“Minister Janez pa nič”
Boštanj - Ob praznovanju sevniškega občinskega praznika so v Boštanju položili temeljni kamen samo za začetek pripravljalnih del za HE Boštanj. Županje v Boštanju pričakoval tudi ministra za okolje in prostor mag.Janeza Kopača, vendar je bil službeno v Maroku, svojim sodelavcem pa je prepovedal kakršnekoli izjave, saj zadeva očitno še ni dorečena. Ena od opcij je namreč, da Savske elektrarne d.o.o. Ljubljana z asistenco bank lahko spomladi pričnejo graditi boštanjsko elektrarno (energetski del objekta bi stal 14 milijard SIT, infrastrukturni 5,8 milijarde SIT), za nadaljevanje verige pa seveda niso dovolj močne. Vladna usmeritev je drugačna - holding mora proučiti možnost priključitve Savskih k Dravskim elektrarnam ter prenos koncesije, ki jo imajo danes Savske elektrarne.
Niko Galeša kot predsednik posavske pogajalske skupine vztraja, da mora najprej priti do podpisa koncesijske pogodbe za celotno verigo, sicer ni zagotovila, da se bo po Boštanju pričela gradnja elektrarne na Blanci in naprej do Mokric. Ko bo koncesijska pogodba podpisana, se lahko gradnja v Boštanju uredi tudi z aneksom.
Nejasnosti je dovolj, zato je razumljivo, da nihče ž Ministrstva za okolje ni želel nastopati pred novinarji, so se pa odzvali vabilu na odprtje “začetka pripravljalnih del”. B.D.
Zimska idila za Martinovo
Za Martinovo smo mize pokrili z belimi prti in jih bogato obložili Z dobrotami. Po nas se je zgledovala tudi narava, ki se je prav okrog Martinovega odela v snežno odejo.
Mošt je postal vino, za to je poskrbel sv.Martin in “krščevalci" n‘o\ta, ki so ga odvezali vseh “pregreh ”, pri tem pa je sodelovala tl*di nova cvičkova princesa Saša Jerele.
Praznik občine Sevnica
Nagrajenci: Jože Udovč, Milan Jamšek, Janoš Janc, Silvo Starc za Dramsko sekcijo KD Studenec, Berta Logar, Friderik Medvešek, Stanko Lazar in Rudi Bec
Sevnica, Studenec - Komandir. Brežiške čete Dušan Kveder Tomaž je vnoči na 12.november 1941 iz sevniških zaporov osvobodil politične zapornike in soborce, spomin na ta dogodek pa se ohranja
skozi občinski praznik. Dušan Kveder Tomaž se je v dejanjih izpostavil za svobodo drugih, zato tisti občani, ki se s svojim delom prav tako izpostavljajo za boljši jutri svojih sokrajanov, prejmejo po njem
imenovana priznanja in medalje.
Podeljena so bila na svečani seji občinskega sveta dan pred Martinovo soboto na Studencu. Občina Sevnica namreč že vrsto let organizira osrednjo svečanost v počas-
titev občinskega praznika v drugi krajevni skupnosti, sicer pa se v Sevnici odvijajo številne kulturne in športne prireditve skozi ves mesec november.
... na strani 3
RADIO f BREŽICE
na 88,7 In 93,? Mhz
GIasmiaIicaJi
m
GhiStrt&her
^ STUŠEK Dejan s.p. ^
-HITRA IN KVALITETNA IZDELAVA DIOPTRUSKIH OČAL, TUDI NA RECEPT OKULISTA. -7EL0 UGODNE CENE DIOPTRUSKIH OKVIRJEV.
VELIKA IZBIRA IN STROKOVNO SVETOVANJE.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
Jfp 27. novembra 35% popust na vsa sončna očala	tel.: 07 499 31 31

Radio Brežice, Radio Sevnica in časopis SavaGlas nagrajujejo stare in nove naročnike časopisa SavaGlas.
Naročite se do 25. decembra in sodelovali boste
v veliki nagradni igri!
Novi naročniki SavaGlasa lahko do konca leta uveljavljate brezplačno radijsko čestitko ali mali oglas v skupnem programu Radia Brežice in Radia Sevnica.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
POD LUPO
Prioritete na schengenski meji
Posavje, Slovenija - Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je minuli teden v Ljubljani župane slovenskih občin, ki ležijo ob meji s Hrvaško, seznanil s projektom vzpostavljanja schengenskega mejnega režima na slovenski južni meji.	(
Za projekt vzpostavljanja prihodnje unijine zunanje meje na slovenski južni meji skrbi medministrska koordinacija, katere delo vodi minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Ta je z dobršnim delom svoje ekipe z zadnjimi sklepi vlade in pregledom stanja projekta vzpostavitve zunanje meje EU seznanil obmejne župane. In sicer z osnovnimi zahtevami, kijih pravni red EU postavlja na področju varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na meji ter z dosedanjimi rezultati prizadevanj za izpolnitev uni-jinih področnih standardov. Posebna pozornost je bila na sestanku posvečena vzpostavljanju prihodnjih mejnih inšpekcijskih točk, pri nas je to Obrežje na cestnem in Dobova pri že-
lezniškem prometu. Vsi ti morajo biti zgrajeni do konca leta 2002 oz. marca 2003, ostali prehodi pa do polnopravnega članstva oz. do konca leta 2004. Govora je bilo o problematiki izvajanja slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu (SOPS) v okoliščinah slovenskega članstva v uniji, med drugim so bile županom predstavljene možnosti za pridobivanje sredstev za tehnično pomoč s strani unije, sogovorniki pa so razpravljali tudi o varnostnem vidiku vzpostavljanja schengenskega režima.
V okviru izvajanja maloobmejnega sporazuma s Hrvaško se po skupnih ugotovitvah, kot je poudaril tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič, ki se je z županom Vladislavom Deržičem udeležil
srečanja, kot najpomembnejši kažeta izgradnja mejnih prehodov za obmejni promet in ustanovitev stalne mešane komisije. Zunanje ministrstvo namreč ocenjuje, da bo imela komisija bistveno vlogo pri izvajanju tega sporazuma. Na tem področju so tudi mejni prehodi uvrščeni v prioritetne razrede izgradnje, saj naj bi bili po programu Servisa skupnih služb Vlade RS v zadnji prioritetni skupini in tako zgrajeni šele v letih 2004 in 2005. Zato moramo, če želimo izvajati SOPS pred vstopom v EU, uvrstiti mejne prehode za obmejni promet v prvo prioritetno skupino in zagotoviti finančna sredstva za njihovo gradnjo.
Suzana Vahtarič
Mladi izvedli okroglo mizo - za ali proti vizumom
Brežice - Gimnazija Brežice je skupaj z zavodom za kulturo govora - Za in Proti in Mladinskim centrom izvedla debato in okroglo mizo na temo “Vizume bi morali ukiniti”. Dijaki so se dobro pripravili, vse pa čaka še esej na omenjeno temo.
Vodja Zavoda za kulturo dialoga Bojana Šket je izpostavila še drugo plat, saj je problem tudi v tem, daje slovenski vizum izredno težko pridobiti. Naša zakonodaja zahteva, da se mora prosilec osebno oglasiti na veleposlaništvu. Opozaija, da sama izrablja možnost pridobitve vizumov na mejnem prehodu. Komandir mej-
ne policijske postaje v Dobovi Darko Peteline je pojasnil, da obstaja pravilnik o izjemnem dodeljevanju vizumov na mejnih prehodih, tudi na Obrežju jih izdajajo, vendar gre za izredne primere. Evropska unijapred-postavlja prost pretok ljudi, blaga in storitev ter kapitala. Toda Slovenija kot pridružitvena članica mora najprej
“Za dostojno obeležitev
vseh grobišč”
Krško - Svetniške skupine v krškem občinskem Svetu ter dva samostojna člana so na zadnji redni seji Občini Krško podali pobudo, v kateri zahtevajo, da župan in strokovne službe Občine Krško skupaj s pristojnimi državnimi institucijami še v letošnjem letu pričnejo s postopki odkrivanja in obeleževanja množičnih grobišč iz obdobja po drugi svetovni vojni na območju občine Krško.
Ob tem so v pobudi poudarili, da ocenjujejo, da so kot izvoljeni predstavniki dolžni vzpostaviti pravilen odnos do tragičnih poglavij polpretekle zgodovine. Na območju občine Krško naj bi bilo po pričevanju nekaterih še živih očividcev posejanih več deset množičnih grobišč, največja v Krakovskem gozdu, Zlapovcu, Rorah, Brestanici, Sbtelskem, Malem in
Velikem Kamnu, Črni Mlaki, Raki in nekaterih drugih lokacijah.
“Naša skupna naloga je, da poskrbimo za dostojno obeležitev vseh grobišč in da Občina Krško v svojem proračunu za prihodnje leto predvidi in nameni tudi sredstva, ki so za ureditev tega kultur-no-civilizacijskega vprašanja potrebna,” so še zapisali podpisniki pobude. L.P.
zadostiti njenemu pravnemu redu s prilagajanjem zakonodaje, je opozoril poslanec Jože Avšič, eden od vabljenih na okroglo mizo, kije sledila. Svoje zahteve bomo lahko izpostavili šele, ko bomo članica EU.
Mlade je zanimalo tudi, zakaj je tako malo poslaništev na vzhodp. Avšič kot član odbora DZ za zunanjo politiko je lahko pojasnil, da njihovo drago odpiranje pogojujejo z ekonomskimi momenti, ki jih vidijo v državah. Prav tako je pojasnjeval maloobmejni sporazum z naslova obmejnih prepustnic ter uvajanje schengenskega režima na slovensko-hr-vaški meji. Gimnazijce pa je zanimalo tudi, kako se občina pripravlja na nova delovna mesta na področju stanovanjske politike. Podžupanja Milena Jesenko je lahko odgovorila le, da si občina od različnih ministrstev prizadeva pridobiti kalkulacije bodočih potreb, a ne gre gladko. Tako kot ob odlično izpeljani debati in okrogli mizi, ni šlo tudi organizatorjem. Zatajili so predstavniki gospodarstva, a kot kaže, srednješolci iz podjetniških družin dobro poznajo izkušnje svojih staršev s tujimi tržišči in so priskočili na pomoč. Na povabilo brežiških gimnazijcev pa se ni odzval tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar, za katerega so imeli pripravljeno marsikatero vprašanje. S.V.
posavske mušice
Država podtika tudi kukavičja jajca
Po izgradnji verige preostalih petih elektrarn bo Posavje resnično postalo naš največji elektroenergetski bazen, zato bi zaradi ogroženosti okolja in posegov v prostor prebivalci tod lahko imeli elektriko zastonj. Posebej še, ker imamo vodilno mesto v Sloveniji pravzaprav že danes. Neposredno namreč upravljamo kar z večino od 12 milijard kilovatnih ur električne energije, kolikor je proizvedemo v državi letno. V mislih imamo seveda krško nuklearko in vse tiste elektroenergetske objekte, ki so zadnji čas povezani v Holding slovenskih elektrarn. In na čelu obeh sta posavska človeka. Holding je prevzel Drago Fabijan, dotlej direktor brestaniške termoelektrarne, medtem ko je najodgovornejši in uspešen prvi človek Jedrske elektrarne Krško že vrsto let Stane Rožman. Prvi je iz krške, drugi iz brežiške občine, za uravnoteženost s Sevnico pa naj bi zdaj poskrbela gradnja hidroelektrarne Boštanj. S pripravljalnimi deli so’ minuli teden začeli ob sevniškem občinskem prazniku, svečanost pa ni minila brez grenkega priokusa.
Predvsem novinarska konferenca poldrugo uro pred slavjem je nazorno potrdila, kako vzvišen je odnos države do lokalne skupnosti. Sevniški župan Kristijan Janc do zadnjega trenutka ni mogel iz prestolne Ljubljane izvedeti, kdo se bo udeležil srečanja z novinarji, niti ni dobil pravega odgovora o udeležbi ob pričetku pripravljalnih del v Boštanju. Minister za okolje in prostor Janez Kopač je menda svojim ljudem kar prepovedal udeležbo in kakršnokoli pojasnjevanje okrog HE Boštanj, sam pa se je podal na službeno pot v Maroko. Je to storil zaradi interpelacije ali kakšnega drugega vzroka? Tako so lahko na novinarska vprašanja odgovarjali zgolj ljudje iz druge vrste, nikogar iz prve pa ni bilo niti na slovesnosti v Boštanju. Kot da gre za zastavljanje nepomembne naložbe, ne pa za eno milijardo mark vredno investicijo, ta čas naj večjo s področja energetike v Evropi! Čast je, bolj zasebno in neuradno, v Boštanju reševal Robert Golob, prvi in najodgovornejši človek slovenske energetike in šele na osrednji občinski slovesnosti na Studencu se je zbranim uradno pridružil državni sekretar z okoljskega ministrstva Radovan Tavzes. Sicer pa o omalovažujočem odnosu do juga države priča tudi javna obravnava v krajevni skupnosti Boštanj, kjer njeni predstavniki in sam sevniški župan niso dobili ustreznih odgovorov in pojasnil o okoljevarstvenih posegih. Ko pa so padla neprijetna vprašanja, je državna podsekretarka z Ministrstva za okolje in prostor razpravo enostavno prekinila. Do prihodnjič. Do kdaj? Kaj komu mar, če očanci še danes ne vedo, kakšna bo usoda njihovih domovanj in vasi! Sicer pa kaže eno gorko reči tudi na račun predstavnikov oblasti z juga Posavja; pomembnih dogodkov v Sevnici oziroma v Boštanju se namreč niso udeležili tudi nekateri župani in poslanci. Nekateri tudi brez opravičila.
Na tem mestu smo sicer enkrat že zapisali, da pričetek pripravljalnih del ne pomeni še tudi začetka gradnje. Dobljena je zgolj prva borba, ni pa to še zmaga. Še veliko savske vode bo proti sosednji državi odteklo, in še kakšni katastrofalni poplavi bomo veijetno priča, dokler bodo stekla dela. Kdaj šele bo končana celotna veriga do Mokric oziroma slovensko-hrvaške meje! V enem od predalov ministra Kopača menda zdaj čaka na proučitev že peti primerek koncesijske pogodbe in mnogo je nedorečenega tudi na področju zakonodaje. Kar seveda pomeni, da država nima urejenih vseh zadev okrog gradnje spodnje-savske verige. Pa je bilo na voljo vsaj eno desetletje, a smo zdaj prišli šele do delnega dovoljenja za gradnjo HE Boštanj. Marje država Posavju podtaknila le kukavičje jajce, samo da bi utišala nergače, ki so priganjali k začetku del in se trudili, da bi gradbeno jamo vendarle odprli naslednjo pomlad?
Mar predstavlja kukavičje jajce tudi odločitev obrambnega ministrstva o rabi cerkljanskega letališča za “posvetno” rabo? Zdaj se ustanovitelji javnega zavoda ubadajo s pravcato papirnato vojno, ob zbiranju dokumentacije pa ugotavljajo, da so na letališču dobili lokacijo, ki onemogoča njihove dejavnosti-Menda bi lahko koristili le travnato površino, kjer bi pristajala zgolj najmanjša letala, o komercialni rabi pa bi bilo mogoče le sanjati. Mnogi pa se spomnijo, da so na tem istem letališču, ko še ni imelo sedanje gladke asfaltne prevleke, že pred dvema desetletjema ob prenovi steze na zagrebškem Plesu pristajala največja letala svetovno znanih družb! Zdaj v Cerkljah z vsemi površinami in objekti upravljajo povsetf1 drugi ljudje kot doslej.
Raje se vrnimo k vedrejšim dogodkom. K praznovanjem denimo. V zadnjem času jitrje bilo obilo v brežiški in sevniški občini. Poleg tega so svojo petletnico z družabnim srečanjem proslavili posavski seniorji. Stregli so jim v dvorcu Impoljca, kjer pa so natakarji kar prehitevali s plačevanjem, računajoč menda na sklerozo vitalnih seniorjev. Še bolj veselo je bilo zadnji petek na “vidmarjadi”, kakor ljudje duhovito poimenujejo srečanje najpomembnejših posavskih ljudi od sodnikov, advokatov in notarjev do direktorjev in policajev pri Vidmarjevem Dragecu v Kapelah. Mnogokje so znanci in vinoljubci ta konec tedna tudi martinovali, še več pa jih je strmelo v Ty zaslon in spremljalo naše nogometno srečanje z Romuni. Morda smo zmagali tudi zato, ker so po nekaterih župnijah ljudje v ta namen darovali tudi za mašo. Ljubiteljem motorjev je veselo popoldne pripravil televizijski snemalec Jože Grajžl, ki je sanj izdelal prelepi trikolesnik. Ko se bo-ponosno popeljal po posavskih cestah, mu bodo zavidali vsi tisti gospodje, ki so s svojimi dvokosleniki tudi letos potovali po svetu. Med tistimi osebnostmi v najlepšil1 letih seveda mislimo na čoperje in plastičarje, s katerimi upravljajo Jože Patty, Milan Venek, Peter Žigante, Kamil Krošelj in mnogi drugi. Menda motor rada zajaše tudi Ljudmila Cizelj, direktoric3 Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca.
Končajmo z informacijo o še enem uspehu naših kulturnikov; iz Italije se je z novimi odličji vrni1 mešani pevski zbor Viva Brežice, ki sta ga s šampanjcem družno pričakala oba domača poslanca. JoŽ* Avšič in Andrej Vizjak že vesta, kako pomembna volilna baza so mladi. To nedvomno vesta tudi Dan®' jan Lah in Vida Ban, a sta vseeno odstopila z najodgovornejših položajev v Mladinskem centru Krško-Kot sta zapisala, je’ob političnih igricah posredi tudi pravcata kampanja zoper njiju, bojkot sej ter podti' kanja in prirejene zgodbe.	,,
Vlado Podgor#1
mnenja, odgovori, popravki...

Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne Jizične osebe ( tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Lepši časi za urbanizem in arhitekturo
Društvo za razvoj podeželja Kapele je organiziralo urbanistično arhitekturno delavnico v Kapelah, ki jo vodita prof. dr. Peter Fister s Fakultete za arhitekturo, v Ljubljani in prof. dr. Živa Dev; sodelujeta še konzervator-ja Andrej Hudoklin in Dušan Strgar. V delavnici je 15 študentov arhitekture. Ob tem pomembnem dogodku za vso občino je vredno razmisliti, ali bomo znali izkoristiti strokovne izsledke in usmeritve, ki jih bo dala
ta delavnica.
Predlog zakona o graditvi objektov in predlog o urejanju prostora, ki sta v prvem branju v Državnem zboru, ponujala priložnost, da bi proučili in ocenili dosedanjo občinsko zakonodajo in delo na področju urbanizma in gradenj v občini; naša poslanca v Državnem zboru g. Avšič in g. Vizjak pa bi najbrže z veseljem predložila dobre predloge v predlog omenjenih zakonov.
Druga priložnost pa je, da bi vgradili strokovne izsledke in usmeritve strokovne delavnice iz Kapel v nov občinski dokument, ki bo izdelan names-
to dosedanjih prostorski ureditvenih pogojev (PUP).
Čeprav bodo strokovnjaki v Kapelah, proučili le ožje izbrano stavbno dediščino in ponudili prostorske in arhitekturne rešitve, menim, da je to izrednega pomena za razumevanje in vrednotenje naše dragocene dediščine po vsej občini, ki so jo ustvarjali naši predniki in mojstri za potrebe družine po njeni gospodarski sposobnosti in po meri človeka. Takratna arhitektura hiše, ahkerja, mlina in drugih poslopij je zvesto sledila vsem pravilom tistega časa, bila pa je veliko svobodnejša od današnje, ki jo oklepajo pretesni administrativni okovi. Npr. začetek naše slovenske hiše je bila enocelična zgradba, ki pa so jo dograjevali pretežno v vzdolžni osi, redkeje v obliki črke L in v obliki črke U; z dograjevanjem se je začetna stavba povečala za trikrat in tudi več. Občinski PUP-i pa dovoljujejo le 30-* odstotno povečanje obstoječe stavbe, kar je resno zaviranje naravnega razvoja in omejevanje človekove ustvarjalne moči. PUP tudi nekoliko preveč diktira razmerje tlorisne zasnove hiše, vinskega hrama itd. V
lokacijski dokumentaciji se določajo celo “frčade" itd., kar se mi zdi naravnost smešno, saj vendar obstajajo drugi strokovni parametri, ki zagotavljajo skladnost gradenj s krajinsko značilno arhitekturo, obenem pa dopuščajo stroki sodobno oblikovanje. Tudi pred stoletji je bila naša hiša “sodobno zasnovana ”, o tem ni nobenega dvoma!
Ko se boste sprehodili po naših prelepih krajih v občini, vam bo dih zastal ob pogledu na čudovito lepoto stare lesene hiše, ki se ponavadi sramežljivo skriva pred novimi enoličnimi in več aliTnanj tipiziranimi hišami ali pa žalostno propada; propada veliko bogastvo, propada naša kultura. Na nobeni od teh hiš ne boste opazili “frčade”, kajti gradbena fizika je zahtevala hladno podstrešje, med drugim tudi zaradi klobas in šunk, ki so jih sušili na podstrešju. Našli pa boste “frčado” (“trahter") na hlevu, na seniku, kamor so zlagali krmo. “Frčada" je prišla na podeželje pozneje iz mesta z zidano hišo, ki je imela podstrešno sobo v sredini podstrešja. Nadalje se mora po občinskem PUP-u obstoječa hiša,
čeprav je vredna^ohranitve, po enem letu odstraniti, kar otežuje tudi delo spomeniškemu varstvu in lastniku, ki bi leseno hišo lahko koristno ohranil, seveda v primerni razdalji od
letof
Ko že vse o hiši ali drugem poslopju določajo občinski predpisi in še nato do pike natančno lokacijska dokumentacija in nato še, preverjanja stroke na upravni enoti, potem res nimata več kaj dosti početi investitor in arhitekt, , dovolj bi bil le tehnični risar in nato slabo priučen graditelj. In temu je tudi podobna naša kraji-
Navedel sem le. nekaj primerov, ki' kažejo na to, da je razvoj urejanja prostora in stavbarstva pred več sto leti potekal bolj razumno in svobodno, kot poteka danes. Razlogi so znani, vendar o tem kdaj drugič. To pa je tudi dokaz, da so občinski PUP-i zastareli, enako tudi drugi izvedbeni dokumenti, in bi jih bilo potrebno posodobiti, saj se še vedno zahteva lokacijska dokumentacija pri zazidalnih in ureditvenih načrtih, kar je seveda protizakonito. Ni dvoma, da urbanizem v brežiški občini močno šepa;
za primer naj navedem, da bosta 22. novembra minili že dve leti, od ima občina Brežice protizak°n' sprejet Odlok o ureditvenem n°c za POSLOVNI CENTER BREŽIC*' ^ ga je izdelal Savaprojekt Krško nfiP vršini 14 ha mestnega zemljišča•	•
ditveni načrt je zato neuporabetn> nihče ne more graditi. Pred obet ■ urbanistično službo in vodstvottt čine so torej zelo resne naloge, * ^ bodo zagotovo zmogli z tek0 večjo podporo občinskih svetnik° korist občanov!	. g,
Strokovna delavnica v Kapelah J rednega pomena tudi za to, da ■ čeli bolj resno razmišljati o /,0 i-kljivostih in se na njih učili- Sp0 ja o smiselnem nastajanju nase bne dediščine bodo pokazala s z usmeritvami na bolj smotrno P ganje v prostor in na oblikovanj ■ deželske arhitekture v priho Prvi in najpomembnejši pog°J j
peh pa je, da le “čevlje sodi naj k M
tar"; vsakdo naj ima v družbi tfl ^ ki mu gre. Tudi stroka! In °dPr^ jit bodo možnosti za naravne] srečnejše življenje. -
Karl Filipčič, univ.dipl-ing■

TEMA
Praznik občine Sevnica
Sevnica, Studenec - Na pročelju sevniškega sodišča je spominska plošča Dušanu Kvedru Tomažu, ki je 12.novembra 1941 iz tedanjega zapora rešil politične zapornike. Vsako leto na ta dan delegacija borcev z občinskim vodstvom tja položi spominski venec. To je datum praznika občine Sevnica v spomin na klic po svobodi v okupirani domovini. Poizkus, da bi za občinski praznik izbrali spomin na kakšen drug dogodek, ki ni vezan na NOB, ni uspel.
Se je pa v zadnjih letih bistveno spremenil način praznovanja; svečana seja občinskega sveta, ki je postala za najširšo javnost odprta manifestacija, je vsako leto v drugi krajevni skupnosti, nanjo so vabljeni ugledni gostje in podeljujejo se priznanja zaslužnim občanom. Ker praznik občine Sevnica sovpada z Martinovim, krajevna skupnost gostiteljica prireditveni šotor izkoristi še naslednji dan za organizacijo martino-vanja. Letos je praznovanje Potekalo na Studencu.
Odprtje v Boštanju
Ker je občinski praznik namenjen predvsem obeležitvi novih dosežkov, je župan Kristijan Janc ob podpori posavske pogajalske skupine za projekt gradnje hidroelektrarn na čelu z Nikom Galešo želel, da bi letos javno °beležili pričetek pripravljalnih
zal v dosedanjem sodelovanju.
Kljub mrazu in snegu so se dogodka udeležili tudi domačini, zapel je Oktet Jurij Dalmatin in zaigrala je sevniška godba.
Lepo je biti e-šolar
Sevniška osnovna šola Savo Kladnik je ena izmed štirih v Sloveniji in edina v Posavju, ki si je v skupnem projektu Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za informacijsko družbo pridobila status e-šole. 12 zelo zmogljivih računalnikov, videokonferenčna povezava, optični čitalec ter internet je oprema računalniške sobe v kleti šole, ki bo dopoldne na voljo učencem, vsak dan od 15. do 19.ure in ob sobotah od 9. do 13. ure pa javnosti. Uporaba računalnikov bo brezplačna, organizirani bodo tudi tematski dnevi, ko se bodo zainteresirani lahko čim več naučili o uporabi sodobne komu-
Praznični Sevnici
V mesecu, ko Sevnica praznuje, je Lekosova galerija Ana pokazala nekaj od kulturnih zakladov iz domače kašče. Na ogled je po-
več pevskih zborov; Smilja, Milan in Stane Zupančičevi so bili zavezani lepi slovenski besedi, pa slikar Tihole s svojimi slikami na lesnih ogorkih, pa Drobne, pesnica Ana Gale, po kateri se ime-
Rudi Stopar, Janja Flisek-Balog, Breda Sotošek in Franc Bogovič
^rtstijan Janc, Jelka Slukan, Barbara Merlak in Borut Čampelj v e-šoli
^ za boštanjsko elektrarno. Ker se ni podpisana koncesijska !'°§odba za gradnjo verige in po ^esedah direktorja Holdinga sionske elektrarne Draga Fabja-“ se niso vzpostavljene vse po-ebne organizacijske oblike za
»osil,
ca posla, pa tudi enotnega
nikacije. Oprema sevniške učilnice je vredna preko 10 milijonov SIT, je na uradnem odprtju povedala Barbara Merlak z Ministrstva za informacijsko družbo, zato z Borutom Čampl-jem iz šolskega ministrstva upata, da bo vodstvo šole vanjo znalo pritegniti kar najširši krog uka željnih.
StlldcnCC poasfaltiran Janc zelo zadovoljen na Končevi razstavi
^Pan Janc in dr Robert Golob
j^dbenega dovoljenja za vsa Pravljalna dela še ni, so v Boš-aiUu
Cesta Ponikve- Cerovec je bila poslednja makadamska cesta v KS Studenec, ki je ob prazniku dobila .asfaltno prevleko. “Ne gre za dolg odsek ceste, a je zelo pomemben,” je dejal predsednik sveta KS Studenec Stane Koko-ve. Ta odsek namreč povezuje cesti Hudo Brezje in Ponikve-
spomnil še številnih drugih Sevničanov, ki so se angažirali na področju kulture in omenil le nekatere - Srolovo, ki je v Sevnici gospodo poučevala klavir, izjemoma pa tudi talentiranega Berta Konca, ki je kasneje desetletja sam učil harmoniko, bil pa je tudi slikar in oblikovalec; Mari-
pr:v e11 zapormcan ouprn ie ter '6te^ ^ na Prestavitvi ceste ,’nfrastruktumih vodov. Oboje p:Je Seveda potrebno zaradi grad-J e|ektrarne.
evniški župan je prepričan, * to bil lahko dober začetek hrejše usklajene korake do na odprtj u pričakoval

^ n^tra za okolje Janeza Kopa-
lni,
se
ga bilo, ker se je zadržal sodelavcem pa naročil, naj
ieren
tij^ Ce> sklicane pred otvoritve j0 .Protokolom. Prišel je Fran-lja. Uranovič, državni sekretar slav0Van Tavzes bi moral biti Spe 0str>i govornik, a je zaradi J<9zamudil. Se je pa župan i)e„ lzjemno razveselil držav-^rt Sekretaria za energetiko Ro-^dn'	ki zelo podpira
J° verige, kar je občini poka-
e ne udeleži tiskovne kon-
V družbi otrok predsednik KS Studenec Stane Kokove in sevniški župan
Arto. Posodobljena cesta bo orno- ja Hvatova, Matilda Baurn-gočala lažje pluženje, predvsem pa kirher, Majda Leben in Sonja zagotavljala varnejši prevoz otrok, Kolšek so bile učiteljice in reži-ki se v šolo vozijo s kombijem. serke, pa nepozabni Viktor
Krenčič, ki je ustanovil in vodil
čuje odličnost v komunikaciji te institucije, prav tako prepoznavnost Gornjedolenjske vinske ceste, Kmečke zadruge Sevnica ter podjetja Armat iz Šentjanža.
Združeni vinogradniki Sevnice
Vsa vinogradniška društva iz občine Sevnica (Sevnica- Bošta-nj, Malkovec, Šentjanž in Studenec ) so strnila moči in ob prazniku občine in godu Martina pripravila vinogradniško povorko. V njej so na traktorskih prikolicah in ozaljšanih vozovih, ki so jih vlekli konji, prikazali vinogradniške šege in običaje, ki spremljajo trdo delo vinogradnikov.
Ob tej priložnosti je leto dni staro društvo vinogradnikov s Studenca razvilo svoj prapor, na slovesnosti pa je sodeloval tudi predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Zvone Lah ter tretja cvičkova princesa Saša Jerele iz Šmarjeških Toplic, ki je tudi prva spremljevalka letošnje vinske kraljice Tjaše Koroša iz okolice Ljutomera.
Na prireditvi pa so razglasili tudi rezultate ocenjenega mladega
stavila dela likovne pedagoginje Janje Flisek- Balog in njenega -žal- že pokojnega življenjskega spremljevalca Zdravka Baloga.
Ob soju sveč in ob zvokih kitare Zorana Koširja so recitatorji prebirali Zdravkove pesmi. Zdravko, bolj znan kot Dedi ali Sine je kot slikar, pesnik, igralec in oblikovalec staremu trgu in Sevnici pustil otipljive sledi.
Ob odprtju razstave se je član galerijskega sveta Rudi Stopar
nuje sevniška šola, pa Oder mladih in še bi lahko naštevali.
Oblika je odlika
Akademski slikar Alojz Konec je z razstavo prikazal oblikovanje celostnih grafičnih podob kot vizualno komunikacijo med objektom predstavitve in potrošniki oziroma gledalci.
Njegova je namreč celostna podoba občine Sevnica, ki izpri-
podelili priznanja
Priznanja Dušana Kvedra Tomaža
Rudi Bec je leta 92 pogumno prevzel mesto v. d. direktorja v Metalni Krmelj in se spopadel s propadanjem podjetja, stečajem in ustanovitvijo nove gospodarske družbe Inkos. Novo podjetje danes pod njegovim vodstvom uživa sloves po Evropi, domačinom pa zagotavlja delovna mesta.
Milan Jamšek je štiri leta uspešno vodil KS Šentjanž.V teh letih so bile asfaltirane številne ceste v kraju, ^grajena je bila mrliška vežica in pločniki skozi Šentjanž. Z njegovo pomočjo je Šentjanž ponovno zaživel na gospodarskem in kulturnem področju.
Berta Jožefa Logar - po poklicu učiteljica, po duši humanist-ka, ki ji je skrb za sočloveka na prvem mestu, je priznanje prejela za svoje vsestransko delo z mladimi, za delo v KS Krmelj in v številnih humanitarnih organizacijah in društvih; čeprav je v pokoju, to zanjo še zdaleč ni čas mirovanja.
Medalje Dušana Kvedra Tomaža
Dramska skupina Kulturnega društva Studenec
Že vrsto let skrbi za kulturni navdih v KS Studenec. Uprizarja komedije in razveseljuje krajane ter dokazuje, da se da z malo denarja in veliko dobre volje marsikaj ustvariti.
Janoš Janc je gonilna sila vaškega odbora Arto. Vaščani so pod njegovim vodstvom v zadnjih letih dokazali, daje v slogi moč. Uredili so vodooskrbo, obnovili cesto, uredili kanalizacijo, javno razsvetljavo in igrišče.
Stanko Lazar, predsednik društva Zagon iz Tržišča, ni znan le v domačem kraju, temveč širše v Sloveniji. Ima smisel in čut za organizacijo in vodenje različnih prireditev, po katerih Tržišče postaja prepoznavno tudi v Sloveniji.
Friderik Medvešek seje pred desetimi leti iz Krškega preselil v Žurkov Dol in od takrat dela za dobrobit kraja. Aktiven pri posodobitvah cest, pri izgradnji vodovoda ali pa pri dograditvi kabelske TV- povsod je zraven.
Jože Udovč je več desetletij aktiven v gasilskih vrstah domačega društva, na družbenopolitičnem področju in znan po dobrem vodenju KS Boštanj.
Iz povorke vinogradnikov
vina. Prek 100 vzorcev je prispelo na ocenjevanje, ki je potekalo 7. novembra pod budnim nadzorom Darka Marjetiča. Med cvički je komisija ocenjevala 41 vzorcev, zmagal pa je Franc Povše; med
V okviru občinskega praznika so sevniški borci položili venec k plošči na sodišču, v sevniški knjižnici pa jepotekalo tudi srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem.
Praporščak Franc Cizerle
frankinjami je prvo mesto osvojil Alojz Rupar, med deželnimi belimi vini je zmagala družina Janc s Studenca; najboljši laški rizling pa je pridelal Stanislav Krnc.
Branka Dernovšek, Nada Černič Cvetanovski
Napovedi dogodkov
petek, 16.11.2001 - srečanje mladine z županom občine Sevnica, ob 20.uri v Salezijanskem mladinskem centru v Sevnici;
sobota, 17.11.2001 - srečanje “abrahamov” občine Sevnica, ob 19.uri pri Jancu na Studencu;
ponedeljek, 19.11.2001 -
odprtje fotografske razstave Dolenjske in Posavja - Grafika svetlobe, ob 18.uri na sevniškem gradu;
sobota, 24.11.2001 - “živžav”, ob 14.uri na župnijskem dvorišču v Sevnici.
	
	
	
	
	
	
POD LUPO
stra
Vpliv pripravljalnih del za HE Boštanj na okolje
Javna razprava v Boštanju prekinjena
Boštanj - Pripravljalna dela za gradnjo elektrarne se pričnejo s preselitvami oškodovancev, premestitvijo infrastrukture, z zavarovanjem ogroženega brega Save in šele nato z izkopom gradbene jame. Ob tem je potrebno na gradbišču postaviti vrsto objektov, ki bodo ob zaključku gradnje odstranjeni ali zasuti, vendar za njih investitor potrebuje enotno gradbeno dovoljenje.
Ministrstvo za okolje ga bo izdalo, ko bodo zaključene vse faze upravnega postopka po Zakonu o graditvi objektov, to pomeni tudi okoljevarstveno soglasje.
Presojo vpliva pripravljalnih del na okolje je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo
postopku, kot gaje tolmačila podsekretarka, ne bodo upoštevane vse njihove pripombe.
Iz osnutka za pridobitev enot-
nega gradbenega dovoljenja, ki ga je prejela le KS Boštanj, Občina
pri volji poslušati pripombe krajanov, ki so se nanašale na druge stvari, na primer zahtevo o ureditvi križišča pri savskem mostu, ki bo zaradi obvoznice brez sema-
Celje izdelal Savaprojekt Krško, v prostorih Krajevne skupnosti Boštanj je bil dokument javno dostopen, sledila je še javna obravnava v TVD Boštanj, ki jo je v imenu sklicatelja - Ministrstva za okolje - vodila državna podsekretarka mag.Sanja Traumšek. Po dveh urah jo je prekinila, ko je izvedela, da javna predstavitev ni bila izvedena po črki zakona. Na to je opozoril Roman Novšak potem, ko so krajani spoznali, da na tej javni razpravi po upravnem
Sevnica kot stranka v postopku pa ne, je po prepričanju krajanov razvidno, da niso upoštevani pogoji za soglasje, ki jih je navedel Občinski svet Sevnica. Posamez-
niki iz delovne skupine za spremljanje HE Boštanj so prepričani, da vsebina dovoljenja presega pripravljalna dela, investitor pa še sploh ni znan, kar je potrdil tudi vodja projekta pri Savskih elektrarnah Janez Nučič.
Traumškova je poudarila, da gre v tej javni razpravi izključno za obravnavo presoje vpliva pripravljalnih del na okolje in ni bila
forja ali krožišča prenevarno. Kljub temu, daje bila gradnja obvoznice izločena iz postopka, ki zaobjema pripravljalna dela, Bo-štanjčani pričakujejo, da bo nek uradni dokument zavezoval, da se to uredi, preden se odpre plato za pripravljalna dela.
Pogoji, ki so jih za izdajo soglasja postavili preko občinskega sveta, dokazujejo, da niso proti gradnji, temveč želijo le zagotoviti znosno življenje ob bodočem velikem gradbišču in tega ne bodo prepuščali zgolj pogajanju z danes uradno še neznanim investitorjem.
Branku Dernovšek
Z glavo na zabavo
Brežice - Kaj pomeni dober žur? Iti na koncert in se ga napiti ali pa “z glavo na zabavo” in biti za treznost še nagrajen? Ta alternativa se je v minuli konec tedna ponudila obiskovalcem Mladinskega centra (MC) Brežice.
Fundacija “Z glavo na zabavo”, ki jo finančno podpirajo nekatere državne institucije, predvsem pa različni sponzorji, je bila ustanovljena za izvajanje različnih projektov primarne preventive v okoljih, kjer se mladi zabavajo (popularni lokali, različne javne prireditve, kasneje tudi šole).
Shyam so se tokrat predstavili z novim bobnarjem Dušanom. Poleg pesmi iz albuma “Željo daleč stran " so obiskovalcem ponudili še dve novi pesmi. Koncert v Mladinskem centru Brežice so popestrili tudi z računalniškimi animacijami.
Problematika, s katero se srečuje mladina, je zelo obširna, in ker vedo, da se ni moč kakovostno posvetiti vsem problemom naenkrat, so se lotili le ene, po njihovem mnenju najbolj pereče vsebine. To je problematika alkohola med mladimi, ki jo obravnavajo v povezavi s prometno (ne)vamostjo. In tako so si zastavili cilj, da vsako leto organizirajo približno 40 prireditev “Z glavo na zabavo”,
Preizkus v žongliranju in seveda obvezen test treznosti...in praktična nagrada je tvoja!
kjer bodo nagrajevali treznost obiskovalcev. Pričeli so aprila s spomladanskim delom, v jesenskem delu pa so 31. “zabavo” pripravili ravno v MC Brežice.
Obiskovalci so, če so kupili Fruktalov sok, izpolnili anketo ali napihali 0,0 oz. 0,5 promila alkohola, lahko sodelovali v veliki nagradni. Med koncertom pa so potekale tudi razne družabne igre, ki so nagrajevale “trezne glave” s praktičnimi nagradami.
Nagrade so premamile obiskovalce MC Brežice in kar nekaj jih je preizkusilo svojo (ne)treznost. Tako ni manjkalo veselja nagrajencev, pa tudi pošteno smo se lahko nasmejali tistim, ki so se v “pihanju” preizkušali kar malce preveč samozavestno.
Tanja Grabrijan
Združena lista o regionalizaciji
Sevnica - Pokrajinski odbor združene liste socialnih demokratov (PO ZLSD) Posavja je organiziral razpravo o vlogi pokrajine v regionalizaciji Slovenije. Aure-lio Juri, poslanec državnega zbora, je razložil pomen evropskih regij ter primernost regionalizacije v majhni Sloveniji. Po sedanji koalicijski pogodbi se stranke strinjajo, naj se izoblikuje. 8 do največ 14 regij. Merilo 100.000 prebivalcev je realno in ne premajhno, saj majhna regija nima ne kapitalske in posledično ne politične moči. Kot takšni ji država ne bi zaupala pomembnejših pristojnosti.
Bistveno pri oblikovanju regij mora biti interesno združevanje občin, kot so ga izpeljali Primorci z Obalno skupnostjo. Tako so reševali vodooskrbo, sanitarno deponijo, sedaj vodijo projekt visokega šolstva in se občinskim svetom ali še prej skupščinam s tem sploh ni bilo potrebno ukvarjati.
Dejstvo je, da bo morala Slovenija poiskati takšno obliko regionalizacije, ki bo le prerazporedila sredstva za delovanje državne in lokalne uprave, ne pa naložila davkoplačevalcem nove obveznosti. Zato bi bilo najprej modro sprejeti vsebino in funkcionalnost pokrajine in šele nato državo teritorialno razrezati. B.D.
prejeli smo
“Daj mi Micka peneze
nazaj
SavaGlas št. 38, 3.10.2001
Direktor Kostaka Božidar Resnik laže, ko v članku govori, da Togrel d.o.o. ni bil nikoli pripravljen na pogajanja in da so prisotnega Kostakovega odvetnika napodili s sestanka. Togrel d.o.o odločno zanika, da bi kdajkoli kogarkoli napodili s kateregakoli sestanka, kaj šele kakšnega odvetnika. Na sestankih, ki jih je sklicala uprava družbe Togrel d.o.o. je sodeloval odvetnik družbe Kostak d. d. le enkrat in sicer na skupščini družbe, na kateri je prisostvoval do konca skupščine, kar lahko preveri vsakdo na registrskem sodišču v Krškem, kjer se tudi hrani zapisnik skupščine.
Uprava družbe Togrel d.o.o. je v zvezi z vračilom kredita dne 15.11.2000 podala družbi Kostak d.d. vlogo za podaljšanje kredita. Ker Kostak d.d. kredita ni želel podaljševati, je družba Togrel d.o.o. oblikovala predlog vračila kredita in sicer po več variantah in to že 13.12.2000, torej pred zapadlostjo kredita, in 17.1.2001. Predlogi očitno za družbo Kostak d.d. niso bili sprejemljivi, saj je vložila izvršilni predlog za vračilo kredita na sodišče. Tudi v drugih zadevah je družba Togrel d.o.o. predlagala sprejemljive rešitve, vendar jih Kostak d.d. ni sprejemal.
V zvezi z zaninumjem direktorja Kostaka Resnika in marsikoga, kam je izpuhtelo 170 milijonov SIT kredita, ki ga je Togrel d.o.o. dobil od Kostaka d.d., je potrebno povedati, da ti milijoni niso nikamor izpuhteli. Že v samem članku je povedano, da tega kredita ni 170 milijonov, ampak ga je 159 milijonov. Omenjeni kredit izhaja iz več kreditnih
pogodb iz leta 1999, ki so bili odobreni s strani Kostaka d.d. in so bili črpani sukcesivno glede na potrebe družbe Togrel d.o.o.. Krediti so bili namenjeni za pokrivanje likvidnostnih potreb. Vračilo kredita je bilo vezano na dokapitalizacijo družbe Togrel d.o.o.. Ker je dokapitalizacijo družbe preprečila z vložitvijo tožbe družba Kostak d.d., kredita ni bilo mogoče vrniti v celoti. Ti krediti so bili uporabljeni za financiranje proizvodnje, saj je bila letna proizvodnja ob prevzemu družbe Togrel d.o.o. 365 milijonov leta 1998, v letu 1999 1,2 milijarde, v letu 2000 že 1,5 milijarde, v letu 2001 pa bo dosegla več kot 1,6 milijarde. Glede na plačilno sposobnost kupcev Togrelovih proizvodov, ki s plačili zamujajo, je za nemoteno poslovanje potrebno najemati tudi kredite. Del navedenega kredita je bil uporabljen za nakup orodja in opreme Agrafe v stečaju, za vzpostavitev informacijskega sistema v družbi, za vzdrževalna dela, nakup osnovnih sredstev in opreme ter za pokrivanje obveznosti družbe iz preteklosti.
V zvezi s 100 milijoni kredita, ki naj bi ga družba Togrel d.o.o. koristila od SKB banke, ki naj bi ravno tako izpuhtel, pa naslednje. Družba Togrel d.o.o. ni nikoli imela od banke SKB odobrenega kredita v višini 100 milijonov in ga tudi ni nikoli koristila v takšni višini. Znesek, ki ga družba Togrel d.o.o. trenutno koristi, je petkrat manjši od navedenega v članku. Od banke SKB, pa tudi nobene druge banke, Togrel d.o.o. kredita v takšni višini ne more pridobiti, saj ne more nuditi ustrez/iih zavarovanj. Lažen je tudi zapis v članku, da Kostak d.d. kot solastnik družbe Togrel d.o.o ni imel vpogleda v dokumentacijo družbe Togrel d.o.o. v zvezi s finančnimi transakcijami in vpogledom v dokumentacijo družbe Togrel d.o.o.. Kostak d.d.
je imel v celoti vpogled v vso finančno in računovodsko dokumentacijo družbe Togrel d.o.o., saj je vse do 1.7.2001 opravljal za družbo Togrel d.o.o. med drugim tudi finančne in računovodske posle po sklenjeni pogodbi o opravljanju teh dejavnosti. To pogodbo je odpovedal Kostak d.d. in tudi s tem svojim dejanjem družbi Togrel d.o.o. povzročil dodatne težave. Družba Kostak d.d. ima v družbi Togrel d.o.o. tudi finančnega direktorja, ki pa tega dela ne želi vet opravljati.
Podatke o poslovanju družbe Togrel d.o.o.je Kostak d.d. dobil vpisni obliki s Poslovnim poročilom za leto 2000 m prvo polletje 2001 ter tudi 1.6.2001-Vpogled v dokumentacijo pa je družba Kostak d.d. opravila tudi 27.6.2001 na sedežu družbe Togrel. Togrel je družb0 Kostak d.d. dodatno informiral Še
5.6.2001,	6.6.2001,	7.6.2001 in
11.6.2001.	Vpogled v dokumentacijo družbe Togrel d.o.o.je 27.6.2001 opravila tudi s strani družbe Kostak d.d-pooblaščena revizorka.
Poslovanje družbe Togrel d.o.o. in pregled poslovnih knjig je za leto 1999, 2000 in začetek leta 2001 od 8.3.2001 do 12.4.2001 opravil tudi Davčni urad Brežice. Ravno tako je bilo za leto 2000 opravljeno revidiranje računovodskih izkazov s strani pooblaščenega revizorja. Izvedenih je bilo tudi več inšpekcijskih pregledov. Večjih napak ah nepravilnosti pri inšpekcijskem pregledu ni ugotovil nobeden od naštetih orgO'
Po preverjanju pri pristojnih organih tudi zoper odgovorne oziroma neodgovorne v podjetju Togrel d.o.o ni spisana nobena kazenska ovadba.
Uprava družb1 Glavni direktor Ivan Navoj
Vse za ohranitev stavbne dediščine
Kapele - Društvo za razvoj podeželja Kapele je v želji, da bi v kraju ohranili stare lesene hiše in ostale objekte, pristopilo k realizaciji enega od svojih programov. Na arhitekturno delavnico so privabili študente Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane. Tako je 14 študentov in njihovih mentorjev pod asistenco dr. Žive Deu, ki se z ljubeznijo predaja ohranitvi stare dediščine, v minulem tednu izvedlo delavnico Revitalizacija stavbne dediščine v naselju Kapele. Izdelali so meritve in posneli obstoječe stanje štirih objektov ter se seznanili z željami lastnikov za njihovo bodočo namembnost. Idejne rešitve prenove Požarjeve in Hotkove domačije ter starega hrama in še Peničeve stare domačije bodo izdelali do srede januarja na seminarju, s koncepti njihove ureditve in funkcionalnosti pa jih potem predstavili še domačinom. S.V.
Študenti na posvetu s krajani o idejnih zasnovah.
Mladi Krčani na naboru
Krško - Uprava za obrambo Krško Izpostava za obrambo Krško je prejšnji teden opravila nabor za mladeniče iz krške občine. Fantje so že spomladi opravili zdravniške in psihološke preglede, s katerimi so ugotovili njihovo zdravstveno sposobnost. Naborno komisijo so sestavljali predstavnik zdravstva, predstavnica Slovenske vojske ter predstavnika Uprave za obrambo ter krške izpostave. Kot pravi vodja Uprave za obrambo Krško Zdenka Močnik, je bila udeležba zelo dobra, saj se je na poziv odzvalo več kot 90% mladeničev, hkrati pa opažajo, daje vedno manj vlog za civilno služenje. L.P.
Mladi državljani so takole čakali na srečanje s komisijo.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
STU
IO
»3.0 MHZ
Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 ■ Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 373 10 20
e-tnail: studiod@ studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje®studiod.si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041 900 800
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Plinifikacija v Brežicah
se na papinu
Brežice - Za razliko od Krškega in Sevnice so v Brežicah najkasneje pristopili k projektu plinifikacije občine in s tem uvajanja zemeljskega plina do vsakega gospodinjstva. To v Brežicah še nekaj časa ne bo mogoče, saj so se postopki za predviden napajalni plinovod od Krškega do Brežic šele začeli. Nato pa po koncesijski pogodbi z Adriaplinom sledijo izgradnje krakov v večja naselja ob samem mestu.
Trenutno poteka postopek sprejemanja osnutka lokacijskega načrta za napajalni plinovod, je Povedal Branko Blaževič z Občine Brežice ter pojasnil, da sočasno tudi peljejo spremembe in dopolnitve prostorsko izvedbenih aktov za potrebe plinovodnega °mrežja v občini Brežice. S postopki so sicer pričeli že spomladi, a ker bo dovodni cevovod potekal skozi Cerklje ob Krki, Zu-Pečo vas in Boršt proti Brežicam do starega mostu čez Savo in
Krko, kjer bo priključitvena postaja, se je zapletlo z nekaterimi potrebnimi soglasji, tudi arheologov.
Blaževič še upa, da bo lokacijski načrt sprejet že v letošnjem letu, saj so javne razgrnitve in obravnave v prizadetih krajevnih skupnostih že bile izvedene v preteklem mesecu. Prav tako ni ne v knjigah pripomb in ne na javnih obravnavah, glede na povzetke, ki jih je v postopek priložila občina, bistvenih pripomb na osnutek
lokacijskega načrta glavnega plinovoda. Še več, krajani prizadetih krajevnih skupnosti se strinjajo s sprotnim priključevanjem, ki je mogoče le na kranjski strani brežiške občine. V Krški vasi pa so podali nekaj opozoril, ki bodo upoštevana v nadaljnjih postopkih. Širjenje glavnega omrežja do večjih naselij v okolici mesta Brežice je predvideno v koncesijski pogodbi, koncesionar pa zaenkrat razmišlja o več različnih variantah. S.V.
Na pohištvenem sejmu zastopano tudi Posavje
Ljubljana. - V prostorih Gospodarskega razstavišča je minuli teden potekal 12. ljubljanski pohištveni sejem. Na njem se je neposredno predstavilo 225 razstavljavcev iz 10 držav. Skupaj z zastopanimi podjetji je bilo na sejmu prisotnih 275 razstavljavcev iz 15 držav.
Prvi dan je bil namenjen izključno poslovnim obiskovalcem in novinarjem, prvi obiskovalci pa so si sejem lahko ogledali šele 6. novembra.
Med številnimi razstavljavci je bilo na paradi novotarij zastopano tudi Posavje, in sicer Pohištvo Brežice s spalnicami, regali in pohištvom za mlade ter Interier Brežice s sedežnimi garniturami in pohištvom za opremo delovnih sob ter Masive svetila iz. krškega s svetilnimi telesi in razstavnimi policami, je pojasnil Miran Mate
iz službe za stike z javnostjo. Pričakovali smo vsaj še udeležbo Stillesa Sevnica, vendar kot so nam pojasnili v podjetju, imajo prodajno razstavni salon v neposredni bližini ljubljanskega sejma, tako da se sejma letos niso udeležili.
Na 13.000 kvadratnih metrih razstavnih površin so strokovnjaki iz lesne panoge poleg celovite in kakovostne predstavitve pohištva za dom in poslovne prostore predstavili tudi podrobnosti opremljanja prostorov. Ker je Zdru-
ženje za lesarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije zaradi izjemnega povpraševanja po razstavnem prostoru kot uradni sejem za stavbno pohištvo imenovalo sejem Dom, ki bo potekal spomladi prihodnje leto, je bilo stavbnega pohištva na tokratnem sejmu manj.
Prvi dan sejma so podelili tudi priznanja najboljšim slovenskim izdelovalcem pohištva, med dobitniki pa ni bilo naših iz Posavja. STA/S. V.
Nova cesta na Brezovico
Stavba bo identična
Brežice - V starem mestnem jedru so porušili staro dotrajano in nevarno stavbo. Ob pisni izjavi statika so jo lastniki, sicer res brez Posebnega dovoljenja, porušili. Na tem mestu bo zrasla nova, identična stavba, vendar pa se je, tako kot je žal to že skoraj običaj, spet Spletlo z dovoljenji. Lastniki namreč čakajo sprejem odloka o uredili starega mestnega jedra, ki naj bi bil sprejet v štirih mesecih. V novi stavbi bodo imele prostore trafika, menjalnica, trgovina z oblačili, Plastična galanterija in trgovina s sadjem in zelenjavo, sčasoma pa bo na dvorišču stala tudi nova optika. K.M.
5. dan papirništva
Bled - Združenje za celulozo, papir in papirno predelovalno Industrijo pripravlja 14. novembra na Bledu tradicionalni Dan Papirništva. V strokovnem delu bodo govorili o vplivih aktualnih razmer v gozdarstvu na oskrbo lesno-predelovalne industrije, o položaju slovenske papirne in papimo-predelovalne industrije tako v domačem kot evropskem ogledalu ter na okrogli mizi spregovorili o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po novih predpisih.
J Direktor Vipap Videm Krško Oldrich Kettner bo spregovoril o jurski družbi danes in jutri. S.V.
Slovenska modna enajsterica pod skupno beograjsko streho
Beograd - V središču srbske prestolnice so 26. oktobra slovesno Odprli Slovensko modno hišo, v kateri bodo svoje izdelke tržili El-r*°j. Jutranjka, Labod, Lisca, Mura, Odeja, Planika, Polzela, Rašica, /elana in Zateks. Pobudnica skupnega nastopa pod enotno streho ,agovnice Centrotekstil je Planika Kranj, kije tudi podpisala pogod-° o sodelovanju s to nekdaj močno srbsko trgovsko hišo, s katero je Nenila tudi pogodbo o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovaje. Slovenska modna hiša v Beogradu ima tri nadstropja s skupaj ^ 00 kvadratnimi metri površine, na katerih je prodajni prostor sodo-!*? oblikovan. Ob odprtju blagovnice so za več kot sto gostov pripravi priložnostno modno revijo, na kateri so svoje izdelke “v živo” Predstavili Elkroj, Labod, Lisca, Mura, Polzela, Planika in Rašica. ®ne slovenskih izdelkov naj bi bile nekoliko prilagojene zaenkrat *° majhni kupni moči prebivalcev Beograda. STA
Agencije za posredovanje zaposlitev
Bosavje - Poleg Zavodov za zaposlovanje se z iskanjem de-°vnih mest za brezposelne ukvarjajo tudi Agencije za Posredovanje zaposlitev. V Posavju so štiri takšne agenciji Kin poslovne storitve in enota podjetja B in Z v Sevnici, P°savc DŠB Brežice in Sklad dela Krško.
^si imajo koncesijo Ministrstva za delo, kar je pogoj za podpis Pogodbe z Območno službo Zavoda za zaposlovanje. Ta pogodba mogoča agencijam, da od zavoda za zaposlovanje dobijo podatke rezposelnih osebah in tudi plačilo za uspešno posredovanje med kj °dajalci in delojemalci. Plačilo se agencijam izvaja po ceniku, 0 je oblikovalo ministrstvo. Za zaposlitev za nedoločen čas a ?. ’ ki je na seznamu iskalcev zaposlitve najmanj tri mesece, m agencija 53.000 SIT, zaposlitev za določen čas pa prinese sredniku le določene odstotke od te osnovne tarife. Za težje P°sljive skupine se pri uspešnem posredovanju za službo agenciji 'Znajo še dodatki na osnovno ceno storitve. Dodatki veljajo za f P°slitev invalidne osebe, za brezposelnega, starejšega od 50 let, j lskalca prve zaposlitve ter za prejemnika denarnega nadomesti-n Pomoči, ki bi bil še upravičen do teh prejemkov, pa mu pre-Chfj°, ker je dobil službo.
S| Agencije za posredovanje zaposlitev so na voljo tudi tistim, ki s. sicer imajo, a bi jo želeli zamenjali. Ti so sami plačniki rU'ktVe posredovanja in ne Zavod za zaposlovanje kakor v prime-rezposelnih oseb. B.D.
Posvet tajnic
Čatež ob Savi - V organizaciji GV Izobraževanje je potekal dvodnevni 7. jesenski posvet slovenskih tajnic, tajnikov in poslovnih sekretarjev oziroma sekretark. Letos sta se prvič kolegicam pridružila tudi dva moška kolega. Posvet na temo “Kaj mora vedeti dobra tajnica” je potekal pod geslom “Kar je danes vizija, naj jutri postane realnost”.
Uvodoma je vse zbrane pozdravila direktorica GV Izobraževanje mag. Daniela Brečko, v imenu predsednika uprave in direktorja podjetja Revoz iz Novega mesta Michela Boutona, ki je bil službeno zadržan, pa je slušateljice in slušatelja nagovorila Barbara Krajnc, ki je iz izkušenj svojega podjetja na kratko tako orisala tip tajnice oz. poslovne sekretarke: ”V našem podjetju niti nimamo več klasičnih tajnic, kot smo jih poznali včasih, ampak so se z došolanjem preimenovale v poslovne sekretarke, nekatere pa so že asistentke direkcije oz. asistentke uprave.
Udeleženim je spregovoril še doc.dr Andrej Kumar z Ekonomske fakultete iz Ljubljane, potem pa seje začelo delo v sekcijah, ki seje po dveh dneh zaokrožilo s sklepnim delom in povabilom na 8. srečanje čez leto dni. K.M.
Brezovica - 1500 metrov urejene ceste v prvi fazi in še načrtovanih 750 metrov v drugi v letu 2002 bo Brezovico na Bizeljskem z moderno prevleko povezalo z regionalko na eni in vinsko turistično cesto na drugi strani. Kraj je prežet s turizmom, nova cesta skozi naselje pa vodi do slovenskih biserov - znamenitih repnic.
Pogodbena dela so bila ocenjena na 20 milijonov SIT, je ob odprtju še zadnje investicije iz naslova brežiškega občinskega praznika dejal župan Vladislav Der-žič. A se je investicija podražila, saj je pričetek del pokazal, da je potrebna kompletna prenova z zamenjavo tamponske plasti. To je investicijo še podražilo, a skozi naselje zdaj vodi razširjena modema cesta. 10 milijonov so pridobili z naslova demografske ogroženosti, ostalo je strošek občinskega proračuna v tem in letu 2002.
Predsednik gradbenega odbora Franc Kelher je izpostavil, da jih zdaj čakata še pločnik in javna razsvetljava, prav tako bodo na svoje stroške poskušali urediti vaški prostor z vodnjakom. Predsednik sveta matične krajevne skupnosti Bizeljsko Rok Kržan pa je naselje dal za vzgled, po katerem naj bi se ozirale tudi ostale vaške skupnosti v največji krajevni skupnosti, da bi tako zagotovili obstoj mladih na podeželju. Na Brezovici teh ne manj-
ka, kar so dokazali tamkajšnji os- kega pevskega zbora Stara vas Bi-novnošolci v kulturnem programu zeljsko. S.V. ob nastopu godbe Loče in Moš-
Župan Deržič je prerezal trak ob odprtju ceste.
investiranje
Glede na število podjetij, ki s svojimi delnicami še niso prišla na Ljubljansko borzo, se je pojavlja vprašanje, kako prodati takšne delnice in pri tem seveda doseči čim boljšo ceno. Torej, ali se lahko podjetje samostojno odloči za trgovanje s svojimi delnicami v lastni interni borzi?
Krmeljčani ob prazniku nazdravili z vodo
Krmelj - Krmeljčani so krajevni praznik proslavili z veliko delovno zmago. Namenu so predali nov vodovod, ki so ga začeli graditi že pred štirimi leti, saj so se takrat na referendumu odločili za krajevni samoprispevek v te namene. Poleg tega, da so uredili črpališče, so speljali še okrog 4000 m primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja.Tako imenovana prva faza omrežja, ki sojo zgradili z izdatno občinsko pomočjo in jo že predali namenu, je vredna 50 milijonov SIT. Za drugo fazo, ki bi bila, če jo bodo podprli tudi občinski svetniki, zgrajena v naslednjih dveh letih, pa bodo potrebovali še dodatnih 60 do 70 milijonov SIT.
Dušan Močnik nataka kozarec vode, da bo nazdravil z županom.
Poleg tega so v Krmelju uredili in asfaltirali parkirišče pred tamkajšnjim zdravstvenim domom, asfaltirali tri odseke cest v dolžini 750 m, v načrtu pa imajo še ureditev pločnikov od Hinje do Krmelja. Prihodnje leto se bodo Krmeljčani lotili ureditve kanalizacije v Gabrijelah. Primarni vod bo financiran izključno iz ekološkega tolarja. N.Č.C.
v
Cernu oziroma komu je namenjena interna borza?
Tako imenovane , j n teme borze” nimajo nobene povezave s pravo borzo ali celo z Ljubljansko borzo, saj se oblikujejo znotraj nejavnih (,.zaprtih”) delniških družb, katerih delnice že po definiciji ne morejo biti uvrščene v borzno trgovanje ali pa v podjetjih, ki bi lahko prišla na borzo, pa te iz različnih razlogov ne želijo storiti. Ustanavljajo se brez dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papiijev. Zaradi nepreglednosti dogajanj na takem trgu lahko prihaja do različnih manipulacij (siljenje napačnih informacij, ki lahko vplivajo na rast ali padec tečajev, skriti nakupi zunanjih kupcev - lastništvo se namreč lahko menjava le med notranjimi lastniki - izkoriščanje vodilnega položaja, pridobivanje premoženjske koristi na osnovi poslovnih skrivnosti na račun zaposlenih itd.). Zakon ne ščiti udeležencev internih borz.
V našem okolišu je primer delniške družbe, ki ne kotira na borzi, seje pa struktura lastnikov krepko zamenjala (podjetje Jutranjka). Še vedno ostaja nekaj delničarjev, bolj konkretno delničark, zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, ki imajo delnice tegajtodjetja, vendar sploh ne vedo, komu in če sploh jih lahko komu prodajo. Če bi bile delnice na borzi oziroma bi se vsaj bolj pregledno z njimi dalo trgovati, potem bi ta problem odpadel. Pa še cena bi se določala na torzi na podlagi zakona ponudbe in povpraševanja.
Pri določanju cen delnic in ostalih vrednostnih papiijev se pogosto pojavlja nerazumevanje. Razširjeno je mnenje, da je tisti tečaj, ki ga vidite na tečajnici Ljubljanske torze po zaključku trgovanja, cena, po kateri lahko vi isti in naslednji dan delnico prodate. Temu seveda ni tako, saj je objavljen enotni tečaj samo povprečje cen vseh poslov, ki so bili na tisti dan sklenjeni s tem vrednostnim papiijem. Torej primetjava z nakupom deviz v menjalnici ni mogoča saj se v menjalnicah dnevno določi tečaj posameznih valut, ki potem velja ves dan. Na torzi se ob odprtju trga ob 9.30 pojavi množica ponudb za prodajo in nakup delnic po različnih cenah. Posel je sklenjen, ko se dve ceni uskladita kar pomeni, daje kupec pripravljen kupiti po ceni, ki jo ponuja prodajalec, ali pa prodajalec zniža svojo ceno, sicer dobi manj za delnice, jih pa proda. Odnos med kupcem in prodajalecem ni neposreden, saj se vse dogaja v zapleteni računalniški mreži, v katero so povezane vse borzne hiše.
Mojca Spiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: '490 56 78 http://www. web-klik. com, mojca. spiler@web-klik. com
Subvencije 2001 -lanska zgodba se ne bo ponovila
Ljubljana - Projekt subvencij, ki smo ga v Sloveniji lani izvajali prvič, je naredil kar nekaj sivih las tako kmetom kot delavcem na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Čeprav so prejeli manj vlog, kot so pričakovali, so bile te skoraj v 80 odstotkih potrebne popravkov ali dopolnil, kar je izplačilo zavleklo krepko v leto 2001. Letos bo drugače, očitno smo se iz lanske zgodbe vsi nekaj naučili.
Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so letos prejeli okrog 64.000 vlog, kar je slabih 2000 več kot lani. Vendar je letos precej manj dela z vračanjem vlog zaradi popravkov, saj je nepopolnih le okrog 40 odstotkov. Povezava s kmetijskimi svetovalci se je obnesla, največ napak pa se še vedno pojavlja zaradi neurejenih registrov in evidenc.
Nepopolne vloge so vrnili vlagateljem, da jih dopolnijo, za preostale pa že pripravljajo odločbe za izplačilo. Po besedah direktorice agencije Sonje Bukovec naj bi prve odločbe kmetje dobili v prihodnjih dneh in sicer najprej za EKO 1 (za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja) in EKO 0 (neposredna plačila na površino oziroma na žival). Obljublja tudi, da bodo vsa izplačila uresničena še v letošnjem letu, razen v primerih, ko se bodo vlagatelji na odmerjeni znesek pritožili.
Jelica Koršič
Kdo bo mladi gospodar leta?
Govejek nad Idrijo - Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju z Društvom podeželske mladine VR-LE ter ob strokovni pomoči Kmetijske svetovalne službe, Kmetijsko gozdarske zbornice in tednika Kmečki glas pripravlja v soboto, 17.novembra, izbor mladega gospodarja leta. Prireditev bo potekala od 17.ure dalje v Kulturnem domu v Govejku nad Idrijo, saj je lani ob Martinovem ta častni naslov od Bizeljana Aleša Balona prevzel Primož Jesenko iz Ledin nad Idrijo.
Na letošnjem izboru bo Posavje zastopol Lojze Kerin, študent agronomije, doma iz Straže pri Krškem, s kmetije, na kateri se ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. Sicer pa je Lojze tudi predsednik Društva podeželske mladine Krško. J.K.
KGZ Brežice -pomoč občin naj ostane
Brežice - Na svoji redni seji so svetniki Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ), Območne enote Brežice znova opozorili na škodo, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad, obravnavali so zakon o živinoreji in izpostavili problematiko v zvezi z občinskimi subvencijami za kmetijstvo.
Ob pregledu sklepov s svoje prejšnje seje so svetniki KGZ Brežice ponovno izpostavili škodo, ki jo povzroča divjad in sklenili, da skupaj z Zavodm za gozdove in Zvezo lovskih družin Posavja pripravijo okroglo mizo o izvajanju lovsko gojitvenih načrtov in njihovi aktualizaciji, če se med letom ugotovi, da je to potrebno, ker seje divjad zaradi različnih razlogov prerazmnožila.
Ker je v pripravi zakon o živinoreji, poteka usklajevanje njegovih vsebin tudi v okviru KGZS. Posavski predstavniki v KGZ ugotavljajo, daje zakon zelo obširen, veliko zadev pa je prepuščenih podzakonskim aktom. Nov zakon predvideva tudi ustanovitev 11-članskega sveta za živinoreja, ki bo deloval v okviru Ministrstva za kmetijstvo in ga bo imenoval minister. Vendar pa člani sveta KGZ Brežice menijo, da bo v tem svetu premajhen vpliv rejcev in predlagajo razširitev sveta s 5 predstavki rejcev.
Nadalje jih je vodja Oddelka za živinorejo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Alojz Zupančič seznanil, da so s 1. novembrom bili ukinjeni začasni potni listi, ki jih je bilo prej še mogoče dobiti; hkrati je zagotovil, da bodo kontrolorji označevanje izvajali tekoče, najmanj v 8 dneh po obvestilu bo žival označena, najmanj v 14 dneh bo re-
jec dobil potni list. Na seji so izpostavili tudi težave pri osemenjevanju in izrazili podporo prizadevanjem Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, da bo tudi to področje preskrbljeno s semenom najboljših plemenskih bikov.
Dotaknili so se še občinskih subvencij. Zakon o kmetijstvu namreč ne dovoljuje pomoči občin za tržno cenovne podpore. Gre za regrese po kg semena, po komadu sadike, po glavi živali. S tem se ne strinjajo, strokovne službe so že pripravile predloge, da bi te subvencije ostale, vendar za strukturne spremembe oziroma podpore investicijam na kmečkih gospodarstvih (v višini 50 odstotkov ali več), preostali del pa bi sorazmerno razdelili za direktna plačila na osnovi vlog (ekološko kmetovanje, integrirana proizvodnja, sonaravna reja ...), za razvojne programe in za izobraževanje mladih prevzemnikov kmetij.
Predsednik Sveta KGZ Brežice Roman Žveglič pa je podal tudi informacijo glede prostorov za sedež zbornice. Dogovori z Zavodom za gozdove, OE Brežice tečejo že nekaj časa, vendar seje kot trenutno najbolj sprejemljiva možnost pokazala v obstoječih prostorih Kmetijske svetovalne službe Brežice s pridobitvijo dodatnih prostorov.
Jelica Koršič
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem
Zajamčeno najnižje cene pohištva v Evropi
Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390
V
Štipendije za prevzemnike kmetij
Sevnica - Občina Sevnica od leta 1992 razpisuje štipendije za prevzemnike kmetij. Razpis za letošnje šolsko leto je odprt do 30. novembra, podelili pa bodo pet štipendij.
V občini Sevnica je danes še 1432 družinskih kmetij, njihovo število se je v zadnjih dvajsetih letih precej zmanjšalo. Oddelek za kmetijstvo je v prizadevanju za ohranitev kmetij leta ’92 prvič razpisal občinske štipendije za mlade, ki bi se izobrazili v kmetijski stroki in nato kot mladi gospodarji prevzeli kmetijo. Od takrat letno razpišejo štiri do največ pet štipendij, kakor velja tudi za letošnje šolsko leto, je povedala Mojca Janc. Višina štipendije za dijake in študente znaša okrog 22.500 SIT. Do te štipendije so upravičeni tisti, ki ne prejemajo republiške štipendije in morajo negativno odločbo priložiti k vlogi poleg potrdila o vpisu v letnik.
Zaenkrat je ta oblika stimulacije mladih, da bi ne le ostali na kmetiji, ampak se tudi primerno izobrazili, posebnost sevniške občine. V Brežicah tovrstnega štipendiranja občina nima,-v Krškem pa ga je Magda Krošelj iz Oddelka za kmetijstvo predlagala, vendar ga Odbor za kmetijstvo pri občinskem svetu ni potrdil. Krošljeva meni, da bi bilo takšno štipendiranje smotrno, zato ga je ponovno uvrstila v program občinskega razvoja kmetijstva za prihodnje leto, ko bo morda odbor ideji naklonjen. B.D.
SomGlos, 14.11.2001
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Območna enota Brežice
Potrebnost redčenj v gozdovih
Ni vseeno, kdaj podiramo drevesa in spravljamo les iz gozda. Na splošno pa velja, da je les dreves, podrtih v času mirovanja sokov, torej v zimskem času, boljši in predvsem trajnejši. Gozdno drevje je v tem času bistveno manj podvrženo poškodbam kot vegetacijski dobi.
Smo v času, ko nekateri lastniki gozdov še premišljujejo o tem, ali bi se splačalo sekati v gozdu. Cene lesa na domačem in svetovnem trgu kažejo v povprečju na padanje cen, razen najboljših sortimentov. Ker stroški dela nenehno naraščajo, se razlika med prihodkom od prodaje lesa in stroški sečnje ter spravila manjša.
V slovenskih in tudi naših posavskih gozdovih v zadnjih letih nikakor ne sekamo preveč lesa, kakor se zdi veliki večini ljudi. Glede na prirastke, ki v naših gozdovih znašajo v povprečju približno 6,5 m3 /ha na leto, bi bilo možno sekati celo več. Za razvoj kakovostnih in stabilnih gozdov bi bilo nujno sekati več drevja v mlajših razvojnih fazah, predvsem v fazi drogovnjaka, ko pretežno še ne sekamo drevja, iz katerih bi dobili hlodovino.
Razlika v ceni med kakovostnim in nekakovostnim lesom postaja vse večja, zato si prizadevamo, da v gozdu poleg ostalih funkcij, ki jih opravlja, pridelujemo najboljši les. Z negovalnimi ukrepi pričnemo že v fazi mladovja, ko v gozd samo vlagamo, iz njega pa še ne dobimo nobenih sortimentov. Z izbiro dreves, ki naj bi dajala najbolj kakovosten les, nadaljujemo v kasnejših razvojnih fazah Najbolj kakovostnemu drevju, tako imenovanim izbrancem, v razvoju pomagamo tako, da jim odstranjujemo konkurente, ki so praviloma slabša drevesa. Vsaka gospodinja ve, daje potrebno tudi posejano solato prerediti tako, da populimo slabše razvite rastline in s tem damo možnost za razvoj najbolj razvitim. Podobno je tudi v gozdu z eno bistveno razliko. Solata raste največ nekaj mesecev, drevo pa tudi sto in več let. Napako, ki smo jo storili pri solati, drugo leto popravimo, v gozdu pa popravek ni več mogoč.
Poleg povečevanja kakovosti z redčenji povečujemo stabilnost sestojev. Spomnimo se naravnih ujm v preteklih letih, ko so bili pod težo snega in ledu ponavadi najbolj poškodovani prav neredčeni gozdovi. Z redčenji ne bomo pridelali več lesa. Bomo pa z redčenji vplivali na vrednostno proizvodnjo v gozdu. Ker z redčenji povečujemo povprečni prsni premer, saj t.i. izbranci hitreje priraščajo v debelino, zmanjšujemo tudi sečne, spravilne in prevozne stroške ter tako dosegamo večji donos iz gozdov. Z redčenji tako lahko pridobimo med tretjino do polovico celotne lesne proizvodnje v proizvodni dobi sestoja. Na donose iz gozda nam tako ni potrebno čakati do njegove zrelosti.
Če redčenje izvedemo v t.i. tanjšem drogovnjaku, kjer so nosilci sestoja drevesa, ki so v prsnem premeru debela od 10 do 20 cm, )e lastnik gozda upravičen do subvencije v višini 20 odstotkov stroškov sečnje in izdelave ter spravila gozdnih lesnih sortimentov, izračunane na podlagi priznanih normativov.
Napačno je mnenje mnogih lastnikov, ki menijo, da varčujejo v gozdu s tem, ko nič ne sekajo. V gozdu je poleg nege v mladovju sečnja glavni gojitveni ukrep. S pravilno izbiro drevja, včasih smo temu rekli odkazilo, bodo ob kakovostno opravljeni sečnji in izdelavi drevja ter spravilu kmalu opazni rezultati.
Če ste se odločili za sečnjo v svojem gozdu, pokličite svojega revirnega gozdarja ali pa se oglasite na najbližji krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije.
Danijel Pavlin, univ.dipl.ini.gozd-.
Vodja KE Sevnic«
Strokovni dnevi
na Pomurskem sejmu
Gornja Radgona - Termin med bienalnim sejmom SADJE s° na Pomurskem sejmu letos zapolnili s strokovnimi dnevi jarstva, čebelarstva in zeliščarstva. Njihov namen je bil p°' leg seznanjanja z aktualnimi vsebinami tudi vzpostavljali stikov in izmenjava praktičnih izkušenj, saj tem za pogov°f med strokovnjaki in proizvajalci nikoli ne zmanjka. Ob ^ so podelili tudi nagrade z ocenjevanja sadnih sokov in
V dveh dneh seje tako zvrstilo več strokovnih posvetov; na področju sadjarstva so bile predstavljene spremembe sortimenta jablan v EU, izkušnje z novimi sortami jabolk v pridelavi in pri potrošnikih, predstavljena je bila tudi knjiga “Ekološko sadjarstvo”. Čebelarji so se seznanili z usmeritvami pri zatiranju varoe in preprečevanju ostalih čebeljih bolezni, spregovorili so o pomenu nadzora pridelave medu in o mednarodnem trgu z medom. Zeliščarji so pregledali zakonodajo o pridelavi zelišč, se seznanili s pridelavo zelišč na ekološki kmetiji, predstavljeno pa je bilo tudi delo Društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih zelišč “Arnika”.
Ocenjevanja slovenskega medu se je udeležilo 35 pridelovalcev s 76 vzorci. Podeljene so bile 4 zlate medalje, 13 srebrnih in 21 bronastih ter 23 priznanj. Med dobitniki so tudi Posavci; Janez
Levstik iz Boštanja je dobil bt nasto medaljo za cvetlični in stanjev med, Anton Cvelbar Šentjanža je prejel bronasto 111 : daljo za cvetlični med in Pnzrl(% je za kostanjev med. Čebelar* Štefka in Alojz Flajs iz Radec <
je bilo nagrajeno z bronasto
ni«'
daljo za kostanjev med in prizllllI'(
Sic«r
pa je ocenjevalna komisija a go1
jem za gozdni mešani med.
vila, daje kakovost medu v p1
,ridr
erjavi z letom 2000 nekolik0 ^ adla, k čemur pa so po
up'
eftj
predsednice komisije dr. AnaI'efi
rije Plestenjak v veliki
prispevale nenavadne vretnc11^, razmere. Ocenjevanja sadnih
lazviucic. WGCiijcvaiija sa«*- u
kov in brezalkoholnih pijac-^ ^
udeležilo 11 proizvajalcev, 1 ^ Slovenije in eden s Hrvaške, *-'j skupaj poslali 68 vzorcev, ^ dobitniki nagrad pa ni bil°
savcev.
Jelica
J I
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO________________________________________________________
Novi prostori za Glasbeno šolo Krško
Krško - Skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in s potrditvijo občinskega sveta je Občina Krško kot lastnica predala prostore starega hotela Sremič v upravljanje Glasbeni šoli. Z manjšim začetnim vložkom finančnih sredstev za adaptacijo bo Glasbena šola že kmalu lahko prenesla del dejavnosti v nove prostore in tako rešila prostorske težave.
Glasbeno šolo v šolskem letu 2001/2002 obiskuje 438 učencev, 'na svoji trenutni lokaciji v starem mestnem jedru pa ima premalo prostora, zato je selitev v večje prostore več kot potrebna. Poleg instrumentalnega pouka delujejo tudi orkestri - harmonikarski, pihalni, godalni, simfonični ter kitarski ansambel - ki potrebujejo prostore za skupno vadbo. Dejavnost orkestrov in drugih večjih skupin naj bi se tako izvajala v pritličju novih prostorov starega hotela Sremič, za individualni pouk pa bodo namenjene učilnice v prvem in drugem nadstropju.
Objekt je predviden za adaptacijo, za katero bi po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti Jadranke Gabrič potrebovali več kot sto milijonov SIT, za kar bo potreben tudi investicijski program in dokumentacija. Z manjšimi začetnimi sredstvi ter s postopno adaptacijo pa bo Glasbena šola lah-
ko že prenesla del dejavnosti v nove nje razvojne možnosti glasbene šole, prostore. Prostore, ki. jih ne bo po- saj naj bi, kot je dejal ravnatelj prof. trebovala, pabokotupravljalec lah- Drago Gradišek, tu v prihodnje ko dala v najem.	razvili srednjo glasbeno šolo in kas-
S tem se omogočajo tudi nadalj- neje tudi morda visoko šolo.
Novi objekt za Glasbeno šolo Krško ponuja dobrih dva tisoč kvadratnih metrov površin.
V razpravi o prenosu upravljanja starega hotela na Glasbeno šolo Krško se je oglasil tudi svetnik Peter Žigante, ki je, kot že večkrat prej, spet opozoril na nujnost oživljanja starega mestnega jedra v Krškem, z odhodom glasbene šole pa naj bi jedro še bolj izumiralo. Ob tem je svetnikom predstavil mnenja prebivalcev starega mestnega jedra o dogajanjih v zadnjem času, ko izginjajo trgovine in ostali poslovni objekti. Zbral je približno J 40 pisem, vsi pa se, kot pravi Žigante, strinjajo, da je stanje Alarmantno.
Ob koncu je zato predlagal, da se za glasbeno šolo zagotovijo prostori v starem mestnem jedru, a so svetniki predlog zavrnili.
Lidija Petrišič
Cepite se!
Slovenija, Posavje - Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki jo spremljajo vročina, glavobol in bolečine v mišicah. Najbolj učinkovito se obvarujemo s pravočasnim cepljenjem, ki se je tudi v Posavju začelo prav v teh dneh.
Za razliko od ostalih prehladnih obolenj lahko gripa traja do 7 dni, pogosto pa se lahko pojavijo resni zapleti s pljučnico, pri tem so še posebno izpostavljeni starejši ljudje in kronični bolniki. Pomembna je tudi zaradi hitrosti širjenja, velike obolevnosti in resnih zapletov, katerih povzročitelji so virusi ali bakterije, prenaša pa se s kužnimi kapljicami po zraku, zlasti v zaprtih prostorih. Virus lahko preživi več ur v posušeni sluzi in se lahko prenese z neposrednim vdihavanjem. Inkubacija je kratka, najpogosteje traja 24-72 ur.
Pred gripo se najuspešneje zavarujemo s cepljenjem, ki je še posebej priporočljivo za starejše nad 65 let, bolnike vseh starosti s kroničnimi boleznimi in osebe, ki so z njimi v tesnejših stikih. Za preprečitev širjenja pa je cepljenje priporočljivo tudi za šolarje, študente in zaposlene. Cepivo proti gripi so zdravstvene ustanove - tudi v Posavju že prejele, tako da cepljenje poteka, pogoj, da se lahko cepite proti gripi pa je, da pred kratkim niste preboli kakšne bolezni in da ste zdravi.
Cepljenje nekaterih najbolj ogroženih skupin prebivalcev, predvsem otrok s kroničnimi boleznimi starih od 0 do 18 let, in oseb, starejših od 65 let s kroničnimi boleznimi bo subvencioniral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta cena naj ne bi presegala tisoč SIT, medtem ko bodo vsi ostali za cepljenje plačali do dva tisoč SIT. K.M.
Vrnite anketne vprašalnike!
Krmeljska devetletka prvič na Infosu
Ljubljana - “Dogodek leta in ti si med povabljenimi”. V okviru tega slogana se je letos v Cankarjevem domu v Ljubljani odvila že enajsta mednarodna izobraževalno sejemska prireditev Infos, na kateri se je predstavil svet informatike v malem.
Letos seje prvič na tem sejmu nost, je sad razvojnega dela izo-Predstavila tudi Osnovna šola braževalnega podjetja Miška iz Krmelj in sicer s projektoma Ra- Ljubljane, s katerim krmeljska šo-Ginalnik v prvem triletju in Ra- la sodeluje pri izvajanju projekta čunalnik pri pouku matematike. Računalnik v prvem triletju. Nji-Lčenci so pod vodstvom učitelji- hovi izdelki so navdušili tako uči-ce Mojce Tomažin in učitelja ra- telje, ki so obiskali sejemsko pri-Čunalnikarja Rada Kostrevca v reditev, kakor tudi druge obisko-delavnicah s pomočjo računalni- valce. V drugem delu pa so se ka ustvarjali svojo prvo knjigo, predstavili učenci predmetne Računalniški program z našlo- stopnje pod vodstvom učiteljice vom Knig’ca, s pomftčjo katerega Guste Mirt in učitelja Boštjana so učenci sprostili svojo ustvarjal- Repovža ob računalniški aplika-
ciji, ki ponuja še drugačne možnosti učenja matematike, kot smo jih sicer navajeni.
Krmeljska šola, ki zelo uspešno uvaja program devetletke, je predstavitvi svojega dela na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju, odmevni okrogli mizi o uvajanju devetletke, dodala še predstavitev na Infosu in tako že tretjič v tem letu širši javnosti predstavila svoje uspešne projekte. N.Č.C.
Samoizobraževanje v Sevnici
Sevnica - Srednjo šolo Sevnica v letošnjem letu obiskuje 240 dijakov. 151 se jih izobražuje v programu frizer, 79 v programu mizar, kjer izobraževanje poteka v dualnem sistemu,10 dijakov pa je vključenih v program pomočnik konfekcionarja.
. Že v lanskem letu so za 'Zobraževanjem odraslih os Poklic frizer in šivilja-krojai 2a tako imenovano samoizol 'an.ie> kjer kandidati poslušaj avanja v zmanjšanem ol jjato pa snov preštudirajo sam J’ ki so bili v lanskem letu v samoizobraževanje, obiskujejo redni letnik, ki r °b delu.
V letošnjem šolskem le Pr°gramu frizerja ter šivilj , °jača dodali še program r ualni sistem. Tudi v tem pr j=re za obliko samoizobraže Jer stroške pokrijejo kan
sami, nekaterim, ki izpolnjujejo pogoje, pa lahko del stroškov krije tudi Zavod za zaposlovanje.
Predavanja potekajo praviloma dvakrat tedensko, ob petkih popoldne in sobotah dopoldne na Srednji šoli v Sevnici, kjer imajo na voljo tudi ustrezne delavnice za praktično delo. Če kandidat izhaja iz dela, mora imeti z delodajalcem sklenjeno tudi pogodbo. Sicer pa zaposlenost ni pogoj za vključitev v izobraževanje za poklic mizar. Pogoj je le dokončana osnovna šola; vpišejo se lahko brezposelne osebe ali osebe, ki si želijo pridobiti poklic ali pa le tega zamenjati. N.Č.C.
Teden boja proti drogi
Brežice - Teden od 12. do 18. novembra je posvečen preventivi oziroma boju proti drogam. V ta namen je Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog Zdravstvenega doma Brežice, pod vodstvom Marjetke Blaže-vič, dr. med. s sodelavci pripravil nekoliko drugačno obliko dneva odprtih vrat. Tako so se skupaj z zainteresiranimi odpravili na tako imenovani “Družinski sprehod v okolico Brežic”.
Boj proti drogi zahteva pogum, pogum pa je tudi udeležiti se srečanja z ljudmi, ki sodelujejo z odvisniki, kajti žal se marsikdo sramuje. Komu ni vseeno in kdo jih razume se je izkazalo na omenjenem dnevu. K.M.
Za povečanje zavesti o nevarnostih diabetesa
J‘°savje, Slovenija - Namen svetovnega dneva diabetikov, ki ga obeležujemo 14. novembra, je Vl8 zavesti o vzrokih, simptomih, zdravljenju in težavah povezanih s to boleznijo, za katero 0|eha pet odstotkov vseh ljudi na svetu. Do leta 2025 naj bi se število obolelih v svetu po-v°jilo na približno 300 milijonov.
Sloveniji so društva pove-a v zvezo, katere osnovni na-;( en je izobraževati ljudi o slad-beft1 k°lezni, ščititi pravice dia-hoy °V’ sPremUat' kakovost nji-dih 6 0s^fbe, izobraževanje mla-ja ln tl|di splošno širjenje znan-Ob Siat*b°rni bolezni v javnosti, bel eSČanie javnosti je še pose-l^jPomembno zato, ker kar posl^3 ^^tikov ne ve, da ima dač' <>ni° bolezen, s spremembo življenja pa bi lahko tudi 1 bistveno zmanjšali možnost.
da se sladkorna bolezen pojavi tudi pri nas.
Bolezen po oceni Svetovne zdravstvene organizacije sodi med prvih pet odmevnih v svetu, je poudarila diabetologinja dr. Vanda »Kostevc Zorko. Zaskrbljujoča je, kot izpostavlja, ker je razširjena tako pri otrocih kot mladostnikih, tip 2 pa se pojavlja pri 85 do 90 odstotkov odraslih. Društvo diabetikov Posavja je izredno uspešno in deluje že od leta 1983. Zadnjih 10 let je izredno
aktivno pod predsedstvom Ivana Živiča.
Tudi letos se bodo tradicionalno 'srečali na strokovno podkrepljenem druženju 24. novembra v Termah Čatež. V Sloveniji je osrednja prireditev na sam svetovni dan in sovpada s 45-letnico delovanja Zveze društev diabetikov Slovenije. Pokrovitelj prireditev je predsednik republike Milan Kučan.
Suzctna Vahtarič
Geografijo imajo v malem prstu
Brežice - Znani so rezultati regionalnega tekmovanja iz znanja geografije za območje Dolenjske, Posavja, Zasavja in Ljubljane. Ekipi Gimnazije Brežice pod mentorstvom profesorja Uroša Škofa in Srednje šole Krško pod mentorstvom profesorja Uroša Brezovška sta poleg novomeške ekipe dosegli največ točk in se uvrstili v finale državnega tekmovanja.
Tekmovanje, na katerem se je pomerilo devet srednjih šol, je že drugič organizirala brežiška gimnazija v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo pod vodstvom vodje tekmovanja profesorja Igorja Lipovška. Vsaka ekipa je najprej morala opraviti pisni del na temo prometa, ki ga je sestavila komisija Zavoda RS za šolstvo, kasneje pa so tekmovalci opravili še terenske vaje. V okviru teh so morali dijaki preveriti orientacijo, opazovati vreme, relief in pa funkcionalno zgradbo mesta Brežice. L.P.
Zdaj tudi v Posavju cenejši študentski obrok
Brežice - V Agenciji za mlade Piinkt v Brežicah lahko z začetkom novembra študenti, tako redni kot izredni, kupijo študentske bone za prehrano, in sicer za dve brežiški restavraciji ter za tri v Krškem. Cene bonov se gibljejo med 75 in 315 SIT, vsak študent pa na mesec lahko kupi toliko bonov, kolikor je delovnih dni v mesecu.
Predložiti morajo le indeks ter osebni dokument, izredni študentje pa morajo ob tem še podpisati izjavo, da niso zaposleni. Tisti, ki študirajo v Mariboru ter na visokih šolah drugod po Sloveniji, razen v Ljubljani, pa morajo po besedah vodje prodaje bonov pri Agenciji za mlade Bernarde Potočnik priložiti še potrdilo o prekinitvi nakupa študentskih bonov v kraju študija. L.P.
Posavje - Preventivna akcija, v kateri so tudi posavske zdravstvene ustanove razposlale po gospodinjstvih anketne vprašalnike, na osnovi katerih bodo ugotavljali ogroženost starejših, je še vedno v teku. Če spomnimo: starejše osebe so prejele ovojnico z anketnim vprašalnikom, ki gaje bilo potrebno vrniti na naslov svojega zdravnika. Tudi povratna ovojnica je bila priložena.
Finančni zalogaj te akcije je bil v celoti na bremenih posameznih zdravstvenih ustanov; kot primer, Javni zdravstveni zavod ZD Brežice je za akcijo odštel preko 700.000 SIT. Vendar pa je odziv krepko pod pričakovanji, saj se je naslovniku vrnilo manj kot polovica izpolnjenih vprašalnikov. Zato zdravniki pozivajo vse, ki so vprašalnike prejeli, da jih še enkrat temeljito pregledajo, preberejo in izpolnijo ter jih nato vrnejo pošiljatelju. Na podlagi rezultatov ankete bodo namreč zdravniki v kratkem povabili ria pregled vse najbolj ogrožene paciente iz rizične skupine, v naslednjih petih letih pa bodo preventivno pregledali še ostale. “Roka vam je torej ponujena, potrebno jo je le sprejeti”, pravijo zdravniki. Tako boste tudi sami naredili velik korak v skrbi za svoje zdravje. K.M.
In vendar jim bo toplo
Krško - Društvo Sonček za cerebralno paralizo Posavja je po prvem humanitarnem koncertu, ki se je v nabito polni dvorani odvijal v Kulturnem domu Krško (o tem smo poročali v prejšnji številki), že nadaljevalo s svojo akcijo.
Po koncertu in odbitku različnih stroškov je namreč na njihovem računu ostalo okoli 700.000 SIT, ki so jih že namenili za ogrevanje prostorov društva oziroma “Sončkove delavnice”.
Na koncertu je bilo živahno, še najbolj pa so se veselili otroci, ki so lahko pokramljali z nastopajočimi.
Tako se bodo tudi in kljub vsemu člani društva lahko kmalu veselili toplih prostorov. Predsednik društva Jože Ribič se v imenu članov in njihovih svojcev vsem, ki so darovali v humanitarni akciji in so se odzvali koncertu iskreno zahvaljuje. K.M.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 27.10. do 12.11.2001
Dečke so rodile: Irena Budna iz Dobrove, Bernarda Logar iz Krškega, Marica Kostevc iz Brežic, Anica Kerin iz Selc pri Leskovcu, Daija Mladko-vič s Kalce-Nakla, Tatjana Vrtovšek iz Sevnice, Karmen Abram s Senovega, Jasminka Blažinč iz Gabija, Renata Kozole iz Dolenjega Leskovca, Marija Klavdija Šetinc iz Sel pri Dobovi in Mojca Salmič s Senovega.
Deklice so rodile: Klaudija Špehar s Črešnjic pri Cerkljah, Nuška Kodrič z Dolenje Pirošice, Vesna Molan iz Arnovega sela, Gabrijela Černelič iz Dečnega sela, Martina Arh s Hrastja, Marija Glas z Rožnega, Katarina Cvetko izDobove, Andreja Marolt z Breg, Klavdija Škoberne iz Brestanice, Maijana Šoln iz Brestanice in Natalija Iljaž z Malega Obreža.
KULTURA
Reportažna fotografija
Krško - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško je minuli konec tedna organizirala medobmočni seminar z naslovom Reportažna fotografija, ki gaje vodil mednarodno priznani reportažni fotograf in popotnik profesor Arne Hodalič.
Ob projekciji lastnih diapozitivov je na konkretnih primerih predstavil in pojasnil določene prijeme in zakonitosti reportažne fotografije. Od začetkov do fotografske opreme, fotografiranja, izbire teme, o konstrukciji reportaže, tekstih,'o prodaji reportaže,... L.P.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
Ko sedim pod Sejalcem; me spremlja melodija novembrskega vetra, ki miši ijavo, rumeno in rdeče jesensko listje z napovedjo, da bo pripihal deževje, ki ga bo namočilo. In da bodo za siv meglen čas minile ptičje melodije, ki so bile, dojemljivim za žlahtnost njihovega zvoka, razkošno ponujene. Ptičje pogovore, petje, snubljenje, melodije vetra razumeš, če poslušaš.
Zvoki. Tako enaki in tako različni. Po namembnosti. Iz bančnih avtomatov za cvenk in želje, “cingljanje” zvoncev v bolnišnicah za pomoč, tolažbo in olajšanje, "pi-pi” bolnišničnih aparatur za vdih, dih in življenje, “muzika” prenosnih telefonov za takojšnjo vezo. Kjerkoli in kadarkoli premagati kakršnokoli daljavo. Moje spevno ropotalo je utrpelo zadelanost, pozabljivost, neznanost lokacije in s tem številne kasneje odkrite neodgovorjene klice in vojaško vrsto skritih klicev.
Ker sta ga, med ostalimi zvoki, v skupini sedeminsedemdesetih parov v ljubljanskem Tivoliju preglasila Latinoslovenca ognjenolasa Katarina Venturini in Andrej Škufca z eleganco živahnih teles v fiesti divjih ritmov rumbe, sambe, cha chaja, jivea in pasadobleja. Umetnost še kako dobra za oko, uho in državo. Andrej menda Katarini pred takim shovvorn za dobro energijo pobarva lase v ognjenordeče.
Zvokov petja Mešanega pevskega zbora Viva Brežice v Rivi del Garda na Mednarodnem zborovskem tek-movanju “In canto sul Garda” res nismo slišali niti videli prenosa Pa ne gre dvomiti, da so si zasluženo med petintridesetimi zbori v kategoriji sakralnega petja in folklori - ljudska glasba pripeli dve zlatoličji. Zborovodkinja Simona Rožman Strnad pa si je prisvojila nagrado za mlade perspektivne zborovodje v obliki plačanega izobraževanja v tujini. Nagrado bo izkoristila leta 2003. Viva! Vi' vat, crescat, floreat!
Še en zvok. Z žuborenjem opozarja na ne tako davno zgodovin0 izseljeništva in razseljeništva slovenskega ljudstva nov spomenik na Trg11 izgnancev v Brežicah. Hiteče in sprehajajoče mimoidoče različnih staros; ti, ki ogledu namenijo krajši ali daljs’ postanek.	v	_
Z razmislekom? Čez dva dni 00 Svetovni dan izseljencev, 20. j'jn,J 2001 je bil Mednarodni dan beguncev. Urad RS za mladino je izdal tico z napisom VSI DRUGAČN• VSI ENAKOPRAVNI in SLOVENIJA, RAD TE IMAM-IBRAHIV; Podatek: v Sloveniji biva 42Ib guncev. Pri nas ne ostajajo zato. k bi zanje Slovenija predstavljala oblJ bljeno deželo, temveč zato, ker nj hova vrnitev v domovino še ni m goča. Smo jih sprejeli? Ali nas J ’ polnih predsodkov, še vedno str drugačnosti?	k,n
Rdeče, kako te ljubim rdeče ■ je rdeča in pomeni življenje. S tinj\ domov še vedno najbolj žarijo rum cvetovi in rdeče sveče.	-0
Bi pomenilo kaj, za plamen ^ sinergijo, prebarvati si ognjenordeče in se odeti v rdečega oblačila?
Za svetlobo v očeh ljudi- >*“ veter ve...
Natja Jenko Suru
Lovski pevski zbor Globoko - 30-letnik
Globoko - 27. oktobra je poteklo natanko 30 let od tedaj, ko se je na predvečer občinskega praznika občine Brežice tisto jesen prvič predstavil novoustanovljeni moški pevski zbor iz Globokega. Ob letošnjem so z gosti pripravili čudovit večer.
Ustanovili so ga pevci, vseh enajst je bilo članov zelene bratovščine. S prvim zborovodjem Miho Halerjem so preučili dve pesmi, Pleničke je prala Danila Bučarja in Zeleni gozd Frana Gerbiča. Skladbi sta v programu zbora ostali vseh 30 let, saj so jih zapeli ob vsakem jubilejnem koncertu, tudi na zadnjem v glo-boški osnovni šoli (na fotografiji).
Krepili so svoje vrste, se trudili
s študijem vse bolj zahtevnih in kvalitetnejših skladb, predvsem s področja slovenske zborovske literature, in občasno posegali tudi po tujih skladbah. Kmalu so začeli sodelovati z drugimi zbori, najprej s sosednjim Moškim pevskim zborom iz Artič, ki ga je vodil isti dirigent, kasneje s sorodnimi po državi. Tako so bili pobudnik in prvi organizator srečanj lovskih pevskih zborov Slo-
venije, ki so iz prvotne skromne udeležbe štirih prerasla v mogočno manifestacijo slovenske lovske kulture na glasbenem področju. LPZ Globoko je bil organizator vseh jubilejnih srečanj in tudi 30. srečanje leta 2003 bo v Globokem.
Od leta 1980 zbor vodi sedanji zborovodja, domačin in ustanovni član Franc Kene. Na tokratnem jubilejnem koncertu je ob ustanovnih članih Antonu Harapinu, Ivanu Lesinšku in Miljanu Zidaniču prejel priznanje za vseh 30 let prepevanja. Zbor je v času svojega delovanja nastopal po vsej državi, pa tudi zunaj njenih meja. Zadnje čase aktivno sodeluje z MePZ KD Franc Bogovič Dobova in MePZ KPD Slovenski dom Zagreb, oba vodi zborovodja Kene. Visoki jubilej so proslavili s prijatelji, gosti, Lovskim pevskim zborom Dekani in Dobovškimi rogisti, tudi s skupnim nastopom obeh zborov ter s prepolno dvorano zvestega občinstva. S.V.
Viva uspešna na tekmovanju v Italiji
Riva del Garda - 41 peVcev in pevk Mešanega pevskega zbora Viva iz Brežic z dirigentko Simono Rožman Strnad se je uspešno predstavilo na 4. mednarodnem tekmovanju In...Canto sul Garda v Italiji, Na tekmovanju, kije potekalo od 28. oktobra do 1. novembra, je sodelovalo 35 zborov iz 20 držav v 12 različnih kategorijah. Podelili so 23 zlatih, 25 srebrnih in 3 bronasta priznanja.
Veselje po obeh opravljenih tekmovalnih nastopih
Iz Slovenije sta sodelovala še Komorni zbor Ipavska in Komorni zbor Nova Gorica, oba sta osvojila zlato v sakralnem prepevanju. Viva seje predstavila v kategoriji sakralne in ljudske glasbe, v obeh so osvojili zlato priznanje. Dirigentka Simona pa je prejela nagrado za najbolj obetavno mlado dirigentko. Vse žirante je presenetila izjemna kakovost slovenskih zborov, vsi pa so se tudi uvrstili med prvih osem. S.V.
Radosavljevičev! Elementi in 3 D računalniške grafike
Brežice - V klubu Mladinskega centra Brežice je Miloš Radosavljevič z razstavo “Elementi” (na fotografiji) zasnoval serijo računalniških grafik v petih osnovnih elementih, ki v mističnem izročilu tvorijo univerzum. Elemente je prikazal skozi asociacije fragmentov realnega sveta s pomočjo virtualne oblike, prenesene na dvodimenzionalno raven. Posamezno grafiko je sestavil iz štirih, stripovsko vkomponira-nih ilustracij, s čimer avtor želi, da bi se vsak opazovalec opredelil za lastno presojo.
'Pod naslovom “3 D računalniške grafike” je na ogled postavil še serijo manjših grafik, ki so nastdte kot rezultat eksperimentiranja ali po naročilu za različne naročnike. Odprtje je spremljal kdncert rokerske skupine Shyam, ki je novo ime na domači glasbeni sceni, vendar s prekaljenimi glasbenimi mački z več kot desetletnimi izkušnjami. Njihov glasbeni prvenec “Željo daleč stran” dokazuje, da so prepo-slušali zelo širok glasbeni spekter, album pa nekatere spominja na skupini Radiohead ali celo Pearl Jam. Kot predskupina se je predstavila skupina Marvin, ki igra sodobni kitarski rok.
N. Jenko S.
GM oder v Glasbeni šoli Brežice
Brežice - V dvorani šole sta koncert priredili mladi kontrabasistka Mateja Murn in klaviri-stka Sanja Mlinar in sicer v okviru Koncertnega cikla mladih Glasbene mladine 2001/2002, ki ga organizira Zveza Glasbene mladine Slovenije s pomočjo Ministrstva za kulturo RS in Radia Slovenija.
Predstavili sta se s sonatami za kontrabas in klavir v D duru Johanna Matthiasa Spergerja, sonato za kontrabas solo op. 42 Davida Ellisa in sonato za kontrabas in klavir Paula Hindemitha, zaigrali sta Tri preludije Davida Beo-viča ter Solo per contrabasso Iva Petriča ter Tarentello Giovannija Bottesinija. Z enakim programom pa sta se v teh dneh predstavili še v Slovenski Bistrici, Črnomlju, Ljubljani in Celju.
25-letna Mateja Murn je pričela glasbeno pot pri 7 letih z učenjem violine na Glasbeni šoli Krško, v svet zvokov kontrabasa pa jo je deset let kasneje popeljal prof. Dragutin Križanič. Po šolanju na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani je danes študentka 3.letnika Akademije za glasbo v Ljubljani pri prof. Zoranu Markoviču. Sodeluje na številnih javnih nastopih in se izpopolnjuje na različnih seminarjih doma in v tujini, je dobitnica 2. nagrade na državnem tekmovanju, beleži sodelovanje v Simfoničnem orkest-
ru mladih Slovenije in v Muen-chenskem mladinskem simfoničnem orkestru mladih, v sezoni 2001/2002 pa je članica Svetovnega orkestra Glasbene mladine.
21-letna Sanja Mlinar se je s 6 leti pričela učiti klavir pri Mariji Skornšek na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju, je dobitnica 1. nagrade na državnem tekmovanju mladih in 2. nagrade
v kategoriji klavirskih duov. Po končani Srednji glasbeni šoli in maturi na Splošni in strokovni gimnaziji v Velenju je sedaj študentka 3.1etnika Akademije za glasbo v Ljubljani pri prof. Aciju Bertonclju. Ves čas šolanja se udeležuje javnih nastopov in deluje v komornih zasedbah in kot korepetitorica.
N. Jenko S.
Sanja Mlinar in Mateja Murn
5. območno srečanje ljudskih pevcev in godcev
Dobova - V organizaciji JSKD-OI Brežice in KD Franc Bogovič Dobova je najubilejnem srečanju sodelovalo 10 skupin in posameznikov, ki so zaigrali, zapeli in zagodli po tri pesmi po lastnem izboru tistim, ki jim je blizu ljudska pesem in izročilo kulturne dediščine. Predstavili so se Ljudske pevke KD Zvezda Dobova, ki so s pomočjo Mirka Ramovša pred nedavnim izdale kaseto z ljudskimi pesmimi. Ljudski pevci Bizeljsko, Pleteršnikovi ljudski pevci Pišece, Vaški koledniki Velika Dolina, na harmoniko je zaigral tudi 6-letni Matevž Sodič (na fotografiji) in z izjemnim igranjem navdušil, zapeli so Ljudski pevci Sromlje in Fantje artiški, program sta popestrila harmonikarja Sandra in Robi Frelih, nastopili so še Ljudski pevci
■ Globoko in Trebeški drotarji. Srečanje sta strokovno spremljali Maša ^ Komavec in Urša Sivic, strokovni sodelavki pri Glasbe-no-narodopisnem inštitutu Ljubljana, dogodku primemo sceno je ustvarila Meta Grahek Kinčič, sklad pa je vsem izvajalcem podelil priznanja za sodelovanje.
N. Jenko S.
MešanI pEvski zboR VivA
vljudNO VAbi NA AVDICIJO nove devce za q[AS0VE TENOR, DRUCI BAS In SOPRAN.
Avdiciji bosTA:
'V pETEk, 16.11 .2001 , ob 1 8. URi V 5. NAdsTROpjU Ki NA BREŽiC'E
'V pETEk, 25.1 1.2001, ob 18. URi V 5. NAdsTROpjU KiNA BREŽiCE
VABLJENI!
GLASBA, REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI
Ko jesen življenja pokaže najlepše barve
“Dobra volja in delo me gor držita!“
Vedno ga najdete dobre volje, zgovoren je in marsikomu polepša dan. Šestinsedemdesetletni varovanec Doma starejših občanov Krško Leopold Mlakar s svojo vedrino in optimizmom ne razmišlja o letih in jeseni življenja, ampak svojo energijo usmerja v kreativno in hkrati zelo natančno delo. Oblikuje namreč lične lesene hiške, kozolce ali lesene figure, z oblikovanjem vizitk pa se že pripravlja na božično-novoletne praznike. Vedno ima polne roke dela, zato so tudi police in omare že polne njegovih izdelkov, ki romajo tudi na različne razstave.
Ko smo ga obiskali, s m O ga ravno zmotili, ko je svojim prijateljem Doma starejših občanov na delovni terapiji postregel s čajem in kavo. Obiska je bil vesel in po-
Kmalu je bila tu druga pa tretja pa kakšen košek. Sestra Anka mu je, pravi, predlagala, da bi se lotil kozolca. Potreboval je le primeren les, ne kakršenkoli, ampak smre-
di stene više proti strehi, pri tem ne smemo pozabiti, da ima vsaka Poldetova hiška tudi okenca z zavesami, vrata, ki se tudi odpirajo, nad njimi zunanja lučka, pri čemer sije pomagal kar s koraldami, potem pa je postopek že znan, “špirovci”, deskice, pa je streha počasi narejena. Seveda ne manjka niti dimnik, tudi balkonček, tu so še stopnice, ki vodijo do vrat. Da je vse tako, kot mora biti, pa še mizica in klop pred hišo.
Vprašali se boste, kaj pa material? Leopold ali Poldi, kot ga
nabira različne plodove narave, ki mu pri tem pomagajo, od drevesnih gob, tudi cvetje sam suši, nekaj tega cvetja krasi tudi okenske police hišk, pomaga pa si tudi z različnimi papirčki čokolad, s tubami zobnih past, skratka, za vse, kar je uporabno in pri roki, Poldi najde svoje mesto.
Sestra Anka in Sergeja sta nam povedali, da Leopold vsakemu rad pomaga in je velik veseljak. In ravno takšnega smo ga spoznali. “Nič hudega, če si malo starejši, pomembno je, da imaš pravo družbo,” nam

To sta le dve izmed več kot desetih Poldetovih hišk.
govor je stekel, kot da se že dolgo poznamo.
Življenjske okoliščine so ga pripeljale v novo družino v krškem domu. “Tu so me takrat sprejeli lepše, kot so me kot Otroka v šoli,” se spominja prvega dne. A časa ni zapravljal, kajti spretne roke in domišljija niso dale miru. Že kmalu je v okviru delovne terapije spletel prvo košarico, noja, nekaj jih je spletel že kot otrok.
kov les, in ni bilo dolgo, ko je avlo doma krasil že prvi kozolček. Od kozolčka pa ni bilo daleč do lične lesene hiške.
Zaupal nam je, kakšen je postopek od “temelja” do strehe. Tu moramo poudariti, da gre pri celotnem postopku za lepljenje, le tu pa tam zabije kakšen žebljiček. Najprej se loti spodnjega dela. “Kot bi betoniral temelje”, nas pouči. Ko je ta gotov, počasi gra-
Pri delu uporablja predvsem naravne materiale.
kličejo, poskrbi za vse. Les sam naroči pri mizarju, sicer pa sam
zaupa ob koncu pogovora.
Lidija Petrišič
Peugeot 307 1.6 XR
Dinamična, zapeljiva oblika, nekoliko nenavadna razmerja nted višino, širino in dolžino ter sodobna zasnova. To so značilnosti Peugeota 307, kije luč sveta ugledal letošnjega marca v Ženevi in se tudi k nam pripeljal zelo zgodaj. Prvi kupci so ga lahko vozili še pred poletjem, zdaj pa
narejen športno.
Prav taka, športna, je tudi njena notranjost. Okusna barvna kombinacija, proštoma in lepo izdelana kabina ter nekaj uglajenih dodatkov kroma naredijo 307-ko pomembnejšo. Voznikov delovni prostorje najprej dobro nastavljiv, saj sta tako sedež kot tudi volan
jih na cestah vidimo vedno več. Peugeot 307 je najprej “zapel-
jal”
s svojim zunanjim videzom.
T.a je predvsem spredaj sicer; cuen za hišne modele, saj ga Zaznamujeta ostro zašiljena in Uavzgor privihana prednja žaro-?eta, vendar je tokrat ostrost in sP°rtnost potez še očitnejša. Če ■te rnanjši 206 narejen nežno, Veeji 607 aristokratsko, je 307
Zmogljivosti:
' najvišja hitrost 190 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 11,6 s 'Poraba: 5,8;7,2;9,5 1/100km testno povprečje: 8,61/100 km
pomična v vse smeri. Merilniki so obrobljeni s kromom, ponoči pa osvetljeni z rdečo barvo. Stikala so nameščena po pretežno francoski logiki, kar med drugim pomeni, da luči prižigamo na ob-volanski ročici. Nekaj stikal je tudi na sredinski konzoli, kjer najdemo še avtoradio, ki pa ga lahko upravljamo tudi s tretjo obvol-ansko ročico. Udobna in varna možnost. Prostora na prednjih sedežih je seveda dovolj, na zadnjih pa odvisno od potnikov na prednjih. Prtljažni prostor meri 340 litrov praznine, dopolnjuje pa ga veliko število predalov in odprtin, razporejenih po potniškem pros-
toru, v katere lahko varno spravimo še veliko drobnarij.
Vozne lastnosti so«eveda času primerne. Podvozje je nastavljeno tako, da udobje ne trpi, čeprav je lega na cesti zanesljiva. Reakcije, ki jih lahko pričakujemo, so. popolnoma predvidljive, avtomobil pa lepo vodljiv. Motor, ki ponuja 110 konjskih moči, omogoča dinamično vožnjo in ne zahteva priganjanja. Z njim lahko dosežemo 190 km/h končne hitrosti, z mesta do 100 km/h pa pospešimo v manj kot 12 sekundah. Dovolj, glede na omejitve na naših cestah, pa včasih tudi preveč. A je motorna moč vseeno tudi predmet udobja, saj nam, tudi ko je avtomobil polno obremenjen, ni potrebno motorja priganjati k visokim obratom. Dokaz temu je poraba, ki se na testu kljub dinamični vožnji ni povzpela preko 9 litrov.
Peugeot 307 je avto, ki ga lahko izberete zato, ker vam je všeč, lahko pa tudi zato, ker je dober. Oprema, s katero vas bo razvajal, je že v osnovi bogata, dopolnite jo lahko z doplačili, med katerimi je gotovo dobrodošla klimatska naprava. Med zamerami pa vseeno lahko navedem ročno premikanje desnega vzvratnega ogledala. To je žal nepriročno in upam, d,a bo njegovo električno upravljanje čimprej postalo.del serijske opreme.
Aleksander Krebelj
Motor:
•	linijski bencinski štirivaljnih
•	prostornina: 1587 cm3
•	naj večja moč: 110 KM (80 kW)
•	navor: 147 Nrn pri 3900/min.
m§PA
Mm m

fi
Ernest Sečen (novinar Dnevnika) in Matej Košir (novinar Dela) s paketi heroina, zaplenjenega na Obrežju.
RENAULT
AKCIJE NOVEMBER!!!
TWINGO 40.000 do 180.000 SIT + 4 zimske gume CLIO 50.000 do 100.000 SIT + 4 zimske gume THALIA 130.000 SIT+ 4 zimske gume KANGOO 100.000 SIT + 4 zimske gume
POPUSTI
Megane AIR brezplačna klima + 200.000 SIT Scenic pack prihranek 300.000 + 200.000 SIT Vsi ostali modeli Megane in Scenic 400.000SIT
Megane Business prihranek 10% Laguna Business prihranek 15% Master, Kangoo express
Brezobrestni leaslng 50% takoj + 24 obrokov brez obresti
in brez stioškov odobritve za pravite osebe_
EVfJOTAX POPUSTI
ODNO
r^)
Delovni čas: 7-17, sobota 7-12
www.renault.sl
__________wa£jenai£;si_
TPV AVTO D.o.o.
PC TPV AVTO Brežice
Bratov Cerjakov 11,8250 Brellce Tel.: 07/ 49 91 903,07/ 49 91 904 E-ttall: tpv.avto.brezieeo tpv.si
ŠPORT
strelstvo-trap
JI
šah
Za njimi je uspešna sezona
Globoko - Člani Strelskega društva Rudar Globoko so organizirali novinarsko konferenco, vzorno so pripravili gradivo za pričakovane novinarske kolege, njih pa, kljub pisnemu vabilu, razen spodaj podpisane ni bilo. Verjeti gre, da so bili strelci, ki se lahko upravičeno pohvalijo z odličnimi rezultati upravičeno razočarani in prizadeti.
Za člane strelskega Društva Rudar Globoko se je končala uspešna sezona, v kateri se lahko pohvalijo s številnimi odličnimi rezultati, tako na domačih kot tudi tujih streliščih. Tekmovali so na " tekmovanjih državnega merila, prisotni pa so bili tudi kot člani slovenske državne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Kairu, evropskem prvenstvu v Zagrebu, tekmovali so v svetovnem pokalu v Lonatu, mednarodnih turnirjih itd.
Pohvalijo se lahko z naslovi državnih prvakov v trapu med mladinci posamezno in ekipno, so državni prvaki v dvojnem trapu pri članih posamezno, pa državni prvaki v trapu med veterani posamezno in ekipno. Marko Sle-menšek je v dvojnem trapu med mladinci izboljšal državni rekord, to je pri članih storil tudi Franc Kolarič, nosilca državnih rekordov pa sta še Janez Šekoranja v trapu pri mladincih in Marko Slemenšek pri mlajših mladincih.
Člani slovenske državne reprezentance so bili v tem letu: Janez Šekoranja, Marko Slemenšek, Boštjan Blažinčič pri mladincih v trapu, Marko Preskar in Franc
Kolarič v disciplini dvojni trap in Anton Ajster v skeetu. Odličnih rezulatov in uvrstitev je žal resnično preveč, zato jih ne bomo posebej izpostavljali, kajti ob že naštetih največjih tekmovanjih je potrebno omeniti tudi klubska in lovska tekmovanja. Na teh so bili odlični Janez Zagode, Aleš Strgar, Peter Verstovšek, Marjan Preskar in ostali. V ekipi Lovske zveze Posavja, ki se je okitila z naslovom državnih prvakov, pa
sta bila tudi Peter Verstovšek in Marjan Preskar. Skratka, če povzamemo, sezona je bila v resnici zelo uspešna.
Zato se ne gre čuditi, da so tudi načrti za naslednjo sezono veliki. V mladinski konkurenci razmišljajo o osvojitvi lovorik v posameznih in ekipnih tekmovanjih državnega prvenstva, rabi bi osvojili Pokal Strelske zveze Slovenije, cilj pa je tudi osvojitev prvih mest posamezno in ekipno v
Selektor Anton Ajster, tajnik Franc Kolarič, predsednik Janez Zagode in blagajnik Anton Maček, manjša fotografija pa prikazuje del bogate zbirke pokalov SD Rudar Globoko.
finalu lige. Pri članih so cilji nekoliko manj visoki, a še vedno povsem realni, v dvojnem trapu si ponovno želijo osvojiti naslov državnih prvakov, tako ekipno kot posamezno, tudi v skeetu si želijo osvojiti naslov, seveda pa si tudi v bodoče želijo ostati člani slovenske izbrane vrste.
Globoški strelci pa še vedno nimajo izpolnjene največje želje, o kateri je preteklo veliko vode, napisanega je bilo že kar nekaj, uresničenega in narejenega pa še prav nič. To je njihovo lastno strelišče, na katerem bi lahko kvali-tetneje, predvsem pa ceneje delali na razvoju strelstva, kajti v svoje vrste z veseljem sprejemajo tudi nove, mlade člane. Možna lokacija je bila na civilnem delu cerkljanskega letališča, ideja je stara že leto dni, narejene so bile idejne skice, in...prav nič drugega, Pač, očitno ni bilo interesa, pa ne s strani “Rudarjev”, ki se kar ne morejo načuditi, da nikomur ni mar za bodočnost brežiške občine, pa njene turistične promocije in še česa. Zaenkrat še vedno upajo...sicer pa, disciplina, ki jo gojijo, je zanimiva, strelec, njegovo orožje, v zraku pa “leteča tarča” - pok, in že je več ni! K.M.
Mirela A. v Španiji
Oropesa del Mar - Tudi letošnjega mladinskega svetovnega šahovskega prvenstva je v trinajstčlanski slovenski šahovski državni reprezentanci bila tudi edina mlada posavska šahistka Mirela Ahmato-vič iz ŠK Triglav Krško. Prvenstva seje udeležila v kategoriji do 16 let, kjer je nastopilo skupno 74 mladih šahistov sveta, Mirela pa je ob koncu desetih dvobojev osvojila skupno 47. mesto na svetu. S tem rezultatom je, tudi zaradi pogojev dela, zadovoljna. Prav slednje pa je tudi razlog, zaradi katerega je bila Mirela postavljena pred veliko vprašanje - vztrajati v šahu ali se mu odpovedati. Zaveda se, da je pred njo težka in naporna pot, a mlada reprezentantka je po temeljitem premisleku odločena, da bo nadaljevala. Mnogi poznavalci šaha in Mirelini navijači so se ob tej novici upravičeno veselili in si oddahnili.
O tem, zakaj je sploh razmišljala o slovesu, pa bi morali razmišljati tisti, ki se radi pohvalijo z uspehi naših športnikov, a za uspeh je potrebno trdo delo, dobrodošla pa je tudi kakšna finančna injekcija. Kajti treningi niso brezplačni, še posebno ne z vrhunskimi trenerji, potem pa so tu še turnirji in tekmovanja doma in v tujini, itd., itd.... In to velja za ves športni svet - kjer očitno vlada zmeda, pa še marsikaj. To pa je že nova tema, o kateri bi bilo potrebno pisati in o kateri bi morali spregovoriti sami športniki. K.M.
ju-jitsu
EP Genova 2001
Slovenija, Posavje, Genova - Slovenska ju-jitsu reprezentanca se je odpravila v Genovo, kjer bo v soboto, 17. novembra, in nedeljo, 18. novembra, potekalo evropsko prvenstvo. Slovensko reprezentanco sestavljajo tudi člani DBV Katana Globoko, moški par Gorazd Kostevc - Dejan Kink in Zlatko Rizvič, ki bo sodeloval v članskih borbah do 94 kg. K.M.
atletika
motokros
“Arto 2001”
Arto - Člani Fun športovega Bence MX teama so že šesto leto zapored ob zaključku sezone na svoji progi na Artu pripravili srečanje mladih in starejših motokrosistov, ki se gaje udeležilo tudi 42 voznikov, ki so pomerili med seboj.
V skupini najmlajših s 85 in 65 kubičnimi motorji je bil v obeh vožnjah najhitrejši Tomaž Salobir, član Fun športa, ki je bil letos na državnem prvenstvu med podmladkom skupno drugi, za njim se je uvrstil Jure Fortuna iz trebanjskega Moto kluba Elektronček Fortuna, tretji pa Matjaž Vidmar iz Moto kluba Notranjska, oba sta zbrala 32 točk. Fanovec Sine Baša je bil enajsti. Med starejšimi vrstniki s 85 kubičnimi motorji je zmagal domačin Nik Rovan, h klubskemu uspehu sta pripomogla še Denis Dolinšek z drugim in Niko Hrstič s tretjim mestom, medtem ko je bil Boštjan Ocvirk peti.
' Med veterani je slavil Vinko Kraševec iz Racing teama Levar. Fanovec Iztok Bence je bil drugi, zbral je 34 točk. Med veterani je
Tudi veterani pokažejo atraktivne vožnje.
prvič nastopil tudi Ivan Salobir - Tomažev oče, ki je osvojil osmo mesto, Franci Zgonc pa je bil enajsti. V skupini rekreativcev in članov z licencami so bili slednji seveda v prednosti. Tako je zmagal Primož Jazbar iz AMD Brežice pred svojim klubskim kolegom Markom Krošljem, ki je tokrat presedlal na 125 kubični motor, tretji pa je bil Peter Levar iz Sitar Dunlop racing teama.
šah
Ob prazniku občine
Studenec - Ob prazniku Občine Sevnica je potekal nagradni hitropotezni šahovski turnir za pokale Milana Majcna. Tekmovanja, ki je odlično uspelo, se je udeležilo kar šestdeset šahistov iz Posavja in drugih slovenskih krajev, med njimi sta bila tudi dva mednarodna mojstra, trije mojstri in osem mojstrskih kandidatov. Prisotni so bili tudi mlajši šahisti, pet deklet in enajst dečkcw. Ob koncu turnirja je slavil mojster FIDE Črepan iz Maribora, drugi je bil mojstrski kandidat Marinšek, tretji pa Piškur. Mednarodna mojstra Toni Kos in Zvonimir Meštrovič iz Krškega sta bila peti oz. sedmi. Ekipno so slavili šahisti Trebnjega pred Krškim Triglavom in Milanom Majcnom iz Sevnice.
strelstvo
Kontrolna tekma
Leskovec pri Krškem - Na 40 steznem montažnem strelišču v športni dvorani je potekalo prvo kontrolno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev in strelk, ki služi 'selektorjema kot pomoč pri izbiri imen za sestavo državne reprezentance. Po pričakovanju je najboljši rezultat pri članih z zračno puško dosegel olimpijski zmagovalec Rajmond Debevec, solidno pa so se odrezali tudi posavski strelci. Med slednjimi se je ^jova naj višje zavihtela obetavna 17-letna Brežičanka Vesna Kržan, ki je med mladinkami z zračno pištolo s 357 krogi osvojila 2. mesto. Njen moštveni kolega Matej Krajnčič je bil med mladinci s pištolo s 543 krogi peti, enak uspeh pa sta dosegla še Sevničanka Tina Grabnar in Leskovčan Andrej Pavlin. V disciplini zračna puška je Grabnarjeva zadele 385 krogov, Pavlin pa 576. Za eno stopničko više je v streljanju z zračno pištolo pristal Sevničan Gorazd Cimperšek. Zadel je 546 krogov. Med invalidi je z novim rekordom strelišča 598 krogov od 600 možnih zmagal Leskovčan Damjan Pavlin.
športno plezanje
Plezalni vikend
Črni kal - Posavski športni plezalci so preživeli čas v stenah Ospa, Črnega Kala in Mišje peči. Preplezali so nekaj težjih daljših alpinističnih smeri, in sicer sta Tjaša Zakšek in Gorazd Pozvek osvojila smeri Super muha, italijansko smer in smer Medo, katero je osvojil tudi Jože Bomšek. Alenka Krejan in Gorazd Pozvek pa sta bila uspešna tudi v smeri Fuga de Alcatraz. Pri plezanju športnih smeri pa se je izkazal Nejc Pozvek, kije preplezal naslednje težke smeri: Caprice, El Garbo, Demoli-tion party, Ospomaniak, Rodeo in Albanski konjak.
Tjaša Zakšek, Sandra Voglar in Alenka Krejan so preplezale več smeri z ocenami od 5c do 6b+. Uspešni so bili tudi Jaka Bemardič, Ambrož Novak in Simon Perčič, ki so z varovanjem od zgoraj plezali smeri z ocenami do 6b. Sicer pa je bilo plezanje v plezališčih tudi odličen trening za tekmovalce, ki nastopajo na novih tekmah za državno prvenstvo v športnem plezanju.
Začelo se je!
Žiri, Celje, Slovenj Gradec -
Jesenske tekme mlajših kategorij v športnem plezanju so se začele z dvema tekmama B za državno prvenstvo. Tekmovalci Posavske-
ga alpinističnega kluba so za uvod začeli dobro, saj je pri cicibanih Katja Krejan zasedla tretje in šesto mesto, Ambrož Novak pa je bil 32. in 34., v kategoriji mlajših dečkov je Simon Perčič obakrat zasedel 25. mesto.
Državno prvenstvo se je nadaljevalo s tekmo A, ki je bila v Slovenj Gradcu, kjer je odlično plezal Matic Trebu.šak, ki se je pri cicibanih uvrstil na odlično 3. mesto. Dobro pa sta plezala tudi Ambrož Novak, bil je 24, in Katja Krejan, ki seje uvrstila na 12. mesto.
Prvenstvo se bo nadaljevalo in zaključilo zadnji vikend v novembru, ko bodo nastopili tekmovalci v vseh kategorijah na umetni steni škofjeloške športne dvorane.
nagrade
MOK nagrajuje
Sevnica - Ob mednarodnem letu prostovoljstva bo mednarodni Olimpijski Komite (MOK) nagradil kar 307 slovenskih športnih funkcionarjev - prostovoljcev. Med njimi so tudi trije nagrajenci iz Sevnice. In sicer: Jasmina Marolt, Alojz Motore in Vinko Šeško. Priznanja naj bi jim podelili ob koncu meseca novembra.
Izpolnil je normo
Ljubljana, Ravne na Koroškem - Na izbirni tekmi za nastop na evropskem prvenstvu v krosu, le ta bo devetega decembra v Švici, je bil uspešen član AK Sevnica Borut Veber. Ne le, da je zahtevano normo izpolnil, ampak je na 3000 metrov dolgi progi celo zmagal s časom 8:47,03, norma pa je bila 8:49,00. Pred odhodom v Švico pa je Veber svojo pripravljenost in normo potrjeval tudi na tekmovanju na Ravnah na Koroškem. Seveda je z odličnim in taktičnim tekom šest-kilometrsko progo pretekel kot prvi s časom 18:48 in si tako pritekel tudi naslov državnega prvaka. Sicer pa sta na Ravnah nastopila še Bojan Bedrač, kije bil petnajsti, in Simon Gračner, bilje šestnajsti.
Borut Veber pa se je z nastopom na Ravnah tudi poslovil od mladinske konkurence, prihodnje leto ga namreč že čakajo tekmovanja v članski vrsti. Kot mladinec pa se lahko pohvali s kar 26 naslovi državnega prvaka in tako ostaja nepremagljiv.
nogomet
Brežice vodijo!
Brežice - V osmem krogu medobčinske članske nogometne lige MNZ Celje so Brežice premagale Oplotnico s 3:0, v devetem krogu pa so bili poraženi, in sicer v gosteh pri ekipi Kozjega. Izid je bil 5:2. Zato pa so bili uspešni spet v desetem krogu tega tekmovanja in so "si še utrdili vodstvo na lestvici, kajti zdaj imajo že 22 točk. V desetem krogu so namreč z 2:1 premagali ekipo Šentjur 2001. Jesenski del tega tekmovanja je tako končan.
mali nogomet
Se zgodi
Tolmin, Sevnica - V šestem kolu prve slovenske lige malega nogometa je ekipa kluba malega nogometa Sevnica gostovala pri Alpkomercu. Srečanje so izgubili z izidom 5:0.
Sevniški malonogometši pa so merili moči tudi v osmini finala pokala Nogometne zveze Slovenije. V domači dvorani so premagali Nazarje s 3:2 (0:0), strelca pri domačih sta bila Rostohar z enim in Danilo Guček z dvema zadetkoma. Tako so se Sevničani uvrstili med osem ekip v pokalnem tekmovanju.
košarka
Zmaga
rokomet
In končno - zmaga!
Sevnica - Tudi peti 1A SRL je ekipi RK Sevnica prinesel poraz, tokrat sojih s končnim izidom 32:22 (15:12) premagali rokometaši Preventa. Tudi sicer je gostujoča ekipa zagospodarila na parketu na samem začetku srečanja in kljub trudu domačim ni uspelo.
No, na srečo pa lahko govorimo tudi o šestem krogu, kajti tokrat so vendarle imeli več sreče in zabeležili tudi svojo prvo zmago v tem tekmovanju. Sevniški rokometaši so odigrali šesti krog v gosteh proti ekipi Izole, končni izid pa je bil 32:25 (13:13)-No, mimo lahko rečemo, končno zmaga tudi za Sevnico, ki se zelo trudi, a do sedaj žal ni šlo. V izredno izenačeni tekmi moštev, ki doslej še nista osvojili točke v letošnjem prvenstvu, je odločitev padla sredi dragega dela. Po nekaj odličnih obrambah vrataija Marcole so Sevničani povedli s 23:19 in uspeli ubraniti prednost. Izdani so se v 52. minuti sicer približali na 23:24, natopa so gostje z zbrano igro spet povečali prednost in zasluženo zmagali. V končnici so se gostitelji predali in Sevničani so zabeležili celo visoko zmago. S tem se končno spreminja tudi lestvica-kajti z eno točko je Sevnica zdaj na predzadnjem, enajstem mestu pre Izolo, ki nima točk.
Leskovec pri Krškem - V leskovški športni dvorani je potekal Pet' krog IB SRL. Domača ekipa KK Krško je gostila ekipo KK Brani Maribor iz zmagala z izidom 93:83.
KRONIKA
Kljub pričakovanju prvi sneg ponovno presenetil
Posavje - Čeprav so vremenoslovci napovedovali sneg do nižin in je minuli petek zjutraj prebivalce Posavja, pa tudi dobršnega dela Slovenije, res prebudil sneg, se je tudi letos ponovila vsakoletna zgodba nepripravljenosti na tovrstne vremenske spremembe.
V Posavju je prvi sneg prej povzročil nevšečnosti kot radost, kajti ob temperaturah okoli ničle in ob padanju z dežjem je bilo jasno, da bo od prvega snega ostalo bore malo. Še največ nevšečnosti pa je verjetneje povzročil med vozniki, saj spremenjene vozne razmere zahtevajo prilagojeno hitrost in zimsko opremo na vozilih. Direkcija RS za ceste je že prejšnje popoldne med 59 cestno vzdrževalnimi bazami organizirala dežurstvo, tudi v Posavju. Kot je dejal Robert Salmič iz Cestnega podjetja Novo mesto, so uvedli prvo stopnjo pripravljenosti enot zimske službe že dan prej. Med sneženjem so preventivno plužili in posipali večino državnih cest v Posavju; to ni bilo potrebno le na področju Dobove in Slovenske vasi, ravno tako je bilo padavin malo na kostanjeviškem področju in na cesti proti Šentjerneju.
Na PUK so v prvem snežnem dnevu zabeležili 4 prometne nesreče, ki so nastale zaradi neprilagojene hitrosti glede na zasneženo cestišče, vse so se končale z materialno škodo, zaradi zdrsa
polpriklopnika v Guntah pri Krškem pa je bila dve uri zaprta regionalna cesta Krško-Sevnica. Na hitri cesti je bil promet oviran, na odseku skozi Posavje pa so policisti izločali iz prometa tovorna vozila.
Prvi sneg je tudi naravo zalotil nepripravljeno, na drevesih je še veliko listja, na katere se je sneg oprijemal in povzročil številne snegolome. Po podatkih Regij-
skega centra za obveščanje in Elektra Celje je prihajalo na posavskem omrežju zaradi snežnih padavin in atmosferskih razelektritev do občasnih izpadov napajanja. Po podatkih Agencije RS za okolje je lani prvi sneg (štiri centimetre) zapadel v Ratečah 21. novembra. V Ljubljani in Novem mestu je zapadel šele 16. decembra, ni pa ga bilo več kot centimeter. S. V.
Obvezna zimska oprema
Posavje, Slovenija - V
skladu z določbo 100. člena Zakona o varnosti cestnega prometa morajo biti motorna vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah oziroma v času od 15. novembra do 15. marca opremljena s predpisano zimsko opremo. V skladu z določbami Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu štejejo za zimsko opremo motornih vozil zimske pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm ali poletne pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm in v priboru ustrezne snežne verige.
Pri štirikolesnem pogonu morajo ob ziftiskih razmerah na cesti, torej v snegu in poledici, biti verige na stalno vključeni osi ali pri stalnem štirikolesnem pogonu na zadnji osi. Težjim motornim vozilom oziroma tistim, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3500 kg in njihovim priklopnikom, pravilnik dovoljuje zimske pnevmatike samo na pogonskih kolesih, sicer veljajo ostala določila, zanje pa je obvezna še lopata. S.V.
Za ene zimska idila, za druge kup nevšečnosti.
Še poostreni nadzori prometa
Posavje - Posavski policisti so v nekaj dneh izvedli dve akciji Poostrenega nadzora prometa. Glede na pridobljene rezultate in ugotovitve, da je hitrost še vedno poglaviten vzrok hujših prometnih nesreč na posavskih cestah, napovedujejo
Uadaljevanje tovrstnih akcij.
Na področju PU Krško so izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v petek, 2. novembra. V šestumi akciji s° ustavili 104 voznike motornih vpzil. Zoper 80 voznikov so odredili preizkus alkoholiziranosti. p°kazal je, daje 11 voznikov bilo P°d vplivom alkohola, 3 vozniki s° preizkus odklonili. Najvišjo stepnjo alkoholiziranosti v tej ak-ciji je merilnik pokazal vozniku v Sevnici, kar 1,88.
Dva dni pred tem so na praznični Stenji oktobrski dan izvedli še akci-■1° Poostrenega nadzora prometa pri ^gotavljanju prekoračitve hitrosti. V tevnem času so med 12. in 18. uro nadzor izvedli na glavni cesti Vrho-
vo - Drnovo. V tako imenovano akcijo Veriga so bili vključeni policisti z laserskimi merilniki in z radarjem v vozilu. Ugotovili so 31 kršitev, kar 27 pa zaradi prekoračitve hitrosti. Najvišja izmerjena hitrost je bila v naselju Krško, in sicer 94 km/h. Ta voznik je odklonil preizkus alkoholiziranosti.
Ker želijo s slednjo akcijo ukrepati zoper hujše kršitelje cestno prometnih predpisov in povečati vidljivost policije na kritičnih cestnih odsekih, bodo s tovrstnimi akcijami nadaljevali. Običajno akcijo poostrenega nadzora so napovedali tudi ob zadnjem koncu tedna, v času martinovanja. S.V.
Martinovo vse pride prav
, Krška vas, 6. - Noč je dala priložnost neznanemu storilcu, ki je iz esene kolibe v Dolenjih Skopicah odtujil 8 kokoši in 2 zajca. Lastnik e s tatvino oškodovan za okoli 30.000 SIT.
Alkohol in poškodbe
Krško, 7. - Na hitri cesti pri Podgračenem je 61 -letni Ljubljančan zapeljal v desno na neurejeno travnato bankino v trenutku, ko je prihajala iz nasprotne strani kolona vozil. Daje preprečil trčenje, je sunkovito zavil in nato trčil v vrtno ograjo. Delci ograje in kamenja so poškodovali zadnje vozilo v koloni s hrvaškimi registrskimi označbami. Voznik je zadobil hude telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico. Policisti pa so ugotovili, da je kot povzročitelj nesreče vozil pod vplivom alkohola, napihal je 0,95.
Zaradi preboja visoka škoda
Sevnica, 6. - Ponoči okoli pol tretje ure so bili sevniški policisti obveščeni, daje zagorelo v sušilnice Kopitarne v Sevnici. Med ogledom so ugotovili, daje do požara prišlo zaradi preboja visoke napetosti na visokofrekvenčnem generatorju moči 20KW. Požar so omejili in pogasili delavci sami. Nastala je materialna škoda, ki po prvih ocenah znaša 1,5 milijona SIT.
Denar se kar ponuja
Sevnica, 5. - Osumljeni 37-letni D.S. iz okolice Sevnice je v dopoldanskem času prišel v čakalnico fizioterapije Zdravstvenega doma Sevnica. V prazni čakalnici ga je “čakala” bunda, v njej pa denarnica s približno 200.000 SIT. Del denarja so policisti pri osumljencu zasegli in zoper njega podali kazensko ovadbo.
Ilegalni prehod državne meje
Brežice, 5.-8 državljanov ZRJ je v večernem času peš prestopilo državno mejo preko Sotle pri Rakovcu. Po prestopu meje seje do njih pripeljal voznik osebnega avtomobila iz Ljubljane. 20-letni A.M. je naložil 4 tujce in jih zapeljal zunaj naselja Dobova, nato je naložil še preostale in jih odpeljal v smeri Brežic, kjer so ga med potjo ustavili policisti. Kršitelji so bili po končanem postopku vrnjeni na Hrvaško, prevozniku pa so odvzeli prostost in podali kazensko ovadbo.
1
. -
pravni nasveti
u,tiv. dipl. prav. Marta Jelačin
^ezplačna pravna
&omoč
M°^ra! odgovarjam bralki bre ' N Krškega in sicer na tenio zPlačne pravne pomoči.
g
p0 rezPlačna pravna pomoč cej 6n' Pravico upravičenca do ste',tne afi delne zagotovitve sredic Za Pokritje stroškov za prav-Pomoč in oprostitev plačila
strosk,
ov sodnega postopka. Brez-
plačna pravna pomoč se odobri kot redna, izredna, izjemna, posebna ali nujna brezplačna pravna pomoč.
Kdo odloča o odobritvi brezplačne pravne pomoči
O odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Predsednik sodišča lahko pooblasti za odločanje drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču.
Za kaj se lahko odobri brezplačna pravna pomoč
Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za pravno svetovan-
je, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, pa tudi za izvensodno poravnavanje sporov. Odobri se lahko tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če je posameznik po pravilih o brezplačni pomoči do nje upravičen.
Katera oseba je opravičena do brezplačne pravne pomoči
Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla plačevati stroškov sodnega postopka. Da bi bilo stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega
postopka ogroženo, se šteje, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom.
Kaj se všteva in kaj se ne všteva v dohodek prosilca
V dohodek prosilca in njegove družine se štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma in v tujini, razen dohodka za pomoč in postrežbo ter drugih prejemkov za nego in pomoč, dodatki za tujo nego in pomoč, otroški dodatek, pomoč za opremo dojenčka, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendije in podobno, dohodki iz občasnega dela invali-
Premiki med Občino Brežice in Jutranjko
Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se je konec junija pričela prva obravnava v primeru razrešitve lastništva zemljišča, na katerem so objekti Jutranjke v Brežicah. Zdaj se nadaljevanja obravnav prelagajo, in sicer tako na predlog ene kot druge strani. Predstavniki občine predvidevajo, da se bo spor kmalu rešil, v dobro obeh strani v postopku.
Zastopnika obeh strani - tožečo Občino Brežice zastopa samostojni odvetnik iz Ljubljane Tomaž Toldi, toženo Jutranjko Sevnica pa domači Bojan Klakočar - sta se že na prvih obravnavah strinjala, da sodišče razpravo preložilo na jesenski čas, ker obstaja možnost, da bi se stranki v tem času sporazumno dogovorili. A do sporazuma še ni prišlo.
Obe strani se ves čas pogovarjata o nekaterih potezah za dosego dogovora. Bistveno je, da ima Jutranjka uradne cenitve nepremičnin, ki vložke občine iz davne pogodbe vrednotijo na nekaj manj kot 20 milijonov SIT, to je osnova za poravnalno pogodbo. Občina je na teh gradila poravnalno pogodbo, do katere pa se podjetje po besedah tajnika občine Brežice Ferda Pinteriča še ni povsem opredelilo. V stališčih Jutranjke so doslej zavrnili nekatere, za občino Brežice ključne sklepe o zavarovanju tožnikovih zahtev, je še pojasnil. Zato so se v minulih dneh sestali predstavniki obeh strani skupaj z odvetniki in še v tem tednu pričakujejo odgovor s strani sevniškega podjetja, ki bi bil oblikovan na osvojenih izhodiščih in v skladu z nadzornim svetom podjetja. Zastopnik tožeče Občine Brežice predvideva, da bo do dogovora prišlo, in sicer kmalu, morda še v tem letu. Če ne, se bo po vsej verjetnosti pravda nadaljevala pred sodiščem. S.V.
Uspešni in optimistični
Sela - V okviru akcij meseca požarne varnosti je Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sela pri Dobovi v požarnem sektorju 3 s PGD Veliki Obrež, Sela, Gaberje, Mali Obrež in ob podpori PGD Mihalovec izvedlo prikaz gasilskega operativnega dela ter tako opozorilo na svoje delo in obstoj.
V letošnjem letu sicer PGD Sela pri Dobovi (na fotografiji) praznuje svojo 5-letnico delovanja. Leta ’96 je namreč prav na pobudo sedanjega predsednik Ivana Molana oživelo delovanje gasilskega društva predvsem z namenom obnovitve društvenega doma, druženja vaščanov in osveščanja o potrebi po požarni varnosti. Vse to mu je tudi uspelo, saj je poprej društvo mirovalo polnih 7 let, sicer pa korenine društva segajo že v leto 1946.
Društvo danes šteje preko 70 članov, v zadnjih petih letih pa so s pomočjo vaške skupnosti in skoraj vseh vaščanov popolnoma obnovili dom, strokovno izobrazili 25 gasilcev, dva nižja in enega višjega časnika. V sodelovanju z Gasilsko zvezo (GZ) Brežice in KS Dobova so v zadnjih letih za svoje člane nabavili tudi nekaj svečanih uniform, delovne gasilske obleke in kombinezone. Ker so izčrpali vse lastne finančne vire, v prihodnje pričakujejo, da bodo s pomočjo skupnosti in GZ Brežice, obnovili tudi zastarelo gasilsko opremo. S.V.
dov, sredstva, namenjena odpravi posledic elementarne nesreče, nagrada otroka v rejništvu, ki jo prejema prosilčeva družina ter odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Priložnostni dohodki
Priložnostni dohodki, ki jih prejema prosilec in njegova družina samo za enkratno opravljeno delo, se upoštevajo v sorazmernih deležih (1/6). Enako velja tudi za dediščine in darila ter druge občasne dohodke.
Kdaj se pravna pomoč ne odobri
Pravna pomoč se ne odobri prosilcu, če ima sam ali njegova družina prihranke oziroma pre-
moženje, ki dosega ali presega 20 minimalnih plač, pri čemer se kot premoženje upošteva:
-	stanovanje, v katerem prosilec živi,
-	predmeti, ki so po zakonu izvzeti iz izvršbe,
-	osebno vozilo do višine 18 minimalnih plač.
Odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči
Izjemoma se lahko dodeli pravna pomoč tudi prosilcem, katerih dohodek je dvakrat večji od minimalne plače, če dokaže, da ima slabe družinske razmere ali številne kredite in druge izjemne finančne obveznosti, npr. za zdravljenje družinskega člana.
Nadaljevanje prihodnjič...
RAZVEDRILO
L.
horoskop

OVEN
Večno ne gre tako, kot bi želeli. Zbrati boste morali vso samozavest, da se boste prebili skozi naslednjih nekaj dni. Če imate močno samopodobo, nekoliko neprijetnosti nikakor ne bo škodilo vašemu žaru.
BIK
Ne bi mogli biti srečnejši, saj vam predmet vaše želje že visi na dosegu roke. Vsekakor ni nobene potrebe za zaskrbljenost, vendar pa pazite, da ne bi čakali predolgo, saj bi vam lahko med vašim oklevanjem kdo zmago odnesel pred nosom.
DVOJČKA
Vse bo tako, kot mora biti. Pazite, da ne boste s telefonom naredili prevelikih stroškov. Popolnoma gotovi ste, da bi lahko uredili vse probleme, če bi vas le kdo vprašal za vaše mnenje o celotni stvari.
RAK
Prijeten teden je pred vami. Že mogoče, da stvari niso poštene, vendar to je pač življenje. Svoje slabo razpoloženje poskusite zadržati od ostalih tako dolgo, kot je le mogoče.
LEV
Težave, ki jih imate s sodelavcem, bodo izginile. Še žal vam bo, ker vam več ne nagaja. Prerekanja postanejo brezpredmetna, ko enkrat spoznate obe plati zadeve. Težko pa je biti potrpežljiv pri podrobnostih, ki so v resnici popolnoma brez pomena.
DEVICA
Vaš avto je res dober, toda premalo ga vzdržujete. Če ga ne boste vzdrževali, se vam bo izneveril. Bodite previdni pri spoznavanju novih znancev, saj so v teh dneh vsi nekoliko bahaški.
TEHTNICA
Zdravje vas je zapustilo. Za to ste krivi sami. Več telesnih aktivnosti vam ne bo škodovalo. S čvrsto ljubeznijo se lahko v tem času povzdignete do novih višav. Poskusite torej nekaj, o čemer doslej sploh še niste premišljevali.
ŠKORPIJON
Načrti, ki ste jih želeli uresničiti, se bodo izpolnili. Trenutno ste pripravljeni na skoraj vše, kar bi vam lahko prišlo naproti v teh dneh. Ko pride do zadev v zvezi z delom, je precej verjetno, da boste upoštevali nekoga, ki vas bo izzval.
STRELEC
Pazite, da se ne boste vznemirjali, če se vam bo dozdevalo, da ste prevarani. Lahko, da končni izdelek pripada nekomu dragemu, vendar pa ste vseeno vi lastnik procesa. Za enkrat bodite prepričani, da se bo na koncu vse skupaj izšlo v vašo korist.
KOZOROG
Počutite se odlično in prav vseeno vam je, ali ostali to opazijo. Od energije se kar mrščite, medtem ko se vaš dan začenja v povišanem ritmu. Vsekakor vam ni treba biti tiho.
VODNAR
Težak mesec je pred vami. Vreme bo vplivalo na vaše počutje nekoliko utrujajoče. Zgodaj se spravite v posteljo. Ž neskončnim spiskom opravil, ki morajo biti postorjena se ne gre pretirano obremenjevati.
RIBI
Res je, kar vam bo povedala sodelavka. Toda ne zaupajte ji podrobnosti. Bodite previdni. Pozitivne vibracije so začele kot nekakšna prostrana sila pometati po vašem življenju. Nekdo se trudi, da bi vas osrečil, vi pa mu hočete uslugo vrniti.
moda

Jeans!!! Jeans se vrača bolj glamurozno kot kdajkoli prej. Nikoli ni bil tako iskan, zaželen, občudovan in tako vsestranski. “Kavbojke1* so bile že skoraj kos oblačila za doma, zdaj pa je jeans postal pravi hit. Minili so časi, ko je bil le senca modnega sveta ali pa kos materiala. Zdaj seje vrnil, za vse priložnosti, v vseh barvah, z veliko kombinacijami, vsi kosi oblačila. Naj bodo to krila, kratka, dolga ali do kolen. Naj bodo to jakne, dolge ali kratke, to je “must be” sezone! Srajce, topi ter modni dodatki, obutev in torbice. Da pa ne govorimo o hlačah v različnih krojih. Kroj iz osemdesetih. Nizek pas, nošenje na bokih, ozek do kolen in od kolena na zvonec. Bolj je pisan, bolj izgleda ponošen in izrabljen, bolje je. Imenuje se Vmtage Look. Tokrat je jeans v središču pozornosti; spremljajo ga usnje, umetna krzna, nakit, per-lice...
Kako je že z njegovo zgodovino? Ja, jeans jo ima in sicer čisto svojo. Pričelo se je že v 16. stoletju v Franciji. Imenovan je bil Serge de Nimes. Legenda pravi, da gaje Columbo pripeljal v Ameriko, jambor njegove ladje je bil iz jeansa. Iz Serge de Nimes je slang naredil svoje: Jeans! Denim! Toda prvi modri jeans je prišel na dan šele 1850. leta in sicer je Levi Strauss iz tega materiala naredil delavsko obleko. Med drugo svetovno vojni so imeli ameriški vojaki jenas kot obvezno opremo. Potem je prišel v Evropo. 70. leta so ga prevzeli hipiji in od takrat se iz modnega sveta ni poslovil.
Vrste krojev; v obliki “cevi” - celotne hlače so ozke od zgoraj do spodaj, pa korenček - zgoraj širši, spodaj ožji, pa “worker” slog - široke in udobne hlače z žepi ter “hipsteri’ hlače, ki se nosijo na bokih, spodaj so krojene na zvonec. Primerne so za vse vrste postav. Potem so tudi materiali denim - pravi močni jeans, pa “used vvashed” - hlače izrabljene na žepih, kolenih, stegnih, pa že omenjeni “vintage” ter še nekaj več, ki so trenutno sicer manj modemi, ampak ne nezanimivi.
Si zdaj želite tudi vi, da bi nosili več jeansa? Da bi ga vzljubili, če ga seveda do zdaj še niste. Kajti nekateri so ljubitelji jeansa, če je moderen ali ne. Ne pozabite pa, da jeans pomlajuje.
Lea Šinko Štraus
■ :
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanjata RADIO BREŽICE in SAVAGLAS
za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada -knjižna nagrada Marjana Jurovič, Prežihova 10, 8250 Brežice
2. nagrada -zgoščenka
Ela Pavkovič,
Šmarska c. 23, 8290 Sevnica
3. nagrada -kaseta
Franc Kostrevc,
Dednja vas 31, 8255 Pišece
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KODAK, APODA, NEMET, ARA, APARAT, PURITANEC, KI, ONANIJA, IVAN, LIZE-NA, UJEDA, IFOR, SMRAD, GORCA, AB, ROK, LR, ITALIJANI, OMAJADI, ANIL, TAMARAK, KAČA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 23.11.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
Uporaba računalnika za predstavitve
Najverjetneje se nas je že veliko vprašalo, kako izdelati ustrezno predstavitev svojega podjetja, izdelka in podobno. Seveda je najlažje najeti oglaševalsko ali marketinško podjetje, mu povedati svoje želje in zahteve, nakar to podjetje izdela bolj ali manj všečno predstavitev, ki pa je običajno finančno kar precej zasoljena in si jo mnogo podjetij in posameznikov ne more privoščiti. V času tako hitrega •razvoja informacijskih tehnik pa se podjetja čedalje manj odločajo za tiskanje bogatih, dragih, barvnih katalogov, ker so zahteve na trgih po nenehnem spreminjanju proizvodov čedalje večje in se zaradi tega proizvodi tudi nenehno menjajo, s tem pa postajajo tiskani katalogi hitro zastareli. Čas je za uporabo drugačnih tehnik.
Večina uporabnikov osebnih računalnikov se niti dobro ne zaveda, da dobijo z nakupom osnovnih pisarniških programov kar nekaj programov, s katerim lahko učinkovito izdelajo predstavitev. Tipični pisarniški programje zbirka Office, kije sestavljena iz različnih programov.


OTOK V MALIH ANTILIH
LJUDSTVO V JUŽNI AMERIKI
IZUMITELJ
LADUSK.
VIJAKA
RUSKO Ž. IME
X)BE$ED.
PREVOD
PRITOK
MISISIPIJA
NAREČJE
ANTON
JANŠA
PREDS1.
SAMOSTANA
IZBRUH
BESNOSTI
UNESEK
STADION V BUDIMPEŠTI
MESTO V ŠVICI
VRSTA
PLESA
TONE
PAVČEK
. včuoež-M DEŽHJ
ANG NOGO ME1AŠ
KIS
PREVOZNO
SREDSTVO
ORODJE ZA ORANJE
NEMŠKI PISATELJ ( DITER
V REDU
EVGEN
VOLK
PRITOK
ADIŽE
FRANC. M. IME
IZUMITELJ MOTORJA Z NOTR. EGOREV.
mala šola računalništva
Že z urejevalnikom besedil Word se da precej lepo izdelati predstavitev podjetja ali proizvoda. Vsebuje kar nekaj posebnih ukazov za risanje, vstavljanje slik, posebnih učinkov in podobno. Na koncu seveda lahko vse skupaj natisnemo na kakovosten barvni tiskalnik in predstavitev je končana. Takšno predstavitev lahko tudi zelo enostavno shranimo kot spletno stran in jo objavimo na internetu ali intranetu, kjer bo dosegljiva še veliko našim potencialnim kupcem. Lahko bi celo rekli, da je uporaba spletne strani zelo učinkovit in tudi razširjen način predstavljanja podjetja ali izdelka. Takšna manj ali bolj zahtevna internetna predstavitev se lahko kasneje tudi posname na CD-ROM ploščo, ki jo lahko pošljemo našim potencialnim kupcem, ki bodo zelo zadovoljni, ker si bodo ogledovali našo predstavitev hitro, brez povezave z internetom, ki ni nikoli dovolj hitra.
Za bolj kvalitetne in učinkovite spletne predstavitve je na voljo veliko namenskih programov, ki takšno predstavitev naredijo precej hitreje in bolje kot urejevalniki besedil. Eden takšnih tipičnih programov je mi-crosoftov FrontPage, ki je tudi sestavni del pisarniške zbirke Office (samo
v različici Premium). Delo je izjemno podobno kot v urejevalniku Word, poznati je potrebno samo nekaj dodatnih spletnih tehnik, kot so povezave in podobno in spletna stran je narejena.
Če želimo pripraviti učinkovitejše tiskane predstavitve, pa nam bodo tudi najzmogljivej.ši urejevalniki povzročali kar precej težav. V teh primerih je potrebno uporabiti kakšen zmogljivejši program za t.i. namizno založništvo. Tudi teh programov je na trgu precej; če pa uporabljamo zbirko Office, je seveda najbolje uporabiti program Microsoft Publisher. S tem programom je zelo enostavno narediti preprostejše kataloge in podobno, po končani izdelavi pa lahko izdelek natisnemo ali pa ga objavimo na internetu.
V primeru pripravljanja predstavitev v “živo”, je samo tiskani material mnogo premalo. Uporaba prosojnih je že rahlo zastarela, danes se v te namene uporabljajo posebni projektorji slike, ki omogočajo prikaz slike neposredno iz računalnika na veliko platno. Te vrste predstavitev so primerne za samo nekaj ali več sto udeležencev. Takšno vrsto predstavitve je potrebno v celoti pripraviti na raču-
nalniku. Če je predstavitev izdelana v spletni tehniki, lahko prikazujemo kar spletne internetne strani; lahko smo tudi povezani z internetom ali pa imamo predstavitev posneto na disku ali CD plošči. Za učinkovito vodene in z dodatnimi učinki (efekti) podkrepljene predstavitve pa bo sp®1 potrebno poseči po namenskih programih. Eden izmed njih je sestavu1 del zbirke Office, imenuje se PoWer'
Point. V PovverPointu izdelujemo
ti.
diapozitive, ki jih lahko posamič110 ali pa tudi samodejno predstavljam0 na večjem platnu. Diapozitivi omog0' čajo celo vrsto posebnih učinkov (zvočnih, barvnih, slikovnih), s kaie' rimi dosežemo pričakovani učin° predstavitve. Uporaba programa J zelo preprosta in učinkovita. TakŠn0 vrsto predstavitve lahko obiskova
cem natisnemo na papir, posnarm
ie<T>o
na CD ploščo ali celo objavimo n internetu.
Kot smo ugotovili, se osebni ra čunalniki ne uporabljajo samo za P sanje in urejanje besedil, ampak lal ko z njimi zelo enostavno, hitro in P°j ceni izdelamo učinkovite predsta
mobilna telefonija

lt» $
Branko LavrenC'


Novice s sveta
mobilne telefonije
Mobitel je s L novembrom uskladil način obračunavanja telefonskih pogovorov s Simobilom, kar pomeni, da bo dosedanji sekundni sistem, ki je bil za uporabnika cenovno privlačen, nadomestil s 15-sekundnim intervalom, klici do 4 sekund pa bodo za naročnike brezplačni. Sprememba velja za vse uporabnike, tudi Debitelove, ne glede na datum sklenitve naročniškega razmaja.
Ponudnik internetne telefonije Incotel iz Novega mesta je po nekaj
več kot enomesečnem delovanju znižal cene tako za fizične kot tudi za poslovne uporabnike. Obenem so se precej znižale tudi cene za klice v domači mobilni omrežji. Cene, objavljene ob predstavitvi njihove storitve, je Incotel znižal že za 50 odstotkov; za fizične uporabnike je odslej cena klicev v večino držav evropske unije ali ZDA 30 tolarjev na minuto, klici na mobilna ornrežja teh držav pa ostajajo precej visoki. Poslovni uporabniki v iste države kličejo za 33 tolarjev. Tudi klici v domači mobilni omrežji so odslej cenejši in znašajo 45 tolaijev tako za fizične kot pravne osebe.
Prejšnji teden se je v Portorožu končala 2. mednarodna konferenca o telekomunikacijah, s podnaslovom Nove poslovne priložnosti. Med glavnimi temami predavanj so bile predstavljene številne nove mobilne rešitve za poslovanje, nova dogajanja na telekomunikacijskem trgu, novosti na področju telekomunikacijske infrastrukture, storitev in vsebin. Predavatelji so govorili tudi o tem, kako je treba spremeniti poslovni model v novih pogojih poslovanja; kako ustvariti dobiček z mobilnimi storitvami; kaj prinaša tretja generacija in kakšne so potrebe pri pasovni širini v tehnologiji 3G.
Novi operater WWI Slovenji0 ^
z Mobitelom podpisal pogodb11 nacionalnem roamingu. S podp1 . pogodbe bodo tako bodoči uP?I71)j niki Vege v Sloveniji lahko uporu J GSM omrežje dražbe Mobile.
območju Slovenije, kjer še ni P^
ten signal GSM 18(X) omrežja dr’
WWI Slovenija. WWI s podP>

pogodbe zagotavlja bodočim t uporabnikom pričakovano P0*1^ slovenskega ozemlja s svojim '
isiJetaS
nalom, dražba Mobitel pa »> j- ^ zagotovila še optimalnejšo iz111 zgrajenega GSM omrežja
■ ŽviPeli
Gregor ■
sirar
1
M
da
Št«
“v
-	v
l Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan	IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
šolar šolko
Intervju z mladim kitaristom Markom Ferlanom
Marko Ferlan, sedmošolec OŠ Dobova, je 24. oktobra 2001 v dvorani Glasbene šole Brežice predstavil svojo prvo zgoščenko “Vesela zgodba”. Zgoščenka, na kateri se prepleta klasika z latinsko-ameriškimi ritmi, predstavlja dosežke njegovega dosedanjega igranja na nižji glasbeni šoli. Kljub trinajstim letom je namreč njegova glasbena kariera zaznamovana ne samo s Številnimi nastopi doma in v tujini, ampak tudi z dvema zlatima plaketama in prvima nagradama na regijskem in državnem tekmovanju leta 2000 ter prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju “Simone Salmaso” v italijanskem Viareggiu.
Zakaj je naslov zgoščenke ravno “Vesela zgodba”?
Marko:” Vesela zgodba je hkrati tudi prva skladba na zgoščenki, pa tudi sam sem bolj vesele narave, zato smo menili, da ho to pravi naslov.”
V Brežicah si zgoščenko že predstavil, jo nameravaš še kje?
Marko:”Promocijo zgoščenke hom imel tudi v ostalih krajih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Mariboru, morda tudi v Kopru. Že Oaslednji teden pa jo bom predstavil tudi v Zagrebu, kjer sodelu-•Rnt s profesorjem Antejem Čag-| Uem in obiskujem njegovo Mednarodno poletno glasbeno šolo na f^varu. On je tudi priredil skladbe P Šoštakovičevega “Otroškega slbuma”, ki jih igram na zgoščenki.”
Kdaj si pravzaprav začel igrati?
Marko:”Na začetku drugega razreda osnovne šole, torej z osmimi leti.”
In kdo te je navdušil za igranje?
Marko:”Navdušil me je prija-j Mj Franci, ko sem ga videl in sli-I sal, kako igra na kitaro. Sicer pa Sem najprej želel igrati bobne.”
In kako to, da si se potem odločil
ravno za kitaro?
Marko:”V glasbeni šoli so mi rekli, da imam prekratke roke za bobne, pa sem se vpisal k profesorju Tomislavu Vrandečiču h kitari.”
Da dobro igraš, moraš tudi veliko vaditi. Koliko časa pa pre-zivts prt kitari'
Marko:”Dve uri na teden igram v Glasbeni šoli v Brežicah, vendar to ni dovolj. Vsak dan vadim tudi doma še dodatno najmanj po petinštirideset minut.”
Kaj najraje igraš?
Marko:”V bistvu kar vse. Še posebej pa so mi všeč modernejši skladatelji.”
Kateri skladatelj pa ti je najbolj všeč?
Marko:”Od klasikov mi je najbolj všeč Španec Fernando Sor. Tudi na zgoščenki imam dve njegovi skladbi.”
Kako pa se je sploh porodila ideja o zgoščenki?
Marko:”Moj mentor, profesor Tomislav Vrandečič mi je predlagal, da bi lahko izdal zgoščenko in na takšen način zaključil svoj dosedanji opus v otroškem igranju.”
Katera od priigranih nagrad pa ti največ pomeni?
Marko:”Najpomembnejše mi je prvo mesto, ki sem ga osvojil na mednarodnem tekmovanju “Simone Salmaso” v italijanskem Viareggiu, saj so nastopili tudi starejši od mene.”
Se nameravaš udeležiti še kakšnega tekmovanja?
Marko:”Novembra grem na mednarodno tekmovanje na Hrvaško, v Opatijo. Pozimi se bova skupaj s Polono Žerjav, s katero sicer igrava v duetu že štiri leta, pa tudi na zgoščenki sva zaigrala skupaj nekaj skladb, udeležila TEMSIG-a, državnega tekmovanja v Ljubljani. Morda bom šel tudi na mednarodno tekmovanje na Češko ali pa v Nemčijo.”
Hvala za pogovor in še naprej veliko uspehov na tekmovanjih!
Marko:”Hvala.”
Novinarski krožek, OŠ Dobova
Marko Ferlan na predstavitvi svoje zgoščenke “Vesela zgodba”
“Življenje se včasih drži veselo na smeh, a včasih le stežka taji solze v očeh”
(Niko Grafenauer)
Moj prvi veseli trenutek je bil, ko sem šel v vrtec. Moral sem vstajati bolj
Jgodaj. Čeprav sem to informacijo dobil od staršev, se mi zdi, kot da se tega
sPomnim. V prvih mescih sem že plezal po toboganu. Nekajkrat sem tudi Padel z njega, enkrat pa tako nerodno, da sem si zlomil roko. “Gibs” je za ^ernnajstmesečnika pravo čudo. V vrtcu sem dobil veliko novih prijatel-''Mvs katerimi sem se igral, smejal in še kaj. Najbolj se spomnim predstave o
cančku Piku, kjer sem bil Pik. Moj drugi veseli trenutek, kar ga pomnim,
p bil, ko sem dobil novo kolo. Veselil sem se, da se bom vozil cele dneve. °‘e8 tega pa sem se žalostil, saj se s kolesom še nisem znal voziti, bil pa je
Prevelik. Ker mi nikakor ni šlo, mi je oče na kolo privil še dva kolesca, da
bil bolj stabilen. Tako sem se naučil voziti kolo. Tretja vesela stvar, ki
jo doživel s sošolci, je bil prvi šolski dan. V razredu nisem poznal nikogar
ugega kot Simono in Matejo, ki sta doma blizu mene. Z drugimi sem se še
P°znal, zdaj pa smo najboljši prijatelji. Ko so starši prvi šolski dan po ottrnem opazovanju nas prvošolcev odšli na kavo, smo imeli pravo ktžnost, da se spoznamo.
b-eta minevajo, težko pa bo, ko se bomo na koncu 8. razreda morali ločiti. Moje življenje je sestavljeno iz lepih in ne toliko lepih trenutkov, veijetno
več*i^'° lucp v prihodnje, vendar pa se bom vedno nudil, da bo tistih lepših
i • Mislim, da lahko vsakdo od nas na to v določeni meri vpliva. Saj veste, Pravijo: “Vsak je svoje sreče kovač”!
Gregor Titljak, 7.b, novinarski krožek OŠ Artiče
Razstava malih živali v Brežicah
Tako kot vsako leto je bila tudi letos v Brežicah razstava malih
^ali. Ivied obiskovalci je bilo največ otrok, med njimi smo bili tudi
te,V kletkah smo lahko opazovali nenavadne vrste golobov, zelo kot k°koši (štirinajst kilogramov), zajce s povešenimi ušesi, zajce
•p1 Dalmatince, morske prašičke, ribice, kanarčke, papagaje in še in
(- * iesenetili so nas majhni konji - poniji, kraljevi pav in črni labod. Žanr&V so nam takšne razstave všeč, se nam te živali smilijo, ker so prte v kletkah.
0(j ^etno s* Je °b tej razstavi vsak otrok zaželel, da bi imel katero eh živali pri sebi doma.
Člani novinarskega krožka OŠ Brežice
Kdo je bolj pomemben?
'a Um'
Voh rrilvulniku v kopalnici je ležala ročna ura.
>Vod;
L
^0rn °C*na P'Pa:”Joj> kako sem bolna! Kdo neki me bo popravil?!” Ura:”Kaj cviliš! Pa kaj, če ti spušča voda!”
***** pipa:'Ti sploh veš, kako je voda pomembna za življenje?!
Ura;Eh, kaj voda! Čas je pomemben!"
I<((t-v°rina pipa:”Brez vode ne raste nič in vse je umazano!”
IWa Ura:”Če se ustavi čas, se zaustavi vse!”
seje nadaljevalo. V kopalnico je vstopil človek.
Iti s Jk; Toliko je že ura?! Moram se umiti, da bom v službi lep!”
111 je človek povedal vse!
Gordan Lazarov, 4.a, OŠ Brežice
Nalivnik in brisalec se pogovarjata
Nalivnik: “O brisalec, kaj pa ti delaš v tej peresnim?”
Brisalec: "Kaj le! Saj ne moreš brez mene!”
Nalivnik: "Seveda lahko!”
Brisalec: "Kako boš pa popravljal napake?”
(Nalivnik se trudi in ne dela napak. Brisalcu postane dolgčas.) Brisalec: "Poslušaj prijatelj, a ti sploh kaj pišeš?”
Nalivnik: ”Ja, seveda. Zakaj sprašuješ?”
Brisalec: "Tako, dolgčas mi je že.”
Nalivnik: "Bodi tiho, me boš zmotil! No, sem se že zmotil!” Brisalec: "Ha, ha, saj sem vedel!”
Nalivnik: "Nič se ne smej! Bom pa prečrtal!”
Brisalec: "Kaj, prečrtal?! Kakšen boš pa imel zvezek?!”
Nalivnik: "Oh, saj res! Prosim, pomagaj mi!”
Brisalec: "Bom ti pomagal, če bova ostala prijatelja!”
(Tako sta brisalec in nalivnik še danes prijatelja.)
Lara Dojer, 4.a. OŠ Brežice
Učenci iz Vukovarja obiskali dobovsko šolo
Deset učencev in dva učitelja iz Vukovarja so v spremstvu gostiteljev, gišečkih učencev, obiskali OŠ Dobova. Ravnateljica šole Biserka Čančer jim je predstavila različne šolske dejavnosti, učenci pa so bili najbolj navdušeni nad računalniško učilnico, kjer so lahko brskali po internetu, in nad športno dvorano, kjer so se pomerili z domačini v malem nogometu in odbojki.
Tamara Ogorevc, novinarski krožek OŠ Dobova
Učenci iz Vukovarja in Pišec so na računalnikih igrali igrice ali pa brskali po internetu.
Občinski otroški parlament
Krško - V sejni sobi Občine Krško je potekal dvanajsti občinski otroški parlament. Otroci so spregovorili o prostem času. Tudi letos je za organizacijo poskrbela pobudnica vseh dosedanjih Zveza prijateljev mladine Krško. Mladi parlamentarci iz Krškega, kot gostje so se jim pridružili tudi vrstniki iz brežiške občine, so razpravljali o tem, kaj pojmujejo pod besedami prosti čas, kako ga preživljajo, kdo ima največji vpliv na prosti čas otrok in preživljanje le-tega, kaj je pri preživljanju prostega časa najbolj pomembno, čemu sploh koristi in tako dalje. Odgovori in razprave so bile zanimive, tako otroci menijo, daje prosti čas tisto, kar počenjajo sami, brez pobude odraslih in brez njihove prisile, to je čas brez obveznosti, ki ga zapolnjujejo s svojimi potrebami in željami. Otroci tudi menijo, da bi sami morali imeti največ vpliva na preživljanje prostega časa, a po njihovem ima največ vpliva šola, ki še posebno učence višje stopnje s številnimi obveznosti pretirano obremeni, velik vpliv pa imajo tudi starši, spet drugi pa so bili mnenja da se da ob dobri samoorganiziranosti in samodiscilini vendarle v zadostni meri preživljati prosti čas.
Krmeljski šoli borčevsko priznanje
Krmelj- Ob prazniku KS Krmelj je tamkajšnja OŠ prejela posebno priznanje - srebrno plaketo Zveze združenj borcev NOB. To priznanje so šoli podelili za zgleden odnos do NOB, za ohranjanje spomina na NOB ter za sodelovanje z borčevsko organizacijo.N.Č.C.
Učiteljica Justa Mirt prejema priznanje iz rok člana glavnega odbora Zveze združenj borcev
NOB Silva Gorenca.
Novice iz Podružnične šole Studenec
Za nami je mesec oktober, ki nam je bil letos še posebno naklonjen s toplim vremenom in pisanimi barvami. Konec septembra smo obiskali Pikin festival v Velenju, kjer smo se pozabavali v številnih delavnicah. Na šoli so začeli redno delovati krožki. Ob tednu otroka pa smo bili na Zajčkovi predstavi v Sevnici, udeležili smo se zaključka Književnega kviza. Naša učenka Martina Pavkovič je bila srečna izžrebanka in kot predstavnica sevniške knjižnice se je udeležila snemanja oddaje na TV v Ljubljani. Začeli pa smo tudi z akcijo zbiranja starega papirja.
Učenci in učiteljice OŠ Studenec
Bila sem v Ljubljani
Učenci, ki smo tekmovali za bralno značko, smo se udeležili "Književnega kviza”, ki ga organizirajo knjižnice po Sloveniji. Na prireditvi v Sevnici sem bila izžrebana in sem za nagrado odšla v Ljubljano na ogled snemanja oddaje ‘Tu pesem so pisana polja” - ob zaključku kviza.
Zjutraj sem zgodaj vstala, se oblekla in ati me je odpeljal v Sevnico na železniško postajo. Tam sem počakala knjižničarko Marijo iz Krmelja. Z njo sem kupila vozovnici za Ljubljano in nazaj. Pot je hitro minila, ker sva se pogovaijali. Ko sva izstopili, sva šli na Ljubljanski grad, kjer sva si ogledali predstavo “Vajenec Hlapič”. Po predstavi sva šli na TV Slovenija. Najprej smo imeli vaje, nato smo snemali. V oddaji so nastopali Tone Pavček, pevci iz Novega mesta, ansambel Društvo mrtvih pesnikov, ministrica za šolstvo, Polde Bibič in še drugi. Po snemanju sva šli na vlak in v Sevnico. Ker mojega očeta še ni bilo, sva šli še na tortico.
V Ljubljani je bilo zelo zanimivo. Naslednji dan pa so mi sošolci povedali, da so me videli po televiziji.
Martina Pavkovič, 4. razred, OŠ Studenec
Pikin festival
Najprej smo se zbrali pred šolo. Kuharica nam je pripravila malico, skočili smo še v trgovino po sladkarije za seboj. Kmalu je prišel avtobus, na katerem so bili že tretješolci iz sevniške šole. Na avtobusu smo počeli različne stvari: se igrali igrice, peli, zafrkavali, se pogovaijali in se smejali. Končno smo prispeli. V Velenju nas je pričakala zelo prijazna vodička Pika. Najprej smo šli v veliko Pikino delavnico. Tam smo se posedli na klopce, odložili nahrbtnike in se razvrstili po delavnicah. Bile so mi zelo všeč. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se našemili v Pike. Veliko stvari smo ustvaijali: čarovnice, sove, copatke, očala Pike - zamaške, barvali smo lončke in krožnike...Odšli smo še na igrišče, kjer smo spet ustvaijali. Kmalu je minil dan in morali smo se posloviti od Pike.
Preživeli smo lep dan, meni pa je bila najbolj všeč Pika vodička ker je bila prijazna. Na Pikin dan pa nas spominjajo izdelki, ki smo jih naredili in smo jih v šoli razstavili. Upam, da bomo šli še kdaj v Velenje.
Katja Mikolič, 4. razred, OŠ Studenec
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
stran 14

'-Av '	; A.
>
SLOvemja
Doma v Evropi.

Regijski
Pospeševalni Center Posavje
Urad vlade RS za informiranje in Regijski pospeševalni center Posavje
vabita na seminar
Posavsko podeželje in EU
Glavni namen je predstaviti skupno kmetijsko politiko EU v odnosu do slovenske kmetijske politike, kje smo na poti prilagajanj, na katere temeljne spremembe, novosti se morajo ob tem pripraviti kmetje in seznanitev z metodologijo priprave in prijave projektov na razpise oz. programe EU (SAPARD).
Delavnica bo v sredo, 14. novembra, ob 10 uri, v Zeleni dvorani Hotela Sremič, Trg M. Gubca 3, Krško.
Srečanje bo predvidoma trajalo do 14. ure.
Prosimo vas, da svojo prisotnost potrdite na telefonsko številko : 07-488-10-40.
Jesen
prinaša
veliko
dobrot.
Polo
Passat limuzina Bora Že od 32.577 DEM
(3.681.207 SIT*)	Že od 27.818 DEM
(3.143.408 SIT*)
PaSSat Variant z brezplačno elektronsko Prihranki do 244.000 SIT* že od 34.805 DEM klimatsko napravo! (3.932.936 SIT*)
Že od 15.650 DEM (1.768.450 SIT*)
Izjemno ugodno posojilo tudi na 72 mesecev.
Prihranek: 312.000 SIT*
Prihranek: 316.400 SIT*.
Tudi
prihranke!
*Cena so informativne in odvisne od valutnih razmerij.
Radanovič Brežice d.o.o.
Čemelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 160 8260 Brežice Telefax (07) 49 92 172
Slike so simbolne. Število vozil in modelov je omejeno.
vič #.t3\
Radanovič
Brežice
r (j(/a
PEKARNA&SLASCICARNA
A -več kot 100 različnih oblik tort, 20 okusov -otroške torte; telebajski, pokemotti, barhike, živali, -drobno čajno pecivo
Tel.: 07 45 20 030 GSM: 041 954 681
^ {j c/a
Kristina in Slavko Bcrkovič Drenovec 16,825‘J Bizeljsko
z vami prebujamo sonce
z vami pridigamo zvezda
t
• • ■

. —
EKIPA
EKiPM

RCBs
Imate poslovno idejo?
Je vaše podjetje začelo rasti?
Morda je vaše podjetje zašlo v težave?
Rešitev je RAZVOJNI CENTER BREŽICE, ki vam nudi splošno in specialistično svetovanje s področja financ, davkov, marketinga, izvoza, inovacij, tehnologije, kvalitete in pripravo ter izdelavo poslovnih načrtov.
Svetovanje je za:
-	brezposelne osebe in ostale potencialne podjetnike
brezplačno
-	delujoča podjetja plačajo le 50% svetovalne ure
Informacije dobite osebno na Razvojnem centru Brežice, Trg izgnancev 2, na telefonu 07 499 06 81 ali na spletnih straneh (www.rc-brezice.si)
Dobro svetovanje - odlično poslovanje!
No«(lfelDs]m
Nmoja trgovina
24ur na dan vsak dan
Noč in Dan Krško Cesta krških žrtev 137 8270 Krško
SIADMI DteKMfT
Najnižje cene sladkarij, bonbonier, čokolad, čokoladnih krem, čokoladnih bonbonov, bonbonov, peciva, keksov, sezonskih artiklov, sladoledov in še in še...
SHOPING CENTER Obiščite nas od 9. do 19. ure in Slovenska vas	w soboto od 9. do 14. ure.
A
Citroen Xsara
Zapeljite se v varnejši svet!
Prihranek do 335.860 SIT
citro^I
mJStS&gji
Tal.: 07M99 * 45
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
torkove bodice
Na ureditev pokopališča v Brežicah sta bili naslovljeni vprašanji Jožice iz TFnja in Franca iz Brežic. Prva sprašuje, kaj je všteto v vzdrževanje pokopališča, ki ga letno plačuje okoli 5.000 SIT, pa ni nič urejeno, drugi pa opozarja, da je bilo pri škropljenju proti zeli uničeno rastlinje oz. rože na grobovih.
• Vodja komunalnega sektorja na Kop-u Brežice Darko Ferlan je povedal, da stroški vzdrževanja pokopališča, ki jih zaračunavajo dvakrat letno, obsegajo vzdrževanje skupnih javnih površin, objektov in zelenih površin na pokopališču. Ne za vzdrževanje grobov in vmesnih poti, pač pa gre za urejanje peščenih poti in nasutje s peskom, dvakrat do štirikrat letno uničevanje plevela s škropljenjem, negovanje dreves in košnja travnatih površin, urejanje parkirišč 'n vzdrževanje ter redno vzdrževanje vseh površin, urejanje dveh fontan, Urejanje in vzdrževanje razsvetljavet skrb za odvoz odpadkov in podobno.
V drugem primem je še povedal, da si je sam ogledal pokopališče in ni našel poškodb, ki bi bile posledica Škropljenja s herbicidi, tudi delavci take poškodbe niso zaznali. V naprej se opravičuje, če je do poškodbe prišlo in prosi oškodovanca, da se oglasi na sedežu podjetja.
Prosi tudi, da se s konkretnimi yprašanji za obširne odgovore obračate na Kop Brežice.
Na Kop Brežice je bila naslonjena tudi bodica Jožice s Trebeža
glede raznih taks na položnici za vodo oz. smeti. Zanimajo, zakaj te takse in kam gre denar.
Vodja komunalnega sektorja na Kop-u Brežice Darko Ferlan je pojasnil, daje samo pri računu vode le 34 odstotkov zneska za pokrivanje stroškov dobave pitne vode, ostalo so takse občine ali države, S katerimi naj bi izboljšali bivalno okolje. Poslušalko prosi, da se za obrazložitev vseh postavk na položnici obme na podjetje. Pojasnil pa je, da je višja takse na položnici zaračunana na podlagi uredbe o taksi za obravnavanje vode iz leta 1995 (Uradni list št. 41 j, obračunavajo pa jo od leta ’96. Na podlagi uredbe vlade obračunavajo glede na porabo vode še vodno povračilo, komunalno takso na podlagi občinskega odloka o taksi za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadki (Uradni list 65 iz leta ’97), od 1 .januarja pa napoveduje še eno takso iz vladnega naslova zaradi obremenjevanj okolja zaradi odlaganja komunalnih odpadkov (Uradni list 70 iz letošnjega letaj.
Boštjan iz okolice Radeč je opozoril na nagradno igro Mobilni milijonar, in sicer na zaračunavanje stroškov pri pošiljan ju sporočil pri igri. Dvomi pa, da tudi res žrebajo nagrajence in da ti dobijo nagrade.
Na družbi Mobitel je Stanislav Smolnikar pojasnil, da se milijoni resnično podeljujejo. Vsak mesec nagradijo 10 najboljših, prvih deset nagrad so za september že podelili.
Nagrajenci so objavljeni vsak mesec v dnevnem časopisju pod vzdevki, s katerimi so se prijavili na listo Bistre glave, ki je na vpogled na naslovu www.pingpong.com. Način obračunavanja SMS sporočil pri nagradnem kvizu poteka v tako imenovanih parih, tako da se obračunavajo poslana sporočila za redne naročnike 12 in mobi uporabnike 14 SIT, prav tako se v kvizu obračunavajo sprejeta sporočila za vse uporabnike v višini 18 SIT.
Mileno iz okolice Krškega zanima, kako lahko zasebniki zaposlujejo študente, potem pa ne izplačajo zaslužka, zanimajo konkreten primer za kava bar z Mrtvic.
Inšpektorica in vodja krške enote inšpektorata RS za delo Milena Rezec je pojasnila, da začasno in občasno delo preko napotnice opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta in v določenih primerih tudi osebe brez tega statusa, vendar le na podlagi potrdila zavoda, da oseba ni vpisana v evidenco brezposelnih oseb in na podlagi ustreznih dokazil izobraževalne organizacije, kar vse določa pravilnik o pogojih za opravljanje organizacij za zaposlovanje. Inšpektorat za delo ima podlago za ukrepanje v 1. členu zakona o inšpekciji dela, kamor ne sodi delo preko napotnice. Ne gre namreč za delovno razmerje, temveč za čisto civilno pravni odnos in če naročnik ni pripravljen plačati, je potrebno denarni zahtevek z naslova opravljenega dela preko napotnice sodno izterjati.
Predlaga pa, da se oškodovanka obme na študentski servis, kije napotnico izdal.
Edi iz Kreke vasi je opozoril na neurejeno bankino in luknje ob robu ceste za Velike Malence od gostišča Prah v naselje.
Komunalni nadzornik na občini Brežice Mladen Amšek je pojasnil, da so seznanjeni s stanjem na omenjeni cesti. Problem nastaja zaradi ozke ceste, ker se bankine po vsaki ureditvi razvozijo zaradi umikanja vozil. Ponovno so v dogovoru z vzdrževalci, torej s Cestnim podjetjem, da po opozorilu poslušalca uredijo bankine v zadovoljstvo vseh.
mali oglasi
Prodam gradbeno parcelo na Čatežu ob Savi v izmeri 24 arov. Pokličite 041-653-622.
Prodam hlevski gnoj ter štiri 16-colske gume, primerne za voz ali prikolico. Pokličite na številko 031-204-149.
novosti knjižnice brežice
Najmlajši bralci lahko izbirajo med novimi slikanicami Drugačen, Noe in njegova barka, Veliko presenečenje za Igorja in Mala muca. Slikanica Drevo srca prinaša zgodbo o ljubezni do ljudi in do življenja nasploh. S knjigo Punce v stiski vabimo malo starejše bralce v druščino Magde, ki ji je nakupovanje smisel življenje; Nadine, ki po grenki preizkušnji za fante še slišati noče, in Ellie, ki je glavna pripovedovalka. Prijatelje novohlačniške tolpe opozarjamo na novo knjigo Maska z rdečimi očmi.
V knjigi Zdravljenje z naravo spregovorijo priznani strokovnjaki ne le o naravnem zdravljenju temveč tudi o tem, kaj nas dela bolne in kako lahko ostanemo zdravi. Knjiga Šola zmore več bo ravnateljem, vodstvenim delavcem v šolah in vrtcih pa tudi učiteljem ponudila spodbude za nove pristope k načrtovanju in drugim spremembam ter jim razkrila strahove in dvome, na katere naletijo pri vrednotenju svojega dela in jim hkrati pokazala poti, kako to preseči in v procesu pridobiti. Avtor v knjigi Bogati očka, revni očka staršem predlaga, kako naj svoje otroke naučijo ravnati z denaijem. Upamo, da bo knjiga Z branjem do bogastva spodbudila vašo vnemo za branje, ki vam bo dalo moč, da boste v sebi odkrili posebne darove in jih nato uporabili tako, da boste postali vse, kar lahko postanete. Avtor Colin Turner v knjigi Kako do uspeha ponuja nasvete za poslovni in osebni uspeh. Noč v Evropi opisuje romanje mladih ljudi z vsega sveta po Evropi oziroma po turistom najprivlačnejših in najbolj priljubljenih mestih stare celine. Modemi roman Ida govori o deklici iz soseščine, ki izstopa iz vseh okviijev, včasih čez vsako konvencionalno mero.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http://
www.nm.sik.si/ččwww_______sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/), v rubriki
Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice v petek, 16. novembra, ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki
Prodam odojke, težke od 20 do 30 kg ter gumi voz, 15-colski, kupim pa “ružilec” koruze. Pokličite na številko 07-49-20-493.
Prodam napol suha bukova drva, sežagana na kratko.
Pokličite 041-218-831.
Prodam vinograd v izmeri 15 arov z vinsko kletjo v Blatnem. Cena po dogovoru.
Pokličite 49-59-766.
Po zelo ugodni ceni prodam psičke majhne rasti, stare 7 tednov. Pokličite 49-65-004.
Prodamo mladičke čistokrvne pudle, črne barve, stare dva meseca, primerne za otroke, zelo igrive. Cena je ugodna.
Pokličite 49-62-233
V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v Brežicah ali okolici.
Pokličite 031-610-960.
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
V nedeljo, 4. novembra, smo se na brežiškem pokopališču za vedno poslovili od naše ljube sestre, dobre tete, sestrične in prijateljice
MARIJE OSTRELIC, rojene Ivekovič
iz Pesjega
Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Brežice in Cvetličarni Tina, g. župniku za opravljeno sveto mašo ter pogrebni obred, pevcem in izvajalcu Tišine. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice za vso skrb, nego ter moralno podporo. Hvala družini Toneta Ostreliča, družini Hrastovšek, g. Francu Glogovšku za besede slovesa ter prijateljicam Štefki, Anici, Pepci in Justi. Hvala tudi vsem, ki vas nismo Posebej imenovali, pa ste jo kdaj obiskali in ji namenili kakšno lepo in spodbudno besedo.
Žalujoči: sestra Ankica, nečakinja Slavica ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, atija, dedka in brata
FRANCA PETERKOCA
iz Gaberja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izražena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. •
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica
FRANCA MOTOHA
iz Šentlenarta 69
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala osebju Internemu oddelku brežiške bolnišnice za lajšanje bolečin, pevcem za lepo zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babi
REZIKA BOGOVIČ
iz Bukoška
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni.
^ala sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in 2nancem za ustno in pisno izražena sožalja, za vsestransko Pomoč, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. žup-jbku Kšeli, govorniku Hrastovšku, pevcem in trobentaču. Hva-a vsem, ki ste našo mamo pospremili k poslednjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
V soboto, 3. novembra,
smo se na dobovskem pokopališču
poslovili od našega dragega
ANTONA KOPINCA
iz Dobove
Iskrena hvala vsem, ki ste nam,v teh žalostnih trenutkih pomagali, .sočustvovali z nami, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
14. november je dan,
ki je v nas zarezal globoko bolečino,
dan ko smo mnogo prezgodaj izgubili našega dragega
BOJANA KOLARJA
s Čerine
Leto dni je že minilo, kar te ni med nami,
kar takrat se je zgodilo, spet in spet spomin predrami.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in ga v mislih ohranjate v najlepšem spominu.
Vsi njegovi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc k	Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07/4991 253 - Elektronska, pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Apolonija Simon: “ Samozadovoljstvo ni motivacija
za ustvarjanje”
Z rojstvom 4. februarja 1967 v Brežicah je prinesla mnogotera zadovoljstva mami Kristini, očetu Emu in starejši sestri Kseniji (danes zdravnici, poročeni Žnideršič). Po brežiški osnovni šoli in celjski srednji gradbeni se je leta 1985 vpisala na Akademijo za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, smer slikarstvo. Leta 1989 je prejela študentsko Prešernovo nagrado, diplomirala 1990 pri profesorjih Andreju Jemcu in Jožefu Muhiču. Specialistični študij slikarstva je končala leta 1995, med leti 94 - 97 je bila asistentka - stažistka za risanje in slikanje pri prof. Andreju Jemcu na ALU, od leta 1999 pa poučuje risanje in slikanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Tako sva telegrafsko zbrali osnovne podatke, sicer pa se Apolonija Simon spominja: ”Oh, že od rane mladosti sem rada risala. Vse, kar
vega inštrumenta. Glasbo pa sem vseeno čutila in se dopolnjuje pri likovni umetnosti. Morda pa bi bila lahko ustvarjalna, če bi se dovolj
mi je prišlo pod risalo in pisalo, sem porisala, doma pa so bili dovolj razumevajoči, da so mi to dovolili, da so dali moji ustvarjalnosti prosto pot. Hodila sem tudi v glasbeno šolo, k harmoniki. Pa nekaj ni šlo. Morda .nauk ni bil zanimiv, ker je otroku težko dopovedati, da je treba osvojiti tudi teorijo. Morda nisem igrala pra-
potrudila.” Na akademiji seje potem z veseljem in resno lotila vsakega dela od 10. dopoldne do večernih ur, ko so se učili risati, kasneje slikati, da so si pridobili mojstrsko znanje obvladovanja narave. “In če bi ostal na tej ravni, bi bil bolj ali manj znanstveno izdelan produkt. Kasneje oz. v nadaljevanju pa je vse odvisno od uporabe naučenih pravil, nadgradnje teh, kar je naslednji korak, ko prideš do lastnega umetniško izpovednega sloga. Tudi pridobivanje mojstrskega znanja je bil neznanski užitek. In ko enkrat začutiš po-
tovanje po brezmejnem prostoru slike, je tudi občutek brezmejen in je tako ustvarjanje neke vrste meditacija, materializirana v barvi in takrat pobegneš v svoj svet”, je toplo pripovedovala. Toplo kot so tople njene temnorjave oči. In lahkotno, kot da v breztežnostnem prostoru s čopičem nanaša barve na platno. Prej povedano prevede v likovni jezik: “To je, da gledalec-bralec obvlada likovni jezik tako, da ne ostaja samo na površini likovne besede, ampak se poglobi v njen notranji pomen. Vse pa je odvisno od čutnosti, inteligence in mojstrstva roke likovnika, da to zna posredovati v jasni likovni formulaciji bralcu-gledalcu, šele takrat postane umetnina komunikativna. Duh in srce sestavljata univerzalno zadevo in ta univerzalnost je pomembna. Največ je vreden gledalec-bralec, ki pove, da čuti neko umetnijo, da čuti njeno energijo”.
Ko ustvaija, posluša glasbo. Včasih začuti nezadovoljstvo ob ustvarjenem. “Nezadovoljstvo pa je tudi dobro, da se ne uspavaš v že doseženem,” pojasni. Ima status, svobodnega umetnika, trenutno zamrznjenega. Tudi v šolskem sistemu so nekatere reči nedogovorjene. Kot sli-
karka mora sistemu zadovoljiti s pedagoškimi in andragoškimi ter izpiti iz psihologije. Hkrati pa tudi v slikarstvu ni pravih odgovorov, kaj in kako bi počel, da bi preživel. Kljub vsemu pa najde svoj svet v ateljeju na Metelkovi. Pripravila je 7 samostojnih razstav in sodelovala na 14 skupinskih in je še dobitnica nagrad - bienalne Pogledi 1, galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, častne 20. ex tempore Velenje, Premogovnik Velenje, nagrade za slikarski natečaj za razstavo Moja dežela leta 2000, Winsor Nevvton, London in Prometej Art&Hoby Ljubljana.
Je mamica 10-letnih dvojčic, božičnih kozoroginj, Kristine in Katarine. Segata po svinčnikih in barvicah in s črno prinašalko Tito radi ostajata v Brežicah in na prostornem Mostecu pri stari mami in atu Mer-slavič, od koder je njihov mož in ati, ki dela na informativnem sistemu na
železnici v Ljubljani.
“Če se človek prepusti lepim smernicam v življenju, ne more pofrešiti. Tako, da delaš po notranji intuiciji, daje ne blokiraš, ampak izraziš. Včasih kaj narediš, pa ni tako kot želiš in gre v predelavo, (zdun-staš)”, se Apolonija nasmeji...
Natja Jenko Sunčič
Nagrajeni Krmeljčani
Krmelj - Predsednik sveta KS Krmelj Janez Močan je ob prazniku domačega kraja tri krajane odlikoval s posebnim priznanjem. Prejeli
sojih Franci Bastardi, ravnatelj OS Šentjanž, za aktivno delo na področju športa in kulture ter za zbiranje zgodovinskega gradiva o Krmelju; Jože Lesjak (na fotografiji) za aktivno delo v gasilskih vrstah in za prizadevnost pri gradnji vodovoda ter Janko Martinčič, aktiven in inovativen domačin, za uspešno izvedbo nekaterih podprojektov pri gradnji vodovoda in pri drugih akcijah. N.Č.C.
Društvo Karbid in “Pot iz rova”
Senovo - Stena ob stopnicah, ki vodijo v OŠ XIV.divizije Senovo, ima že nekaj časa novo podobo - mozaik iz lomljenih keramičnih ploščic “Pot iz rova” (na fotografiji), predstavitveni projekt Društva Karbid Senovo in prvi del njihovega projekta Packarije avtorjev Tine Brinovar in Gregorja Germa.
A
gip
II cfj
Mozaik je posvečen generacijam rudaijev, ki so gradile Senovo. Kot pravijo Karbidovci, že sama likovna tehnika na nek način simbolizira težko delo in trdo življenje rudaijev, ozadje pa je pobarvano v barve, ki so zaščitni znak senovske osnovne
šole. Po besedah predsednika društva Vilija Planinca je projekt zelo uspel, saj so naleteli na pozitiven odziv domačinov in drugih. Društvo se ob letu orhidej predstavlja tudi z razstavo “Divjerastoče orhideje Bohorja” v Valvasorjevi knjižnici Krško. Na razstavi je 56 fotografij 37 različnih vrst orhidej, zelo ogrožene rastlinske družine. Fotografije je posnela Tadeja Brinovec, članica botanične sekcije.
V naslednjem letu med drugim načrtujejo nov mozaik ob Titovi
Zadnji vikend novembra in prvi vikend decembra bodo v Domu XIV.divi~.ije Senovo organizirali brezplačne “Delavnice uporabne umetnosti”, kjer bodo izdelovali novoletne čestitke, okraske in darila. Delo bo potekalo v več skupinah pod mentorskim vodstvom.
cesti kot nadaljevanje projekta Packarije, organizirali bodo različne delavnice in koncerte ter se trudili za obnovo že obstoječih športnih objektov na Senovem. L.P.
Vaški dom Lukovec
pod streho
Lukovec - Spomladi so se vaščani Lukovca pamenili zgraditi kulturno športni dom, za katerega niso imeli nobenih sredstev, le trden namen dobiti zadostno število donatorjev. Uspeva jim in dom je pod streho.
Ubogi avtomobilček, čisto sam samcat je ostal sredi velikega jezera. Lastnik je brez skrbi odrajžal po opravkih, v tem času pa se je spet pojavila tista “gromozanska luža” pred brežiškim zdravstvenim domom.
Obupani so vsi, ne le ta ubogi avto, tudi vodilni v ZD Brežice, na katere letijo takšne in drugačne opazke
Gib, gib, gib ...na pomoč, utapljam se!!! Buuu Pomagajte, na pomoč!!!
ZŽ..
in tudi “bodice”, pa so pri vsem skupaj najmanj krivi. Pomagati si več ne znajmo, zato so na pomoč poklicali nas. In ker mi “radi pripomoremo, če le moremo,” smo pohiteli “na kraj zločina”. Kdo ve, če bomo še velikokrat objavili takšne dokaze, morda nam bo pa s skupnimi močmi končno le uspelo predramiti odgovorne. Ja, kdo pa sploh so odgovorni? Uf, težko vprašanje...
Minuli teden smo v uredništvo Radia Brežice po faksu prejeli nujno obvestilo iz podjetja Telekom PE Novo mesto, v katerem so sporočali, da je prekinjen ves telefonski promet v občini Sevnica in tudi delu krške občine. Ob koncu obvestila je bila tudi prošnja naj obvestimo še Radio Sevnica ker jim faks ne dela. Zares čudno, da jim faks ne dela če ni telefonskih povezav? Le kako so si Telekomovci zamislili naše posredovanje?! Mogoče pa so mislili, da v našem uredništvu gojimo tudi golobe...
Le kaj se je zgodilo predstavnikom Carinske uprave Ljubljana -Matjažu Murovcu, Darku Žigonu in Zoranu Taljatu, da so se vsi na en mah obrnili proti nevidnemu sovražniku? - Pogled so uprli proti predstavnikom policije (na fotografiji jih ni), ki so sklicali novinarsko, konferenco ob zaplembi heroina na meji. “Ne bodite domišljavi, fantje,” so si mislili cariniki, “heroin smo našli mi, ne pa vi!”
Pozno spomladi, ko je vas proslavljala polaganje temeljnega zidaka za manjši večnamenski dom, si člani gradbenega odbora niso upali napovedati, kdaj bo dom dobil streho, kaj šele, kdaj bo v celoti dokončan. Nežika Novšak, ki je bila ena od pobudnic gradnje, pa je že takrat prepričljivo napovedala, da se pač zidovje, ki zraste čez poletje, vedno pred zimo pokrije. Po hje-nem prepričanju bo dom prihodnjo jesen tudi dokončan.
Poleg dnevnih mladinskih športnih aktivnosti ter srečanj krajanov ima Nežika Novšak za okronanje novega doma v načrtu posebno prireditev, to jp vsakoletno srečanje “Abrahamovcev” občine Sevnica. Letos bo ta prireditev v Jančevi gostilni na Studencu.
Branka Derriovšek
60 let
izgnanstva
Šentjanž - Ob prazniku KS Šentjanž so se Spomnili 60-letnice boja Milana Majcna in Jančija Mevžlja ter 60-letnice izgnanstva. Ob tem so v Kulturnem domu odprli razstavo o izgnanstvu, ki jo je pripravil šentjanški rojak prof. Janez Kos.
jfundmof/iM
Razglas
Ob odprtju razstave pa so izgnanci dobili v dar še posebej dragocen dokument (na fotografiji), razglas o izselitvi Šentjanža. Poklonil jim gaje Jože Sumrak iz Radeč. N.C.C.
ko knjiga pride k
od 1. oktobra v vseh knjigarnah DZS, Cankarjeve založbe in Založbe Obzorja
Naročila tudi: klicni center 01 540 51 40 www.dzs.si