	dto.	brez zlata M 3
Zdravilna kava v ličnem zavitku z zlatom .....
dto.	dto. brez zlata .....
Kava iz sladnega izlečka (Malz-Extract) zelo fina, ličen zavitek
Naročnike uljudno poprosim, da blagovolijo sorte, koje želijo, zlasti].	avi, ali hočejo
mastne ali suhe, natančno naznaniti, da jim zamorem tudi najnatani	tati.
Cenik raznih vin.
Ceno so v austr. velj. na nevaršino prejemnika. Odlog 3 mesece ali 3% sconto, plačljiv v Mariboru.
Vino po vedrah se prodaja brez posode. S premijami bilo je vino odlikovano v Mariboru. Gradcu, Trstu, l.iiicii, Ifartbergu itd. itd.
Mala flaša: 35 kr.
Namizna vina.
56 litrov ali	vedro:
Mariborsko II.........10 gld.
Mariborsko 1.........12
Osečko 1872 (Wachsenberger) ...	12
Ptujsko (Stadtberger)......14
Frauheimsko 1868 ..............17
Pekersko (Pickerer)......20
Črešenjsko 1868 (Kerschbacher) . .	22
Ljutomersko 1868 (Luttenberger) . .	28
Cena sodov: 1 sod z 1 vedrom ali pa 56 litre 3 fl. 40 kr., z 2 vedroma ali pa 112 litre 4 fl. 10 kr., z 21/, vedra
ali pa 140 litre 4 fl. 40 kr., s 5 vedri ali pa 280 litre 8 fl. Cena zabojem za butelije in šampanjevec: 1 nov zaboj za 50 velikih ali 100 malih butelj 1 fl. 50 kr. Manjši zaboji se zaračunijo s 4 kr. za veliko, in z 2 kr. za malo butelijo. Le snažni in franko doposlani sodi se v l*/j mesecu jemljejo nazaj!
Vina v butelijah.
Vel. flaša:
Ritoznojsko (Rittersberger) . 60 kr. Radiseljsko (Radiseller) . . Kovačljonsko (Schmidsberger) Slavičko (Nachtigaller). . . Jeruzalemsko (Jerusalemer) . Ljutomersko (Luttenberger) . Janežko (Johannesberger)
60 70 70 70 80 90
»	© t_	35	it	© ö
n	S	40	n	
ti	c a>	40	n	c —■
ti	a O	40	»	o tO
ti	c-	45	ti	0Q
n	o o.	50	n	O o.
Cenik sampanjevcev.
Cena v austr. velj. Odlog 3 mesece ali 3°/o sconto, plačljiv v Mariboru. Premirani bili so moji šampanjevci na Dunaju, v ttradeu, Trstu, Uncu. Ptuju, Hartbergu itd.
Vel. flaša: Mala flaša:
Vel. flaša: Mala flaša: Carte blanche . . . . 1 fl. 30 kr. 75 kr.
Champ. rose.....1 „ 30 „ 75 „
k la Louis Röderer, blanche 1 „ 50 „ 85 „ k la Veuve Cliquot . . . 1 „ 60 „ 90 „ k la MoSt Chandon . . . 1 „ 60 „ 90 „
Najfinši Burgundec, rudeč 1 fl. 60 kr. — fl. 90 k r
MoselleMousseux 1 „	60 „ — , 90 „
1„	60 „
2	—
n
Zlati biser Rizlec . . Muškat
2„ -
* 90 „ 1 „ 10 „ 1 * 10 „
IMS* Šampanjevec se mora v hladni kleti hraniti in sicer ležč. Najbolje stori, kdor zaboj, kakor ga je prejel, postavi na hladen prostor in ga ondi pusti, dokler ga ne rabi. Razpošiljatev se vrši od polovice oktobra do sred decembra in od konca februarja do začetka junija. Prosim tedaj za blagovoljno pravočasno naročevanje.
F. Aiichmanii- ova
c. k. priv. fabrika za figovo in surogatno kavo, fabrika za šampanjevec in vinska kupčija
V Mariboru.