SRECANJA
Naš raznašalec št. 1
»Čisto na kratko napišite!"
Naš tokratni obisk smo namenili naj-bolj vestnemu raznašalcu našega glasila, 71-letnemu Ludviku Mramorju iz Ulice Kneza Koclja 19. Njegovo »delovno« pod-ročje obsega Sosesko VI (krajevna skup-nost Komandanta Staneta), Koseze in Zg. Šiško, torej gre za »distribucijo« skoraj tretjine izvodov našega glasila.
»Ne, v 'cajtenge' me pa že ne boste d"jali,« so bile njegove prve besede ob pri-hodu. Tudi, ko smo mu razložili namen obiska, je skromni Ludvik s težavo privolil V pogovor.
»Že dolgo raznašate Javno tribuno?«
»Začel sem s številko 38, zadnja je bila 116., torej bo naslednja že 30. po vrsti. Po pogodbi moram delo opraviti čimprej, zato
Če bi imeli vsaj še tri takšne, kot je Ludvik Mramor, potem bi problem distri-bucije Tribune izginil z dnevnega reda ...
se z ženo Tončko potrudiva, da imajo ob-čani na mojem področju glasilo v dveh dneh po izidu. Pri delu nama včasih poma-ga tudi vnuček. Sicer pa naju k delu priga-njajo sami občani. Ce oddam Javno tribu-no na eni strani ulice, me z druge strani že priganjajo. Veste, to ni reklama, prav za-res se to dogaja!«
»Potemtakem je Javna tribuna brano glasilo?«
»Prav zares je. Občani so se navadili nanj in ga komaj čakajo. Všeč jim je redno izhajanje in obilica zanimivega branja. Od-kar objavljate gradivo za delegate, so ob-čani kar bolj na tekočem o vsem, kaj se v
občini dogaja. Javna tribuna je postala za-res pravi občinski informator, saj v njej vsakdo najde kaj 'zanimivega.«
Ludvik je po poklicu čevljar in je bil med ustanovitelji čevljarske zadruge v Si-ški takoj po osvoboditvi. Član OF je bil od leta 1941 dalje, 17 let je že v odboru KK SZDL Zgornja Siška, od tega kar 10 let opravlja blagajniške posle. Vrsto let je de-lal v sindikatu in društvu prijateljev mla-dine ter je nosilec vrste priznanj in odliko-vanj. V pokoju je že 15. leto.
»Veste, zdravje ni najboljše, saj ne sli-šim dobro in še moped se mi je pokvaril. Toda, do naslednje številke bova oba na-red. Samo, prosim vas, napišite kratko, saj moje delo, čeprav ga opravljam z veseljem, ni vredno tolikšne pozornosti!«
Držali smo besedo, kajne, Ludvik! Pa, srečno!
Pogovarjal se je Franci Rozman