$t. 119 V Gorici, v torek dne 18. oktobra 1910. Uhaja trikrat n* tefen, in sicer v tort«, fielrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošijjana; vse leto . . 15 K ¦ ' «/a'.. » i . 10» " Posamične številk? Stanejo'10 vin. V poricr se prodaja »Soča" v vseh'tobakarnafi. .. BSOČA" ima naslednje izredne priloge : Ob novem'letu nKaiipot' 90 (SoriSkem ki -firadišiaaskem" in dvakrat v letu „Vox»i red železnic, larniko? ia poštaik neiu. Ha naredila brez eoposlaae naročnine le ne oziramo. TeftaJ XL IJ.tJ.i.Ulr.lfJJ-----ultff • ¦'-' • -•:¦ Uredništvo / •. '¦s nahaja, v Oosposki ulici 5t. 7 .i Oorici v L nadstr. padetli. UpravniŠtvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leyo v tiskarni. Naročnino in oglase je. plačati loco Gorica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a v i i t v Gorici. Oglasi in poslanice se računijo po. Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem , delu 30 vin, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /(. Lami. ' VSak° od&9yornost. Taltfon it. 83. — „ctor. Tiskarna" Iz delegacij. Na kratko miki že omenili govor dr. Kramara v odseku avstrijske delegacije /;t zunanje zadeve. Danes podajemo i/ njegovega govora večje odstavke. Dr. Kramar je govoril tako-le: ¦ Doba slavospevov na aneksijsko politiko je prešla. Prestolni govor in ekspo-ze zunanjega ministra grofa Aehrenthala .-¦ta presenetila vso javnost radi svoje su-hoparnosti. Prišel je čas presoje vanju aktiv in pasiv naše zunanje politike. Hvalisani dobiček pridobitve dveh dežel Bosne in Hercegovine ne poiuehja uikakega aktiva. Odpravljena je uprava od leta 1^7N. pridobljene Bosne in Hercegovine, katerih prebivalstvo nas je z odprtimi rokami in z odprtini srcem sprejelo. Ce/ M) let pa je nc/ado\oljnost tako velika v teh deželah, da so se na Dunaju m v Budimpešti bali, da ne bi bosanski deželni /bor sprejel v svoji seji udanostne «zjave turškemu sultanu ... Tako postaja hvahsauje aktiv nase zunanje politike pravo ubožno spričevalo /a našo politiko. hi pasiva te politike? Turški bojkot, izguba Saudžaku. 54 milijonov odkupnine Turški. MH\ milijonov za vojaške priprave /a časa anek-stjske krize, nered v naših financah, gospodarska emancipacija Srbije od Avstrije, to so pasiva. Mi Avstrijci smo prava predstraža in po večini smo mi Avstrijci Slovani - - mmtške ekspanziv-uosti proti jugovzhodu: mi smo branitelji zgrešene nemške svetovne politike. Aehrenthal imenuje nase postopanje za časa aneksije srečno politiko. Nasproti Turčiji m Črni gori smo bili popustljivi, nasproti Srbiji smo si upali nastopiti. Tudi to je pasivum nase zunanje politike. Da smo tudi v Srbiji zmagali, da smo morali zmagati, to je jasno za vsakega, kdor hoče uvideti, da ruska politika ni hotela vojne z Avstrijo, pač pa. da je hotela, tla se Avstrija gopodarsko obteži z oboroževanjem in vojnimi pripravami. ' i In kako slaba je bila v resnici ta naša silna- zunanja politika. S Turčijo, smo delali kravje kupčije. Črni gori smo se udali. Le napram Srbiji smo nastopili, ako ravno uboga avstrijska industrija sedaj krvavo plačuje ceno te politike Izmed dveh potov rešitev celega aneksijske-ga vprašanja potom splošne konference, ali pa s samostojnim, samolastnim in popolnoma nepričakovanim ra/glasom su-verenitete, se je naša zunanja politika odločila brez pravega vzroka in ne da bi vprašala najbolj prizadete kroge zastopnike avstrijskih narodov /a drugo pot ter s tem težkoče šele vsivarila in izročila našim nasprotnikom nevarno orožje v roke. Ko je' nastala ona napeta situacija, v kateri se je pričakoval vsak irenotek izbruh srbsko-avstrijske vojne, je bila obkoljena Avstrija od samih razžaljenih sosedov. V soglasju s temi velesilami bi bila dobila Srbija brez škode za nas in naše gospodarske in politične interese koncesije, ki bi tej državi odvzele vsaj vsako pravno podlago za pritožbe zoper Avstrijo. Črna gora in Srbija bi bili lahko zadovoljni in mi bi se bili izognili diplo-matičuim konfliktom z Rusijo. Da se to ni zgodilo, je naša krivda Uveljavila se je politika, s katero niso avstrijski shnanski narodi nikakor zadovoljni. Slovani so zvesti Avstrijci in vr.ndar se jih zasleduje kot veleizdajnike. kot se je t») n. pr. zgodilo z ubogimi Srbi s škandaloznem zagrebškem veleizdajni-škem procesu. Dr. Friedjung je stigmati-ziral te neokusne deuuncijacije, toda nevidna roka jih še vedno navija na dan. Biamaže. ki jih je do-, eh avstrijska vlada s temi procesi, ka ,;o dovolj jasno, kako se naši > inteligentni' politiki vesele teh procesov in kako jih žele, ker niso bili zadovoljni s samimi dejstvi, tem-\ eč so si morali pomagati z drago plačanimi falzilikati. Številni slučaji zadnjih ak-ui kažejo na to, da ta politika ne bo še tako hitro ponehala. A. Gafcržček (odgov. J, PabLiČ) tiaka ia zal. 111 '!¦«¦ 1-J... . .U...I ¦' .»tloch . fio]ien.zolleni!« je dovoljeno klicati v Avstriji. Ce pa kak eksaltiran mladič zavpije. »Zivio Srbija«, se začne ostudna gonja proti celemu. iiarodu( gonja zlasti proti napredno mislečemu dolu naroda in na to gonjo morajo imeti oči-'vidno velik vpliv voditelji naše zunanje politike. Zunanji politiki naši so zlasti sovražni neoslavizmu, akoravno je posebno Aehrenthal izvrstno informiran, da neo-. slavizem nikakor nima nobenega političnega ozadja, temveč da le stremi za kulturnim in gospodarskim zbjjžanjem slovanskih narodov. Kar hočejo prijatelji svetovnega miru izvesti med narodi vsega sveta, to hočejo neoslavisti izvesti .pred vsem med slovanskimi brati, torej hočejo zvesti idejo, za katero si prizadeva \es izobraženi svet. Nam zadošča notranja zveza med avstrijskimi slovanskimi narodi. Za tem ciljem stremimo, ker le na ta način za-moreimi postaviti mejnik protislovanski politiki naše monarhije. Danes vidimo avstrijsko politiko popolnoma odvisno od nemške vlade. Ko sva bila leta 1°4I8 s poslancem Hribarjem v Petrogradu. se je nama Avstrijcema na čast igrala avstrijska himna. Hribarju se sedaj očita, da ni patrijotičen. Avstrija je danes priklenjena k Nemčiji in se ne more samostojno prav nič ganiti. Pred par dnevi nam je ta bizantini-zeui dunajski rotovž izuova predočil. Nemški cesar je dobil v Avstriji domovinsko pravico. Cehi pa so v glavnem mestu države pritepenci. Avstrijski Slovani protestirajo proti temu, da dunajska javnost hoče reprezentirati v svojem nemškem bizantinizmu pravo zvestobo Avstrije. Hočem, da se tudi naša zunanja politika ozira na dejstvo, da je 6(1'« avstrijskega piebivalstva - Slovanov.« V omenjenem delegacijskem odseku je govoril tudi slovenski poslanec dr. Ploj. Rekel je med drugim: Ne vidim v an.ksiji Bosne in Hercegovine kršenja ; berolinske pogodbe, temveč,. le. formalno spremembo naslova, za to, .kar siup',30 let žp.pravno imeli. Pač bi bilo potrebno, da bi bili svojčas dunajska in petrograd-ska politika, manj osebni in da,bi se m ta način izogjjilj dogodkov onih burnih Časov, ki so privedli monarhijo v kritičen položaj in jo obtežili z ogromnimi stroški. Na Balkanu .še danes niso razmere konso-lidirane in bo treba tako od avstrijske kakor ruske strani,skupnega postopanja, ki bo v interesu obeh držav. Interes obeli držav je obraniti na Batau status quo ter mir in ravnotežje v Evropi. Naša zunanja politika je dolžna skrbeti,, da se utrdijo naše vezi z jugovzhodnimi sosedi,, s katerimi stojimo v kulturelnih jn gospodarskih stikih in katere veže na nas krvno,sorodstvo med Jugoslovani. Oovnrnik obžaluje, da so naše razmere take, da ne trpi ne-lc mednarodna, temveč tudi notrajna veljava avstrijskih Slovanov, ki so danes popolnoma izključeni od sodelovanja pri zunanji politiki, katere edini tvoreči faktor so Nemci in Madjari. Ruska zunanja politika ima na tem tudi mnogo krivde, ker nikakor ni slovanska in ni taka. da bi ojačila veljavo slovanstva. Zveza z Nemčijo je faktor, ki ga' je treba upoštevati. Mi Slovani bi to zvesto prav lahko trpeli, ce bi naš'ž njotiaše zunanje in našo notranje politične razmere, in sicer ravno nas Jugoslovane najhujše ne zatirale. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je ¦postalo zopet jugoslovansko vprašanje aktualno. Težišče jugoslovanskega vprašanja se je preneslo iz Belgrada v Zagreb. Jugoslovani smo velikanski faktor v življenju naše monarhije, in smo tudi poklicani pri rešitvi tega problema igrati vplivno vlogo. Monarhija si more pridobiti simpatije slovanskih balkanskih narodov le. če pokaže, da svojih,lastnih narodov 'vi zatira. Ideja TRlALiZMA je edino sredstvo, ki je v stanu gospodarske, narodne in kulturne stike povoljno vzdržati. Vprašanje Kapitan Hatterns ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Iiles Verse. ¦— Prevel 0. I. (P»lje). Dalje so se vršite včasih pred -očmi strmečih gledalcev čudovite izpremembe. zemlja se je preobrazovala in gora je hipno postala planjava pod vplivom nagle od-meke. Ko se je voda z neba razlila po razpokah ledu in v eni sam: noči strdila v led. tedaj je raznesla vse ovire z nepremagljivo napetostjo, ki je pri zmrznenju še hujša nego pri i/hlapenjii. in tudi ta pojav se je vršil s strašno naglos.jo. K sreči ni sanem pretila nikaka nezgoda, m s previdnostjo so se ognili vsem nevarnostim. Sicer pa niso imela velike razsežnosti ta tla. ki so bila posejana z giebeui. gorskimi hrbti in ledenimi griči, in tri dni pozneje, dne X julija, so bili potniki že zopet na zložni ravnini. Tu pa se je pred njihovimi očmi odprl zopet nov pojav, ki je že dolgo časa mučil učenjake s trudapolnim preiskovanjem. Mala karavana je stopala ob gorskem grebenu, ki je bil kakih petdeset črevljev visok in ki se je na dolgost raztezal več milj daleč; njegova vzhodna stran pa je bila pokrita s popolnoma rdečim snegom. ' Umevno je, kako je to vsakogar presenetilo, osupnilo in v prvem hipu celo prestrašilo. Doktor je skušal svoje tovariše vsaj hitro poučiti, če j'h ni mogel pomiriti; znana mu je bila ta posebnost rdečega snega in kemična razkrajauia. ki so jih na njem izvršili VVolIaston, Candolle in Baner. Pripovedoval je torej, da se tak sneg ne nahaja samo v severnih krajinah, temveč tudi v Švici v sredi Alp-Saussure ga je bil 1. 17(>U. mnogo nabral na Brevcnu in pozneje sta ga prinesla kapitana Ross in Sabin ter še dragi mornarji s svojih severnih potovanj. Altamont je vprašal doktorja o naravi izredne tva-rine. in ta ga je poučil, da izhaja ta barva samo od or-ganičnih telesc. Dolgo so se popraševali kemiki, so ii ta telesca živalske ali rastlinske narave, končno pa so dognali, da spadajo k mikroskopičnim gobam, in sicer k vrsti Uredo«. zatorej jih je Bauer nazval Tiredo ni-' vali s«. Potem je zasadil doktrr svojo okovano palico v sneg in pokazal svojim tovarišem, da je škrlatasta plast devet črevljev globoka, in o a I jim je preračuniti, koliko mora biti takih gob v prostoru, ki meri več milj, ako so jih učenjaki našteli do triinštiridest tisoč na en kvadratni centimeter. Po naravi rebri soditi, je morala biti ta barva že od zelo davnih časov, kajti te gobe ne skopne niti po izhlapenju niti po tajanju snega in njihova barva se ne izpreminja. Dasi je bila stvar sedaj potnikom pojasnjena, se jim ni zdela nič manj čudna; rdeča barva je zelo redka v naravi in solnčni žarki so se čarobno odbijali ob škrlatasti odeji; bližnje predmete, skele, ljudi in živali je pordečila z ognjeno'barvo, kakor bi od znotraj žareJi. In ker se je sneg topil, se je videlo, kakor bi tekli potoki krvi pod nogami potnikov. Ko je bil doktor opazil to tvarino na pečinah Crim-sona v Baffinskem morju, je ni mogel preiskati; sedaj mu je bilo to lahko in je je nabral več steklenic. Ta rdeča tla, to »polje krvi«, kakor je je nazval on, so prehodili še le po treh urah; potem pa je dobila zemlja svoje navadno lice. S XX. Vtiski na snegu. Dne 4. julija je vladala gosta megla. Potovanje se je le z veliko težavo nadaljevalo in vsak hip je bilo treba po kompasu popravljati smer. K-sreči"'se ni pripetila nikaka nezgoda v temi, samo Bell je izgubil svoje krplje, ki so se mu razbije ob skalnatem pomolu. »Presneto«, reče Johnson, »menil Sem, da bi se ne mogel zlepa čuditi nad meglo, ko poznam Merse-v-o ,in Therns. a vidim, da sem se motil.? »No, nažgati bi morali baklje, kakor v Londonu in l.ivcrpooiii«, reče Beli. »Zakaj pa ne?« odvrne doktor; »to je dobra misel; sicer bi to pot malo razsvetljevalo, a bi vsaj videli vodnika in bi se lažje držali svoje smeri.«' »A kje pa naj dobimo bakelj?« vpraša Bell, vPredivo namočimo.v vinskem cvetu in ga navežimo na svoje palice,« (Dal je. pride.) —•jL ;. a. AGENTE za prodajo pristnih srečk išče neka velika brniku. Daj«' s* visoka provizija,' J$luŽla> Stalna in nagrade, visoke. Vsak lahko znslnži 20~f>0.kron na dan. PoVWbe ]e treba poslati na upravništvo: „Neue Fortvma" -•-'Buoa-pest V., Bbrse, Postfach 78. IlouodošH uzora za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v dtlavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, — krojaški mojster in trgovee v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). ' Opozarja se gg. odjemalce, c'a je došla rau-nokar uelilca množina raznorslnih uzorceu blaga kakovosti iz auslrijskih in angiežkih touaren najrazličnejših za vsaki stan. Zadnje novosti sukna, volno, flanele iti for.štajna s<> ^V^nouo- I I Ena steklenica stane 1 krono SO vin. $ 1 i 8dliko?ana -pekarija in siadčicarna . Andrej lajl Gorica Tckališče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v ni. finnicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za bifinance,a poroke itd. —Vsa naročila izvrltije točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino,pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Agro-Merkur v Ljubljani. Uradni -prostori Danez ^fdtno^a ulica šteO. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam/društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga - POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. I*0%OK! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje, itd. Agro-Herknr preskrbi sploh vsato biago. — Agro-Ierknr knpnje vse pridelke ; ;==== infedclk«. .====: Cene iiajttj/odneiše! Postrežba točna! Zahtevajte praviia, cenike, ponujajte svoje pridelke ! Varstvena znamka: „Sidrort Kžl liniment. Cap lici comp. " Ntdomeatek rs Anker-Pain Expeller je povsod pripoznaao ko! najboljšo sredstvo proti pr hlajenju itd. Za c-.».bo 80 vin., K 1 '40 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z naSo varstveno znamko „si-droa", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICBTERJEVA LEKARNA prt „ ilatem levo" f Fragl :aabethgasse Itev. f» no Duerno r«ipoiilJ»n]». Častite dame! Ne obotavljate se več in prepričate se s poskusom, da PUitm-kov dela ia I I||f f%0 brani krasno in nežno polt. IftillBUlfc Ako se umivamo z „LAN0- LOM" ni treba nibakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti po sv<> i I Diillf%I ses,av''n> nadomešča popol ¦tflMlmfit no kremo. En komad „LA NOLA" prodaja se za 70 vso. Dobiva o v Gorici pri sledečih tvrdkah: Toro;, D ro b n i č i n dni g, Ivančič & Kurim" C, Fran Novak in na Jesenicah pri gosp. M Šinkar. 1 DNHftl '^c'or 1'°^'- neposredi<<) atOMmUlfcf naročiti, tetuu se poš ; • po sprejetju i naprej nakazanega zneska pol dneata za K 4 50 ali pa l dujat za E 8 franko i ; Izgotavlia edino i = J. PILNACEK —:f Hradec KraJoož, na Češkem j c. in kr. duorni zaiagulcij, stara trt^a r-j u.irni toaletnegi mila, parfuniou, cerkvenih Doščenih in poluuoščenih sueč. nau vreme in nepremočljivi dežni ! plošči. i Bi < teli«-. Uretollc. POZOR! OliMlaliAki ulici št. 14. N;i proilaj imam pod lastno epn.t ukoli 350O tslarav rumbiirškega platna l-.rvc vrste in hvr, hih. J»!ulii., jo h.-ljmm n.i s. 1 i metrov l«a: !>" Ijiiiii po pov/.-tjti. - in -ni-r iM.j-msiiij eii zavoj. "> Uu. ki vscJmj« 4U mtr, pSutn.i. 1 »;* I je iinum iu\ prodaj 150 tucatov rjuh brez šiva, ki m pi> iLVi cm d.»]gc in 1» lilj«>ne ter pm» i-r.^. napake, priincrm- zn nujlrpS« halo. J kos sf,»n.-K d>" ^ill. Niijmanj^a pof>ilj«tev j;- C> ijiilt. in sicer po povzetju. POZOR! Slnbrsrn blair;. ne razpošiljam. Ako Mimo iiMieaja. sem pripravljen vntiit i\en»r. Y.-.\ trpe;.\u>st t>l«vga jumrj dolor jek-; mojemu p.djetja. S. Steill, tovarna.-platna NaciiDd (Češko). Rojaki, izpolmijte suojo narodno dolžnost: pristopajte j k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.!