U
Trst 12. mar. 1950
St. lO - lieto II.
Iz govora tov. JE. Kardelja v Mariboru
FLRJ in STO
Kot člen v te] antijugoslovanski kampanji nekaterih najreakcio-oarnejiih krosov na Zapadu, ki se združuje z gonjo kominformov-sl£ih klevetnikov proti Jugoslaviji, Je smatrati v zadnjem (asu tudi antijugoslovanske izpade nekih italijanskih Šovinističnih in imperialističnih krogov v zvezi z vprašanjem Trsta. Ti krogi ofitna oiislijo, da je sedaj prišel za njih čas, da polože svojo roko na Svobodno tržaško ozemlje.
Tako je imel na primer nedavno v rimskem parlamentu znani iredentist in glasnik italijanskega imperializma Orlando šovlni-st>Cni govor, v katerem Je grmel proti tako Imenovanemu jugoslovanskemu terorju v coni B, prott raznarodovanju Italijanskega življa, razseljevanju, preganjanju itd. Končal Je seveda z zahtevo, tia je potrebno STO priključiti Italiji. Ta izzivalni govor v obram-bo italijanskih imperialističnih aspiracij Je bil seveda sprejet z Klasnim odobravanjem parlamenta in šc posebej njegovega kom-tafermističnega dela, ki Je kar čez noč pljunil na vse svoje nekda-D<ie deklaracije o pravici narodov na samoodločbo.
To pa ni edini primer te vrste. Tržaški občinski svet Je 23. februarja sprejel resolucijo, kjer se med prikrito gostobesednostjo k!evet proti Jugoslovanski upravi v coni B postavlja tudi zahteva Bo priključitvi STO Italiji.
Nadalje se Je v tej protijugoslovanski kampanji aktiviziral lria5ki škof Santin. V svojih protijugoslovanskih okrožnicah in poslanicah ponavlja iste klevete kakor drugi italijanski šovinisti In Se seveda zavzema za priključitev Trsta k Italiji. Poleg tega prepoveduje slovenskim duhovnikom v coni B vsako zvezo z ljudsko °blastjo in še prav posebej z jugoslovanskimi duhovniki onstran ®eja cone B.
NI treba Je posebej omenjati, da Je največji del italijanskega tiska prav tako vprežen v to protijugoslovansko gonjo.
Vsa ta gonja na prvi pogled priča, da Je organizirana Iz enega centra in z enim določenim ciljem: definitivno izpodkopati odredbe mirovne pogodbe in na ta ali drugi način Izsiliti priključitev STO-Ja Italiji.
Ne mislim se spuščati ob tej priliki v kako podrobnejše razpravljanje o tej stvari. Hotel bi naglasiti samo dve stvari: prvič, dejstvo da Je vse vpitje o tako imenovanem preganjanju italijanskega življa v coni B groba kleveta, ki ima namen prikriti dejstvo, da italijanski šovinisti iztegujejo roke po slovenskem ic hrvatskem ozemlju v coni B. Res pa je nasprotno, da se slovenska narodna manjšina v Italiji dejansko preganja in dejansko raznaroduje, da se zapirajo slovenske šole, preganja slovensko časopisje, da se zavedni pripadniki slovenske manjšine preganjajo in celo ubijajo, kakor Je bil to primer z Andrejem Jušo iz Slovenske Benečije Itd,
V	nasprotju s tem pa ima italijanska manjšina ne samo v coni B, ampak tudi v Jugoslaviji svoje časopise, svoje šole, svoje kulturne organizacije itd.
DRUGIČ, LETA 1946 SMO MORALI — ZARADI SPLOSNEGA MIRU — PRISTATI NA MIROVNO POGODBO, KI JE ODTRGALA SEDANJE SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE OD JUGOSLAVIJE, TODA DANES NE MOREMO DOVOLITI, DA BI NOVE DELE NAŠEGA ŽIVLJA, KI PO MIROVNI POGODBI NISO PRIPADLI ITALIJI, IZROČILI NJEJ. O TEM SI MORAJO BITI NA JASNEM VSI TISTI, KI DANES ORGANIZIRAJO PROTIJUGOSLOVANSKO GONJO, DA BI Z NJO PRIKRILI SVOJE IMPERIA* LISTICNE ZELJE.
73 —
JIINASLNCI IHSHONiaa
JUGOSLAVIJA
t a.. J-	MMBffflffl—— » m ■^■i!F=ff=*F5=S3^g
in IV. zasedanje generalne skupščine OZN
iii.
Nadaljevanja in konec Jugoslovanska delegacija je zastopala glede tega vprašanja ta-le načela: Prvič, treba je strogo paziti, da se bo tehnična pomoč izkoriščala v smislu Listine OZN. ne pa kot prikrito sredstvo za širjenje ekonomskih in političnih potiročij; djrugič, potrebno je stremeti za tepi, da preide vsa tehnična pomoč pod kompetenco OZN; tretjič', tehnično pomoč je potrebno čdmprej izpopolniti s čim boljšim načinom mednarodnega finansiranja; četrtič, potrebno je izključiti sleherni poslala postavljanj« političnih pogojev Za dodelitev tehnične in ekonomske pomoči; petič, potrebno je organizirati dajanje pomoči tako, da se čimprej razvijejo domači kadri in sprostijo do največje mo-, goče mere; domač« proizvajalne sile.
Pri tem Je jugoslovanska delegacija pokazala na nekaj primerih tudi politiko izrabljanja in diskriminacije, ki jo je vsilila Sovjetska zveza socialistični Jugoslaviji.
Ameriška delegacija je bila od vsega začetka za dajanje tehnične pomoči zaostalim deželam preko OZN, seveda ne iz ne. kih humanitarnih razlogov, empak *ato, to Američani sodijo, da bodo tudi to POt lahko izkoristili za uresničenje tako ime« novane četrle točke Trujnanovega programa, točke, ki sicer tudi govori o pomoči nerazvitim deželam, v bistvu p& pomeni le nov ventil, ki odipdra ameriški kapital v stalni borbi, da sq pi-ebije (Sim dalj in v £um večjih količinah čez meje ZDA.
Sovjetska delegacija je te namere Američanov dobro opazila. Toda v tem ni še nobena modrost. Opazile so to reč tudi druge delegacije. Končno pa Američani nikoli niti niso skrivali, kje titii zajeo. Modrost je v tem, da poznavajoč načrte nasprotnika, najdeš tisto pot, po kateri je treba iti, da preprečiš škodjive naklep? nasprotnika in da pri vsem tem čim več P°-moreš napredku.
Toda sovjetska delegacija ni šla po tej poti. Ker &e 5« la jnoinoaitd, ki jih bo tudi pomoč preko OZN nudila ameriškemu kapitalu, in ker ne verjame v moč delavskega gibanja v svetu, se j? počutila onemogla pred napadalnostjo ameriškega kapitala in se je od vsega začetka zelo trdovratno upirala wem predlogom v tej smeri, ne glede na to, da je bUfl že r,tJ vsega ztčetka aama proti vsem.
Ko pa je sovjetski delegat Arutiun.ian videl, da je tudi Jugoslavija na st.ani inicialurjev programa tehnične p !•:<)<?: je posvetil precejšen del svojega dvournega govora proti teinu programu in zmerjanju jugoslovanske delegacije. Privlekel je na dan celo tako zastarele »argumente* o prehodu Juaoslavije v imperifitističnj tabor, kakor so: deblokiranje Jugoslovanskega zlata, jugoslovanska trgovina z Zapadotn, posojilo, ki je zanj zaprosila Jugoslavija pri Internacionalni banki, in tako dalje.
K temu je dodal še nekaj psovk in izmišljotin, kako s0 »e boje Jugoslovani bogatili na račun sovjetsko-jugoslovanskih mci^* r>ih druib JUSTE m jUSPAD-a, istočasno pa sabotirali ob« podjetji, najprej z ustanovitvijo svoje lastn^ družbe za avion-£fki prevoz JAT, kasneje pa da so JUSTI celo popolnoma odbili gorivo. Poljski delegat Katz-Suchy je tudi dodal svoj dele* natolcevanju sovjetskega delegata. Ni bilo težko odgovoriti na tafco
— 74
ceneno izzivanje in na tako očitno neresnico. Toda jugoslovan* siki delegat je le postavil nekaj vprašanj Arutiunianu in Kstz-Suchemu. Prvič; Ce je jugoslovanska prošnja posojgo 25 milijonov izdaja, ali ni potem večja Izdaja, ko je Poljsko žfl 1946 leta prejela posojilo v višini 40 milijonov dolarjev? Dru* gič: Zakaj je Sovjetska zveza odbila vsako pomoč, ko jo je pozvala jugoslovanska vlada v zvezi s tem, ker so ji romunsko-so-vjetsike petrolejske družbe v Romuniji, v katerih gospodujejo sovjeti, odbile že naročeni bencin in je zato moral začasno že spomladi 1948. leto prestati ves notranji avionski promet V Jugoslaviji.
Avutlunian je odgovoril, da Je Romunijo suverena država in da je njena stvar, komu bo prodajala avoj bencin. Katz Sacher pa je molčal.
Tedaj je jugoslovanski delegat, samo ponovil dve vprašanji! ki ju je postavil sovjetskemu delegatu, ko je V Svojem govoru kritiziral neprinclpiajno in razbljaško stališče sovjetske delegacije v vprašanju tehnične in ekonomske pomoči zaostalim deželam preko OZN. Ti dve vprašanji sta bili: Prvič, ker sovjetska delegacija odbija politiko dajanja pomoči preko OZN, ali potemtakem Sovjetska zveza namerava dajati pomoč samo na bilateralni osnovi? Drugič, ali *e bo prj dajanju P0' moči ravnala le po političnih kriterijih, po načelih kakršna so razvidnp iz pisem CK VICP (b) CK-ju KPJ, kjer beremo, da bo Sovjetska zveza pomagala samo svojim prijateljem?
Arutiunlan tudi na tl dve vprašanji ni odgovoril. F*č Pa j« čez tri dni zaprosil za besedo in izjavil, da je v svojih pMil* njih nastopih in govorih »pozabil« dodati, da se sovjetska de* legaeija strinja s programom tehnične pomoči OZN in da bo torej glasovala za predložene resolucije. Tako je pod pritiskom javnega mnenja in načelnega stališča jugoslovanske delegacije sovjetska delegacija na koneu le zapustila svojo nekoristno zo perslavljanje naporom, da se ekonomsko zaostalim deželam daje pomoč preko OZN in da se na ta način za<5ne zelo koristno delo, kateiega lahko vrši OZN predvsem v korist menjšlh in slabo razvitih dežel.
17. novembra Je bila soglasno sprejeta resolucija, ki »pooblašča generalnega sekretarja QZN, da odpre specialni račun za tehnično pomoč za ekonomski razvoj po progi amu r»i-širjene ekonomske pomoči«.
Enako vlogo je imela jugoslovanska delegacija glede Vprašanja tako imenovane Male skupščine. Znano je, da Je to telo vsilila OZN angloamerlška večina, da bi Izpodkopala temelje Varnostnemu svetu, kjer načelo soglasnosti veže vseh pet stalnih planov, y. Mali skupščini pa »e vsa vprašanja rešujejo z večino in ni potrebna soglasnost velikih,
Dokler je Sovjetska zveza, ki je »taln;, član Varnostnega sveta, opravičevala nado miroljubnega človeštva vsega sveta, da bo kot Man Varnostnega sveta hotela im znala braniti interese malih narodov v čaau med dvema zasedanjima Generalno skupščine, je tudi jugoslovanska yiada bila čvrsto proti kakršnemu koli telesu poleg Varnostnega srveta,
*Vendar so natn izkušnje po juniju 1948 omajaje to zaupanje«, se Je glasila lajava jugoslovanske delegacije na IV. zasedanju, Zato je jugoslovanska delegacija hotela dati premog1, d«
0S8t BMeui ’H
*8 ttomeeio osovražene Male Skupščine Izbere neko telo, neka svobodna tribuna, kijer bi predstavniki narodov lahko svobod-"o izražali svoje mnertje 0 političnem sodelovanju med narodi, tii se l&hko najino debatiralo o spornih vprašanjih ali
0	razlikah, ker bi bilo to koristno in potrebno vsaki deželi, ki *® dejansko bori za enakopravnost med narodi. To telo ne bi itnelo nobenih posebnih pravic. Moglo bi le stavljati predloge.
Tak predlog je bil Jem bolj na mestu, ker so Malo skupšil-^ od vseh strani zelo napadali in se je zdelo, da so se je tudi hjeni nekdanji inidatorji pripravljeni odreči.
Delegat Izraela je kritiziral Malo skupščino kot telo, ki n‘o He dela in ne opravičuje svojega obstoja. Zadinje leto se ’® aestala samo 4 krat in vsakokrat je debatirala samo o ftoj«ro nadaljnjem obstoju, Ni izvršila nobenega opravila norega drugega organa OZN. Poleg tega p« je to edini večji °rg»n OZN, kjer ni prisotna večja skupina držav, članic OZN. Delegat Pakistana je naravnost zahteval, naj se Mala skupščina ukine, Predstavnik Venezuele ie sporazumno z jugoslovansko delegacijo predlagal, naj se izbere neke vrste komisija, ki naj bi ponovno proučila kompetence Male skupščine in naj bi ukrenila vse potrebno, da bi se osnoval tak, pomožni organ Generalne skupščine, kakršen bi bil v skladu z Listino OZN. Kot član« komisije pa ja predložil Bolivijo, Francijo, Turčijo, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Toda delegati sovjetskega bloka so ostali pri starem. Kakor d& niso razumeli, da se je položaj spremenil, da Malo sup-sotflC napadajo tudi njeni ustanovitelji, do je beseda o novem, vsekakor bolj demokratičnem telesu, in so kar naprej ponnv IjSti samo to, fia ja Mala skupščina nezakonita, da je njen cilj izpodriniti Varnostni »vet, izvršiti revizijo Listine OZN itd. Sovjetska delegacija prav za prav ni vedela, kaj naj stori.
je sovjetski delegat predložil, naj se seja odloži, da bi «delegacije lahko postavljeni predlog resneje premislile«. Seja je bila res odložena. Ko Pa so se delegacije sešle na novo seio, j'8 Mivjetski delegat na vprašanje, za kaj se jo odločil, le kratko odgovoril, da odbija sodelovanje v predlagani komisiji. Tedaj so ga mnogi delegati vprašali; Recite vendar, na kaj bi potem bili pripravljeni pristati? (»Nespremenjeno stališče«, jQ bil Nevoljen odgovor.
Generalna skupščina pa je izglasovala sklep, ki proglaša Mal« čkupSČino Iz začasnega organa OZN v s tajg., organ. Proti so glasovali edino delegati sovjetskega bloka. Jugoslovanska delegacija »e tega glasovanja ni udeleživa. Ne dolgo potem je s6kret4riat OZN objavil, da so na dnevni red Male skupščine P6»tawl}ena za zdaj: vprašanje Koreje, problem bivšo italijanske* kolonije Eritreje, tožba kuomintanske vlade proti Sovjetski ZVtzl.
Tako je sovjetska delegacija s svojo neprlsfopnostjo še etokrat pomagala, d'a se je v vrstah večine, ki je bila že precej nestabilna, ponovno ustvarila enotnost za reakcionarno stvar v OZN.
Vprašanje Grčije je bilo ie od 1B47. leta stalno na dnevnem OZN. Vse Sile reakcije so vstale, da bi onemogočile vstajo SrSkega ljudstva. Ko so zapadni obtoževali sosedo Grčijo, da Pomagajo grškim partizanom, so navadno v isti stipi nap-a* d*tl uidi Sovjetsko zvezo, <5a nikoli ne drži dane besede. Nemara so mislili na izjave Stalina Churchillu na Yalti. da “Sovjetska zveza ne kritizira nnglelkega početja v Grčiji in da Sovjetska zveza nima namere, da bi se kakor koli mešala v Vprašanje te dežele« (E, Stettinius, Roosevelt and the Rus-S‘<W». The Yulta conference, 217, 218).
Zhano je. da *e Je Jugoslavija na vseh mednarodnih fo-^umih nesebično in požrtvovalno zavzemala v korist osvobodilnega gibanja grškega naroda. Na III. zasedanju v jeseni leta je jugoslovanska delegacija bila več tednov na čelu ofbe proti nasprotnikom svobode grškega ljudstva. Od takrat P? do IV. zasedanja v New Yorkti s/, je marsikaj spremenilo. J^datvo grške partije se je po nalogu iz Moskve izneverilo ^orbi svojega ljudstva. Odstranilo je junaškega voditelja grških Partizanov Mafkota samo zato, ker se ni hotel pridružiti gonji Proti najbolj požrtvovalnemu prijatelju grikega ljudstva,' proti kitovi Jugoslaviji, nato pa je v mrzlični naglic; hitelo, da bi cunprej likvidiralo poslednji odpor grškega ljudstva in tako
omogočilo, da bi sovjetska vlada lahko stopila med imperialistične partnerje in rekla; «Mi držimo besedo!« Istočasno je, kakor je znano, sovjetski delegat Gromlko v New Yorku aprila 1949 začel z Angloameričani pogajanja za «končno po-mirjenje na Balkanu«. Krivico za zločin nad grškim ljudstvom pa so vrgli na Jugoslavijo. Izmislili so si neverjetno laž, kako jo baje Jugoslavija dovolila monarhofašističnim četajn, da so z Jugoslovanskega ozemlja zahrbtno napadle grške partizane. Informbirojevski priganjači so še med IV. zasedanjem širili po New Yorku lažne slike, na katerih je prilkazano, kako baje Jugoslovanska armada vraga ranjence demokratičn« armade pionarhofašistom.
Medtem je Balkansko komisija, ki ji ie bil v Parizu jeseni 1948. leta mandat podaljšan še za eno leto, nadaljevala z intrigami proti grškemu narodu in njegovim severnim sosedom. Glavni zaključki njenega enoletnega dela za IV. zasedanje so bili ti-le: Albanija in Bolgarija še naprej dajeta moralno in materialno podporo grškim partizanom, pri tem je baje Albanija glavni vir materialne pomoči; jugoslovanska pomoč se je zmanjSala ali pa je morda celo prenehala; povečala se je pomoč iz Romunije; komisija je mnenja, dn sedanji položaj na prfflsih. mejah pomeni »nevarnost za politično neodvisnost In teritorialno integriteto Grčije ter za mir na Balkanu«,
Kako se je sovjetska delegacija borila proti tem lažem? ali se je sploh borila? 2e prvi dan debate o grškem vprašanju ria IV. zasedanju, je pokazal, da bi sovjetska vlada najraje na tihem požrla poraz, ki ga je doživela v Grčiji. Zato je sovjetska delegacija namesto resne debate demagoško postavila najprej zahtevo, noj se reši Katarina Zevgas, žena padlega partizanskega voditelja, katero so atenske oblasti obsodile na smrt.
Ko So Izdali borbo grškega naroda ln povzročili na tisoče smrti grških rodoljubov, so Se sovjetski diplomati in delegati ostalih delegacij sovjetskega bloka topili od »humanosti« in rotili skupščino, naj se usmili »sirote vdove, ki ima razen tega mladoletno 14 letno hčerko« (Manuilski),
Britanski delegat	Mac Neii	je	na t&fco jeremljado	Manuil*
skesa javno Zazehal.	Manuilski	Se	je razhudil in je	zapretil
angleškemu delegatu, rekoč; »Ljudje imajo ušesa, da bi slišali, oči, da bi videli, razum, da bi mislili. In ljudje vidijo, da je vam Zelo nerodno, ko se gt.Vori o občutjih humanosti«
Romulo se je precej časa razgovarjol i delegati Amerike, Anglije, Sovjetske zvezo, Jugoslavije, Bolgarijo ln Albanije. 2e se je zdelo, da se bodo razgovori uspešno končali. Tedaj pa sta se pojavili dve stvari, ki sta vse Skupaj pokvarili. Prva jo bila nova trgovina z usodo grških partizanov, druga pa še ena nenačelnost sovjetske delegacije.
New York Times Je 15. oktobra objavil, da je sovjetski delegat Malik Izjavil V	OZN, da	bi	se sovjetska Vlada	odrekla
zahtevam po Volitvah	v Grčiji,	če	bi grška Vlada odstopila od
zahteve po Severnem Epirti.
Ko so jugoslovanski časopisi razkrinkali Mallkovo početje, se Je sovjetski diplomat umaknil. Govoril je q nekem nesporazumu, sicer pa je postavil nove predloge.
Ana Mac Cottnik je zapisala 19. oktobra v NeW York Timesu: ((Opazovalci so mnenju, da so zbadanja Jugoslavije in obtožbe «Borbe« povzročile, da jq sovjetska delegacija spremenila Svoje stališče«.
Druga ovira za sporazum pa je bila v tem*le: sovjetska delegacija, odnosno albanska po sovjetskem naročilu, je zahtevala, haj se grika vlada obveže, da bo priznala nedotakljivost in nespremenljivost grško-albanskih meja, grška delegacija pa je odgovarjala,naj albanska ln grška Vlada podpišeta v smislu Listine OZN dokument, v katerem bi se medsebojno zavezali, da «se bosta vzdržali uporabe sile proti teritorialni Integriteti ali politični neodvisnosti druge stranke podpisnice«, predvsem pa da bi se obe strani obvezali, da «ne bosta segali po grožnji ali upctabl sile, da bi spremenili sedanje tkupne meje«.
Toda sovjetska delegacija je vztrajala na zahtevi, naj Grki izjavijo, da je grško-albanska meja dokončna.
Kakor pa ni na svetu nič definitivno, tako tudi meje med državami niso definitivne. To verjetno pray dobro vedo tudi sovjetski diplomati, —*■ spomniti Se je treba samo sovjetsko-tur-Skih in sovjetsko-iranskih meja. Toda njim je bila potrebna vsej neka kljukica, na kateri bi se sporazum zadrgnil, ker bi
sporazum pomenil mir na jugu Jugoslavije.
Albanska in bolgarska delegacija sta delali le to, kar jima je bilo naročeno. Albanski delegati niso bili nikoli sami. Vedno so bili v družbi sovjetskih delegatov in uradnikov. Na vsa vprašanja Komisije za pomtrjenje pa so navadno odgovarjali: «Moramo vprašati vlado. Nimamo iristrukcij«.
Jugoslovanska delegacija je pokazala višek dobre volje, da bi prišlo do sporazuma že pred Komisijo za pomirjenje. Pa tudi kasneje je storila vse, da bi pomagala zmage pijanih monar-hofašistov, in da bi prispevala k pomiritvi v Grčiji. Zato je v celoti glasovala proti resoluciji ZDA, Anglije in Avstralije, ki pravi, da vprašanje Grčije spravlja mir na Balkanu v nevarnost, napoveduje nemudoma sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN, če bi prišlo do novih oboroženih akcij proti Grčiji iz Bolgarije in Albanije, zahteva pa predvsem, naj vse države, članice OZN, odpovedo Bolgariji In Albaniji vsako pomoč v orožju in vojnem materialu vse dotlej, dokler specialna komisija ne ugotovi, da sta ti dve državi prenehali podpirati grške partizane.
Prav tako pa je jugoslovanska delegacija odbila tudi tisto točko sovjetske resolucije, ki zahteva upostavitev obmejne ko-
I	misije na grško-jugoslovanski meji, medtem ko je v ostalih točkah podprla sovjetske zahteve, (o splošni amnestiji, o svobodnih splošnih volitvah, o kontroli OZN nad volitvami, o razpuščanju Balkanske komisije).
Zaradi svojega nenačelnega stališča je prišla sovjetska delegacija po vprašanju Grčije v tak položaj, da je samo odstopala, medtem ko je druga stran samo jemala na znanje sovjetsko odstopanje, sama pa vsilila balkanskim narodom še nadalje zloglasno Balkansko komisijo, čeprav je že 17. oktobra Za-hariadesovo vodstvo javilo sebi v sramoto, toda v žalost vsem resničnim prijateljem borbe grškega naroda za svobodo, da je oborožena borba grških 'partizanov že zatrta.
Iz popolnoma nenačelnih razlogov je sovjetska delegacija sokriva, da tudi na IV. zasedanju ni Diišel konec strahotam in trpljenju grškega naroda.
Se nekaj vprašanj je, ki sicer niso bila med najvažnejšimi na IV. zasedanju, so pa važna zato, ker se v (»dnosu na njih zelo prepričljivo zrcali odnos posameznih delegacij in niihovih vlad do miru, mednarodne varnosti, enakopravnosti in stopnje pripravljenosti za sporazumevanje med narodi.
Taka vprašanja so: tožba Avstralije proti Madžarski. Bolgariji in Romuniji zaradi «teptanja osnovih človečanskih pravic« v teh deželah: sprejem novih članov v OZN: svoboda informacij; odrejanje zločina genocida; vprašanje emigrantov.
Znano je, da je v drugem delu III, zasedanja Generalne skupščine OZN aprila 1949 leta v New Yorku avstralska delegacija obtožila «vladi Bolgarije in Madžarske, da teptata osnovne pravice in svobode človeka, vključno versko svobodo, s posebnim ozirom na nedavne procese proti reakcionarni visoki duhovščini v teh deželah.
Ni bilo treba mnogo razmišljati in si lahko uganil, da ta avstralska obtožba ni nič drugega kot pomoč potolčeni reakciji na Madžarskem in v Bolgariji Zato tudi Generalna skupščina ni mogla skleniti nič posebnega in je bil na koncu izglasovan le sklep, naj to vprašanje ostane na dnevnem redu za IV. zasedanje. V presledku med dvema zasedanjima so Angleži in Američani poskušali pripraviti sovjetsko vlado, naj bj se njihovi ambasadorji — v skladu z določbami mirovnih pogodb
—	sestali v Sofiji in v Budimpešti in pretresti to zadevo. Ko je sovjetska vlada odbila vsak odgovor, so tožitelji dobili še več volje in Avstralija je raztegnila svojo obtožbo tudi na Romunijo.
Tako so bile na IV. zasedanju kar tri podonavske države na zatožni klopi. Te tri države Pa so bile med 12 delegati za članstvo v OZN,
Sovjetska delegacija ie že na zasedanju Varnostnega sveta v začetku septembra 1949 pokazala, da ji Je mnogo do tega, da bi tudi Madžarska, Romunija in Bolgarija postale članice OZN. Ze takrat je namreč dala predlog, naj se sprejme v članstvo OZN vseh 12 kandidatov, med katerimi je bil0 samo pet njenih, čeprav se Je pred letom, ko so Američani postavili isti predlog, temu odločno uprla.
Človek bj pričakoval, da bo sovjetska delegacija vsaj ne-
kaj ukrenila, da bi svoje varovance čim bolj približala OZN. Toda ne. Ko ie Generalna skupščina poslala pozive bolgarski,. -romunski in madžarski vladi, naj pridejo v New York in naj skupščini predložijo svoje zagovore, je prišel iz Sofije, iž Bukarešte in Budimpešte odločni odgovor: Ne!
Sovjetski in drugi delegat; vzhodnega bloka pa so bili tudi kot zagovorniki vlad, katerim je bilo prepovedano priti v New York, slabi advokati. Njihov najbolj priljubljen, a skoraj edini argumet je bil, da je avstralska tožba vmešavanje v notranje zadeve teh dežel. Tako so le izzvali nov val obtožb na račun Sovjetske zveze, ki tudi sama vodi grobo gubernatorsko politiko v teh deželah,
Libanonski delegat je šel še dalje. Trdil je, o'a je kršitev mirovnih pogodb prav za prav kršitev Listine OZN, ki zapoveduje vsem državam, naj spoštujejo mednarodne dogovore, da torej to ni le vprašanje Madžarske, Romunije in Bolgarije, marveč da «Iahko» ima tudi resne mednarodne posledice, ker je tesnp povezano z vprašanjem vojne in miru«.
Delegati sovjetskega bloka so se zdajci tudi po tem vpra-šanju zatekli k manevrom. Branili so se s tem. da so napadali druge imperialistične dežele zaradi njihove brutalne kolonialne politike. Hkrati pa so se puskušali braniti z ((dokazi«, ki jih je dal proti Jugoslaviji Raikov proces Toda ti manevri so samo poslabšali položaj obtoženih držav. K prvotni bolivijsko-kanadsko-ameriški resoluciji, ki zahteva, naj se vpraša za svet Mednarodno sodišče prava v Haagu in naj celo vprašanje ostane na dnevnem redu za V. zasedanje, je dodan še nov predlog, ki podčrtuje «veliiko zaskrbljenost zaradi tega, kar se godi v Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem, posebno še zaradi tega, ker te dežele odbijajo sleherni razgovor o tem«. Vs; predlogi so bili izglasovani z veliko večino.
Samo po sebi se razume, da je bil v takem položaju z enako večino odbit tudi sovjetski predlog, naj sg te dežele sprejmejo v članstvo OZN.
In kako se je stvar razvijala?
Ko je januarja 1950. leta Mednarodno sodišče Prava zahtevalo odgovor bolgarske, romunske in madžarske vlade, so prišli iz Sofije, Bukarešte in Budimpešte taki odgovori, kakršne more duti le neikdo, kdor dejansko nima namena spoštovati nobene mednarodne institucije. Bolgarsko ministrstvo zunanjih zadev je navedlo največ »argumentov«. Tam citate tudi to-le: ((Bolgarija ni članica OZN in zaradi tega se Listina in Statut OZN v pogledu pos »etovalnih mnenj ne vežeta. Bolgarija ni sprejela in ne sprejme kompetentnost; tega sodišča in zaradi tega ono ne more biti kompetentno, da bi dajalo posvetovalno mišljenje« ... in tako dalje. Madžarska vlada je postavila isto stvar takole: ((Nasprotno prevzetim obveznostim so nekatere velike sile preprečile sprejem Madžarske v OZN in v takih okoliščinah je očitno, da nobeno telo v OZN nima kvalifikacij, da bi odločalo
o	tako imenovanih sporih v zvezi z izvrševanjem mirovnih pogodb«, Romunija pa je gornjim ((argumentom« dodala še to, da ne priznava Mednarodnega sodišča prava zato, ker »Romunija ni bila poklicana, da bi ratificirala Statut tega sodišča«.
Jugoslovanska delegacija se je na IV. zasedanju vzdržala glasovanja, ko sc je odločalo, ali naj se postavi obtožba proti Bolgariji, Romuniji in Madžarski na dnevni red, kajji Jugoslavija je bila in je proti vmešavanju y notranje zadeve drugih držav, nf pa mogla molče preskočiti dejstva, da so nekateri ljud-skodemokratični sosedje grobo prekršili mirovne in druge pogodbe s FLRJ.
Kar pa se tiče sprejema Bolgarije, Romunije, Madžarske in drugih v članstvo OZN, je bilo stališče jugoslovanske delegacije, da se vprašanje sprejema novih članov vse predolgo zavlačuje! ker je postalo predmet nenačelnih medsebojnih ocenjevanj. Da bi se stvar pospešila, je bila jugoslovanska delegacija mnenja, da «niti neprijateljsko vedenje Bolgarije, Madžarske, Romuniji in Albanije do Jugoslavije ni nepremostljiva ovira za njihov sprejem v članstvo OZN; nasprotno treba je pričakovali, da bi članstvo v OZN omogočilo tem državam, da pridejo do popolnejše zavesti o svojih mednarodnih obveznostih«.
Na IV. zasedanju se je nadaljevala debata če iz III. zasedanja o potrebi, naj se v konvencijo o svobodi informacij vnesejo odredbe o sredstvih za obveščanje javnosti in da se prepove širjenje lažnivih vesti.
, Delegacije ZDA', Anglije in Nizozemske so predložile reso-lUcijo, k; je odločno proti talkam ukrepom. Razlog za to je jasen; ti vikrepi bi omejevali ekspanzijo (monopola v tisku in bi ^°ali zlorabo informacijskih organov za Sirjenje laži, obreko-in za pritisk na majhne dežele.
Jugoslovanska delegacija ie pokazala s stvarnimi primeri. ji9*0 se na Zapadu stališče Jugoslavije kaj često izmaličuje in se na Vzhodu podpihuje strmoglavljenje naše vlade, Za-!9di tega je bila jugoslovanska delegacija odločno za to, na se f? na tem zasedanju izdajo ukrevi, ki bi naredili konec takemu stanju.
Sovjetska delegacija je sicer tudi govorila proti temu, da bi "e to vprašanje poceni vrglo z dnevnega reda skupščine. Toa« pl‘ glasovanju je pridružila svoj glas glasu ZDA in Anglije, ki ;i bil j za to, naj se ((vprašanje konvencije o svobodi informa-c‘j odloži za V. zasedanje«.
Kako daleč se je znala sovjetska delegacija spozabiti v svoji Načelnosti, se vidi tudi iz vprašanja izdelave mednarodnega ^onika o zločinih proti miru. Leta 1948 je sovjetska delega-na III, zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu zelo aktivno sodelovala, da se ie sestavila resolucija, v kateri je bilo Roženo komisiji za mednarodno pravo, naj izdela načrt med-prodnega zakonika o zločinih proti miru in varnosti človeštva.
9 IV. zasedanju v Nev/ Yorku pa je bil isti sovjetski delegat ul?ademijt Kureckij proti načrtu, za katerega se je Pr®d letom J9*« zavzemal, čei ((kvalifikacija zločinov poroti miru in varnosti. -tfkršno bi dala neka mednarodna konvencija, bi šla na škodo "9cionalnc suverenosti.«
Po pravici so mu Zapadnl odgovarjali: ((Jasno, vi smatrate.
:i ie mir pri vas doma nekaj drugega kot pa mir v svetu. Mar ‘"enite, da je to, kar je zločin v. enem delu sveta, čednost v
V	drugem delu sveta? Mi pa pravimo, da jc mir nedeljiv!«
Jugoslovanski delegat ie razlagal koristi take mednarodne (ttnvencjj^ ki bi odrejala, kaj je vojni zločin in kdo je vojni ?Winec. Na la način bi mobilizirala svetovno javno mnenje pro. M&kim zločinom In bi zato. delovala klet preventivno sredstvo J^i zlorabi oboroženih sil. Tudi po lem stališču jugoslovanske aelegacije.sovjetski blok ni imel druge pripombe kot psovke. c... Na glasovanju je bila edino sovjetska skupina proti konven. |J' o odrejanju zločina vojne.
. V podobno protislovje so zašle delegacije vzhodnega blok?.
so zahtevale naj se poljski otroci y Kanadi vrnejo v dojno-*no jn naj se emigrantom omogoči povratek v domovino, hkra-,1 l>a so podpirale sovjetsko deklaracijo, ko je z ogorčenjem od-^ala, da bi sovjetska vlada dovolila povratek v Jugoslavijo ju. ‘Slovanskim otrokom, ki so bili nasilno zadržani v Sovjetski J'e5,i po zgoglasni resoluciji Informbiroja, in da bi sprejela v °io domovino belogardistične elemente, vohune iz FLRJ
1 Da bi prepričal dvorano o raju, v katerem baje žive otroci
2 ‘nozemstva v Sovjetski zvezi, je sovjetski delegat Panjuškin rečital iz Pravde dolgo pozdravno pismo, ki ga je napisala
^U£>ina otrok španskih republikancev, ko je končala neke sred. J®, s°le, in v katerem se ta skupina zahvaljuje Stalinu, «pre-.^Oernii očetu«, ((plemenitemu dobrotniku«, ((tvorcu predrag« Omovin(; Sovjetske zveze«, za to, da se lahko šola, poudarjajoč, 9 'njihovi bratje na zapadu ječijo v tejni in neznanju«, li To nesmotrno početje Panjuškina ?o Zapaani takoj izkoristi.
• Napadli so sovjetskega delegata, da je prav to pism0 najbolj Ub?V°ren dokaz, kako so sovjetske oblasti že v teh mladih srcih v vsako ljubezen do njihove stare domovine in vsako pra-predstavo o svetu zunaj meja Sovjetske zveze.
-	Jasno ^e, da ni bilo mogoče braniti in glasovati za sovjetsko ^ačelno stališče, če sl hotel biti dosleden politiki iskrenosti, Narodne varnosti, vzajemnega spoštovanja in miru. s0 '^cla o splošnih vprašanjih, kjer interesi sovjetske vlade ni-' tako neposredno tangirani, je tudi sovjetska delegacija -Ino zastopala napredno stališče. Naravno je, da se ie v primerih glas Jugoslavije našel na isti strani z glasom Ve Jetske delegacije. Ni namreč važno to. s kom glasuješ, mar-h‘'• kako glasuješ, ali glasuješ v interesu napredka, miru, svobo. UK enakopravnosti med narodi, ali pa v korist reakcije, ne-°v- tlačenja in neenakopravnosti med narodi.
Tako je Jugoslovanska delegacija glasovala skupno 3 sov-
jetsko in s £e nekaterimi delegacijami za razpustitev Korejske komisije, ki samo seje razdor v Južni Koreji, za čim prejšnjo osvoboditev in osamosvojitev bivših italijanskih kolonij, proti nameram, da se veličastne zmage kitajskega ljudstva prikažejo kot rezultat intervencije in neposredne pomoči tuje sile.
Jugoslovanska dclegacija je jasno povedala vsemu svetu, kako visoko ceni zmago velikega kitajskega naroda, dobro vedoč. da je zmaga kitajskega ljudstva velikega pomena za vse človeštvo in da je Wla mogoča le zaradi tega, ker s0 se voditelji borbe kitajskega ljudstva naslanjali v prvi vrsti na svoje do-mače revolucionarne sile. To ie jugoslovanska delegacija povedala jasno in brez ozira na to, da ((kitajski, komunisti podpirajo sovjetsko vlado v njeni kampanji prot; Jugoslaviji, čeprav nimajo pojma o položaju v Jugoslaviji in o našem stališču« (Kardelj), zakaj Jugoslovani so take vrste ljudje, kakor je nekdo rekel. lej svojega stališča in svojih pogledov na zgodovinske dogodke ne oblikujejo na osnovi trenutnega političnega oportunizma.
V. Pomen IV. zasedanja generalne »kn|>&čine OZN
Zapadni tisk, posebno ameriški, je skoraj soglasno ocenil, da pomeni IV. zasedanje velik napredek v borbi za mir in mednarodno varnost, v Biltenu ameriškega ministrstva zunanjih zadev med drugim prav tako piše, da je ((Generalna skupščina kot svetovni forum v veliki meri izvršila svojo nalogo«.
V	tem biltenu se govori o naslednjih uspehih: soglasnost o vprašanju programa tehnične pojnoči zaostalim deželam: rešitev problema bivših italijanskih kolonij, katerih narodi težijo za popolno osamosvojitvijo; likvidacija spora okrog Indonezije ob proglasitvi neodvisnosti Združenih držav Indonezije: (Jej&tvo, da jc Jugoslavija, majhna socialistična dežela, vodila na Generalni skupščini ((samostojno in konstruktivno kritiko«.
Angleška sodba je skromnejša. Reuter sicer tudi govori o uspehih in postavlja kot »najbolj prepričljiv uspeh« izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet. Govori pa tudi o neuspehih in opozarja, da ni bil storjen niti korak dalje v tako važnih vprašanjih, kakor so: vprašanje kontrole atomske energije, prepoved atomske bombe in vprašanje razorožitve. Med velike uspehe zasedanja šteje Zapad tudi »skoraj soglasno« odklonitev «omnibusa» Višinskega. Zapadnim imperialistom ie res uspelo, da so s pomočjo svojega glasovalnega stroja vsilili Generalni skupščini v glavnem vse tisto, za kar so se med seboj zedinili. Sovjetska delegacija jc bila s svojo nepristopnostjo in neprin-cipialnostjo kriva, da je bila na IV. zasedanju tudi v glasovanju sama kakor nikoli doslej. Austin je na proslavi obletnice OZN dejal, da je »sovjetska taktika v OZN uresničila popolno enotnost v nesovjetskem delu sveta«.
Drugače je ocenila stvar sovjetska delegacija. Ko je v fr a n coskl luki Le Havre pristopil k vračajočemu &e Višinskemu dopisni^ francoskega komunističnega lista «Ce Soir« in ga vprašal, kaj meni o zasedanju, je Višinski izbruhnil: «Besen sem. Nisem zadovoljen z nobenim sklepom, ki je bil sprejet«, Dopolnil ga je Malik, ko je dejal na sklepčn1 seji, da se IV. zasedanje ne more oceniti pozitivno predvsem zato, ker je skupščina odbila predloge Višinskega. Ves informbirojevski tisk pa je dodal k temu še to, kar poraženi Malik ni mogel reči, namreč dejstvo, da je bila Jugoslavija izvoljena v Varnostni svet.
Tukaj torej tiči zajec: Skupščina ni uspešna, ker so odbiti sovjetski predlogi o paktu velikih in ker je Jugoslavija izvoljena v Varnostmi svet. Toda to Se ni vse. Sovjetska dclegacija je bila zelo nezadovoljna tudi zaradi tega, ker je javno mnenje prav na osnovi njene taktike na IV. zasedanju uvidelo, da so bili razlogi njen« nespravljivosti in nepopustljivosti le pre-često neprincipdalni. Neprincipialnl pa so bili zato, ker niso izvirali vedno prvenstveno iz skrbi za svetovnim mirom in varnostjo narodov, ampak iz sebičnih interesov hegemonističnih tendenc sovjetske vlade.
Danes ni več nobena tajnost, da sovjetska vlada vodi kam-panjo za mir in straši z neposredno vojno nevarnostjo n g zato,
fcer bi bila prepričana, da Je res tako, ampak zato, ker JI Je potrebno tako za njeno hegemonistiifino politiko podrejanja in neenakopravnosti. Se do nedavna so sovjetski diplomati na mednarodnih konferencah stalno opozarjali na žalostno usodo Društva narodov. Upravičeno so poudarjali, da je do difuge svetovne vojne privedel poleg drugega tudi princip politike moč-nejšega v DN. Vendar, kaj drugega kakor politiko močnejšega pomeni predlog Višinskega za pakt peterice? Zelo močno in učinkovito sredistvo v sovjetski .borbi za mir je bilo dosledno razkrinkavanje fašističnih ostankov In njihovih zagovornikov. ■Toda, ali se da spojiti odkriti poziv Stalina nemškemu nacionalizmu za skupno vladanje nad Evropo in dosledna borba proti fašističnim ostankom ter proti vojnohujskaškim krogom y imperialističnem svetu?
V	oči je bilo, kako je sovjetska delegacija odbijala tudi pozitivne sklepe, največkrat iz razlogov, ki so vse kaj drugega kot pa v skladu z načelom, da jf treba jemat, svet takšen, kakršen je in izkoriščati v borbi za napredek vsa nasprotja. Tako je sovjetska delegacija — baje zavoljo tega, ker je načelno proti kolonialnemu sistemu sploh — glasovala nenačelno tudi proti temu, da bi se priznali nekateri Ukrepi za okrepitev prosvetnega dela skrbniških držav v kolonialnih deželah Afrike. Ker je sovjetska vlada načelno proti temu, da bi močnejše in industrijsko bolj razvite države izkoriščale ekonomsko nerazvite dežele, se je sovjetska delegacija nenačelno in trdovratno Več tednov borila proti programu tehnične pomoči zaostalim deželam. Ker je sovjetska vlada načelno proti temu, da bi se OZN kaikor kolj spremenila v orodje nasilja, je sovjetska delegacija na IV. zasedanju nenačelno glasovala tudi proti stražarski Službi OZN in se norčevala iz generalnega sekretarja OZN, nazivajoč ga ((komandanta na belem kenjua .(Višinski).
Beloruski delegat sc je lz načelnega stališča, da samo suverene države lahko nastopajo kot strank« pred haaškim sodiščem, Uprl temu, da bi bila ta pravica dodeljena tudi kneževini Lichtensteln, ki po njegovem mnenju ni suverena dežela zato, ker ima Carinsko unijo s ■ SviCo in ker jo pred svetom zastopajo švicarski diplomati. Ko je nato angleški delegat pikro pripomnil, da Belorusija in Ukrajina, ki imata v SZ isti položaj kot Texas v ZDA, prav tako nimata svojih predstaiii-kov pri drugih državah, je beloruskemu delegatu pomagal Ukrajinec in nenačelno odgovoril, da ukrajinska Vlada Še vedno ni priznala londonske vlad« in da zato tam nima svojega predstavnika. Se to: Čeprav Sovjetski voditelji v besedah vedno zastopajo načelo o samoodločbi narodov, nišo v svojih predlogih o internacionalizaciji Jeruzalema in o bodočnosti bivših italijanskih kolonij niti z besedo omenili, da je treba vprašati tudi tamkajšnje ljudstvo, kaj misli o predlogih, ki so bili postavljeni pred OZN.
Dasj je, končno, sovjetska vlada načelno za princip« enakopravnosti in spoštovanja vseh narodov, so sovjetski delegati v svojj nenačelni borbi fiesto padali v take okoliščine, da je moralo predsedstvo OZN opozarjali Manuilskega, da so vse države, članice OZN, enakopravne in' da naj zato preneha z žalitvami, podcenjevanjem in oštevanjem, Ker pa je nad sovjetskim ljudstvom, ki je v Oktobrski revoluciji dalo neprecenljiv prispevek stvari delavskega razreda vsega sveta, zagospodoval vsemogočni aparat birokratienega centralizma, je sovjetska delegacija ob vsakem novem, nepredvidenem vprašanju na IV. zasedanju bila predmet komentarjev in posmehovanj. Ce je le prišlo na dnevni red nekaj, kar ni bilo predvideno, je sovjetski delegat navadno zahteval, naj se seja odloži, da b’i se ((vprašanje lahko bolj temeljito preštudiralo«, ali pa s« sploh ni udeležil debate. Ker v Sovjetski zvezi še po tri. desetih letih socializma preseljujejo in razdeljujejo cele narode, «ker se niso pokazali koristni za socialistično skupnost«, se daje sovražnikom socializma možnost, da obtožujejo SZ celd za genocid, navadni komunist v Ameriki pa se vprašuje: ((Kakšna ureditev je v Sovjetski zvezi, ko učiteljica Kosenki-r.a po tridesetih letih socializma skače iz nadstropja sovjetskega konzulata v Nevv Yorku, da se ji ne bi bilo treba vrniti v SZ? Kaj se je zgodilo tako nevarnega v svetu, da so morali v Sovjetski zvezi po nepolnih dveh letih ponovno uvesti smrtno kazen in razveljaviti prejšnji zakon, ki je prepovedoval smrtno
kazen in Je pomenil, kakor j0 rekoj tedaj Vičinski »zgodo* vinski dogodek v nadaljnjem razvoju SZ«?
Tak« so revizionizem Sovjetske zveze, naprotje mod njefll* ml besedami in dejanji ter nenačelno stališče sovjetske dele' gacije vodilne zahodne delegacije temeljito izkoristile kot orožje proti Sovjetski Zvezi sami. Ker je uradna teza današnjih sovjetskih voditeljev, da mor« delavski razred na svetu rešit* samo Sovjetska armada in da morajo biti napori delavskeg8 in naprednega gibanja v svetu sploh usmerjeni V prvi vfsd »na obrambo in krepitev Sovjetske zveze«, je dana imperiali' stičnim in antldemokratlčnijn silam v svatu možnost, da vsako napredno gibanj« proglase za petQ kolono Sovjetske zve' ze, v vrstah proletariata v Zapadmi Evropi in V odvisnih deželah sploh pa Se Sirita malodušje in zmeda. Delavci V Italiji takole razmišljajo: ((Sovjetski in naši voditelji nam praVij«* naj se borimo za mir. Hkrati pa nas sovjetski ni naši voditelj' prepričujejo, da nam »vobodo mor0 prinesti le Sovjetska af' mada. Vsem je znano, da je današnji mir za naš le ječa ® grob. Vsem j8 jasno, da Sovjetska armada, ki na« kakor nart pravijo, edina lahko reši, lahko pride k nam le, če bo vojtl«' Torej bi se mi prav za prav mokali boriti sproti miru in 1» vojno ali pa poskušali, da se rešimo sami!«
Zahvaljujoč taki politiki VKP(b). j« vodstvo franoosiM KP ob križi francoske vlade jeseni 1949. leta vrglo parolo «Za mir« in apeliralo na vladajoče kroge naj sprejmejo tudi KP v vlado. Vodstvo Kp Italije pa je napadlo m množičP4 izgnalo iz Partije «kot trockiste in titlste« tiste poljedelski delavce m brezzemljaše na jugu Italije, ki so si med seboj razdelili fevdalno in veleposestniško zemljo.
Odraz takega malodušja In brezperspektivnosti v delavski!' vrstah kapitalističnih dežel niso le porazni izidi volitev V Asiriji, Danski, Norveški preteklo leto, ampak tudi naglo padanje članstva KP in bralcev komunističnih časopisov v d*' žel ah kapitalizma. Samo nekaj primerov: «Humanitč» glasil» KPF, 30 tidkali 194?. leta v 400.000 izvodih, konec 1949’pa le V 246.500 izvodih. «Cs Soit« je padel v istem razdobju s 420 0(W na 254.000. Glasilo zapfidrtdftemške KP so v začetku 1949. iet« tiskali še v 944.000 izvodih, konec istega leta pa le v 170.000 izvodih. Nujno je, da v takih okoliščinah in g tako politi!® Sovjetska zveza le Izgublja in sama Izziva osojni j en je Kaj drugega kot pot v osamljenost pomeni odlok sovjetske ’ vlade d4 zapusti Vse organe OZN, dokler so ne reži vprašanje kitom®-tangovlh in Ma0 C« Tungovih delegatov' v OZN? Toda to ® ni vse. Tako početje sovjetskih voditeljev pomeni tudi na' merno izolacijo LR Kitajske od Ostalega sveta.
Razumljivo je, da je v takem položaju svet sprejel k® olajšanje nastopanje delegacije socialistična Jugoslavije na IV' zasedanju OZN in da ja pne Titove Jugoslavije pdstaio simbol borbe za svobodo, za demokracijo m proti hegemoniji glede na to, pod kakšnimi gesli in v imenu katere ideologij4 se hegemonija vsiljuje manjšim narodom.
Zapadnj tisk je različno tolmačil borbo jugoslovanske delegacije. Na splošno je bilo v njem več pozitivnega kakor J"* negativnega. V nekaterih vprašanjih pa »e je očitno videl«' kako vodilni krogi na Zapadu nekatere stvari iz da n a šn J4 borbq naših narodov načrtno prikrivajo javnosti. Tako no®' den časopis ni prinesel niti enega argumenta, ki jih je jug«; slovanska delegacija navajala v obrambo pred nesramni®1 klevetami o take imenovani zaroti jugoslovanskih voditelj® in Raika protj deželam Informbiroja. Tudi niso bili redki Prl' jneri, kadar so buržujskt časopisi potvarjali izjave in »tališ® delegacije FLRJ, Tako so prikazali stališče jugoslovanske d*' legacije, naj se okrepi v kolonijah prosvetno delo, kot «pr<r ameriško«. Djilasov govor, v katerem je dejansko obsodil ® navščino sovjetsko delegacije, toda y katerem je razgalil tudi hegemonističTie in nemiroljubne tendenca angloamerišfceS4 imperializma, 80 objavili vsi časopisi brez izjem* v sinie® gesla; ((Jugoslavija pomaga miroljubnim ameriškim korakom ® napada sovjetski načrt«. Iz Vilfanovega govora o tehnični Pv moči zaostalim deželam preko OZN je časopisja natisnil0 predvsem tisti del, kjer se govori o izkoriščevalski politiki SZ' ni pa bilo nobene besede o pozitivnih predlogih, kii jih je dal4 Jugoslavija v tej zvezi.
neresnično pisanje ie bilo večkrat zabeljeno še 8 fari-Jus i mi Vestmi novinarja Drew Pearsona, da bo vojna za slavr* jo naP°čila najkasneje 1. decembra, « članki o Jugo, mf*J1’Jcatera da ie	zemjj« ndkoBta-« j(New Vorft Ti.
'"sainA^ ^ 1S.49*	P°^0,3n0. Toda niti take izmišljotine niti
jjTr^onevne laži mformbirojevskega tiska niso mogle spremo-n0 Kre#nice- Resnica p# je ta, 4« Jugoslovanka «zad«va» več-■* F°3^a itvar 78611 naprednih in miroljubnih ljudi, i^osti, ki so jih bil^ posebno 2a fiasa IV. zasedanja polna ga i^bircnj^vska glasila, so bile tako neverjetne, da so dele-za,aum in javnemu mnenju na Zapadu v glavnem služjie le
i	zabavo, na drugi strani pa za smešenje SZ in tistih, ki hlap-^sko ponavLjajo vse, kar se v Mostovi zapiše ali pa pove.
» o9dn)0s svetovne javnosti dq jugoslovanske borbe na IV.
"Sedanju OZN je potrdil, da je v Pofcojlh, kq se dve veliki *u v svatu borita *a hegemonijo in nadoblast na svetu, za-neodvisnosti malih narodov vsakdo, kdor se bori proti uji hegemoniji, np glede na njegovo ideološko pripadnost, in r* Je nasprotnik svobode narodov vsakdo, kdor vsiljuje svojo Ihti -last t!rU«im narodom, pa če tudi to dela v imen« socia-” »Učnih in marksističnih gesel. S tega stališja je treba posta J,1'1 vpraSanje pomena XV. zasedama OZN za Jugoslavijo Jn >ned«arodnern merilu, p Ta pomen za Jugoslavijo pa je predvsem v tem-le: Prvič:
0	izvolitvi FLRJ v Varnostni svet in po drugih l»pehih jugcv-‘Qvanske delegacije na IV. zasedanju OZN ie no nw« zgoditi, bi kdor koli napadel našo ali katero koli majhno deželo, ** *e dejansko bori za svojo neodvisnost, ostali svet p« da bi molče opazoval tako početje, Vsak resnejši napad' na na-“deželo bi izzval mednarodne zapletljaje. To daje nailm na-večjo varnost in možnosti, da je bolj pogumno gradijo g^ializem v svoji deželi, napadalce pa poziva nq trezno«t. **ugii; prQ,pa(ii0 je lažno in kontrarevolucionarno geslo sovjetskih voditeljev,	da nobena mala	držav«	ne more «mw
Graditi socializma nitii v pogojih, ko na svetu ie deluje močan realistični tabor. Brej vsake podlage je ostala tudi trditev rjvjetsklh voditeljev, da nihče no more zgraditi soclallrma mi-in proti volji sž ter brez, podpore Sovjetske armade. Ve-ujpehi kitajskega ljudstva izrecno potrjujejo besede r*’. Djllnsa uredniku «New Y©rk Timesa* 3, nov. 1949. Takrat j® tov, D j Ha j rekel,	da (tsooiaiinna ni	mogoče	vsiliti od	zunaj;
^ mora socializem	izrasti iz domačih	sil*.
^£ato je napaka gledati današnjo borbo jugoslovanskih na-odov kot zarodek;	neke nove «pet8	internacionale«.	S tem
J^lom žonglirajo predvsem sovražniki napredka, da bi na ta ijfolir&l; Jugojilavljo z vseh strani, da bi bolj pove-L®1* pritok 7, Vzhoda in dft bi globoko inte^naclonallMlčno ~Wbo jugoslovanskih narodov očrnili pred očmi svetovnega ”°letariata.
. Tretjič; Jugoslovansko vprašanje, ki je vprašanje mini in ‘"‘»narodne varnosti, je pred OZN postavljeno na pravo rac-Spor FLR Jugoslavije s sovjetsko vlado ja namreč že ‘‘*vn«j prejel nacionalne mej« Jugoslavije — on tudi že a,*vnaj ni več »amo »por med FLRJ in sovjetsko vlado — J^Pak predstavlja problem, od katerega sta odvisna mir In rn°st v svetu sploh. Četrtič: Pred OZN je ponovno potrjena *vilnoat politične linije in taktike KPJ ter borbe rfM Qv Titove Jugoslavije za svojo neodvisnost. Ni g^^ušnost na primer dejstvo, da je vodstvo W0llaceove pro-J*®(vne stranke prav za pasa IV, zasedanja OZN spremenilo oje stališč« v tej zadevi odkrito v korist FLK Jugoslavije, twS- večji pomen pa je imelo IV. zasedanje *a borbo medna* i»^e*a Proletariata. Prvič: Na IV. zasedanju se je. pokazalo kot ie nikoli doslej, d« sta na svetu dve veliki sili, ZDA hej.,* se borita za hegemonijo nad drugimi narodi, da so te jfcernonistične tendence za neodvisnost malih narodov enako Vanne’ n« sl«16 na to, od kod prihajajo, in (Su je borba proti ^8Snlanjji nu enj in na drugi stranj borba za mir, za varnost, Pora2umBvanje med narodi. Simpatije, bil jih je bila delež, ki *adeva Jugoslavije pred OZN, potrjujejo misel, da so sile, Se borijo proti podjarmljanju, po vsem svetu, tako v
scivjetalkem kakor y ameriškem taboi'u. Na te sile, na svetovni delavski razred, je treba vezati nadaljnji napredek človeštva* ne pa samo pa deželo, pB četudi je to Sovjetska zveza.
Drugič: Odpor Jugoslavije proti hegemooističnim tenden-s cam sovjetskih voditeljev prepričujoče govori, da socialistična ureditev v neki državi ne pomeni *e sama Po sebi tudi brezpogojno podrejenost Moskvi, ampak pomeni nasprotno: to, da je y socializmu mogoče to, kar v kapitalizmu sploh ni mogoče: to namreč, da se tudi mala država lahko uspešno upre poskusom tuje intervencije jn diktata. To spoznanje je velik in močan zaveznik proletariata vseh dežel v njegovi borbi proti domači buržoaziji, ki je svoio usodo dokončno povezala z usodo ameriškega imperializma, isto spoznanje Pa razbija tu-di v srednjem sloju kopico predsodkov, ki jih _»e na surovi praksi Sovjetske zveze nagrmadila buržoazija, da bi očrnila cttje borbe delavskega lazreda.
1	Tretjič; Spričo borbe Jugoslavije za enakopravnost med socialističnimi državami in širšo ljudsko demokracijo v svetu-se razkvinkujejo kontrarevolucionarne tendence sovjetskih vm diteljev in tistih vodstev komunističnih partij, ki so se Iz vodstev svojega delavskega razreda in svojega naroda izrodila
V	skupine poslušnih izvrševalcev navodil iz Moskve, ne glede na to, ali je to v interesu delavskega razreda njihovq dežele ali pa ni. tiorba, ki jo dane« tako surovo vodijo vodstva skoraj vseh K P s svojim članstvom zaradi «titizma», predvsem pa vodstva tistih KP, ki so včlanjene v Informbiroju, ie dokaz, dia je laž geslo teh voditeljev, da je naša KP v sporu ?, vsemi KP, s svetovnim delavskim razredom. Prav ta borba govori, da so proti liniji in proti borbi naše Partije ]e vodstva teh partij, katerih žalostna dolžnost je. pomagati sovjetskemu vodstvu, braniti dogm« pred živim naukom marksizma-lenii nitma,
Četrtič; Pred' napredno gibanje vsega sveta ie postavljeno vprašanje demokracije v socializmu, vlog® države v socialistični družbi, vprašanje odnosov med socialističnimi država, mi, Obenem pa ne vedno bolj pereče postavlju vprašanje: Kaj se vendar dogaja v Sovjetski zvezi, da danes vodstvo narodov, ki so *e prvi otresli nadoblasti kapitalizma in pokazali pot v boljše življenje vsemu človeštvu, tako surovo krši osnovna na* čela marksizma-leninizma?
Petič; Uspehi Jugoslovanske delegacije na IV. zasedanju OZN in vse dosedanjo zmage jugoslovanskih narodov v neena. ki borbi, ki nam jo je vsililo sovjetsko vodstvo, govorijo o tem, eako močan je danes napredni tabor, kako močna je volja za mir v ljuetekih množicah. Dejstvo, da tudi v pogojih surovega pritiska sovjetske vlade irj njenih pomasačev na našo deželo imperialisti ne morejo vrniti maie socialistične Jugo-, slavijo nazaj na kapitalistične kolnike, govori, da moč kupila« llzma slabi kljub razdoru, ki so ga izzvali hegemonjstični cilji sovjetskega vodstva v socialističnem svetu,
To dejstvo pa je obenem tudi kažipot za bodoče uspehe. Da bi bila mogoča še bolj uspešna borba proti reakciji ln kapitalizmu, je neobhodno iztrebiti iz vrst delavskega razreda grobi revizionizem, š katerim so^jetsfjo vodstvo prepričuje de-lavski razred s pomočjo mednarodnih procesov «proti izdajalcem)), z verolomnostjo in z uporaoo sredstev neposredne groŽT nje in pritiska.
Dosedanja politika jugoslovanske vlade je pokazala, da -'o naša Partija in naši narodi pripravljeni žrtvovati vse za zmago resničnih socialističnih in demokratipnih načel. Enotnost naših narodov je najboljši porok za to.
Te stvarnosti ne more spremeniti še tako besna hajka ki so lo zagnala vodstva Sovjetske zveze in ostalih komlnform-akih dežel in nekaterih komunističnih partij, zlorabljajo^ in izmaličujoč vsak korak jugoslovanske vlade tako v notranji kakor v njeni zunanji politiki od odkupa ln pomilostitve do prostovoljnega dela in vojnega budžeta, od trgovskih pogodb ?. drugimi državami do dogovora o civilnem avionstkem prometu preko ozemlja FLRJ.
F januarju 1950. lota
— 79 —
HINAaNCI IHSaOMIHd
NOVA. LINIJA
VLKA CERVENKOVA
■ .	......	,	^	■	j
Pod tem naslovom je prinesla «Borba» daljši članek o Bol-, gariji in novem kurzu, ki proglaša vso dosedanjo politiko Partije posebno še dokler je bil na njenem čelu Dimitrov, kot ■ škodljivo in napačno.
Na plenumu CK BKP IG. in 17. januarja t. 1. je imel Viko Cervenkov referat o pomanjkljivostih v partijskem delu in o nadaljnjih nalogah.
Cervenkov zastavlja Partiji naloge, ki popolnoma nasprotujejo liniji graditve socializma v Bolgariji, katero je začrtal Georgij Dimitrov na petem kongresu BKP. Cervenkov pravi, da osnovna in glavna naloga partijskega vodstva ni, boriti se za industrializacijo in elektrifikacijo države, marveč za upo-stavitev lastne materialne baze socializma (po mnenju Cer-venikova je to ((nacionalizem«), marveč prilagoditi bolgarsko •gospodarstvo potrebam ZSSR. (Glavne in najnujnejše naloge, je rekel Cervenkov 16. decembra, so: »Brezpogojno povečati kmetijsko proizvodnjo« ter ((proizvodnjo rud in pisanih kovin za izvoz«, bolgarski agrarni proizvodi in pisane kovine pa gredo, kakor vemo, v ZSSR, z njimi razpolaga sovjetska zunanja trgovina.) Osnovna in glavna naloga partijskega vodstva je dalje vzgajati in pripraviti Partijo, da bo »do kraja in brezpogojno zvesta in vdama ZSSR. VKP(b) ter našemu ve-likemu in ljubljenemu tovarišu Stalinu« (referat na plenumu). Bolgarski voditelji in tisk nenehno poudarjajo, d'a je «odnos do ZSSR preizkušnja resničnega patriotizma ter dejanske ljubezni in vdanosti do naše domovine«.
Voditelji ZSSR po si preko svojih ljudi v CK BKp (med drugimi tudi preko Cervenkova) tudi doslej prizadevali, da bi Bolgarijo spremenili v agrarno in surovinsko področje, prilagojeno potrebam sovjetskega gospodarstva. Novo je samo to, da se jim zdi v ZSSR potrebno, da se mora takšna politika v sedanjih razmerah in pogojiih v Bolgariji bolj določno in odkrito postaviti kot linija VKP(b) in da je treba kompromitirati politiko Georgija Dimitrova prav zato, ker je usmerjala (kolikor je bilo to pri takšni sestavi vodstva možno) napore ljudstva in Partije na zgraditev lastne materialne baze socializma kot poroštva za nacionalno neodvisnost, enakopravnost in napredek.
Tik pred plenumom je bil Cervenkov v Moskvi in je govoril s Stalinom, o čemer sta pisala bolgarski in sovjetski tisk. Tass ga je takrat nazva) »voditelj bolgarskega naroda«. Bolgarski narod je prvikrat v radiu Moskva slišal, da je Cervenkov njegov ((voditelj«. Po smrtj Dimitrova ljudske, množice nikomur niso dale tega naziva in priznanja, najmanj pa Cer-venkovu. Sodeč Po vsebini in tonu teta referata tudi Cervenkov sam meni, da je po smrti Dimitrova in Kolarova, po aretaciji in izključitvi 12 članov CK (kolikor se da zvedeti iz bolgarskega tiska), p0 aretaciji in odslovitvi več ministrov in kompromitiranju — tako ali drugače — skoraj vseh starih in uglednih partijskih delavcev napočil tudi njegov čas. Cervenkov napoveduje vojno vsem, ki si drznejo nasprotovati politiki sedanjega vodstva BKP, na drugi strani pa zelo ostro kritizira zunanjo politiko Partije in skuša tako zbrati okrog sebe prijatelje ljudske množice, ker ve, da hočejo vedeti, kdo je kriv njihovega sedanjega težkega položaja in da zahtevajo izhod iz sedanje situacije.
Gospodarsko ih politično stanje le zdaj y Bolgariji res
težavno. Bolgarski tisk piše o ((določenem demoraliziran ju d?' ! lovnih ljudi«, o razpadanju privatnega gospodarstva na vasi, ? | ((neizpolnitvi plana industrijske proizvodnje zaradi pomanj' | kanja surovin in elektroenergije«, o »strogem varčevanju 5 J kruhom« in podobno. Vlada je bila primorana, da je storil3 ij zadnje čase vrsto novih ukrepov na področju odkupa, prehr3j j ne, trgovine, prometa itd Kljub obrekovalo; gonji in sovraži1' | politiki bolgarskega vodstva proti Jugoslaviji so simpatije bolgarskega ljudstva do naše borbe in Partije čedalje večje. Mno- : žične aretacije komunistov in odstranitev starih partijskih de- i lavcev s položajev1 so še povečale nezaupanje, zbeganost in P°' litično negotovost bolgarskih množic.
Cervenkov skuša izkoristiti takšen položaj zase. Kritizir3 na desno in levo, poziva na kritiko od spodaj, iz množi0; j Svoj napad na politiko Georgija Dimitrova skuša zakrinkaj! in prikriti s citiranjem besed samega Dimitrova, ker zarad* neomejene ljubezni bolgarskega naroda do Dimitrova drugač’3 ne sme ravnati. Toda kljub vsem citatom je popolnoma očitno- | da je napad na Dimi-trovo politiko graditve socializma v Boj' i gariji glavna naloga referata in plenuma. (Saj ni prvikrat, o® Cervenkov Dimitrova obrekuje. Proti Dimitrovu je napis31 knjigo, ki so jo vzeli iz prodaje, ko se je Dimitrov vrnil z lipskega procesa v Moskvo.) Glejte, kako modruje Cervenkov' v svojem referatu o vzrokih sedanjega stanja y Bolgariji:
((Priznati moramo, da je v naših vrstah, v vsej naši praksi' j dolgo po S. septembru 1944, veljalo in prevladovalo naziranje 0 specifični poti razvoja naše države, ki nas bo nekega dhe povedla v socializem. To naziranje je izhajalo iz predpostavk«- j da bo razredna borba po 9. septembru čedalje milejša, d3 i bomo lahko v nasprotju s Sovjetsko zvezo prišli v socializen' brez diktature proletariata, brez bolečin, tako rekoč organsko- | pod pritiskom procesa, s kvantitativnim povečanjem naše#3 | uspeha. Odtod tudi sodelovanje s predstavnik,- buržoazne#3 J razreda, ki so takoj po 9. septembru postajali čedalje pohleV' nejši. To naziranje nas je oviralo, da nismo o pravem čas1' upostavili novega odnosa do raznih slojev na vasi, ki bi mora* orientirati Partijo na neogibno zaostritev razredne borbe. Prav j zaradi takšnega naziranja smo trpeli pod škodljivim vplivofl' ((titovcev«. To pomeni, da je bila ocena položaja napačna & ; da je posredoval Dimitrov napačno taktiko in strategijo Par 'tije. V tem vidi Cervenkov »glavni vzrok, da nas je lrajŽ°' kostovščina presenetila«. Dalje pravi Cervenkov, da je »partijskemu vodstvu manjkala nujno potrebna koletivnost v del0-zaradi česar Centralni komite iri njegov Politbiro kot celo*3 nista bila polnomočna voditelja političnega, družbenega in spodarskega življenja v državi«. »Ni bilo kritike in samokri*!" ke», »vladal je gnili liberalizem«, «aparat Centralnega koim teja ni bil organiziran«, «naše problematike nismo teoretičo0 proučili« itd. Cervenkov pravi, da je takšna politika .Partij* dokler jo- je vodil Dimitrov, omogočila, da se je pojavil «na.’ cionalizem«, omogočila je Trajču Kostovu in trajčokostovščiG1’ da sta razbijala gospodarstvo in Partijo ter privedla državo ® sedanjih težav, ki jih mora prenašati bolgarski narod.
»Zdaj je popolnoma očitno, na kako gnilih in smrtonosn}1 tleh smo stali. O pravem času smo storili potrebne ukrepe . za to se moramo zahvaliti tovarišu Stalinu, CK VKP(b) in J’e’ soluciji Informbiroja iz junija 1948».
(Nadaljevanje sledi),
OfiSf bojbui 'zi
_ 80 —