Let° *• V Trstu dne 20. Novembra 1908. Št. 47. izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. : Telefon št. 1570 u Delavski bist Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. — —=- Posamezna številka — 6 vin. ■= Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J Slovenski delavci! Polagoma, a bližamo se trenotku, no bo tudi tržaško slovensko delavstvo moralo odločiti, ali bo v deželnem zboru in mestnem svetu še nadalje zastopano po zastopnikih delavstvu sovražnega narod njaško-meščfmekega kapitalizma, ali pa po svojih, po opravičenih zastopnikih proletariata. Bližamo se volitvam v deželni zbor, odnosno mestni svet tržaški. Pri teh volitvah bo moralo tržaško mestno in okoličansko delavstvo jasno dati razumeti meščanskemu narodnjaštvu, da je prišel trenotek, ko je tudi naše delavstvo prenatančno razumelo vso veliko laž njihovega narodnjaškega rodoljubja. Pokazati bomo morali mi delavci, da smo zmožni in, da hočemo tudi sami zastopati vse tiste naše koristi, ki jih narodnjaki nikdar niso znali, ne mogli, ne hoteli zastopati. Pokazati moramo, da smo natančno razumeli prepad med potrebami sedanjega časa in zistemi, po katerih se naši nasprotniki ravnajo, da slepijo ljudstvo v svoje sebične in strankarske koristi. Socialne naloge, ki so danes izročene zastopstvom starih zgodovinskih pokrajin, morajo, kar se delavnega ljudstva tiče, preiti v zastopstvo delavstva. Dokler pa ne bo delavstvo zastopano v deželnih zborih, do tedaj ni mogoče pričakovati, da bi se začelo te socialne naloge resno uveljavljati. Do tedaj ne smemo pričakovati niti, da bi bilo mogoče prebiti okove deželnozborskega volilnega privilegija, otvoriti vrata v deželne zbore ljudskemu valu in uravnati te srednjeveške inštitucije tako, da bodo v soglasju z narodnimi in delavskimi potrebami. Toda oni, ki so izvoljeni v deželni zbor, tvorijo ob enem občinski zastop tržaškega mesta in okolice. V socialni politiki pa je občina, kot pomemben del organizacije človeške družbe, merodajen činitelj. Vsled tega je naša dolžnost, da poskrbimo, da se uredi delo v njej tako, da bo odgovarjalo delavskemu socialnemu stališču. Zato je pa potrebno, da pridejo delavski zastopniki v deželni zbor odnosno mestni svet, kajti samo oni bodo znali zastopati socialno stališče delavstva. Slovenski narodnjaki so že pred kratkim sklicali shod ter začeli v tem trenotku bojevati se proti zastopstvu delavstva. Iz tega shoda je jasno razvidno, da bodo napeli vse svoje moči in s vsemi silami bodo skušali preprečiti, da bi prišlo tudi slovensko delavstvo do svojega zastopstva v deželnem zboru in mestnem svetu. Proti takemu postopanju narodnjakov pa moramo odgovoriti mi delavci s podvojeno silo, da preprečimo, da bi se uresničil njihov namen. Ako pa hočemo to doseči, moramo že sedaj začeti boj, ki nas mora dovesti do popolne zmage, boj ki mora uničiti sovražnike delavstva. V to svrho skličemo v nedeljo dne 22. t. m. ob 10. ml zjutraj, v „Delav$keni domu 44 til. Boschetto S, II. nad. K * javen ljudski škod z dnevnim redom: • Prihodnje deželnozborske w@iitwe in s3owensko delavstvo v Trstu. I>elavci! Udeležite se v velikem številu tega važnega shoda, na katerem bo socialistična delavska stranka na¬ tančno raztolmačila stališče, ki ga bomo zavzeli pri prihodnjih volitvah in proti našim meščanskim narodnjakom. Udeležite se tega shoda vsi vi tržaški mestni in okoličariski delavci, da pokažemo našim nasprotnikom, da še živi pri nas zavedni proletarijat, ki se v nobenem oziru ne more in ne sme strinjati z buržoazno politiko slovenskih narodnjakov. Opomba. Vsled važnosti tega shoda prideta v Trst tudi «lr. Tuma iz Gorice in sodr. Petejan iz Pulja, ki bosta pozdravila shod v imenu delavcev iz svojih krajev. \ nedeljo tedaj ol» lO. uri zjutraj vsi na shod v „I>elavski dom 44 . Politični odbor. DBžBlnozborshe volitve v Mri. Epilog narodnjaškega kompromisa. V pondeljek dne 16. t. m. so se vršile volitve mest in trgov za deželni zbor istr¬ ski. V tretjem puljskem okraju mestne skupine, ki je bil, po znanem kompromisu med slovanskimi in italijanskimi narodnjaki v Istri, določen Slovanom, je bil izvoljen italijanski nacijonalec Karol Frank, ki je dobil 189 glasov. Kandidat hrvatskih na¬ rodnjakov, dr. Laginja je dobil 183 glasov, tedaj 6 glasov manjšine. Naravno je, daje ta vspeh italijanskih nacijonalcev v slo¬ vanskem volilnem okraju, presenečil zelo slovanske narodnjake, ki skušajo'sedaj na vse pretcgc dokazovati, da so italijanski nacijonalci prelomili narodnjaški kompro¬ mis. Tržaška «Edinost» pravi, da je bila to zelo zdrava lekcija za slovanske na¬ rodnjake. Mi pravimo tudi da! Trdimo celo, da je bilo nujno potrebno, da so na- rodnjakarji to lekcijo dobili. In ta lekcija je sad tistega narodnjaško meščanskega kompromisa v Istri med slovanskimi in italijanskimi meščani, ki so ga narodnjaki vseh barv s grozovito vnemo in na vse pretege zagovarjali. To, kar smo pisali o tem kompromisu mi, se je vse popolnoma uresničilo in to je v naše zadoščenje. Kdor je čital naše članke o tem, mora priznati, da smo imeli prav. «Ni vse zlato, kar se sveti» smo napisali v nekem odgovoru * Omnibusu* in raznim hrvatskim in slo¬ venskim narodnjaškim listom, ki so slepili javnost s tem, da so pripovedovali, da je kompromis za slovanski narod v Istri, ve¬ likanski napredek. .,Nova volilna reforma nam zagotovi 19 poslancev 44 — je pri¬ povedovalo narodnjaško časopisje, — poleg tega pa vzamemo Italijanom še enega ali dva mandata. Tako so pisali. Dr. Matko Mandič je pa zapisal takrat v „Naši Slogi“: Mi Slovani bomo imeli dovolj posla pri tem, da si ohranimo nam odre¬ jene volilne okraje! Danes moramo pa mi konštatirati, da niso znali slovanski na¬ rodnjaki si ohraniti niti svojih volilnih okrajev. Kakor mi, je baje tudi dr. M. Mandič uvidel, da so volilni okraji — če prav po kompromisu — za Slovane slabo razdeljeni in jc na to narodnjnkarje tudi opozarjal. To kar se je zgodilo sadaj, se je zgodilo po krivdi narodnih voditeljev, ki so sc bili prepričali, da jc bil prišel trenotek, ko jim ne bo treba nič več delati proti italijanskim nacijonnlcem in so se potapljali v sanjah, kako bodo sedaj uni¬ čili tudi socialno demokracijo. In bilo je prav zaradi tega sanjarenja, o uničenju so- sialne demokracije, ki so slovanski narod- njakarji prvi prelomili narejeni kom¬ promis. Prelomil ga je prvi Lacko Križ, naroden rodoljub in predsednik N. D. O. v Pulju Zmagati je hotel proti našemu kandidatu v splošni kuriji v Pulju, sodr. A. Eitosi. S tem so dali narodnjaki orožje v roke ital. nacijonalcem, ki so postavili svojega kandidata v slovanom določeni volilni okraj ! in so zmagali! Strah pred energično nastopajočo socialno demokracijo, je stri 1 narodnjakom zgubiti zavest. Čudimo se, kako da niso narodnjaki še vrgli za svoj poraz krivdo na nas so¬ cialne demokrate. Toda to pričakujemo. Pričakujemo, ker smo prepričani, da kakor doslej, bodo še v nadalje vodili brezobziren boj proti nam slovenskim reprezentantom slovenskega proletarijata. Nadaljevali bodo ta brezobziren boj, ki jih od sedanjega poraza mora po logičnih poteh dovesti do novih porazov in ob vsako politično posest. Ljubljanski «Slovenec» ima tedaj popol¬ noma prav, ko se v svojem komentarju čudi, kako, da je bilo mogoče, da so slo¬ vanski narodnjaki propadli ravno v tistem okraju, v katerem, so je pripovedovalo, da je zelo delovala takozvana narodnodclavska organizacija. Socialni demokratje so se vzdržali vsa¬ kega glasovanja in priznati moramo z ve¬ seljem, da so sc naši volilci dosledno držali strankinega sklepa. Razpolagali smo tudi v tem razredu in v tem okraju z nad 30 glasovi. Hrvatski narodnjaki so šli do po¬ sameznih naših volilcev, ter jih prosili naj glasujejo za dr. Laginjo. Mislili so baje, da so naši sodrugi pozabili da so bili od narodnjakov še do včeraj na vse mogoče načine zasramovani. Mislili so, da so naši volilci pozabili, da jc N. D. O. ob različnih prilikah preskrbovala delodajalcem krumirje. To so mislili narodnjaki, toda naši volilci so vsi kot en mož odgovorili narodnjakom tako, kakor je bilo vredno in potrebno, da se jim odgovori. Kakor drugod, tako začenja tudi slovansko ljudstvo biti sito narodnih komedij. In sovražiti začenjajo narodnjake ravno oni, ki so narodno najbolj zavedni. In od naših delavcev, od resničnih delavskih prijateljev, katere so narodnjaki, zasramo¬ vali, obrekovali, silili ljudstvo naj jih pre¬ tepa ter skušali jim celo gmotno škodo¬ vati, od teh naj narodnjaki nikdar ne. pri¬ čakujejo pomoči. Ti delavci, ti prtjatelji delavstva zahtevajo zadoščenje, popolno zadoščenje za krivice, ki so jim naredili narodnjaki. Sele potem boste lahko govorili z njimi. Ob trenotku tedaj, ko narodnjaki plakajo nad porazom, naj se spominjajo, da so tega sami krivi, da je krivo globoko sovraštvo, ki ga goje proti socialui demo¬ kraciji, proti napredku človeštva. Ampak še nekaj moramo povedati. Ita¬ lijanski nacijonalci so zmagali v tem okraju s 6 glasovi večine. Nimamo pred seboj natančnega števila volilcev v tem okraju pa ne moremo vedeti do kolikega števila glasov bi bili lahko prišli narodnjaki, da so šli volit vsi njihovi volilci. Toda da so zmagali italijanci je treba dvoje dejstev. Ali je bila v tem volilnem okraju večina ital. volilcev in če je to res, potem imajo ti italijanski volilci pravico biti zastopani po tistem, ki hočejo sami biti zastopani. Ali pa to ni res in je večina volilcev res slovanske narodnosti, potem imamo pred seboj dejstvo, ki ni nikakor v čast vodi¬ teljem puljskih narodnjakov. Dejstvo nam¬ reč, da so italijanski nacijonalci kupovali glasove slovenskih volilcev. Mi smo tako predrzni, da si upamo celo trditi, da je drugo bolj verjetno. Verjetno zaradi tega ker italijanski nacijonalci imajo prokleto meščansko navado kupovati glasove in verjetno zaradi tega, ker niso tamošnji slo¬ vanski narodnjaki naredili ničesar v prid ljudske izobrazbe. Ljudstvo so navduševali in ga ščuvali samo proti socialni demokra¬ ciji, a da bi bili to ljudstvo izobrazili, da bi se tudi resnično in globoko zavedalo svoje narodnosti in človeškega ponosa, bi prav gotovo sedanji volilci ne bili prodali svojih glasov. Še najhujše je pa, da spadajo ti volilci k takozvani inteligenci in ma¬ lemu meščanstvu. „Edinost ima popolno prav tedaj, če pravi da jim bo to zdrava lekcija. Kaj se bodo narodnjaki od tega naučili ne vemo. Lekcija je bila dobra i za narodnjaške hujskače i za narodnjaške otroške politi- čarje. Poraz dr. Laginje naj jim pa bode v spomin, da se bližajo občinske volitve pri katerih ni izključeno, da ne bi doživeli narodnjaki novih porazov. Kdo bo zastopal meščanstvo, ali sloven¬ ski ali ital. nacijonalni buržoa, je nam pa vseeno. Prvi in drugi so naši zatiralci in nasprotniki. Proti prvim in drugim bomo mi vodili boj dosledno in pošteno še v nadalje kakor dosedaj in ne bomo miro¬ vali, dokler ne bo tudi nad istrskim slo¬ vanskim ljudstvom zasijalo rdeče solnce socializma, soinee bratstva, enakosti in svobode. Zadruge, socijalna demokracija in agrarna Stanka. (Dalje in konec). Bistvena razlika med ekonomičnim po¬ ložajem fabričnega delavca in malega kme¬ čkega posestnika ter malega obrtnika, ki prebiva med njim, je ta, da se prvemu orodja in stroji kot sredstva proizvajajna in nabiranja' kapitalov nepristopna, dočim jc mali obrtnik in mali kmet lastnik orodja in zemlje. Boj delavstva gre za tem, da si prilasti proizvajalna sredstva, mali obrtnik in mali kmet pa jih imata že v svoji lasti. Delitev dela jemlje fabričnemu delavcu možnost zavladati aparat velike industrije. Polastiti se ga mu omogoči le velika inter- nacijonalna organizacija. Različnost zemlje in dela na zemlji, različnost male obrti, ki se mora ravnati po šegah in željah in po¬ trebah posameznih krajev in oseb, pa na¬ sprotno onemogoča kompliciranost proizva¬ jalnega aparata, marveč ga omejuje na 2 DELAVSKI LIST ročno orodje in ročne stroje. Omejuje torej akumulacijske kapitale in potom intenziv¬ nega dela dovaja posameznemu posestniku orodja razmerno večji dohodek, torej omo¬ goča dvigati hitreje način življenja. Je pa velika razlika med malim posest¬ nikom in malim obrtnikom. Intenzivnejše izkoriščanje orodja in izkoriščanje posebnih potreb in navad posameznih slojev, omo¬ goča malemu obrtniku, da hitreje pride do dohodkov, ki mu dvigajo način življenja, dočim je kmet odvisen od zemlje in od podnebja, od suše in moče in ima pri svo¬ jem delu vedno velik riziko, tako, da kako leto ne dobi za svoje delo niti navadne mezde, dočim dobi druga leta tudi večkratno mezdo. Velika trgovina pa se je potoni špekulacije tega rizika, kakor je sploh ri¬ ziko eminenten del trgovske ideje. Radi tega je velika trgovina spravila kmeta v svojo odvisnost posebno s tem, da mu v slučaju ugodnih let vzame ves večji dobi¬ ček. Poleg velike trgovine pa ima kmeto¬ valec velikega nasprotnika v veleindustriji pri tem, da ta izkorišča velike delavske mase, torej mu jemlje konsumente, odje¬ malce. Mali posestnik pa ima še tretjega sovražnika v veleposestniku, ki na enako roparski način kakor veleindustrijalec in veletrgovec podjarmijo s pomočjo krivičnih socijalnih zakonov, kmečkega delavca kot hlapca in kolona in mu jemlje oralno zemljo ter skuplja v gozdovih in travnikih, ki se dajo bolj kapitalistično izkoriščati. Sovražnik je torej isti: fabričnemu de¬ lavcu- in malemu posestniku. Fabrični de¬ lavec se bori proti veleposestniku, ker mu draži živila. Bori se proti veleindustrijalcu in veletrgovcu, ki mu stiskata mezdo, ga preoblagata z dnevnim delom in mu jemljeta sredstva za izobraževanje in za izboljšanje načina življenja. Iste sovražnike ima mali posestnik: veleposestnika, ki ga skuša spra¬ viti v mezdno in kolonsko razmerje, vele- industrijca, ki mu jemlje krepkega delavca- odjemalcn, in ima najhujšega nasprotnika veletrgovca, ki mu naravnost krade plod bogatih let, ki naj ga odškodujejo za po- mankanje v letih suše in poplave. Ze v tem leži tudi razmerje socijalnodemokratične stranke in kmečke demokratične stranke (imenujmo jo tako, da nas ne moti izraz agrarna stranka, ki je v bistvenem pomenu le stranka veleposestnika v boju za večji dobiček iz zemlje). Kmečka demokratična stranka se, kakor socijalnodemokratična, ali imenujemo jo delavska demokratična stranka, bori za vsakdanjo hrano, obleko, stanovanje in za izboljšanje načina življenja. Mali kmečki posestnik in delavec, oba tvo¬ rita ogromno večino človeštva. Boj za dvignjenje človeštva. t. j. socialni boj je torej skupen hoj malega posestnika in de¬ lavca z ramo ob rami. Skupno se borita proti zlorabi po delu nabranih kapital o v v brezmejnem konsumu višjih razredov, proti monopolu preširnega življenja, umetnosti in izobraževanja malega števila ljudi na škodo človeštva. Le nerazumevanje bistveno enakega stremljenja malega kmečkega po¬ sestnika in delavca, je imelo sedaj za re¬ zultat, da sta si delavec in mali kmet, vsak po nekeni bližjem cilju stremeč, stala skoraj tuja nasproti. Seveda je dala temu vzrok različna vzgoja delavstva in kmečkega prebivalstva. Delavec je zapustil svoje do¬ mače kmečko ognjišče ter se nastanil v velikem mestu, kjer vidi vsak dan izko¬ riščanje dela in zlorabo velikega kapitala po bogataših, vidi vse izrastke kulture in civilizacije dan za dnevom in ve, da se trosi denar ob njegovih žuljih in ob njegovi krvi. V združbi išče tolažbe in moči ter v boju za boljšo, eksistenco dobiva veselje do dela in išče nove vsebine življenja. V za upanju v samega sebe in s vesti si svoje organizator ne modi si je vstvn.nl novo vero v lastno moc in delo.. Po drugi strani pa živi kmet proč od velikih civi- lizatornih mestnih središč, sam leto in dan pri delu na svoji zemlji, v dotiki s skriv¬ nostno, mogočno prirodo. To osamelost, zamišljenost in nepoznanje sveta izkorišča že tisočletja organizirana družba duhovni¬ kov, držeč kmeta v temi in vsled tega v svoji oblasti. Vinska in deželnozMa kriza na Goriškem. Javen shod v Dobravljah, ki ga je pri¬ redil sodrug dr. Henrik Tuma se je vršil v zaprtih prostorih krčme Tonona, ker je močna burja preprečila zborovanje na pro¬ stem in so se shoda udeležili le vstrajnejši ljudje, ki jih ni ostrašilo vreme. Na dnevnem redu je bilo 1.) vinska kriza in 11.) deželnozborska kriza. Predavatelj je navedel vzroke vinske krize, kakor so se pojavile že drugod, po¬ sebno na južnem Francoskem leta 1905. Vzroki so: 1.) ponarejanje in pomnoževanje vina in pomankljiva kontrola o tem; 2.) nadprodukcija, ker v vinskih krajih zane¬ marjajo poljedelstvo, živinorejo in vrtnar¬ stvo in se zasaja trta celo v legali, ki malo obetajo. Nadprodukcijo pospešujejo tudi amerikanske -trte, ki dajejo slabši in obilnejši plod. S tem, da pada kvaliteta in se viša kvantiteta, sc niža tudi cena vina. Največ pa pritiska od te strani na ceno vina pivo in žganjepitje. Nekoliko vpliva tudi antialkoholno gibanje po velikih me¬ stih. Tretji razlog vinske krize je preve¬ lika užitnina na vino, ki znaša na primer za goriško mesto 18 K na hektoliter, torej presega ceno navadnega vina. Zadnji in najtehtnejši vzrok vinske krize pa je zlo¬ raba po veletrgovini. Kadar je vinorejec preobložen z dobrimi in obilnimi pridelki, mora ponujati vino za prodajo in prevelike ponudbe znižajo ceno tako, da vinogradnik ne pokrije niti produktivnih stroškov. Glavni in globlji vzrok vinske krize, kakor vsake gospodarske krize je pa krivična razdelitev kapitala na eni strani in gospo¬ darska zapuščenost na drugi strani. Dokler kmečki producent na eni strani in delavski konsument na drugi strani ne prideta v neposredno dotiko, bode ostajala vedno špekulaciji prosta pot. Po statističnih po¬ datkih v nemški državi je dokazano, da trgovina podraži vsak produkt za 50%, počrez računjeno in ne glede na poseben gospodarski in trgovski položaj, kjer trgovec potom posebnih špekulacij napravi tudi 100 in več % dobička. Krivično porazdelitev blaga, posebno živil kaže razmerje'v Avstro- Ogrski . pridelanega vina, kjer pride 450 milijonov litrov na 45 milijonov prebivalcev. Ako se šteje vsaka družina na moža, ženo in troje otrok, potem pride nanjo v slučaju dobre letine komaj en liter vina na teden. To niti za navadne higijenične zahteve ne zadošča. Da mora mali posestnik na Pri¬ morskem svoje težko pridelano blago po najnižji ceni razmetavati, dočim tudi naj¬ bogatejše letine ne zadoščajo dejanskim potrebam, kaže, kako je na Avstro-Ogrskem cela razdelitev blaga brez organizacije. V Galiciji z njenimi osmimi milijoni prebivalcev se glavni pridelek dežele, t. j. krompir po veleposestvu in veleindustriji izpremiuja v špirit in žganje na j slabše vrste. Špritnim producentom vlada dovoljuje vse mogoče ugodnosti ter se pospešuje fabrikacija in trgovina preko vrednosti, zdravi, čisti vinski pridelek pa se mora odmetavati. Lahko se reče, da od 12 milijonov Poljakov, Malo- rusov, Slovakov in Rumunov le malokdo pije vino čež leto, ker jih je gospodarski sistem privadil na pitje krompirjevega žga¬ nja. Kako malo je pričakovati pouka in pomoči od razumnih in višjih krogov v Avstriji, kaže okolnost, da se do sedaj ni nikdo resno pobrigal, da bi produkcijo vina poleg živinoreje in poljedelstvu vzdrževal v pravem razmerju, marveč se zgolj teore¬ tičnim potom propoveduje zdaj edina korist te, zdaj druge gospodarske panoge kme¬ tijstva, za organizacijo izvoza pa nikdo ne stori ničesar, dočim ljudstvo po sami iz¬ kušnji ne more najti pravega izhoda. Da vlada nikdar ne pozna položaja, kaj pa še, da bi provočano ukrenila kaj za preprečenje kriz, kaže najnovejša prepoved namestništva, da bi se novo vino do novega leta ne smelo točiti. Tu.se pozna pogubonosni vpliv vele¬ posestva. Ta. prepoved je bila narekovana na namestništvu po istrskih in furlanskih veleposestnikih, ki imajo še velike zaloge starega vina. Ne da bi se vlada prepričala o obupnem položaju malega posestnika, je pri obstoječi krizi dala prepoved, da se novo vino na drobno ne sine točiti v deželi, ter je s tem zaprla edino pot trgovini z novim vinom. Domači krčmarji si itak starega vina ne drže, ker je občinstvo že leta sem navajeno piti le po trgatvi novo vino. Tako bi v deželi prišlo do rezultata, da se novo vino ne sme več točiti, dočim starega več ni. Poleg vinske bi nastopila še krčmarska kriza, ker bi bili krčmarji prisiljeni kupovati staro vino, veleposestniki pa bi to priliko izkoristili in zopet zvišali ceno starega vina. Ukrep namestništva kaže, da se . vlada ne briga za gospodarski položaj malega po¬ sestnika in delavca. Socijalna krivica, ki PP Meči Prapor U Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke m izvira iz razrednega položaja, se da najlepše analizirati na mezdi delavca. Delavec na primer, ki dobiva po 2 K 80 h na dan, plača približno na užitnini pri sladkorju, tabaku, vinu, pivu in sploh pri živilih in na carini približno SO. vin. Trgovina cene blaga viša do 80% torej v 6.6 vin.. Ako se odbije obrtni profit na oblačilih, in sta¬ novanju v poprečnem znesku 34 vin. tedaj se vidi, da kupi delavec iz mezde od pra¬ vega producenta, t. j. malega posestnika le za 1 K. Ker veleindustrija ne plača pravilne mezde, jemlje delavcu na kvantiteti in kvaliteti živil. Dokler se torej mali posestnik in delavec, ki tvorita v Avstriji približno 30%, poli¬ tično ne organizirata, da dobita moč pri zakonodajstvu, in dokler se ekonomično ne organizirata tako, da na eni strani kmečki producent skuplja pridelke po za¬ drugah, na drugi strani pa delavec po kon- sumnih društvih kupuje pri zadrugah, bodo vedno odprta vrata gospodarskim krizam in najgršemu izkoriščanju dobrih letin na škodo malega posestnika. Glede deželnozborske krize je predava¬ telj približno povedal, kakor že na prejšnjih shodih ter posebno poudarjal, da je vlada največ kriva položaja z imenovanjem pod- glavarja iz najmanjše skupine deželnega zbora. Boj z obstruktivnimi sredstvi za deželna odborniška mesta pa se ne opra¬ vičuje po važnosti teh mest, ker je raz¬ merno uradništvo pri deželnem odboru goriškem jako dobro zastopano in se vse intenzivnejše delo vrši po uradnikih. Boj za deželna odborniška mesta ne kaže boja za delo, ampak boj za strankarski vpliv tudi pri strokovnem delu v deželnem od¬ boru. S tem pa, da so vse štiri stranke v deželnem zboru šle do skrajnosti, so po¬ kazale malenkostno strankarsko stališče, od katerega imajo škodo največ mali po¬ sestniki. Zaradi tega mora priti iz ljudstva samega gla=, da se deželni zbor razpusti. Mora se ob enem organizirati mali poses¬ tnik, da v družbi z delavcem vrže dose¬ danjo nadvlado klerikalne, lifbpralne in agrarne stranke veleposestva. Predlagane resolucije so se sprejele z malimi izpremembami enoglasno ter se je izvolil odbor, čigar naloga je, predložiti osebno resolucije vladi. Razmere pri goriškem kazenskem sadistu. Ta. slučaj kriči naravnost po zadoščenju. Sodišča so zato, da sodijo. Poravnave, fej jih sodnik z grožnjami in zmerjanjom izsili, so pravcati škandal za sodno upravo. Ako je sodniku pri tem še dovoljeno Žaliti stranko, potem presega to vse pojme p ra , vice in to ni nič drugega, nego skrajna zloraba sodne službe. Raditega apeliramo na nadrejena oblastva, da ukrenejo, kar j e njih dolžnost. Opozarjamo pa tudi na okol¬ nost, da tajnik Covacig službuje že p ar desetletij in sicer vedno le kot kazenski sodnik za prestopke, da se ni nikdar upo¬ rabljal za druge težje posle in da je moral tudi izgubiti vsak čut za napredek pravo- sodstva in napredek časa. Opravičuje se sicer ta okolnost s tem, češ, da je težko dobiti sodnika, ki toliko kazenskih pravd in s tako lahkoto rešuje. Ta lahkota reše¬ vanja pojasnjuje njegovo postopanje. Težko da ima kak sodnik toliko poravnav. Se¬ veda poravnave izvirajo iz tega, da se stranke raje poravnajo, nego da bi se pod¬ vrgle morda nezasluženi kazni in žaljenju po sodečem sodniku. Politični pregled. V Gorici pri c. kr. okrajnem sodišču posluje že celo vrsto let, kakor da bi bil za to mesto inštaliran, c. kr. sodni tajnik Karol Covacig. Mož je slovenskega rodu iz znane rodbine Kovačičev pri Sv. Luciji in govori slovensko tudi po «štarem >> . — Kljub temu, da je na Goriškem dejansko izvedena polna enakopravnost italijanskega in slovenskega jezika, je edini tajnik Co¬ vacig, ki uraduje izključno italijansko in se ne zmeni za noben ukaz višjih oblastev. Pod vplivom bivšega predsednika višjega sodišča, Grčarja, se je moglo doseči od njega lc toliko, da trpi poleg sebe zapis¬ nikarja, ki je zmožen slovenščine ter pri slovenskih razpravah piše slovenske zapis¬ nike in sestavlja slovenske sodbo. To bi sicer še šlo, ker je stvar višjih sodnih oblastev, koliko avtoritete izvršujejo nad svojimi uradniki. Nekaj pa je, kar se mora javno grajati in česar so kriva sodna oblastva vseh instanc na Primorskem: sodni tajnik Covacig je pri občevanju s strankami, in sicer takrat, kadar vrši posel sodnika, skrajno neotesan in cesto surov. Mnogokrat se zgodi, da stranko, ki išče zadoščenja radi razžaljenja časti, sam opsuje. Pri tem kriči in se zadira v stranke in tudi v priče, da so mnogokrat vse osuple ter jim kar zastane beseda v grlu. S tem ne¬ dostojnim obnašanjem največkrat izsili med strankami poravnavo, posebno ako je še kričanje spojeno z žuganjem, da sodnik za slučaj, da se ne poravnati, obe stranki, kadar je ovadba in protiovadba, prav -po¬ šteno našije». Kričeč slučaj se je vršil nedavno, da je sodnik Covacig stranko, ki je iskala pra¬ vico, sam osebno, razžalil. Stranka ga je nato tožila radi razžaljenja časti, ter je bil tajnik Covacig po delegiranem sodniku obsojen na 50 K globe. V sodbi je bilo rečeno, da je obtoževalna okolnost, ako sodnik, zlorabec svoj položaj, žali stranko. Druga instanca okrožnega sodišča pa se je postavila na nezaslišano in nezakonito sta¬ lišče, da razžalitve, ki jih izvrši sodnik, izvrševaje svoj posel, ne spadajo pod ka¬ zenski zakon, marveč se dajo kaznovati le disciplinarnim potom. Razveljavila je torej obsodbo tajnika Covaciga, ga oprostila ter naložila stroške kazenske pravde stranki, ki je iskala zadoščenja. Novo ministerstvo, ki ga je sestavil baron Bienerth je uradniško in samo pro¬ vizorično. Sestavljeno je tako: Ministrski predsednik, baron Bienerth. Minister no¬ tranjih zadev, baron Haerd.tl. Vodja mini¬ strstva za uk in bogočastje, vitez pl. Ka¬ riera. Vodja pravosodnega ministrstva, vitez Holzknecht von Horst. Vodja finančnega ministrstva, baron Jorkaš-Koch. Vodja tr¬ govinskega ministrstva, dr. Mataja. Vodja železniškega ministrstva, dr. vitez Forster. Vodja poljedlskega ministrstva, sekcijski načelnik Pop. Minister za deželno brambo, feldmaršallajtnant Georgi. Vodja ministrstva za javna dela, dr. grof i Vichenlmrg. Mi- nistri-rojaki vitez Abrahamoivicz (Poljak), dr. Zaeek (Ceh) in dr. Schreiner (Nemec). Kakor se vidi, je gabinet sestavljen ve¬ činoma iz samih sekcijskih šefov. Samo za notranje zadeve in domobranstvo sta imenovana ministra, vsi drugi so samo vodje svojih ministrstev. Državni zbor je sklican za četrtek dne 26. t. m. Na dnevnem redu je med drugim tudi starostno zavarovanje, začasni proračun in aneksija Bosne in Hercegovine. Tudi je na dnevnem redu poročilo jubi¬ lejnega odseka o dovolitvi 100 milijonov kron. Sočijalni demokratje bodo pa vložili nujni predlog, da se takoj vrši prvo čitanje predloge o zavarovanju za starost in one¬ moglost. . Novi občinski in volilni red za 1 Pulj. je cesar potrdil. Istodobno je vlada potrdila tudi zakon za uvedbo državne policije v Pulju in okolici. Pri deželnozborskih volitvah v Gradcu ki so se vršile dne 18. t. m. je bilo izvoljenih v III. volilnem razredu o nemških naprednjakov in dva socialna de¬ mokrata. Socialni demokratje, ki so imeli dosedaj vseh deset mandatov v tem razreda so zgubili s to volitvijo 4 mandate. Da j® prišlo do tega, so morale meščanske stranke prokleto slepariti. Po mestu so se vršile demonstracije in morala je intervenirati policija, ki je tudi aretirala neknj oseb. V Avstriji, Srbiji in Črnogori se vrši nekaj tacega, kakor bi vse tri države imele pričeti jutri vojno. Vse se oborožuje in popravlja svoje trdnjave. Avstrijska vlada je dala ukaz s katerim zapove, da se vse one vojake 15. zbora, ki so in% končati službo dne 31. decembra, ne pust' domov. Ljubljanski „Šlovenec 11 napoveduje kar tridesetletno vojno in tudi „Slov. %. se boji vojne. Mi pravimo, da je v AvstriJ 1 še nekoliko ljudi, na katere bo morala Avstrijska vlada računati mnogo prednv' naredi kak korak za medsebojno klanj 1 med nedolžnimi ljudmi. Domače stvari. Javni shod za pravovaf stvo 'šil v pekovskih ilelaveev se je vi'®' 1 Trstu v nedeljo dne S. t. m. v Delavske® domu. Velika dvorana v I. nad. ] e bila j. Bd natlačena domačih pekovskih delavcev je pač to redek slučaj in važnost d n % nega reda je tudi opravičeno zanimala P e kovske delavce. — Shod je otvorB s0 % V. Kermolj. Predsednikom shr^" 1 je izvoljen sodr. L. Skok.' Prvi je P° r ° r sodr. Kermolj v italijanskem jeziku. D% pa sodr. Milost v slovenskem. Govoril J približno tako.; DELAVSKI LIST a ste «Iovariši, sodrugi! Število, s katerim ^ odzvali današnjemu shodu nam jasno ... da ste nezadovoljni z razmerami ki Pj^jo danes v pekovski obrti. Vaša ne- Zlovoljnost je prišla do vrhunca in sedaj f*. e te narediti takim razmeram konec. Napredek, človečanstvo in kultura, so vsled ', ‘ n ili razmer, pekovskim delavcem neznane jpaii- Med tem ko vživajo drugi vse pri- lobitve znanosti in kulture, smo pekovski jelavci obsojeni preživeti po 19 ur v pek. delavnicah. Današnje pekarne so podobne starim brlogom naših pradedov, samo da • e zrak v današnjih pekarnah bolj okužen nezdrav. Od starih časov je pekovska obrt do danes malo napredovala. Iz Evangelija bi dalo razvideti, da so bile nekdaj peči modernejše in večje nego danes. Xe vem -, e je to res, toda razmere ki vladajo v pekovski obrti, so v drugih industrijah že davno odpravljene. Krušna industrija je v moderni državi, - najvažnejša. Kruh je vsega človeštva. Dan- peči kruh v vsaki hiši. kruha zahteva tehnične vlada tudi tendenca, koncentrira in da se kakor vedno bila - vsakdanja potreba danes je nemogoče 2dravo izdelovanje izobrazbe. Danes pa da se vse malo delo naredi kolikor mo- zaradi tega je nastala s čim manjšim trudom goče več dela. Prav pekovska industrija. Danes smo se zbrali na shodu, da za¬ htevamo od vlade regulacijo pekovske obrti. Oe se je za druge obrti upeljalo za delavce maksimalni delavni čas, naj se ga Opcije tudi za pekovske delavce. Ako se je za delavce in uslužbence drugih strok upeljalo za varstvo teh specifične zakone, naj se jih naredi tudi za pekovske delavce. Pe¬ kovski delavci so tudi državljani, zakaj naj bi bili tedaj od vlade zanemarjeni? Pekovski delavci so siti hlapčevanja in su¬ ženjstva v katerem so obsojeni životariti. Ponočno delo, ki prekucuje vsaki naravni zakon življenja, je v pekovski stroki nekaj navadnega vsakdanjega. — Take razmere vstvarjajo bolezni in duševno ugonobljajo delavce, Ni čuda tedaj če nam kriminalna veda dokazuje da tvorijo pekovski delavci med zločinci največ odstotkov. Slabe raz¬ mero napravijo slabega človeka. Ako pa država noče skrbeti za varstvo 30.000 pe¬ kovskih delavcev, ki vrše vse svoje držav¬ ljanske dolžnosti, potem naj vsaj varuje zdravje drugih državljanov. Pri delovanju kruha, ki je vendar vsakdanja delikatna jed, ne skrbi vlada nič za snažnost. Ni¬ mamo še nikakih sanitarnih predpisov, potom katerih bi bilo mogoče odpraviti razne umazane brloge, kjer se danes izde¬ luje kruh. Taki brlogi so pa škodljivi sploš¬ nemu zdravju. Temu je pa kriva naša vlada, ki se za to nič ne zmeni. Ce se izdeluje kruh po dnevi ali po noči, ni vse eno. Pri luči je nesnažnost večja nego ob belem dnevu. Zato je tudi od¬ prava ponočnega dela v korist pekovskim delzvcem in v splošno korist in zdravje vsega občinstva. Že v treh evropskih dr¬ žavah so odpravili ponočno delo pekovskih delavcev. Kar je mogoče v Švici, Finskem in v Italiji mora biti mogoče tudi pri nas*. Tu pa raztolmači govornik vse zahteve, ki jih hoče uresničiti zveza pekovskih de¬ lavcev potom parlamenta, in nadaljuje «Pe¬ kovski delavci so sedaj napovedali boj, in ne bodo nehali, do končne zmage. Toda, ako hočemo izvojevati zmago, tedaj mora¬ mo biti tudi močno organizirani. V današnji družbi je posameznik ničla ako se ne združi in organizira. Y organizaciji je moč. Slož¬ nost delavstva pa mora biti nekaj dejan¬ skega, ne pa frazarstvo. Navdušenje ne pomaga v sili in potrobi. V potrebi in boju je treba denarja. Tega morajo imeti de¬ lavci, ako se hočejo vspešno boriti. Pekovski delavci so izročili svoji zvezi v Avstriji v petih letih en milijon kron in za en milijon kron *so si izboljšali svoje plače v enem samem tednu, To kar so potrosili v petih letih jim je bilo povrnjeno v enem tednu. Pekovska zveza je izdala preteklo leto 64.000 kron brezposelne podpore, nad 30.000 kron pa bolniške podpore. To ogromno socialno delo vrši med nami naša zveza in vrhu tega še skrbi za izobrazbo in zdravje svojih članov. Potom naše zveze so pekovski delavci v 1 Trstu dosegli tedenski nadomestni počitek. Na ta način so vzeli tržaški pekovski de¬ lavci delodajalcem 1500 kron na teden katere gredo sedaj v žepe posameznih brez¬ poselnih delavcev. Podaljšali so si s tem tudi svoje življenje in pridobili potrebni počitek. Potom organizacije, so si pa pri¬ borili pekovski delavci v pretečenem letu 800 kron na teden povišanja plač. Naša pekovska zveza je naravnost revo¬ lucij oni rala razmere pekovskih delavcev. Kdor ni prepričan še o koristi delavske organizacije, kdor še ne čuti potrebe biti organiziran, ta se ne bo menda nikdar več organiziral. Sedaj pa na delo in vsi moramo pristo¬ piti v organizacijo, da dosežemo pravo- varstvo za pekovske delavce. Nato prečita sodr. Milost tozadevno in njegovemu go¬ voru odgovarjajočo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta. Resoluciji se je dodalo še zahtevo po' splošni odpravi ponočnega dela. Nato zaključi predsednik ta krasen in velepomemben shod pekovskih delavcev, ki mora doprinesti poslednjemu obilo sadu. Predavanje dr. Dermote, ki se je vršilo v soboto dne 14. t. m. je bilo prov dobro obiskano, in so poslušalci pazil o sledili izvajanjem tega našega simpatičnega govornika. Bilo je pač to eno izmed naj¬ lepših predavanj ki jih je priredil Ljudski oder in od katerega upamo da nam bo še nudil priliko, ko bomo kmalu slišali krasna predavanja raznih požrtvovalnih izobraže- vateljev delavstva. Predavanje dr. Dermote objavimo v ce¬ loti v eni prvih pripodnjih števik. Upamo, da dr. Dermote ne bo «EdinOst» izbrisala zaradi tega iz tiste knjige, kjer ima zapi¬ sane vse Slovence, kakor je to naredila iz mnogih drugih predavateljev. V kratkem bomo imeli, kakor se nam zatrja, predavanje dr. Ferfolije iz Tolmina. Le tako naprej! Volitve v ]>redstojiiištvo de¬ lavske zavarovalnice proti nez¬ godam v Trsta so razpisane za dne 16. decembra t. 1. Obširno poročilo o tem priobčimo prihodnjič. Tstrske volitve. V pondeljek 16. t. m. so sc vršile volitve v III razreda za deželni zbor istrski. V okraju Milje-Idola je dobil socialistični kandidat učitelj Zor- zenon 114 glasov, liberalec 48 in klerika¬ lec Muiesan 148. Potrebna je tedaj ožja volitev, med socialistom in klerikalcem, ki bode v soboto 21. t. m. V Pulju je bil v I vol. okr. izvoljen svet. Rizzi s 118 glasovi, v II vol. okr. dr. Albanese s 209 glasovi in v III vol. okr., ki je bil namenjen Slovanom, je zmagal dr. Frank s 189 glasovi. Dr. Laginja, ki je tudi kandidiral v tem okraju, je dobil 183 glasov. Bili so še izvoljeni dr. Chersič v okraju Sabini i. t. d., dr. Sbisa v okraju Poreč, dr. ('leva v okraju Dinjan-Pazin. Nadalje še sta izvoljena prof. Zidarič in A. Nicolich. Goriškemu narodnjaštvu smo nekoliko privzdignili srajco, pa je zavekalo. Ne zato, ker bi ga bilo morda sram, ampak ker smo opazili, da je nago pod srajco. Pribili smo, da narodnjaki profanirajo na¬ rodnost, ker jo obešajo povsod na svoje botege, dočim v teh botegah ni prav nič boljše, nego drugod, kjer ne obešajo tro¬ bojnice na vrata. Rekli smo: ako še pod¬ jetje hoče imenovati narodno, pa naj bo res narodno, v vseh ozirih; ne samo pred durmi in pred vbodom in v reklami, ampak tudi v hiši sami! Prepričani smo, da go¬ stilničar pri Petelinčku, ako bi ondi kon¬ certirala vojaška godba, ne bi dovoljeval, da so šopirijo po mizah zgolj nemški pro¬ grami; pometal bi jih na cesto, kamor so¬ dijo. Ampak pribijemo, da „Soča pravi v svojem izgovoru, da vojaška godba «iz uljudnosti' šapirografira in razdeljuje nemške programe v narodnem podjetju pri Jelenu. «Iz uljudnosti* se sili nemštvo v narodnem podjetju v ospredje! «Iz uljud¬ nosti* sestavlja goriški magistrat .svoje dopise le v laščini! «Iz uljudnosti* so ob¬ sipali državni uradi slovenske državljane pred leti z laškimi in nemškimi dopisi; «iz uljudnosti* se še dandanes semtertja zmotijo. Zakaj takrat ta uljudnost ni prijala „Soči’? Zato, ker je neslo. Zakaj sedaj molče sprejemljc slično uljudnost? Zato, kor nese. Saj iz iste' «uljudnosti* bržčas izvira, da ima obernarodnjak Gabršček nad svojo narodno prodajalno napise kar v treh jezikih! Ali morda zato. ker bi sicer ne neslo ? Ce so razmere take, potem je jasno, da ni treba goditi v vseh mogcičih melodijah oguljenega' «gassenbauerja»V Narodno podjetje ! V Gorici tega ni, ker ne more ekzistirati. Pustite torej narodnost pri miru in brigajte se za pod¬ jetje! Potem je mogoče, da bodo slovenska podjetja uspevala — in kadar bodo na trdnih nogah, pa začnite z narodnostjo, ako jo hočete na vsak način oskruniti. Za nas je gotovo: vsi * narodni domi* na Slovenskem so zgrešena podjetja; zato, ker je gospodarstvo v njih čisto napačno. — Mislil bi si človek, da’ bodo podjetniki v narodnih botegah začeli razmišljati o vzro¬ kih zakaj občinstvo ne mara k njim, in da bodo našli na sebi največ napak; ampak podjetniki kriče raje, da je občinstvo ne¬ marno. Tako tudi Gabršček v torkovi „Soči . Umiva se in pere, a ostaja vedno še umazan. Kaj čuda: pore se z milom iz svoje narodne tovarne. Slabo je, ut figura docet. Je pač — žajfa! — Kar se tiče pa končno dobička, ki ga oficirji puščajo go¬ riški trgovini in obrti in ki baje znaša 1 milijon na leto, opozarjamo interesente, da se mnogo dlake pušča na izvršilnem oddelku goriške sodnije. Deniiuciaeija ljubljanskemu škofu, ki je menda že pozabil, da je pisal grofu Barbotu tisto nepotrebno pismo, s katerim je pozival demonstrante, naj oblečejo spokorno obleko in se potresejo s pepelom in se pokesajo za v grebe, ki so jih storili pri demonstracijah. Citali smo govor, ki ga je imel dr. Krek v kršč. soc. zvezi v Ljubljani tudi o teh demonstracijah. V tem govoru je pojasnjeval in nazlagal, kako nastajajo demonstracije in izgredi, in mo¬ ramo mu priznati, da ni govoril iz doma¬ čega kranjskega stališča, ampak z višjega, dunajskega. Dr. Krek je skoro direktno hotel izreči, da zaradi demonstracij ne kaže nikogar obsojati, ker za tista dejanja nihče ne more nositi odgovornosti. Govoril je tako s stališča krščanske morale, kot je na¬ ravnost naglašal. Torej se mora sklepati, da dr. Krek ne priznava tistih novih gre¬ hov, ki jih je škof «gor postavil* v pismu grofu Barbotu. Ce je tako, potem se ču¬ dimo, kako da more 'jubljanski škof dr. Kreka še trpeti v svoji bogoslovnici. — V interesu vere opozarjamo škefa, da je Krek še hujši kot modernisti na Fran¬ coskem in Nemškem, in zahtevamo, da se ga na suho postavi. Inače si ne damo več očitati, da smo socialisti nasprotniki vere! Kapitalisti so že začeli ravnati proti vladnemu načrtu za delavsko zavarovanje. V «Neue Freie Presse* in v praški «Bo- hemii* oba lista sta glasili krščenih in nekrščenih velekapitalistov — se že ogla¬ šajo te dni razni tovarnarji in podjetniki in tarnajo, da bo novi zakon uničil trgo¬ vino in industrijo. Ne moremo si misliti večje hinavščine. Kakor da bi se kapitalisti radi prispevkov k delavskemu zavarovanju ne znali odškoditi pri delavskih mezdah. In kakor da bi ne imeli vzorov v Nemčiji. Tam jo že kakih 30 let delavsko zavaro¬ vanje za starost in onemoglost uzakonjeno. Iz tega naslova se je v tem času izplačalo prispevkov zavarovancem v okroglem znesku 6.600 milijonov kron. In pri tem ni trpela nemška trgovina in industrija, nasprotno, povzdignila se je skoro na prvo svetovno mesto. Videti je, da bo imela vladna predloga obilo očitih in skritih sovražnikov. Orga- nizovano delavstvo čaka težak boj v do¬ sego vsaj te trohice pravičnosti, ki je vse¬ buje načrt za zakon o delavskem zavaro¬ vanju. Karodn jaška blaznost uc pozna usmiljenja. Narodnjaški furor se je pokazal v vsej nagoti pri zadnjih nacio¬ nalnih izgredih na Češkem. V Pragi so narodni delavci pobijali Nemcem šipe in pretepali nemške burše, kjer so jih mogli dobiti. V odgovor so se maščevali Nemci na severu veliko strašnejše in občutljivejše za Cehe. Ti Cehi so pa iz večine delavci, ki so odvisni od nemških narodnjaških kapitalistov in trpe vsled izbruhov narod¬ nega fanatizma. In mati domovina se ne joče ’niti ne gane s prstom za svoje pre¬ ganjan« 5 sinove. Čemu tudi, saj so ti le povsod sovraženi- «brezdomovinci* ..... Čudno, a vendar so baš ti brezdomo¬ vinci* t. j. češki organizovani socijalno- demokratični delavci s pomočjo svojih nemških sodrugov ubranili nemškim ’ raz¬ divjanemu, da niso demolirali šolskih po¬ slopij čeških manjšin na severnem češkem. Pred nekaj dnevi se je prigodil zopet slučaj naravnost peklenske narodnjaške nestrpnosti, koje žrtev je bil soc. dem. de¬ lavec. Jan Housa, češki delavec v Brežan- kah na češkem severu ni hotel poslati svojih otrok v nemško.šolo. Nemški nacijo- nalci, ki imajo občino v rokah, so ga vsled tega vrgli na. cesto. V celi občini in okolici ni mogel dobiti za se in svojo družino stanovanja in dela. 14 dnij je moral on, žena njegova in 5 malih otrok (od 3—13 let), prenočevati in zmrzovati na prostem. Delavec je bil prisiljen podati se z družino v domovinsko občino Hermarije pri mestu Pisku. Češki narodnjaki so baš prirejali demonstracije proti Nemcem, ko se je vle¬ kel žalostni sprevod proti domači vasi. Človek bi mislil, da so narodnjaki sprejeli preganjanega delavca z odprtimi rokami, saj je trpel za narodno stvar, /'/godilo se je nekaj nečuvenega: domača češka občina ni hotela sprejeti delavca pod streho, niti preskrbeti mu živeža. Revež je moral zopet prenočiti z družino pod milim nebom. To se je zgodilo v mrzli listopadni noči dne 3. t. m, Drugi dan je šel delavec v Pisek iskat zaupnika soc. dem. organizacije, da mu potoži svoje gorje. Še-le tu je dobil pomoč. Sodrugi so šli z njim na glavar¬ stvo, ki je na njih zahtevo naložilo občini, da mora delavcu v 24 urah preskrbeti stanovanje in hrano. Na ta ukaz sc je župan hitro odpravil na glavarstvo in tam se je izgovarjal, da je že pripravil za de¬ lavca in njegovo družino stanovanje v — nekem hlevu. Sodrugi so tedaj uvideli, da glavarstvo ne bo moglo prisiliti domovinsko občino, da bi ravnala z delavcem po člo¬ veško, zato so sami poskrbeli za delavca, dobili so mu v mestu stanovanje in delo. Vprašanje: zakaj je narodnjaška češka občina zavrgla češkega delavca, ki jo bil radi tega izgnan iz nemške nacijonalne občine ker ni hotel pustiti svojih otrok potujčiti v nemški šoli? Odgovor: narodni češki župan je našel med papirji nesreč¬ nega delavca tudi legitimacijo o pripadnosti k socijalno demokratični stranki- Iz Prava Lidu. DOPISI. GORIŠKO. Sovodnje. Ko so lani izvolili pri nas liberalno starešinstvo, so nekaterniki mislili, da se bo cedilo po vasi mleko in med. Toda prokleto so se zmotili. Da bi vsaj le vodo imeli ko mleka in medu ni, — toda niti vode ni. Če jo hoče imeti kodo v hiši, mora po njo v Sočo ali Vipavo. Vsi vodnjaki so prazni in naše liberalno županstvo je tako pridno, da noče popra¬ viti niti enega vodnjaka pitne vode. Ampak še nekaj se je zgodilo pri nas. Ko je neko¬ liko vaščanov hotelo kopati v novem vod¬ njaku, da bi se prišlo do vode, jim je naš dični župan to /ubranil. In na občinski seji, pri kateri sta bila navzoča tudi naš (< dušni pastir* in g. sodnik v Gabrijah, so sklenili, da bo moral vsakdo, ki bo hotel zajemati vodo iz novaga vodnjaka, plačati 10 K. Ta vodnjak pa je stril narediti prejšnji župan in je vse delo skoraj sam plačal. Na prihodnji seji bodo še naši sta- rešinarji sklenili, da bo moral vsakdo, ki se bo hotel senčiti, tudi plačati 10 K v občinsko blagajno. Rabili bodo ta denar, da bodo povišali plačo gospodu vikarju, ker s svojimi tisočaki ne more več izhajati. Vaščani pa bodo pili lužnico ali gnojnico. Taki so pri nas liberalci, ki pohajkujejo k župniku na kosilo. Mi ne vemo kaj bi rekli takim le libe¬ ralcem in starešinam, ki baje nimajo niti slame v glavi. Dobro bo, ako bodo naši vaščani opozo¬ rili te starešine, da so tam zaradi ljudstva in ne zaradi sebe. Dolžnost občine je, da skrbi odira za svoje člane ne pa da te člane in jim odreka najpotrebnejše. Zakaj pa je župan ako ne bi imel skrbeti, da dobe Občinarji vse, kar jim lahko občina nudi in česar še nimajo. Mari misli naš župan, da je bil zato izvoljen, da ga bomo občudovali kako bo nalagal novih davkov ? Sovodenjcem pa priporočamo, naj skrbe zato, da bodo s takimi ljudmi v kratkem obračunali tako, kakor se navadno obra¬ čuna z lenobo. Iz Mirna. V razmerju delodajalcev do svojih delodajalcev je v Mirnu več gni¬ lih krast, katere bo moralo «1 Klavsko izobr., podporno iu pravovarstveno društvo* izžgati z vso brezobzirnostjo. Danes ome¬ njamo le edno: V rokah imamo obširno, od delavcev nam podano gradivo, ki nam kaže, kako brezvestni so «gospodarji» pri pridrževanju prispevkov za bolniško bla¬ gajno. Svota protizakonito pridržanih pri¬ spevkov znaša tisočake, katerih povračilo naj delavstvo zahteva! Opozarjamo na eni strani delodajalce (pos. I. P., K. F., A. B., M. R. in dr.), da se strogo ravnajo po za¬ konskih določilih glede zavarovanja delav¬ cev za slučaj bolezni in proti nezgodam; po drugi strani pa poživljamo vse delavstvo, da naznani gori imenovanemu društvu vse nepostavnosti, da ji odpravi, če ne zlepa, pa potom politične oblasti. Iz Tolmina. Pred kakim poldrugim mesecem se bila obregnila ob me „Gorica , za to ker sem vstopil v soc. dem. stranko. Čvekala je nekaj o svitlih kronicah, ki jili jaz kujem za-se baje iz pravd in očitala mi prav po nekrščansko ali kar je identično — po klerikalno duhovsko podporo v di¬ jaških letih. Takrat se mi ni zdelo vredno 4 DELAVSKI LIST reagirati na „Goričine‘‘ neslanosti. Kleri¬ kalec je pač klerikalec, sem si mislil in molčal. V „Soči od 17. t. m. se je pa oglasil vreden mu drug, anonimni liberalec iz Tolmina, ki mu tudi ni prav, da sem postal socialni demokrat.* Na adreso obeh izjavljam, da me ni volja hoditi ne k ene¬ mu ne k drugemu po dovoljenje za svoje prepričanje, ki ga od svoje strani tudi ni¬ komur ne vsiljujem. «Naprednjaški» do¬ pisnik v „Soči“ naj se le potolaži glede mojega pripravljanja za bodoče «mokraško voditeljstvo*. Ne aspiriram na nje; sicer pa bodo pač «mokrači» odločevali moje mesto in ne liberalci. I)a se bo moje bodoče delo vršilo na stroške našega ljudstva, to tudi zna pro- rokovati ljubeznjivi * napreduj aški» dopis¬ nik. Nisem tako kunšten, da bi se prerekal z dopisnikom glede bodočnosti, pač pa si domišljujem, da bodo Tolminci glede na moje dosedanje četudi prav skromno de¬ lovanje zlobnega dopisnika na laž postavili in razsodili, da ni bilo moje dosedanje delo ljudstvu v kvar. Ce si pa upa dopisnik, nasprotno trditi in dokazati, le na dan z rožički! Prepričal sem se, da je po zlobnosti tendence prekosil liberalni dopisnik kleri¬ kalnega. Bodisi, jaz sem na straži. Dr. L F. Nabrežina. Našemu slavnemu žu¬ panstvu. Na celem božjem svetu menda ni bolj nemarnega županstva nego je naše nabrežinsko. Naši liberalci sicer kaj radi očitajo klerikalcem da ne znajo gospodariti v občinah in deželnem zboru, toda če sme kedo • klerikalcem kaj očitati, ne smejo tega delati liberalci. Gospod Caharija, naš župan, je goriški slovenski liberalec in je tudi član izvrševalnega odbora slovenske napredne stranke na Goriškem. Po tem bi se dalo sklepati, da upravlja nabrežinsko občino po načelih liberalne slovenske •stranke. In ako mislijo liberalci delati v deželnem odboru tako, kakor delajo naš župan in naši občinski odborniki, bo veliko bolje, ako preprečimo liberalcem, da bi sploh prišli v deželni odbor. Seveda no¬ čemo reči s tem da bi morali mi pomagati klerikalcem, temveč, da bo naredilo ljud¬ stvo svojo dolžnost takrat, kadar bo poslalo v deželni zbor in odbor svoje prave ljud¬ ske zastopnike potom naše socialnodemo- kratične stranke. Leta 1900 je naše županstvo naredilo in namestništvo je tudi potrdilo «Pravila za občinsko klavnico v Nabrežini*. Po tem kar smo že pisali in kar pišemo danes, bi se dalo soditi, da je županstvo na te pravila popolnoma pozabilo ali pa celo, da ne ve da obstoje. Kajti dela se ravno na¬ sprotno od določb, teh pravil. § 1. teh pravil pravi, da je v obsegu nabrežinske občine prepovedano, za promet s svežim mesom, klati govejo živino, teleta, ovce, koze, junce, jagnjeta in prašiče dru¬ god nego v občinski klavnici. Izvzete so samo nujne potrebe klanja in se morejo vršiti izven klavnice satno ob prisotnosti živinozdravnika in se morajo tudi županstvu naznaniti. Tako določuje § 1 teh pravil. Kako se te določbe izpolnjujejo, je dovolj, ako po¬ vemo, da se v naši klavnici kolje samo vole in krave dočim koljejo mesarji vse drugo sami doma, ne da bi zato poklicali živinozdravnika in niti ne naznanijo žu¬ panstvu. Županstvo ne reče tem mesarjem ničesar, ker so kakor župan, pristaši go- riške napredne stranke. Taka je skrb za ljudsko zdravje, ki jo goji naše županstvo. Mesarji smejo klati doma nezdrave prešiče, jagnjeta itd. in prodajati potem tako meso. S 2. teh pravil pravi: «Za klanje na¬ menjena žival se ima 6 (šest) ur pred kla¬ njem naznaniti upravništvu klavnice in mc- sogledcu*. Za to določbo se ne zmeni nihče in županstvo ni še nikdar opozorilo me¬ sarje, da se morajo ravnati tako. Povemo celo, da pripeljejo včasih mesarji živino iz kake vasi in jo takoj zakoljejo, ne da bi jo naznanili mesogledcu. (Dalje prih.) Narodnjaštvo v dejstvu. Slovenski li¬ beralni narodnjaki, sc neprenehoma hvalijo kako delajo za narod. Dejstvo, ki ga tu navedemo pojastiujc nekoliko kakšno je to patentirano narodnjaštvo. Zadruga slovenskih klesarjev iz Mirna, je otvoiila lastno delavnico v Nabrežini. Sprejela je tudi na delo samo slovenske delavce iz Nabrežine. Ob enem je začela delati ter prosila koncesijo za obrt pri okrajnem glavarstvu v Sežani. Slovenski narodnjaki, ki se navadno bratijo z italjan- skimi k lesarskimi mojstri v Nabrežini alla Favetti, Vittori in drugimi, so nastopili proti slov. zadrugarjem naravnost na sra¬ moten način. Najprej so pošiljali v zadružno delavnico občinskega redarja pozivati naj nehajo delati. Potem pa, ko se tega „cks- ponenta“ narodne garde ni poslušalo, so šli naši veliki Slovenci v deputaciji na gla¬ varstvo, da bi isprosili naj se klesarski zadrugi ne da obrtne koncesije. In res; Glavarstvo je te lažirodoljube uslišalo in poslalo zadrugi odlok s katerim se ne dovoli obrtne koncesije in se zadrugi prepove dalje delati... Zadruga je proti temu odloku, oziroma ukazu podala utok na namestništvo, ki bo gotovo pametnejše nego sežansko glavarstvo. Naši veliki rodoljubi, ki zahtevajo strani vlade, podporo v procvit in prospeh obrti, ki je dala kruha 12 slovenskim domačim delavcem. In to proti slovenskim obrtnikom mej tem, ko se klanjajo italijanom, ki imajo na delu celo italjanske podanike. Fej takemu narodnjaštvu! Delavsko gibanje. Veliki shod železničarjev uslužbenih na državni in južni železnici, se vrši v ne¬ deljo dne 22. t. m. popoldne v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II. nad. Poročal bo sodr. Weigl iz Dunaja in sodr. Kopač, iz Trsta. Ni treba še posebej omeniti, da ‘se bodo tega shoda udeležili železničarji vsi kot en mož. Vsi uslužbenci mehaničnega oddelka glavnih skladišč, so vabljeni na sestanek, ki bode v nedeljo dne 22. t. m. ob hVa uri zjutraj v Delavskem domu I. nast. Dnevni red je zelo važen. Čevljarski delavci so vabljeni na shod, ki bode v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri pop. v gostilni Gor za, Čampo SrtGiacomo Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. UMETNI F0T0SRAFIGI1 ATELJE pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov, porce¬ lanaste, plošče za spomenika, itd. itd. POSEBNOST POVEČANJE VSAKATERE FOTOGRAFIJE. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na doma ali zunaj mesta. Slovenci in Čehi v Trstu in na Primorskem Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron » 50 » 20 » fratiko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzorce! v Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. V« SRJiSSSfflBBS Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica, delle Acque > U PEKARNA IN SLADČIČAR|j| ft Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. — sov Kruh vedno svež I. vrste konfekcijonirag večkrat na dan potom lastnega higijenič- nega sistema. __ VELIK A ZALOGA =5* Likerjev v steklenicah. Čita jte „belavsK» List". Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. La z z ar o in ul. S. Caterina Domača Kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. s TRST s Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. DOBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PO »ELO NIZKIH PENAH se dobi tmli raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostume za otroke. Hobi sc tudi svršnike, kratke zimske jope, jopice in hlače. Plave obleke za kovače in inehanikarje. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, sploh vsakojaka moška oblačila. Izgotavija se obleke go naročilu. Govori se slovenski. n m v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 h!, vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih - bližnjih vasi. - — LASTNE. KLETI ^ Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem Koroškem v Trstu in drugod. —. ■ Postrežba točna in prava. —. Cene zmerne. - — 1 ZADRUŽNO VODSTVO. — % i i ■ i i ti S i i '4 i 0 '4