M eteIko V 7 81 o v e n s k e m s 1 o v s t v u. 42. Kdor hoče pravilno pisati, mora se slovnice učiti, dokler je še uilad; nekako tudio tem nauku velja: ,,Ura zamujena—ne pride nobena". Tega pa lahkoiniselna mladina vclikrat noče spoznati. Taka, tudi prav zmožna, za slovenščino strastno vncta mladiua je Metelkotu prizadevala dokaj grenjav, bodi si pismeno, bodi si ustmeno, in le čuditi se mora človek, kako mirno je presojal on tudi take reči. V dokaz nate lc spiska dveh slovečih pa obOb že uinerlih pisateljev oslovniški učenostipo prej naznanjenili besodah Kvintilijanovih, da se tim bolje pokaže starega učitelja previdna resnobnost, pa mladili dijakov (časih — brez zamere — divjakov)preširnakiatkovidnost.Spiska sta v tedanji obliki z vmes rudeče pisanimi, tukaj v oklepih različno tiskanimi opombami Metelkovimi. I. nDa slovniška učenost več prineso, kakor pa kaže, je tako gotovo, da nar bolj zabita buča nad to resnico dvomila ne bo; le poglejmo namroč, kaj je že ta učenost prinesla in vidili bomo cele sklade slovnic i druzih slovstvenib neizrečeno učenih knjig; kaže pa nasproti tako malo, da ni bolj krotke živali, kakor je slovnitJar, ki se lo s čorkarai peča. (N i lepo reče no.) Da je potrebna podpora vsim učenostim, se bo pa iz tega nar lože previditi dalo, čo jo bila med vsimi učenostmi nar perva na svetu, ker doklor podpore ni, tudi reč, ki inia na nji stati, obstati ne more. Čo je pa taka ali nc, pa vsak ve, i ni treba, da bi mu jaz to reč dalje razlagal. Da je slovnica mladini potrebna, pa mora zopet gotova resni ca biti, sicer bi je nam ne vlivali tako v glavo, da nas žo glava i trebub od h?e boli. (Vaša oholnostjo tega kriva, ki vas pa, akoje ne premagate, v prcp a d p a h n e.) Prijetna starim že mora tudi biti, ker se tako zakopljejo v stare rokopise, slornice i zastarane oblike, kakor kert v zemljo. (To je gerda zarobljenost.) Da pa vsim mila ni, naša vsa šola labko v dokaz služi, ker vsak je ima že toliko v žolodcu, da se mu preseda, da si ravno je še vsacinm kaj manjka. (Če jemanjka, je ni preveč.) Od skrivnost, ki bi jih slovnica spremljevala, nič ne vem, i ako bi tudi kaj vedcl, odskrivnost se nosmegovoriti." (Vsajtolikobi seinoglo povedati v čem skrivno st obstojf.) Na čelu je tej nalogi rudeče napisana razsodba: Slovnica dosti olikana, če tudi ne godna. Vredeva terda, zoperna, slovniški učenosti sovražna, neizpeljana. II. nAliseje Homcr učil slovnice, ali pa Mozes? Učoni možje še niso skazali tega. Ali pa zavoljo tega ni slovnica potrebna?—Potrebnajo! Zakaj? zato, ker je Kvintiljan rekel. On gotovo ni brez pomislika govoril. Verjemimo mu torej in učimo se slovnice, saj je ona spremljovavka skrivnost. Kdor se nje uči, na veke ne bo pogubljen, ker le tisti, ki nitna skrivnost na jeziku, in ki to v sercu obderži, kar rau prijatel ali kdo drugi zaupa, je mož, ki prijatla ljubi, kakor Bog zapove, in kdor prijatla ljubi, kakor Bog zapove, bo zveličan. (To ne gre sem). Srečeu jo torej tisti, ki se slovnice uči. Ona prinese voliko koristi; če se postavim učenec slabo slovniceuči, koliko jeze prizadene učeniku, koliko risov raora ta s tužnira sercom narediti, in svinčnik se grobu bliža. Ali ni torej vsak bedakast, če se slovnice boji, saj še ni nobenirau nič hudiga storila, nizun tistimu, ki hoče bistrouinno kako jslovniško resnico spričati, in ga strela praviga moža v molčanje pobije. —¦ Potrebna je mladim. ltesnično, v Rimu je vsak deček najprej k slovniearju šel, in ko jo enmaloodrastel, koj ga je zapustil. Torej je nam treba,zdaj doklersmo še majlmi dečki, se slovnice učiti, kadar bomo pa seženj veliki, se bomo kaj druzega poprijeli, in to nam bo gotovo dobro od rok šlo, ker bomo terdo na slovnici stali. (Vsoje skerhano in nezvozano.) — Prijetna je starim, saj imamo dosti izgledov, toraj nara ni treba tega dalje dokazovati. — Kaj iz tega sledi? Učimo se slovnice pridno, ker lo ona je, ki nas v pisanji vodi po pravi poti, do ne zajdomo v goščavo zmot, kor vsak, ki enkrat vanjo zajde, je revež, kterigajeoslepilazmota, deseje bo le s težkim sorcom znebil. In ta človek je gotovo pomilovanja vreden. (Naloga je vsa zane marjena.) Horacije rekel: Vos exeraplaria graeca versate manu diurna, versate manu nocturna. In kar jo rekel Horaci, to bomo obernili na slovnico in zaklicali: Učimo se slovnice z dušo in telesam." (Kje je pamet?) Konec te naloge je opomba: nVaša oholnost, preblopnost, prejezičnost Vam žugajo prepad. Na čelu pa; Slovnica sama na sobi ni brez veljave. Vredeva terda, neslana, gerčasta. Obema tema prav zmožnima učencema jo napovedoval Metelko prepad, ako ne premagata oholnosti svoje; in res, umerla- sta oba v naj boljših letib prevred za-se, prerano za narod. — Tako je tudi drugim čortal napake in grajaljib v šoli, češ, da je slovnica ^prenagljena, pomanjkljiva, po lahkomišljenosti ali zanikernosti verzelasta, na zelo nizki stopnji, silo zanemarjena; vredeva pa v pravi zvezi dosti dobra, godna, ali pa prenizke modrosti, berzna, nepreinišljena, pokvarljiva. — Vaša nepaznost in razmišljenost delo uničuje. — Vaša razposajenost se razodeva kakor sploh v Vaši osobi tako tudi tukaj v osebnih zaimenih "! itd. — Tako je pismeno pa tudi ustmeno marsikteremu povedal ob kratkem, kar mu je šlo. Dobro še pomnim, da je součencu mojemu na glasno vprašanje: Zakaj ste mi podčertali sonce brez 1, sej Hrovatje tudi pišejo sunce? —• kratko pa krepko odgovoril: Hrovatje tudi pišejo dug pa vuk. Kar omolknil je součenec moj, če§, slovenski pišem dolg pa volk, pisati mi je toraj tudisolnce ne pa sonce. — Bil je Metelko Dolenoc, in marsiktero je mogel preslišati o polglasniku, o dolenski izreki, o neuavadnih besedah v slovnici itd.; toda — bilje tudi, kakorpravi Slomšek, ves Slovenec, in znal je toraj Gorencem in Notranjcem povedati jo po slovenski, kadar je bilo treb a. Na preneunine ali prederzno ugovoro navadno ni imel odgovora. Tako mi je sam pripovedoval oučencu, kteri je hudo jezikal, da sgonobiti verderben, scliauden, gonoba Ue- bertreibung, Scbande str. 115 v Lebrgebaude" — ni nikjer v navadi; da mu je pa malo poznr brat njegov s kmetov rokel: sej sem ti že večkrat pravil, če boš tako nagle jeze, da se boš sam nugonobil"! Kakor Vodniku so poslednje leta tudi Metelkotu nokteri dijaki (,,Leichtsinnige — icb will sie nicht Schuler nennen — erfrechten sich, den Unterricht zu storen" — piše prof, Petruzzi v Vodnik Album pg. 14.) zelo naga ali ter ponaSali se z rečmi, kterih so se pozneje sramovali. In res, nikogar še nisem čul, da bi se bil hvalil: nTo srao ga dajali, prav mu je bilo itd"; — marsikoga pa sem sližal, ki je omilovaje spoznal: nTo ni bilo prav, to je bilo prebudo, žal mi je, da so nisem bolje učil slovenščine, da Metelkota nisem rajši poslušal; zdaj bi pisal rad to in to, pa ne znam pravilno, popravljati dajat drugim me je sram itd". — In koliko dobrega blaga ostane tako v predalu bodi si v rokopisih, bodi si le v možganih, ter ne pride na dan, narodu slovenskemu na zgubo! Kakor Vodnik je tudi Metelko take djanja navadno pripisoval mladostni nagajivosti in razposajenosti. Nekteri so mu šteli to v zlo, da je molčečnost njegova bila boječnost, krotkost le slabost; toda — šolski zapisniki kažejo, da je dobro poznal svoje učence, in skušnja poterjuje, da je dvojka pa trojka njegova nekterega spodbodla, ki prej ni maral, poznej pa se je iskreno poprijel slovenščine in marljivo pospeševal nje slovstvo. — nRedek dar je bil njegov mirni duh, zlata in občudovanja vredna njegova poterpežljivost z marsikterikrat sitno in nepremižljeno mladostjo (^Zg. Dan. 1861). nPripoveduje se, da mu je v tem bilo vodilo." nWenn Kinder scbwatzen, so straft man sie: Wenn Erwachsene schvvatzen, so ermahnt man sie; wenn die Ermahnung nicbts fruchtet, so nimmt man sich zur Notiz; und wenn der Notizen viele sind, wird man — unwillig!" — Vidi se, da je ravnal z mladino tudi prav po Vodnikovo, svest si tega, kar piše ranjki Matija Vertovec (r. 1. 1784, u. 1851.) o njejvsemrednikom: Spomnite se in živo si k sercu vzemite, da je mladost rada lalikomiselna, bitro pozabljiva in velikrat prenagla. —