Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem oa dom na celo leto . 3 fl. , pol leta . 1 fl. 50 k. , w „ . -fl. 80k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k. » 'A », ■ Posamezni listi so dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 46. V Mariboru 17. novembra 1870. Tečaj IV. Vzhodno vprašanje. Kakor strela iz jasnega neba je nenadoma te dni tres-nolo vzhodno vprašanje med evropejske politikarje in diplomate, in jih je na prvi hip popolnoma omamilo. Že od leta 1856 je bilo vzhodno vprašanje nekoliko nazaj porinjeno, in le samo tedaj se je o njem govorilo, ke-dar se je edeu ali dragi slovanski narod začel velikemu turškemu tlačenju zoperstavljati ali sploh nekoliko gibati.— Vsemu je vendar vsikdar in celo bila kriva Rusija preteklo leto, ko seje v Dalmaciji podigelupor proti upeljanju nove vojaške postave, seje taki govorilo, da jih podbujskava in podpira Rusija, in da hoče na ta uačin vzhodno vprašanje spet na dnevni red spraviti. Da je vsakega slavjanskega gibanja in pravične opozicije posebno v Avstriji kriva Rusija, to skorej vsi nemški časniki zmirom trobijo, ali vendar po pravici ali ne, za to se celo ne brigajo. Ko je letos napočila strahovita francosko-pruska vojska, so skorej vsa druga vprašanja stopila iz dnevnega reda, in zunaj imenovanih vojsk se je zadnje mesece tudi govorilo, ali samo mimo grede, o oropanju papeža. Na vzhodno vprašanje ni nikdo mislil. Ko naenkrat pride 12. t. m. ta le telegram iz Cari grada: „Rusija je dala v Carigradu izreči, da je dalje več ne bo vezala pariška pogodba zastran vožnje z ladjami po črnem morju , ker turške oklepne ladje še zmirom grozijo Odesi in drugim krajem na morskem bregu, in ker je pa-rižka pogodba že prelomljena v dunavskih knezovinah — ker je namreč združena Moldava in Valahija v eno krono-vino Rumunijo. — Ruska je ta korak storila pod skrivno pogodbo s Prusko." — Tako se je glasil prvi telegram iz Carigrada, drugi telegram pa pravi, da je rusko zabtevanje bilo kratko ostro, popolnoma odločno, in da je pre Turška ravno tako odgovorila. Toliko iz Carigrada. Knjez Gorčekov pa je vsem onim vlastiui, ki so podpisale pariško pogodbo 30. marca 1856, t. j. tedaj vladi r.a Dunaju, v Toursu, Londonu, Berolinu, Florencu in Carigradu pa posebni okrožni naznanil, da se Rusija več ne čuti zave zana po članku XIV. omenjene pogodbe, dodane k čl. XIV neholiko zato ne, ker oni člen Rusijo osramoti in ponižuje, nekoliko pa tudi zato ne, ker je ona pogodba že večkrat spremenjena, posebno po dunavskih knjezovinah. članek XIV in njegov dodatek je imel nalogo črno morje popolnoma nevtralizirati, in zato je bilo odločeno, da Ruska in Turška ne sme imeti na črnem morju drugih vojnih ladij , nego k večemu 6 parobrodov, ki nosijo 800 ton, in 4 lahke paro-brode, ki nosijo 300 ton. Dalje je še drugo sramotno do ločilo, ki se glasi: Rusija izreka, da alanškib otokov ne bode utrjevala ic da na njih ne bode niti vojaškega niti mornarskega zavoda izdrževala ali napravljala. Po tem členu so bile Rusiji in njenemu vojnemu bro-dovju na črnem morju popolnoma roke zavezane in Turčija je bila za vselej ohranjena vsakega ruskega napada od te strani, in ji je bila tako rekoč zagotovljena neodvisnost in celokupnost. Da je ta pogodba tako velevlast, kakor je Ruska, strašno žalila in ouečastovala, ni dvomiti. Rusiji so se naložile dolžnosti in pravice, s kterimi naj manjša državica nebi mogla biti zadovoljna. Rusija je vendar bila v krimski vojski premagana in vse v«kše evropejske vlasti so bile zoper njo, in zato je bila prisiljena sprejeti to nečastno pogodbo, na ktero vendar ni nikdar pozabila. Podpisala jo je gotovo samo s tajnim sklepom, da jo pri prvi priložnosti uniči. — Če tedaj ta položaj Rusije na tanko premislimo, če dalje premislimo razmere, ktere so sedaj postale v Evropi po fran-cosko-pruski vojski, se celo ni čuditi, če je Rusija ono sramotno, neprenesljivo pogodbo naglo raztrgala in tako vzhodno vprašanje spet spravila na dnevni red. Ta korak Rusije je tedaj celo nepričakovan za vsakega , ki je zgornje razmere dobro poznal. Rusija je ta korak storiti morala, to tirja od nje njena lastna čast, ktero mora spet madežev oprati, ki ji je napravila ona nesramna pariška pogodba I. 1856. Ciriško pogodbo je prelomila Avstrija, Italija in Francoska pa ste jo vrgle pod klop, ravno tako se meče pod klop sklenjena pogodba v Pragu. Če se tedaj vse te pogodbe celo ne iz-polnujejo, ki niso tako sramotne za vlade, kakor je pariška za Rusijo, zakaj pa bi tedaj morala Rusija svojo besedo držati, ki jo tako strašno sramoti. Upamo zato, da se Rusija takrat ne bode dala po političnih notah omamiti , teinuč bode energično stopila pred celi svet in bode zahtevala popolnoma neodvisnost in čast, ki ji kot uajvekši vlasti gre , kar bode tudi gotovo dosegla, ker Francoska se ne bode mogla krenoti, Italija ima doma dovolj opraviti, Turčija je bolena in še samo životari, Prusija je v porazumljenju z Rusko. Avstrija, ki še doma celo ni v redu, se ne bo mogla mešati v ptuje stvari, in če bi tudi rada branila svojega najboljšega prijatelja bolenega Turka, hode morala mirna ostati zarad Prusije, s ktero bi naši diplomati radi tako celo v miru živeli--jedina Angleška bi utegnola nekoliko hrupa napraviti, sama se vendar ne bode zoperstavljala ruskemu velikanu, toliko politike gotovo ima. — Po sami diplomatični poti pa se bo takrat vzhodno vprašanje težko rešilo, ker nezaupnost, ki že zdaj više ¿0 let gospoduje v Evropi, je rodilo kabiuetsko politiko, o kteri politični poštenosti se celo dvomi. Ta nesrečna politika, ki gospoduje zdaj v Evropi pri vseh vekšth vlastih zvun Angleške, je kriva, da so nastale strahovite vojske 1. ¡854, 1859, 1866 in 1870. Narodi so se vsikdar hoteli mirno pogoditi, ali kabinetska politika jih je zaplela v vojsko. Ker tedaj od nobene strani ni upati da bi se zdaj kdo Rusiji zoperstaviti mogel, bode Rusija naj prej delala do tega, da se bode spet mogla svobodno gibati na črnem morju in potem do tega, da izpelje svoj blagi namen, kterega že više 50 let izpeljati narnerjava, namreč ta, da reši vzhodne Slavjane strahovitega turškega jarma. To se bode zgodilo gotovo, to se zgoditi mora, ker to zahteva kristjanska ljubezen, iu ljubezen do človečanstva. Mi Slavjani pa želimo Rusiji naj boljši uspeh v zahodu, in našim bratom Slovanom rešitev težkega turškega jarma. Z bojišča. prihaja zdaj malo važnega. Prusi se zlo pripravljajo na napad na Pariz, Francozi pa na brambo. Najnovejša poročila kažejo, da se je začelo Francozom na bojišču mnogo boljše goditi, da namreč na večih krajih prav napredujejo in so sovražnika z velikimi trumami napadli. 30 in 31. preteč, meseca so Francozi večkrat napadli in pobili Nemce pri Neuvilletu. Iz glavnega kvartira generala Hartman-a pri Parizu pa 6e poroča, da so 3. t. m. Francozi napadli Nemce pri Hau-u in Saussaye-ju in so jih po 5 ur trajajoči bitvi celo pobili. Nemci so zgubili kakor sami pravijo, 300 mrtvih in ranjenih. Francozi so vzeli Tlod in so se tamo utrdili. Belfort so Nemci tudi obdali. Belfort :je samo vtrdjen tabor, v kterem se nahaja 20—60,000 mož. 10. t. m. je francoski general Aurelles de Paladine po dvednevni bitvi vzel spet Orleans in je Nemce, posebno Bavarce pod generalom von der Tann, popolnoma pobil, in to je uajvekša zmaga ktero so v letošnjem boju Francozi zoper Nemce imeli. Nemci so zgubili više 3000 mrtvih in ranjenih, in više 1000 so jih Francozi vjeli. Vzeli so tudi Nemcem 2 kanona in više 20 popolnoma popreženih vozov polnih mu-nicije in živeža. Bitva se je začela 9. t. m. pri Kulmiers-u, Francozi so bili zlo navdušeni, čeravno je zlo deževalo. — Nemci pravijo, da vendar francoska zmaga ni tako velika, ker niso Nemcev še dalje nasledovali; bodo pač imeli tudi svoje vzroke. Zdaj se je generalu Tann-u poslalo mnogo vojakov. Loirska francoska armada še tedaj vendar ni tako uničena kakor so pisali nemški časniki. Armada generala Tann-a se bode povekšala na 70,000 mož. Iz Berolina se piše, da se Pariz ne bode bombardiral, ker je Bismark zvedel od Thiers-a, da je Pariz še samo za mesec dni s živežem oskrbljen, in da se bode potem tako moral podati. V jednem mesecu pase lahko mnogo premeni. Gospodarske stvari. Pojasnila postave glede povzdige reje goveje živine. K §. 16 d. O trževanju z govejo živino in kar imamo od nje. Velike imenitnosti za živinorejo in za dohodek, ki ga imamo od nje, je tudi kupčija z živino, — stvar, ki je danes še slabo vrejena. Naši dosedanji živiuski semnji ne ustrezajo pravičnim tirjatvam. Kupec nima nikakoršnega zagotovila, in zarad tega kupnjejo plemno živino prav red-kokrat po takih semujib, na ktere gonijo večidel le pitovno živino za mesarja, s ktero zatrosijo često okužne bolezni. Da se zlajša nakup in prodaja plemne živine , naj bi se osnovali poleg navadnih živinskih sejmov , še posebni sejmi za plemno živino, na ktere bi se smele goniti le samo plemne živali. Da je pa kupec na vse strani zagotovljeu, je treba potnih pisem (posov) za živino. Potna pisma za živino. Potua pisma za živino so pri vrejenej kupčiji s živino neobhodno potrebna, in jih je treba imeti ne le, kadar so kužne bolezni se prikazale , ampak tudi vselej pri prodaji kakove živali. Popotno pismo kupcu povč, od koga je žival kupil in razsoja tudi v pripirnih rečeh pri zagotovilu. Popotno pismo obvaruje tudi živinorejce, da se tako lahko ne utepe kaka okužna (nalezljiva) bolezen. Tako pismo tudi ovira, da se živina tako lahko ne ukrade, kajti nobenega živinčeta ne smejo brez takega pisma pripeljati na sejem, in se ne sme brez njega prodati. Taka pisma so srenji tudi gotov dohodek, ker se plačuje za vsako kakih 10 kraje, v srenjsko in oziroma v okrajno blagajnico. Za onega, ki taka pisma napravlja, nima ta posel ni-kakoršnih težav. Ravnati mora vselej vestno in značajno; več nego slabo bi bilo iz postrežljivosti neresnico potrditi. Oni, ki popotna pisma za živali napravlja, naj si bode že srenjski predstojnik ali prvomestnik ogledovalne komisije, pozna itak osebno gospodarja, ki kako žival proda in vč tudi kako živino redi, — iz popisa, kterega iz dotičnih zapiskov (tabel) povzame. Po deželah, kjer Jmajo navado taka popotna pisma napravljati, je dospela živinoreja do vrhunca ; trževanje s živino je v takih deželah velike imenitnosti, kajti kupec sme vselej prodajalcu zaupati, kar pri nas ni, da bi se smelo trditi. Dohodki za spisovanje popotnih pisem za živino so tako zdatni, da je mogoče ž njimi posebnega živinskega zdravnika čisto plačevati in vrhu tega še precej ostane za živinske premije, živinske zavarovalnice in druge potrebe. Ker se dozdaj morajo ta pi9ma postavno zastonj napravljati in se dajejo živinorejcem tudi le zarad živinskih kug, naj bi gospodarji skrbeli , da se jim po postavni poti sploh dovoli, da se taka pisma napravljajo ter za ta posel plačuje nekoliko krajcarjev. K §. 18. O narečenju izprašanega živinskega zdravnika. Da bi za sposobnega živinskega zdravnika deželni odbor skrbel, bode težko dovršiti, ker ne bode dobiti toliko izvrstnih živinskih zdravnikov, kolikor bi jih trebalo. Na avstrijskem imamo samo eno živinozdravniško šolo in sicer na Dunaju, kjer pa zdravijo skoro samo konje in pse, ter se na zdravljenje goved, ovec in prešičev premalo gleda. — Da dobijo gospodarji pripravnih živinskih zdravnikov, bi bilo dobro, ako bi se osnovala posebna živinozdravilska učilnica za Štajarsko tam, kjer bi jej bilo mesto najbolj ugodno. Z samo živinozdravilsko učilnico pa bi tudi ne bilo pomagano; treba tudi, da se sposobni mladeuči v zavod obilo vpisujejo. A mladeneč bode še le tadaj prevzel težki posel živinskega zdravnika, ako je prepričan, da bode gotovo dobil pripravno službo, ko se izuči in mu ne bode treba, kakor do zdaj, po izšolanju stradati začeti, ker si vsak mazač več prisluži nego on. Gospodarji moramo tedaj sami na noge stopiti ter živinske zdravnike ravno tako izvoliti in jim službo preskrbeti kakor uradnikom ; mi moramo za njihovo bodočnost skrbeti, ako se hočemo nadjati, da nam bodo svoje dni lahko mnogo koristili. Zavode ali štipendije moramo ustanoviti, da se čvrsti in marljivi mladenči morejo izučiti, ter nam koristiti kot izurjeni živinski zdravniki. Dohodki za popotna pisma za živali bodo temu namenu posebno ustrezali. Najprej bi se moralo pri izvršitvi te postave po okrajih, kjer ni sposobnih živinskih zdravnikov kako tako pomagati, a skrbeti , da se nareko prej ko prej živinski zdravniki. Nektere skušnje kmeta Epiharmos-a t mačk i nji žalosti. IX. Kako si napravim h a m b u r š k o m e s o. To meso zelo slovi in je prav dra^o. Jaz pa si ga sam napravim. Vzemem si govedine, kolikor je mislim, da mi treba povonjenega mesa za celo leto. To govedino de-nem v škaf in na njo vlijem vode, v kteri se je salpeter razpustil. Salpetra je treba le toliko, da se meso dobro presoli. Potem denem meso v eden ali več piskrov, vlijem to salpetrovino na meso, in tako dolgo kuham, da se vsa voda razsopari, ter vzamem meso iz piskra in ga obesim 24 ur v dim, in tako ohranim govedino kakor drugo povonjeno meso, in si ga vzamem košček, kctlar sem lačen, in imam v mač-kinji žalosti tako dobro meso, kakor ga imajo v Hamburgu. X. Kako si moko moljev branim. če moka ni suha, se radi v nji vgnjezdijo moljev. Ko jih zapaziš, presejaj moko in jo na solncu posuši. Če pa jih je že preveč, porabi moko za živinsko klajo. Moljev pa ae ni v moki bati, ako dobro posušeno moko v suhem kraju ohraniš, jo s platneno rjuho pokriješ in črez rjuho nekaj soli potrosiš. -i H8» 1-- Dopisi. Iz Trsta. Vsled najvišega sklepa 20. oktobra t. I. ima vlada pri nas napraviti višo realko z nemškim učnim jezikom. Vlada sama bo iz državne blagajuice plačevala vse stroške. Italijani se nad to določno napravo zelo jezijo. Že državna gimnazija jim je trn v peti, ker se v njej nemški podučuje, tim bolj jih je pri zadnjih pruskih zmagah razjezila določena realna šola. Sprva so po vsej pravici v svojem dnevniku „Cittadinu" vlado hudo napadli zarad njene pristranosti. V Trstu živi, je povdarjal omenjen laški list, jako malo Nemcev, drugi stanovalci so ali Italijani ali Slovenci. Za Italijane ali Slovence vlada nič noče potrošiti iz državne blagajnice, za pešico Nemcev pa pri vsaki priliki ustanovlja drage naprave. In davke po večem le prvi v bla-gajnico nosijo. Ta prepir med vladno nemško stranko pa italijansko se tudi vname pri seji mestnega svetovalstva 4. t. m. med vladnim zastopnikom dvornim svet. Jenyom in mestnimi odborniki. Štirje odborniki med njimi tudi iz okolice izvoljen dr. Nakič so vlado zarad ustanovljene nemške realke hudo napadli. Jenny se je kot pravi nepripravljenec zagovarjal. Med drugimi je tudi omenil: Ker mestno svetovalstvo z mestnimi dohodki le za Italijane in italijauske šole skrbi, za tukaj bivajoče Nemce pa nič ne stori, je bila vlada prisiljena, nemško realko na svoje stroške ustanoviti. Dobro, g. dvorni svetovalec! Vlada vč, da Italijani tudi za tržaške Slovence nič ne storijo, teh pa je 7 do 8krat več v mestu kakor Nemcev. Vlada naj tedaj tudi za nas potrebne šole priskrbi. — Odborniki slovenske okolice! ali hote molčali? Gosp. Nakič, oglasite se za domačine! Zgodovinski spominki. (Kdo je na Štirskem naj poprej železo plavil (raztapljal) Slovenec ali Nemec ? (Spisal Davorin Trstenjak.) Dežela, ktera se sedaj veli št irska, po Nemcih popačena: v „Steier" — štajerska, se je nekdaj velela: Nori k, Norjansko, to je dežela norovitega sveta, v kterem je polno nor — to je dolin, ponikev, grabnov, krnic, dupelj itd. Ta dežela, v kteri Slovenci že od starodavnih časov prebivajo, je že za Rimljanov slovela zavoljo bogatih rud, iz kterih so kopali zlato in železo, posebno norjansko jeklo je bilo zelo čislano. Imenitne orožnice so bile v Lavorjaku, v dnešnji gornji Avstriji, kjer stoji mestece Lorch, dalje v Karnutu, v okolici denašnjega Hainburga. Od leta 847 je v štirski deželi obrtnija zelo trpela, nemški divjaki, Heruli, Kugi, Alemani so razsajali po lepi zemlji, od leta 495 do 625 do 226 po Krist. rojstvu pa nemški Gotini, in do začetka osmega stoletja pa Huni (Pesjani) in pa Obri. Ko so slednji bili premagani in pokončani, so sopet po gor-nještirskib planinah skriti Slovenci začenjali v rudnikih delati, in iz napisa, ki je bil na steni eisenereke stene postavljen, sedaj pa že zabrisan, sezvemo, da so leta 712 eisen-ereki rudnik odprli, tadaj pa so, kakor je zgodovinsko resnično, po vsem gornjem Štirskem še Slovenci stanovali. Nemški zgodovinar Mucbar, sicer v svoji strasti in neprijaznosti ne da veljati, da bi Slovenci znali železo plaviti, in da bi Slovenci takrat že gojevali umetnosti, dasiravno nam uemški letopisci pripovedajo, da je Koroško-Slovenski voj voda Jugov imel na svoji mizi iz zlata napravljene sklede in bokale. Ali mi še imamo druge dokaze, da so res Slovenci železo znali plaviti, in to so slovenske besede, ktere tadajni nemški pisatelji rabijo za delavce, kteri so železo raztapljali. Oni je imenujejo: Pläer, in hrame v kterih so železo plavili: Pleehaus, Pläbaus, Plaubaus, v admonški dolini v okrožju junskega potoka (Johnsbach) še je breg Pläberg, Plahberg v starih listinah imenovan, kjer se še sedaj najdejo sledovje železnih rud. Kaj so besede: Pläer, Pleer, druga kakor dialektične (narečne) oblike za: Plavar, Plaver, kjer v Ko-rotanski slovenščini se glasnik v spremenja v j; primeri besedo : zauec in za^ec — zec, ime: Dobra/ec, Dobra/c za: Dobrat>ec*J. Vsi slovanski jeziki poznajo besedo: plaviti, v pomenu: „raztopiti, facere ut üuat, sveča se plavi, plavež, plavž, Schmelzofen. Nemec rabi za besedo : železo plaviti, izraz: schmelzen, na nemško: blähen, se ne more misliti, ker ta pomenja napuhnoti, naduti, v tropičnem pomenu ote-kati. Besede: Pläer, Pleer, Pleehaus, Pläuhaus se je le še ohranila do leta 1448, pozneje se rabi zmirom ne^mška: Eisenschmelzer, Schmelzofen, Schmelzhaus — gornje Stirsko se je vse ponemčilo, in tako je tudi častivredni izraz: plavar, plaver, plajer, plavž se zgubil; pri Gradcu še opominja gora Plavuč, nad ktero so nekdaj tudi stala plavišča, pla-veži na staro poznamenovanje. *) Glasnik v prestopi v j, tudi v moravščini, kjer čuješ: tatu za tatov; v bolgarščini in srbšini, kteri govorč volujski za volovski Pis. V listinah od leta 1205 se imenujejo naj imenitniši plaveži na: Palti, Lesniki (ponemč. Liesing.), Lobniku (Lob-ming) Stavnici (Stainz), Bistrici (Teistritz), Ingerniku (Inge-ring), v Pelisi (PSlsen, P8ls), kar, kakor vsak lehko vidi, so sama čisto slovenska imena. Da beseda: Plaer, Pleer, se je rabila v pomenu plavar, raztopljar, pričujejo latinske prestave: „Ferri fusores", ako bi bila iz nemškega blaher izpeljevati, bi jo prestavili v: inflatores. Drugokrat bom razložil, da so Slovenci tudi naj prvi bili, kteri so sol kopali in varili. -»a > dinu > M ar j bori > Celju > | Ptuju fl. k. ti. 3. _____ ti. k. fl. k. Pšenice vagan (drevenka . . i 4 50 4 85 80 4 50 Rži „ 8 34 3 75 4 — 3 50 Ječmena „ 3 _ 0 00 3 60 3 30 Ovsa „ 1 95 1 90 2 20 2 — Turšice (koruze) vagan . 2 78 8 70 3 20 3 80 Ajde „ 2 55 2 80 3 60 2 80 Prosa „ 2 70 o 90 3 40 2 80 Krompirja „ 1 30 I 45 1 60 1 — Govedine funt .... _ 18 — 27 — 24 — 26 Teletnine _ 24 26 _ 24 — 28 Svinjetine črstve funt . 28 26 24 — 25 Drv 36" trdih aeženj (Klafter) . 9 — 10 50 9 — 11 — n 18" „ B — — 6 50 0 — — — „ 36" mehkih „ 4 — — — 6 50 7 n 18" „ „ — _ 4 60 [ _ — — Oglenja iz trdega lesa vagan . — 80 — 60 M — 50 — 70 n v mehkega „ „ — 50 — 50 45 — 60 Sena cent .... 1 40 ! i 80 iT 70 2 — Slame cent v šopah 1 50 ; i 60 i — 1 70 „ „ za steljo 1 2fi i — 0 70 1 — Slanine (špeha) cent 44 — 42 — 45 — 88 — Jajec pet za ... 1 .0 — 10 — 10 10 Napoleondor velja 10 fl. 1 kr. a. v. Ažijo srebra 122.75. Varodiio drž. posojilo 65.40. Lotcrijue srečke. V Trstu 12. novembra 1870: a« 77 44 59 13 _Prihodno srečkanje je 26. novembra 1870. Z. N. St. G. Tiskar Edaard Janžič v Mariboru.