OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo Ysakovrstna tiskovine


ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
LETO xxxn.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 24, 1949
NOV GROB
^^SEph mestnik
^čeraj popoldne je preminil v , • Luke's bolnišnici Joseph ■®stnik, star 75 let, stanujoč ^ 20301 McCracken Rd., War-®nsviiie Heights, O. Doma je ' iz fare Krka, vas Losar. Bil ^ined prvi naseljenci v Cleve-1 kamor je prišel pred 50 Bil je član društva št. 93
"^ukaj zapušča žalujočo so-Anno, rojeno Jakopič, tri 'love: Steve, Frank in Henry / dve hčeri Mrs. Mary Cas-in Mrs. Cecilia Barker. Po-g se vrši v petek zjutraj ob ' iz Louis L. Ferfolia po-^^bnega zavoda, 9116 Union > v cerkev sv. Venceslava , 9.30 uri in nato na pokopa-^ Calvary.
Web
jj^ogreb pokojnega Sylvestra ■^®sich se vrši v petek zjutraj 8:30 uri iz Grdinovega po-jf^bnega zavoda, 1053 E. 62 St., ®6rkev sv. Pavla ob 9. uri in
lato
na pokopališče Calvary.

Domače vesti
°iak napaden
ponedeljek okrog poliiuiii J je rojak John Muzga iz 1585 ^4 St. vračal domov. Izstopil ^^'2 busa blizu doma na Payne ko ga naenkrat obstopijo
moški. Hitro so mu po-potepih in dobili so le '^olar. Ko jih je pobaral če
1^,^ bodo vzeli še zadnji dolar, j ittia, ga je bandit, ki mu je vzel, pogledal in vrnil, pa so odšli po svoji poti Ij^^idno se jim je rojak zasmi ^ ko - .......
eno
so videli, da ima ohrom-
nogo.
® obisku
spremstvu Mrs. Makarovič ^Hocky River, O., ste včeraj ^^®kale našo tiskarno Mrs. Bar-^ Mataševac in Mrs. Mary iz Steelton, Pa., ki ste na obisk v Cleveland ob ^ ^^i 30-letnice poroke njiju ii^ in svaka Mr. in Mrs. Riko ^tie Kogoj v Garfield Hts. K jima mnogo zabave in

AFL BO Z VSEMI SREDSTVI DELOVALA ZA PORAZ TAFTA
Pred. AFL William Green zagotovil, da bo sen. Taft prav sigurno poražen
COLUMBUS, O., 23. avg.—Predsednik AFL William Green je danes izjavil, da bo organizacija potrošila več denarja in vložila več naporov kot pa jih je kdaj koli v preteklosti, da porazi na volitvah prihodnje leto republikanskega senatorja Roberta Tafta, soustvarjalca osovraženega Taft-Hartleyevega zakona.
Geslo tekoče 64. konvencije
. ^Gdrila!
asesmenta
^Jniki društev, ki zborujejo nar. domu na St. Clair bodo pobirali asesment za mesed v četrtek, 25. av-8^^ ^ v spodnji dvorani. Član-Se opozorja, da poravna -prispevke pravočasno.
na zapadni strani
t>ti ^^tvo sv. Križ št. 214 KSKJ svoj piknik v nedeljo ^Vgusta na prostorih Doma 5^^^^<inih Slovencev, 6818 Deni-^j,.-^ve. Za ples bo igral Mau-orkester in sicer od 4. i))^v^^Pi'ej. Serviralo se bo do-klobase in razna druga ,	Obeta se vsem poset-
'^Vq^ prijetna zabava in dru-! ^ priporoča za poset.
iz bolnišnice
Rose Kočevar se je vr-^ bolnišnice na svoj dom. Arrowhead Ave. Zahva-^^Gm prijateljicam za darila in karti-jo . ^ jih je bila deležna. Sedaj iojjj^^teljice lahko obiščejo na
Ohijske delavske federacije je: "Porazimo Tafta". V svojem uvodnem govoru je Green, ki je Ohijčan, izjavil, da bo Taft "odločilno" poražen, ko bo leta 1950 kandidiral za ponovno izvolitev. Rekel je, da se bo v kampanji proti Teftu rabilo isto formulo, ki se jo je rabilo v Mi-nnesoti za poraz bivšega senatorja Josepha Balla.
Green je poudaril, da bo sicer na volitvah prihodnje leto Taft glavna tarča, da pa bodo tudi ostali senatorji, ki so podpirali Taft-Hartleyev zakon, naleteli na ostro opozicijo delavcev organiziranih v AFL. Pristavil je, da je soustvarjalec osovraženega proti-delavskega zakona Hartley (republikanec iz N. J.) umaknil kandidaturo, ker se ni upal iti na volitve.
Denarja za proti-Taftovo kampanjo bo dovolj
Pozneje je Green na časnikarski konferenci povedal, da ima AFL v Ohiju 500,000 članov, od katerih, se bo vprašalo za prostovoljni prispevek v znesku $2 po članu. Prostovoljne prispevke pa se bo nabiralo tudi v ostalih zveznih državah. S tem skladom bo razpolagala politična liga, ki bo pooblaščena, da potroši kolikor hoče za poraz Tafta.
V načrtu je tudi, da se takoj za petami Tafta, ki bo na Delavski praznik začel svojo kampanjsko turo po Ohiu, pošlje govornike, ki bodo agitirali proti njemu.
"Buckeye State bo politično bojišče dežele," je izjavil Green. "To bo kar je Gettysburg bil v civilni vojni."
Kampanjo proti Taftu se bo organiziralo v precinktih, uporabilo pa se bo metodo agitira-nja "od vrat do vrat", telefonske pozive, letake itd. Toda Green je poudaril, da organizirano delavstvo v svojem delovanju nima namena, da bi iz Tafta "ustvarilo mučenika." Rekel je, da bodo sicer reakcionarne sile podprle Tafta, toda "mi smo pripravljeni, da se jim zo-perstavimo."
Green pa ni hotel podati nobene izjave v zvezi z ohijskim farmarskim voditeljem Mur-rayem D. Lincolnom, za kate rega se predmeva, da bo kandidiral proti Taftu. Lincoln je edini kandidat, za katerega se smatra, da bi lahko porazil Tafta, kajti j^ausche je že podal javno izjavo, da ne bo nasprotoval republikanskemu senatorju.
Še vedno v bolnišnici
Mike Jakset^ch iz Crosby, Pa., se še vedno nahaja v University bolnišnici, kjer se je podvrgel težki operaciji. Zdravje se mu počasi vrača, a treba mu je še krvi. Prosi se rojake in prijatelje, ki bi bili pripravljeni darovati nekaj krvi, da bi poklicali bolnišnico RAndolph 7000, kjer bi dobili vse informacije, Mr. Jaksetich je doma iz vasi Treb-čane pri Ilirski Bistrici ter ima mnogo poznancev v Clevelandu
Registrirajte se, če hočete voliti
To jesen se bodo vršile mestne volitve. Dolžnost vsakega državljana je, da gre na volišče in voli, tako pri primarnih volitvah kot pri rednih ali glavnih volitvah.
Zakon predvideva, da predno more državljan voliti, se mora registrirati. Vi se lahko registrirate in volite pri jesenskih volitvah če ste državljan Zedi-njenih držav; če ste 21 let stari ali boste dosegli 21. leto starosti pred 8. novembrom 1949; če živite v eni državi nad leto dni, v okraju 40 dni in precink-tu 40 dni do in vključivši 8. novembra 1949.
Vsak državljan se mora registrirati če sb še ni preje registriral; če je nov prebivalec v okraju; če ni volil najmanj enkrat tekom let 1947, 1948 in 1949; če si je spremenil svoje ime potom sodišča ali ženska potom poroke.
Vašo registracijo morate premestiti, če ste se preselili in še niste premestili vaše registracije. Tozadevne karte boste dobili pri volilnem odboru (Board of Elections), št. 122-City Hall, ali pa lahko sporočate potom dopisnice vaš star in nov naslov. Pismo ali karto s tem pojasnilom morate lastnoročno podpisati.
Volilni odbor v mestni dvorani je odprt vsaki dan od slej do 6. septembra, ko se lahko registrirate med 8:30 zjutraj in 4:30 pop. Dne 30. avgusta bodo po vseh vardah odprte posebne volilne koče, kjer bo državljanom mogoče registrirati se med 8:30 zj. in 9. zv. Na ta dan bo tudi voUlni urad odprt do 9. zvečer.
V slučaju, da ste v dvomu glede vaše registracije, pokličite volilni odbor (Board of Elections), PRospect 4250.
Kosti sv. Petra so baje pronašli /
RIM, 23. avg.—Neki neimenovani visoki vatikanski uradnik je danes izjavil, da bo papež Pij XII. razkril senzacionalno novico, da so 20 čevljev pod baziliko sv. Petra bile najdene kosti ustanovitelja In prvega papeža rimske katoliške cerkve, apostola sv. Petra.
Sv. Oče bo zaradi izredne važnosti tega odkritja podal uradno naznanilo v svojem govoru ob priliki "svetega leta" 1950.
Visoki vatikanski uradnik pa je poudaril, da on izraža le svoje osebno mnenje, kajti Vatikan ni podal nobene uradne izjave v zvezi s kostmi. Na splošno pa so poročila nezanesljiva, kajti nekateri krogi pravijo, da kosti sploh niso bile najdene. Z druge strani pa je bilo naznanjeno, da bodo arheologi v strogi tajnosti morali ugotoviti, če te kosti dejansko pripadajo sv. Petru, ki je bil v prvem stoletju po Kristusovem rojstvu križan v Rimu.
Začetkom leta je papež izjavil, da obstojajo dokazi, da je sv. Peter bil pokopan pod baziliko, ki nosi njegovo ime.
Kosti sv. Petra, če se ugotovi, da so avtentične, bodo postale relikvija za katoličane sveta in nemara bodo mnogi romarji prišli v večno mesto gledat te kosti prvega papeža.
napadel dekle in jo skušal zaklati
COVINGTON, Ky., 23. avg.— Policija je danes naznanila da je neki Ernest Fouch priznal, daje kriminalno napadel neko 14 let staro neimenovano mladenko, ji po napadu prerezal vrat in oddal v njo dva strela. Mladenka se je vsa v krvi izkopala iz listja in vej, s katerimi je napadelec pokril njeno skoraj nago telo, in prišla do hiše neke žene. Odpeljana je bila v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da njeno stanje ni težko.
Burke predložil peticijo za ponovno izvolitev'
župan Burke je včeraj v občinskem uradu predložil peticijo s 50,000 podpisov in plačal pristojbino v znesku $50.
Kampanjski direktor Burkea je njegov tajnik Emil Bartunek.
Peticije niso še predložili ostali kandidati za urad župana, med njimi republikanski kandidat Franklin A. Polk in progresivec Herschel Holland.
Von Manstein se zagovarja radi vojnih zločinov
HAMBURG, 23. avg. — Bivši nacistični feld-maršal Fritz von Manstein, za katerega obrambo je Winston Churchill prispeval $100, je bil danes postavljen na zatožno klop.
Obravnava proti von Man-steinu se vrši pred angleško vojaško sodnijo.
Angleški vojaški tožilec je nacističnemu maršalu, kije prišel v dvorano z veliko cigaro v ustih, prečital 39 strani obsega-jočo obtožnico. Vkupno je Manstein obtožen radi 17 vojnih zločinov, ki jih je po večinoma vršil na Poljskem in v Ukrajini.
Prve tri obtožbe se nanašajo na zločine na Poljskem, ko so čete von Mansteina pobile najmanj 1,500 Poljakov. Dalje je Manstein obtožen, daje odgovoren za pokoj več kot 1,000 Rusov v dolini Dona in v Ukrajini. Z osmo točko je bivši nacistični maršal obtožen, da je dal pobiti najmanj 30 sovjetskih političnih komisarjev.
Najtežja obtožba proti Man-steinu pa govori o več ko 100,-000 Židov, za katere je ukazal, naj se jih uniči s ^streljanjem, plinom in metanjem v vodo.
ŠTEVILKA (NUMBER) 166
it» nudi Sovjetski zvezi poravnavo glede vseh vprašanj pod pogojeni, da se spoštuje neodvisnost Jugoslavije
Angleški mladenič preplaval Kanal
DOVER, 24. avg. — Angleški dijak, 18 let star Philip Mick-man, je danes preplaval 20 milj širok kanal med Anglijo in Francijo.
Mickman je plaval 23 ur in 13 minut iz francoskega mesta Cap Gris Nez v Kingstown, na južni obali Anglije.
Angleški mladenič je prvi, ki je letos preplaval Kanal. Zadnji teden se ta poskus dvema športnikoma ni obnesel, pa tudi Mickman je pred tem dvakrat skušal preplavati Kanal, toda je moral poskuse opustiti. Ko je 24. julija storil drugi poskus, seje nahajal le par milj od cilja, ko je opešal.
V Angliji se nahaja tudi 17 let stara ameriška mladenka Shirley May France, ki bo baje tudi skušala preplavati razdaljo med Anglijo in Francijo. Mladenka se na ta športni podvig pripravlja že dva meseca, toda se vsled slabega vremena ali pa vzburka-nega morja, še vedno ni odločila. Zadnji mesec so se v zvezi z njenim poskusom začele širiti govorice, da bo plavala v Evinem kostimu, kar pa je vzbudilo proteste v angleškem časopisju.
BEOGRAD, 23. avg.—Jugoslovanska vlada maršala Tita je danes ponudila Sovjetski zvezi poravnavo vseh obstoječih razlik, pod pogojem, da se Sovjetska zveza ne vmešava v notranje zadeve Jugoslavije.
Ponudba za poravnavo je bila podana v jugoslovanskem odgovoru na dve sovjetski protestni noti glede sovjetskih državljanov, ki so bili aretirani v Jugoslaviji radi "vohunstva in sabotaže." Sovjetska vlada je obtožila jugoslovanske voditelje, da so vrgli v zapor 31 njenih državljanov, bivših ruskih be-logardijcev, in jih trpinčili.
V svojem odgovoru jugoslovanska vlada ponovno zagotavlja, da so Rusi bili aretirani,
ker "so resno kršili zakone Jugoslavije s svojim vohunstvom in sovražnimi aktivnostmi."
Toda v jugoslovanskem odgovoru ni podan samo odgovor v zvezi z vprašanjem sovjetskih državljanov. V njej je posebno poudarjeno, da je jugoslovanska vlada pripravljena na pogajanja Moskvo, da bi se poravnalo vse razlike, ki so se pojavile po objavi resolucije Kominforme pred štirinajstimi meseci.
782 grkov zbežalo v jugoslaviji
FRANKFURT, 23. avg.—Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je danes naznanila, da je v teku zadnjih borb med grškimi partizani in monarhofa-šisti zbežalo v Jugoslavijo 782 grških partizanov.
Tat vdrl v župnijo
Neki tat je včeraj vdrl v stanovanje župnika cerkve St. Andreja na '51. cesti in pobral $30. Župnik, Rev. Wendelin Kravec, je izjavil, daje župnija bila prvič pokradena v teku 42 let njenega obstoja. Mrs. Kravec, ki je hišnica v župniji, pa je rekla, daje drzni tat vlomil v stanovanje skozi vrata kuhinje.
KATOLIŠKI VODITELJI USTVARJAJO NAPETOST
NEW YORK, 22. avg. — Pro-testantovski dekan Union Theological seminarja Rev. W. Russell Bowia je danes obtožil katoliške cerkvene vodje, da povzročajo v Zedinjenih državah versko napetost.
Rev. Bowie je odprto povabil katoliške glavarje, naj se vse-dejo za isto mizo z ostalimi krščanskimi voditelji in se na demokratični način z njimi pogovorijo o vseh razlikah.
Članek uglednega protestante vskega voditelja je bil objavljen v magazinu "American Mercury." Med ostalim je v njem bilo poudarjeno, da je rimsko katoliške cerkev, kar se tiče zajelnice in države, popolnoma totalitarska.
V isti izdaji je protestantu odgovoril katoliški izvedenec za zadeve odnošajev med cerkvijo in državo Rev. Fr. John C. Murray, ki je dejal, da je glavno vprašanje spora, ker rimsko ka toliška cerkev ne prizna enako pravnosti vseh cerkva.
JAVNI DOLG VLADE ZNAŠA 255 MILIJARD
WASHINGTON, 22. avg. — Soglasno s statistikami držav ne zakladnice se je javni dolg vlade zvišal na 5255,000,000,-000. Vlada si je dolg nakopala ker troši več denarja kot pa ga prejema.
KOSTI SV. PETRA NISO NAJDENE, PRAVI VATIKAN
VATIKAN, 22. avg. — Vatikanski uradniki so danes od ločno zavrgli govorice, češ da so v pozabljenem grobu bazilike sv. Petra v Rimu bile najdene kosti sv. Petra, prvega rimsko-katoliškega sv. Očeta.
Napadi na Tita so vedno bolj irpki in viharni
Med tem pa so napadi na Tita strani Moskve in ostalih dežel Kominforme postali še bolj viharni in trpki. Moskovski radio je v soboto obtožil Titovo vlado, da "je sovražna Sovjetski zvezi in komunizmu na celem svetu."
Sovjetski časopis v Berlinu pa je izjavil, da je Tito "ustanovil vladavino terorja" in da bo doživel isto usodo "kot sta jo doživela Hitler in Mussolini."
Na podoben način so napadli Tita tudi mnogi drugi časopisi in uradniki vzhodno-evropskih držav.
Vsa vprašanja morajo bili urejena v soglasju z mednarodnimi obvezami
V	svojem odgovoru je jugor slovanska vlada poudarila, da morajo vsa sporna vprašanja biti urejena "v soglasju in v duhu mednarodnih obvez, ki sta jih sprejeli obe vladi."
"Jugoslovanska ljudstva niso pod nobenimi pogoji pripravljena, da bi komur koli dovolila vmešavanje v njihove notranje zadeve," je med ostalim rečeno v jugoslovanski noti.
Nota posebno poudarja odločnost jugoslovanske vlade, da bo sledila neodvisni politiki glede zunanjih vprašanj in obenem tudi, da je Jugoslavija "neodvisna in suverena država."
"Jugoslovanska vlada poudarja, da noben zunanji pritisk ni doslej imel nobenega učinka na njeno notranjo politiko in ga tudi ne bo imel v bodočnosti."
V	noti je glede obtožb o sovjetskih državljanih rečeno, da so te obtožbe brez vsake osnove. Jugoslovanska vlada je izrazila svoje presenečenje, da je aretacija par "belogardistov, ki so sovjetski državljani," mogla povzročiti tako trpko, žaljivo in neosnovano noto sovjetske via de.
"Sovjetska zveza se obnaša kot mačeha," pravi minister
Jugoslovanska nota zatrjuje
glede sovjetskih državljanov aretiranih v Jugoslaviji, da so to "ljudje s temno preteklostjo" in da Sovjetska vlada zamolču-je dejstva, vsled katerih so bili aretirani. Istočasno pa je v noti ponovno sproženo vprašanje jugoslovanskih državljanov, ki živijo v Sovjetski zvezi, in o katerih repatriaciji Sovjetska zveza še vedno molči.
Jugoslovanska vlada je dalje izjavila, da ne želi s Sovjetsko vlado razpravljati o karakterju vlade v Jugoslavije in ne o pravem cilju resolucije Kominforme, s katero je bilo prvič napadeno vodstvo jugoslovanske komunistične stranke, ter končno tudi ne, če je ali pa ne jugoslovanska ekonomija postala privesek ekonomije kapitalističnih držav.
Med tem pa je jugoslovanski minister za zunanjo trgovino Miletije Popovič v vrsti člankov obtožil Sovjetsko zvezo, da se naprklu ostalim komunističnim državam vzhodne Evrope "obnaša kot mačeha."
Popovič je kar naravnost obtožil Sovjetsko zvezo, da je potom skupne Sovjetsko-jugoslovanske korporacije ekonomsko izkoriščala Jugoslavijo in opozoril, da bo stvar komunizma trpela na Kitajskem in povsod drugod, če Sovjetska zveza ne bo popravila svoje odnošaje napram drugim komunističnim državam.
Vile rojenice ^
Vile rojenice so se zglasile v ponedeljek pri Mr. in Mrs. Edward M. Racic, 23801 Colbourne Rd., Euclid, O., in jima pustile v spomin zalo hčerko, ki bo delala družbo svojemu bratcu. Mlada mama je hči obče poznane družine Mr. in Mrs. Vincent in Eva Coff, 17802 Delavan Rd. Mati In dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Naše čestitke.
$
Vile rojenice so se zglasile v ponedeljek pri družini Mr. in Mrs. Joseph in Mary Stibil, 4412 Bradley Rd., in jima pustile v spomin krepkega sinčka-dnigo-rojenca.^ S tem dogodkom je postala dobro poznana Mrs. Mary Oblak zopet stara mama. Mati in dete se nahajata v Bayview bolnišnici ter se dobro počutita.
Naše čestitke.
Sestanek
Prosi se vse one, ki so se prijavili za publicitetni odbor pri Slov. društvenem domu na Recher Ave., da pridete na sestanek v četrtek zvečer ob 7.30 uri.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRA\/NOQnr"^^j sovražno do nas in do naših cija je bila v zvezi z Vatakanom, ^ ^	^ ^ ■ zaveznikov."	i--..............
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO «231 ST. CLAIR AVENUE
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
nujno potrebno Obžalovanja vredno je samo to, da so bili v to in še v nekatere
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
Glede na važnost te izjave CLEVELAND 3, OHIO smatramo za
osvetliti obnašanje in politično
opredelitev Vatikana v odnosu	^^''otidržavne akcije za-
do Češkoslovaške od rojstva naše države, torej v razdobju obeh
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months-—(Za tri mesece)__
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
~^5'oo	vojn, V času okupaci-
I 3!oo je in po osvoboditvi
For .Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DEMOKRACIJA-ZDRAVILO ZA PLEMENSKE PREDSODKE
Nedavno so ameriški časopisi priobčili poročilo o senzacionalni "kemični sestavini," ki spreminja barvo kože iz črne v belo. Neki zamorec—Walter White—je o tem napisal obsežen članek za revijo "Look," v katerem je med ostalim rekel, da bi se z uporabo te kemikalije lahko "omejilo plemenske spore v deželi." Njegovo mnenje je, da bodo črnci spremenili barvo svoje kože, da jih nihče vsled zunanjega videza ne bo mogel razlikovati od belcev.
V pravem pomenu besede to pomeni skrivati svojo plemensko pripadnost, spreminjati svojo vnanjost zgolj zaradi predsodkov, ki jih posebno na našem jugu gojijo proti zamorcem. To je, kljub dejstvu, da to zagotavlja White, ki je sam zamorec, napačna rešitev vprašanja predsodkov. To sploh ni rešitev. To je ponižanje enega dela ameriških državljanov, ki nimajo pravice kljub vsem poudarjanjem ameriške demokracije, da bi našli enakopravno mesto v tej naši zajednici raznih narodov, ver in plemen,
pač pa se morajo zatekati k zatajevanju svojega porekla.
Edina pravilna in mogoča rešitev tega vprašanja je—
izvajanje resnične demokracije, ki temelji na zagotovilu naše ustave, da so vsi ljudje rojeni enakopravni.
Teorija o "rešitvi plemenskih predsodkov," kot se jo skuša podati s to "kemično" spremembo barve kože, je zavržena v odličnem filmu "Lost Boundaries." V tem filmu (ki ga že peti teden kaže clevelandsko gledališče "Esquire")
je opisana zgodovina neke zamorske družine. Neki mladi zamorski zdravnik in njegova žena, katerih barva polti je bila bolj bela kot pa od tako zvanih "južnih zamorcev" ter sta se le za spoznanje razlikovala od belopoltih ljudi, sta se 20 let predstavljala kot belca. Resnico o svojem poreklu sta uspešno skrivala pred belopoltimi občani nekega mesta v New Englandu, v katerem je zamorec bil nastavljen kot zdravnik in v katerem je v teku svoje zdravniške prakse postal splošno priljubljen. To resnico sta skrivala tudi pred svojim sinom in hčerko. Dvajset let ni nihče slutil, da sta zdravnik in njegova žena zamorca. Toda dolgo čuvana tajna je končno prišla na dan in s tem so zopet prišli do iz-	_ _
raza predsodki meščanov napram zamorcem in obenem sta °^Gmogočil množično ubija
oba otroka prvič v svojem življenju doživela hud psiholo- 5^^.9'^^ 7 koncentracijskih ta-V, . , TVT 1 \ JI-	•	, 1 . soriscih, kamor jih je pošilia]
ski udarec. Na konec te zgodbe pa je vendar ugled m duhovnik Tiso, ki je to neljud
spoštovanje zdravnika premagalo predsodke. Meščani nev^ skost "branil" s trditvijo, da
englandskega mesta so se osvobodili plemenskih predsod
kov in sprejeli zdravnika in njegovo ženo kot svoje enako
pravne so-meščane.	„	______-
Ni dvoma, da film ima za tendenco pobijanje plemen-	in ljubezen do domo
skih predsodkov. Mogoče se cela zgodba ni končala tako	se razvili v ploden boj
v , J	. ■ ,.,1	,.	proti sovražnikom nacizma
srečno, toda namen je vsekakor bil, da se poudari nesmiselnost predsodkov, radi katerih je naša dežela v zunanjem svetu prikazovana kot necivilizirana in na teoriji o "su-periornih" rasah sloneča država. V tem smislu je ta film res eden velikih prispevkov naše filmske industrije, ki se na splošno bolj zanima za dobičke, kot pa da bi prispevala svoj delež za upostavitev resnične in vseh predsodkov radi vere, narodnosti ali pa plemena osvobojene demokracije.
Ko pravimo, da se mogoče zgodba v filmu ni končala tako srečno, nam v to vzbujajo dvome dejstva, kako so ta film sprejeli na našem jugu. Kot poroča "New York Times" od pretekle nedelje so ta film prepovedali prikazovati v Atlanti. Neka načelnica cenzornega urada (Miss Smith) je izjavila, da "film nasprotuje javni blaginji." Prikazovanje tega film je bilo prepovedano tudi v Memphisu,
Tenn., kjer je cenzor (neki White Lloyd T. Binford) izjavil:
"Takšnih filmov mi ne sprejemamo!"
Tako stvar stoji s predsodki v naši deželi in s poskusi,
da se jih zatre. Iz tega pa izvira samo en pouk: nobena demokracija ni popolna; pri vsaki je dosti tega, kar nujno potrebuje izboljšave. Nič ne pomaga kazati na pezdirje v očesu bližnjega, prezirati pa bruna v lastnem.
Po zgodovinskih februarskih dogodkih razširja vatikanska ra-
Dasi je imela katoliška cerkev	postaja kakor tudi časo-
V času prve Češkoslovaške re-	glede na jasno prokla-
macijo o cerkvah in veroizpovedih v ustavi 9. maja, še bolj
publike prednostni položaj, ni pokazal Vatikan do Češkoslovaške najboljšega odnosa. Dokaz te trditve je bila nepripravljenost Vatikana, da sklene s Češkoslovaško republiko konkor-dat. Znano je, da je papeška ku-rija pohitela in sklenila konkor-dat takoj po prevzemu vlade v fašistični Italiji, nacistični Nemčiji in Prancovi Španiji. Namesto konkordata je Vatikan podpisal s Češkoslovaško samo modus vivendi, in to šele leta 1928. Pri tem pa je ostalo mnogo vprašanj nerešenih, med njimi zlasti razmejitev škofij. Ko je v letu 1938 prišlo do Muenchena in naslednjega leta do okupacije Češkoslovaške republike po nacistih, se Vatikan ni oglasil, nemo je soglašal z izdajo zapadnih velesil. Ta Vatikan, ki si daje pravico govoriti v imenu ' vseh katoličanov, je molčal v dobi, ki je bila za češki narod najtežja: v dobi druge svetovne vojne, v dobi najtežjega suženjstva, ko je na tisoče Cehov, ki so bili globoko verujoči katoličani, umiralo v nacističnih koncentracijskih taboriščih in ko je bilo več sto tisočev Cehov deportirano na prisilno delo v Nemčijo.
Recimo, da je v tem primeru Vatikan pokazal svojo tako pogosto poudarjeno politično ne vtralnost. Ali pa jo je pokazal tudi v ostalih primerih?
14. marca 1939 je Hitler ustanovil tako imenovano samostojno slovaško republiko, kateri je načeloval katoliški duhovnik Josef Tiso, ki je sanjal o kombina-	...	--------
ciji katolicizma z nacizmom. Tiso ^"^1 vidita, da je njun posto-je izjavil: "Katolicizem in naci- protiljudski, kar vidi prav zfem imata več stvari skupnih, t&ko ogromna večina češkoslo-skupno delata v želji, da bi re- '^'^^kega ljudstva. Nastaja vpra-
kjer so se nahajali bivši člani tako imenovane slovaške države,
pletni tudi nekateri duhovniki rimsko-katoliške cerkve.
ostro sovražno kampanjo in z na menom obrača cerkveno-politi-čni položaj v češkoslovački republiki. Zaradi Vatikana še ni prišlo do pogodbe med cerkvijo in državo kajti češkoslovaška cerkvena hierarhija, ki slepo posluša ukaze papeške kurije, odlaša razgovore v Narodni fronti Čehov in Slovakov, dasi globoko verujoči katoličani, ki so zvesti pristaši novega češkoslovaškega režima, tako pogodbo zahtevajo.
Končno; kakšno hvaležnost je pokazal Vatikan češkoslovaškim katoličanom za njihovo ljubezen do cerkve in vere, če na primer hoče imenovati kardinala? Ali Češkoslovaška republika, v kateri živi 70% katoličanov, ni in ne more biti enakopravna državam, ki imajo kardinale? In dalje Slovaška, dežela vnetih kato«. ličanov, ne sme imeti svojega nadškofa?
"Mi tudi vemo, da patriotski katoličani in dobri katoliški duhovniki ne soglašajo z visoko hierarhijo in s sovražnim proti-češkoslovaškim postop a n j e m Vatikana, oni ne soglašajo z njegovimi političnimi težnjami!"— tako je poudaril minister informacij in prosvete Vaclav Ko-pecky na IX. kongresu Komunistične partije Češkoslovaške. Da, tak je danes položaj! Miroljubni češkoslovaški državljani vidijo, kam koraka Vatikan s svojo politiko in komu pomaga! Vatikan in visoka hierarhija
formirala državo." Kako pa je tedaj gledal Vatikan na Tisovo kandidaturo? Kaj je napravil, da
"vse, kar delamo proti Židom, I- delamo iz ljubezni do našega lastnega naroda. Ljubezen do
VATIKAN IN ČEŠKOSLOVAŠKA
Praški dnevnik "Lidove no-viny," glavno glasilo Zveze češkoslovaških književnikov, je pod gornjim naslovom priobčil daljši članek, v katerem med drugim izvaja:
"Minister za informacije in prosvete Vaclav Kopecky je na IX. kongresu Komunistične partije Češkoslovaške načel vpraša-
nje odnosa Ijudsko-demokrati-čne Češkoslovaške do Vatikana. Minister Kopecky je rekel: "Odnos do Vatikana kot mednarodno političnega činitelja bomo rešili s toga vidika, kako se bo obnašal do naše države: ali prijateljsko, ali pa se bo postavil v službo mednarodne reakcije in mednarodnega imperializma,, to-
"Nadstrankarski" Vatikan je gledal na Tisa tako, kot je zahtevala njegova politična smer: imenoval ga je za papeškega ko-mornika. Vatikanska radijska postaja je v mesecu juniju, 1940 javila: "Namen monsignorja Jo-sefa Tisa, glave slovaške države, da namerava graditi Slovaško v smislu krščanskega plana. Sveta stolica lahko samo pozdravlja. Nova državna organizacija na Slovaškem bo zrajena na kor-porativnem sistemu, ki je bil tako uspešen na Portugalskem. Ta vest, ki prihaja tako hitro po izjavi maršala Petaina, ki hoče obnoviti Francijo na krščanskih temeljih, je zato še bolj pozdravljena!"
Po osvoboditvi, ko je bila že v košičkem vladnem programu za ljudsko-demokratično Češkoslovaško republiko zagotovljena popolna verska svoboda, svoboda vesti, vere in kulta, ni Vatikan spremenil svojega odnošaja do nove Češkoslovaške, celo nasprotno, postal je že bolj sovražno razpoložen. Vatikan je pomagal češkoslovaški reakciji pri njenem poizkusu, da bi bil odstranjen ljudsko-demokratičen reAm. V marcu 1946 je češkoslovaško notranje ministrstvo objavilo daljše poročilo o odkritju proti-državne vstaje na Slovaškem.
šanje, kako dolgo bo trajalo, da bo Vatikan in 2 njim visoka, hierarhija, našel pravo pot in način za rešitev važnih vprašanj, da katerih se bo Ijudsko-demo-kratična Ceškoslgvaška postavi-
češkoslovaških katoličanov.'
'—(Prim dnev.)
UREDNIKOVA POSTA
Piknik Slovenske moške zveze
Cleveland, Ohio. — V nedeljo, dne 28. avgusta priredijo vse podružnice Slovenske moške zveze* svoj prvi piknik v Brae Bum parku na 25000 Euclid Ave., Enclid, Ohio,
Piknik se bo pričel ob 2. uri popoldne in zabava bo trajala do pozne ure v noči. Prošeni ste vsi člani in prijatelji, da se udeležite te priredbe. Obenem se vabi tu^i članstvo bratskih društev in cenjeno občinstvo na obilen poset. Postrežba bo v vseh ozirih prvovrstna. Za ples bo igral Sokach-Habat orkester.
V slučaju slabega vremena se bo ^piknik vseeno vršil. Program za ta dan bo nadvse zanimiv. Vršile se bodo žogomet-ne igre in dirke za mlade in stare kot tudi za ženske. Za vsakogar bo dobra zabava na pikniku zato le pridite v obilnem štev lu.
Na veselo svidenje v nedeljo, 28. avgusta na vrtu Brae Burn parka, Euclid Ave. S pozdravom
Tony Krampel,
tajnik podr. št. 5.
Pozdravi iz Indiane
Tukaj se nahajave na obisku pri družini Mr. in Mrs. Kuhar v Beech Grove, Ind., kjer se imave prav dobro. Obiskale sve tudi druge rojake po Beech Grove, kateri se imajo kar dobro, so se že kar privadili temu mestu. Ogledali sva si tudi Indianapolis in Bloomington, kjer je univerza države Indiane. Tu je zelo lepa okolica in ljudje so prijazni, da je kar škoda, da bo naših počitnic tako kmalu konec.
Pozdrav vsem rojakom v Eu-clidu in Clevelandu, listu Enakopravnost pa želim veliko uspeha.
Mrs. Rozi Zdešar in hči Miss Rogfe Zdešar.
Slovanov piknik
Euclid, Ohio. — Prihodnjo nedeljo, dne 28. avgusta priredi moški pevski zbor "Slovan" iz Euchda svoj piknik na SNPJ farmi na Chardon in Heath Rd. Kdor je bil enkrat na teh prostorih se mu takoj priljubijo, ker v resnici je .vse lepo urejeno, dosti sence pod drevesi, da se človek lahko oddahne v poletni vročini.
Ta prostor je kot nalašč za piknike, posebno odkar je postavljena nova plesna dvorana. Posebno zabavno je tam, ko priredi pevski zbor Slovan piknik. Ta čas je dosti petja, kar napravi občinstvo navdušeno, veselo in razigrano, da pozabi na svoje neprijetnosti za nekaj časa.
Če hočete najti svojega prijatelja, priditfe v nedeljo na Slovanov piknik. Torej, vabim cenjeno občinstvo, da se udeleži la tako, kot to zahteva interes piknika v polnem številu v nepošteno mislečih in delovnih deljo popoldne, 28. avgusta na
SNPJ farmi.
F. Požar.
Primorske vesti
Med našim ljudstvom
V	Gorici je proslavil 18. julija svojo sedemdesetletnico naš znani goriški humorist Damir Feigel. V težkih, črnih dneh je lajšal gorje trpečega ljudstva z vedrimi, šegavimi spisi. Napisal je 15 knjig humorističnih črtic. Kot pisatelj in novinar je storil mnogo dobrega in koristnega za naše goriško ljudstvo, ki spoštuje v slavijencu moža poštenjaka. Kot urednik "Soče" se vztrajno bori za naše pravice in svoboščine.
V	Sovodnjah se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so prihiteli iz vseh krajev Goriške in Slovenske Benečije gledat revijo slovensko športne mladine na preurejenem športnem igrišču. Tekmovat so prišli tudi Tr-žačani. Mladinski pokal si je priboril krožek iz Pevme, na drugem mestu pa so mladinci z Doberdoba.
V	Gorici so umrli 78-letna upokojenka Milka Bruna, 82-letni kmet Franc Markič, 70-letna gospodinja Marija Vižin-tin, 52-letna šivilja Marija Pe-trevčič, 94-letna gospodinja Frančiška Košuta, 62-letni Anton Kodermac in 79-letna upokojenka Marija Kumar.
V	Št. Mavru smo le dočakali, da so pričeli napeljevati električni vod iz Pevme do šole v naši vasi.
V	Trstu je bilo 31. maja t. 1.
273,749 pristojnih, vseh valcev pa 276, 973.
V	Miljah, kjer so dobili vi^ lijevci pri volitvah večino, oi občinskem odboru nobencS" Slovenca, četudi so ravno venci s svojimi glasovi mogli k sedanjemu stanju v činskem svetu, kjer ni nih' spregovoril slovenske beseda tem so vidalijevci najociW* dokazali, koliko jim je do ^ ščite" pravic slovenskega ^ loVhega ljudstva.
V	Nem ah v Slovenski čiji močno narašča brezp"^ nost. Nad 500 brezposelnih ^ v stiski in potrebi. Preko Karnahte še nimamo mostu, | je bil med vojno razdejan. gospodarstvo je zaradi tega čutno prizadeto. Kdaj boste uP' števali želje prebivalstva, ki; v narodni osvobodilni borbi'' liko trpelo in žrtvovalo?
V	Naberjetu v prelepi ski dolini si je mladina športno igrišče. Pri otvorit^"^ tekmi je zmagala pontabelr športna mladina.	,
V	Šempetru ob Nadiži v ^
venski Benečiji je šovini®^''
0
MISS LILLIAN MODIC ZMAGOVALKA V KONTESTU
6)
učitelj Renzo Skrlak napa gostilni 48-letnega Eligija turinija, ker je skupno z vaš' ni bral brošuro s spomenic"', jo^ je naslovila Demokrati^ fronta Slovencev na rimsko ^ do. Surovi prenapetež je Venturinija v obraz in jal, naj gre v Jugoslavijo-"v Benečiji ni Slovencev."
V Trstu so umrli Ivanka Krasna, 81 letna A'*!; ja Trampuš, 78 letna Ma''^ Berbuč. 64 letni trgovec i"* sestnik Karol Sosič z Obči®'' letna Marija Bekar, 74 i® Francka Orel, 86 letni Brajnik, 57 letna Francka > pek-Gombač, 74 letna Foigar, 44 letna Marija ^ 90 letna Ivanka Bratuž, 4^^ ni Julij Gostiša, 68 letna ^' la Zobec-Žerjal, 20 letni 2 • jto Kocjančič, 71 letni J "i Udovič, 26 letna Jolanda dič, 77 letna Irena Berneti^ j, letna Ana Markon in 45 Karol Berne.
Po Slovenski Benečiji
gor:
V lepih avtomobilih prodajalci tkanin in Sumljivci pravijo, da so ^ ričani in se pri tem spa''"^] v italijanski izgovorjavi, pri ljudeh vzbudili \ Pridrvijo v vas, zatrjujeJ" ; nimajo denarja za benc''^ . ponujajo na prodaj blag^ "prave ameriške volne", j ske zbero ves denar, kar pri hiši za priložnostni ; sukna, ki pa se iz^ ^ pri natančnem pregledu i*^ nem odvozu sleparjev kot
go najslabše vrste, ki se
Euclidski veteranski klub priredi vsako leto veliko tridnevno proslavo na prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave. Letošnja proslava se je vršila 29., 30. in 31. julija ter je privabila ogromno množico poset-nikov od vsepovsod.
Pri takih proslavah se vrši
Odkrita protidržavna organiza- tudi tekma med dekleti za naslov
lepotice Miss Euclid. Tekme se je letos udeležilo veliko število deklet, izmed katerih so bila tri dekleta odobrana, nato pa so sodniki izbrali kraljico lepotic. Ta čast je letos doletela našo Slovenko, Miss Lillian Modic, ki je hči obče poznane družine Mr. in Mrs. Louis Modic iz 1525 East 254 St. Oba, oče in mati, sta zelo
aktivna na društvenem polju v Euclidu ter sta že neštetokrat nastopila na odru z dramskim* zborom "Naša zvezda."
Zgornja slika predstavlja od leve proti desni; Miss Joan Rammel, Miss Betty Maher, kraljico Miss Lillian Modic in bivšo kraljico Miss Louise Recher.
_ ne,
plača zanj tvegati niti kr"^} kih stroškov. Goljufi so način osleparili že mnogo vencev. Čuditi se je, kako ' niso varnostni organi P® v teh sumljivo številnih ' f ričanov", ki se poklicno L življajo s temi in po^o^^ goljufijami in kupčijami-no sumimo, da so ti ni" nekje doma s Sicilije al' labriie.
V Gorjanskem je jjjjJ
zlato mašo kurat Karol ^ ^
ki službuje v te i znani 'i
idi'
vasi že nad 40 let. Po g; iz Kopra, Študiral pa jB ' rici. V Gorjanskem je leta 1906. Slavljenec vsega pričetka priključil ^ rodni osvobodilni borbi vzema ugledno mesto v ljudske duhovščine, ki ljudstvom bori za lepšo nost.
gif/
SECURITY
W
24. avgusta 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
<f<inko N. Rogelj:
Ljudj
e pripovedujejo
{Nadaljevanje )
V neki svetli noči spet nese v •^aramnem košu proti kozolcu.
lepo, odloži koš, hrano pa ^loži pod kozolec. Ko je končal svoje delo, ga obstopjio domo-''ranci iz domače vasi. Koš je ostal pri kozolcu, njega pa so odgnali v zapore, kjer sta imela Sjavno besedo dva žandarja iz Koroškega, seveda tudi gesta-Povca. Kmet je oba dobro po-^^al, ker sta se večkrat ustavila ^ njegovi hiši. Žena jima je več-ponudila kruha in pijače, &tero sta rada vzela. Seveda ji-ni dajala iz vljudnosti in gostoljubnosti, ampak radi oko-^scin in razmer, katere je do-^0 poznala. Iz pogovor teh žan-^fjev sta kmet in kmetica za-® edila, da niso kaj dosti "obraj-
tali" /3	v
J" domače izdajalce in dpmo-"^ance.
Zjutraj pridejo spet domači !^®ki stražarji ter zahtevajo od ''3-ndarjev zaprtega kmeta, da bi ^3ini obračunali. Ampak čudo P'^ecudno, žandarja jim odrečeta ° prošnjo, s pojasnilom, da ^6ta zahteva višja gestapov-® 8' komanda v Kranju. Vaška aza je odšla z dolgim nosom, ^^ugo jutro pridejo člani čr-^oke, zahtevajo kmeta, toda je bil že takrat skrit pri sestrični, dve uri hoda od ^^oje vasi. Pomagala sta mu do žandarja sama.
° kaže, da izdajalce tudi so-, ^^žniki nimajo radi.
ljudje pripovedujejo, vsak svojo dogodbo. Na obrazih ljudi sem opažal začrtane teze, ki so bile posledice pre-strahu in bojazni. Veči-teh ljudi ima še vedno ne-. oči, ko pripovedujejo svo-® <ioživIjaje. To so jim dale ne-Y ®®P^ne noči, ko so prislu^ko-' hoji nočnih čuvajev, izda-j^^cev in stražarjev, kdaj potr-vrata s kopiti nabasanjh
sem v domovini tudi i?'	kateri so se vrnili
^ koncentracijskih taborišč v Prav zanimalo me je, ^ ttii povedali svoje dogodke, katerega sem srečal, je Set 1	okoli pet in dvaj-
njegov obraz je bil bled, opotekajoče in hrbtenica S^ena. Smeha nisem videl na h 5	obrazu, ker siromak
.®^^®dno trpel za posledicami ^^čenja, lakote in strahu, jaz '^^^ovoru ž njim ga pri-
Vprašam:
v 1. povej mi, kako je bilo
aborišču?"
to me ne vprašajte s1q ' ^%igava z glavo ter se na-Cg mizo. "Ne, ne, to pa ne.
to pripovedoval, po-2a	spal več tednov. Noč
bi se mi spet sanjalo, med nemškimi rablji. v A ^ vi. povejte, kako je kaj ®'"iki. Kaj se res Amerika
K'
še	za tretjo vojsko? Kaj
^tega dosti?"
Njegove oči so bile uprte v daljavo, mala rdečica se je pojavila kot rdeča pega na obrazu. Strti prsti na njegovi desni roki bi radi skočili v pest, da niso bili pohabljeni v taborišču. Njegovo dihanje je postalo močnejše, da je odprl brezoba usta. Takrat sem videl v njegovem obrazu brezmejno bolest grozotnih in strašnih dni, trpljenje in bolečine iz krvavih in mučeniških noči, otopelost in umiranje njegovih oči, ki so izgubile že vsako človeško upanje, da se še kdaj vrne v svojo rodno zemljo, predrago mu Slovenijo.
"Hudič, samo eno zadoščenje imam, da je poginila hudoba izdajalska, ki me je prodala za Judeževe groše gestapovcem."
Z vso resnostjo na obrazu je izrekel te besede, ki so bile tako trpke in grenke, kot da je spil do dna čašo pekočega pelina, ki ga mu je nalila zakleta usoda njegovega mladega življenja.
To je bilo dovolj za mene; nobenega več nisem vprašal, kakšno je bilo življenje v rabeljskih taboriščih.
Jože je doma nekje na Dolenjskem. Piše se Lovšin. Vprašal sem ga, če ima kakega sorodnika v Ameriki. Odgovori mi, da ne. Sedaj živi v Kočevju. To je fant kakih trideset let star, ima močne žilave roke, dolge koščene prste; kadar govori, pomagajo mu govoriti tudi njegove roke. Njegov bolj podolgovat obraz, ki ima oči v globokih očesnih jamicah, nad katerimi rastejo močne obrvi, človeka nehote spomni na igralca, ki pripoveduje občinstvu, kako se je čudežno rešil gotove smrti. Lica ima upadla, toda njegova brada je močna in stanovitna, tako tudi vsaka njegova beseda, ki jo izraža in postavlja tako, kakor bi sestavljal piramido z močnim podstavkohi. Njegova usta so na obeh koncih malo zateg-njena, kakor da jih ustne mišice ne spustijo v normalno lego. Tak izraz imajo na ustnicah ponavadi ljudje, ki imajo želodčno bolezen ali pa so prestali močno živčno bolezen. Na glavi podol-gastega obraza pa bujno rastejo črnosvetli lasje, ki pa so že malo obledeli od ušes proti sencem.
Fant ima za seboj štiri leta bojev, hajk, žrtvovanja in strahu iz domovinske vojne na Dolenjskem in na Štajerskem.
"Kako pa ste vi prestali zadnjo vojno?" ga vprašam.
"Mislite, našo domovinsko borbo?" vprašuje.
"Povejte mi, kdaj vam je bilo najtežje v vaši borbi, ko ste vodili domovinsko vojno," dostavljam.
"To vam pa lahko povem prav na kratko," pričenja z nekakim zvišenim glasom, da vzbudi v meni še večjo pozornost.
Nato pripoveduje in opisuje takole:
"Šest nas je bilo na izvidniški partizanski patrulji. Imeli smo smolo. Naenkrat smo bili obkoljeni, od vseh strani je pokalo in treskalo. Skočim v gozdni jarek, ter čakam tam, da je utih-
nilo sovražno pokanje. Od naše strani nismo streljali in tako so mislili Italijani, da so 'banditi' vsi pobiti.
"Previdno izlezem iz globokega jarka ter iščem moje sobor-ce. Niso imeli sreče. Dva sta bila ubita, trije ranjeni. Ranjence sem spravil skupaj, zasilno obvezal, jim pustil našo skupno hrano in prinesel vode. Potem pa splezam na smreko, da se ori-jentiram, kje smo prav za prav. Vrh prve smreke mi ne da pravega razgleda. -Poiščem drugo smreko. Višje v bregu. Tudi tam nič. Grem nazaj k ranjencem ter jim povem, da grem v dolino po prvo pomoč. Poslovim se od njih ter pričnem spet s plezanjem na smreko. Končno zagledam v dolini staro bajto, iz katere se je vil dim proti nebu.
"Z vsemi partizanskimi previdnostmi se približam bajti, nekako opoldne. Tudi v bajto pridem srečno, kjer povem možu in ženi, kje so ranjenci. Bila sta oba naša zaupnika. Takoj sta me opozorila, da so Italijani v sosedni vasi, in da ne bo nič novega, če se pojavijo še danes okoli bajte, kajti vodijo jih na 'lov' domači, izdajalci.
"Komaj sta mi to napovedala, že so bili v bajti. Ujeli so me z vteliko slastjo. To slast niso pokazali tako močno Italijani, ki so izvrševali svojo vojaško 'dolžnost,' ampak domači izdajalci so imeli strašansko zadovoljne obraze, kakor da jih čakajo velike denarne nagrade. To se je pokazalo tudi v tem, da so me domači poniagači zvezali in gnali v vas pokazat kot bandita in komunista. Na vasi so imeli še dva druga 'bandita,' oba Slovenca, ki so ju zasačili na terenu.
"Do tudi ni bilo nič hudega, čeprav so ravnali z menoj kot z roparjem in ubijavcem. Najstrašnejše se je pričelo, ko sem zaslutil, in pozneje slišal iz pogovorov, da nas ženejo na vaško pokopališče, kjer nas bodo takoj ustrelili.
"In res. Na pokopališču nas
postavijo ob cerkveni zid, priveze jo k zidu ter nam zavežejo oči." .
"Kakšne počutke ima takrat človek, ko čaka na strel?" ga prekinem, "ko potekajo zadnji trenutki življenja?"
"To bi vam morda vsak drugače povedal, a zame je bilo takrat završeno moje delo. Na to sem bil pripravljen ves čas, od prvih dni, ko sem šel v partizane do zadnjih dni, ko sem bil tam. Čakal sem le, kdaj poči puška... toda puške niso počile, in to čakanje je bilo grozno, silno dolgo, polno muke, temno in ubijajoče, hujše od vsake smrti. Takrat sem si želel hitre smrti."
Kar poobledel je njegov obraz, ko je izgovarjal zadnje stavke. Dolge koščene prste je stiskal v pesti. Ustnice so ponovile vso bol, ki je sla preko njegovega obraza takrat, ko je stal z zavezanimi očmi ob cerkvenem zidu.
Nato nadaljuje:
"Domači italijanski pomočniki so vse uredili za streljanje; čakali so le, da italijanski oficir zapove streljati. A to se ni zgodilo. Mnenje oficirja je bilo, da naj nas izpustijo; če gremo na svoje domove obdelovat polje, ker je takrat tako manjkalo poljskih delavcev. To smo vsi
Zastopniki
^'Enakopravnosti' ★
Za 8t. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-8888 *
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za newburško okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
trije obljubili, nakar so nas izpustili.
"Delal sem potem na terenu par mesecev, ker so precej pazili na mene, da ne uidem iz vasi. Potem me je vzela noč. Šel sem' spet v partizane, toda ne v dolenjske skupine, ampak na Štajersko, kjer je bilo bolj varno za mene. Gorje mi, če bi me tisti izdajalci spet dobili v roke. To bi bila moja gotova smrt."
In končno ga vprašam: "Kako se sedaj počutite v novi Jugoslaviji?"
lako vprašujoče me pogleda, kakor bi hotel reči, da jaz dvomim o njegovi zadovoljnosti in veselem razpoloženju, ki ga mu daje nova in prekaljena Slovenija. In njegovo pripovedovanje zaključi:
"Prav dobro se počutim. V štiriletni borbi v gozdu sem vedel, zakaj se borim, danes vem, zakaj delam. Ostal sem doma na svoji zemlji, ki je moja zemlja, za katero sem se boril. In tu tudi ostanem."
Ali-ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi vaSnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Enakopravnost!"

TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo In se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.; EN 5013

N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalog! ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
Tako ljudje pripovedujejo. To so obrazi naše zemlje, pomešani med slovenskim ljudstvom. To so žrtve za boljšo bodočnost, za katero so trpeli tudi nedolžni ljudje. To so obrazi kot vprašanja: "Kaj ni še tega 'dovolj, da barantate za človeška življenja?" Človeku se vtisnejo ti
obrazi globoko v spomin. To so obrazi, ki kažejo na nizkotne izdajalce kot najstrahotnejše in najbolj grde pošasti, ki pijejo človeško kri.
Tako pripovedujejo ljudje, in tako sem vam tudi zapisal.
.—Ponatis "Nove Dobe"

n ANI/ONE WHO CAN SMOL
WIS opponmMtW/
i f .




Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A " money's - no -object" vacation with the little woman. A real start tow&rd that complete independence you want when you and your family get old.
And any person with a nose can enjoy this opportunity. Just follow that ndse down to your nearest bank, or place of business — and ask about the big Opportunity Drive.
You'll leam that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity.
Star* your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
filtmote opportunity in your tuture! inmtin
U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST

op/tottTUNtry
Thi» h an oAcW XJ, S.	m
pfpmfd tmdtf anyirw W TrtMmrj, Departmšnt mnd Adrmikbig
"^NIslav NUšKSi
IN POSLEDNJA PESEM
le	žive dni sem napisal
ko jj	in z obema sem ta-
da sem se zaklel: ne, kje	več stihov niti bral,
koijj^^^'' da bi jih še pisal! O, je v duši nekaj kb%t	ščegetalo, koliko-
kr^t dražil navdih, koliko-
je vabila kakšna pri-
rPa sem vselej junaško
^lar M_
Mili 1 ® biti bolj vzvišen na-ta, če vam kakšna 'lotu	s sanjavim pogle-
lo%i jg toplim nasmeškom pred-§0, ^®^ano spominsko knji-^pig„ ^tsri je z zlatimi črkami ^ "Poesie" in ki pred-vprav razkošno zbirko
človeških neumnosti! Oh, taka knjižica je polna nešteto lepih želja in polomljenih stihov, v njej kar kipe ahi in ohi in ■ se rime tako milobno zlagajo na besede: mojim, tvojim, neče, sreča, rujna in bujna.
Kolikokrat sem že pomočil pero v črnilo pa sem se vendar vzdržal.
"Tak zapišite vendar, prosim vas, zapišite vsaj en sam stih!" šepečejo njena "rujna" usta.
Vnovič pomočim pero v črnilo in se vnovič vzdržim.
"Prosim!" ponavlja dekle.
"Oprostite, ampak jaz imam dieto!" se izgovarjam.
In resnično je to bila nekak-
šna dieta, ki sem se je strogo držal. Resda nisem hodil k zdravniku kazat jezik in mu to-ževat o slabi prebavi, ker bi mi v tem primeru najprej predpisal, naj ne berem stihov naših pesnikov; ne, jaz sem se držal docela nasprotne diete—nisem pisal stihov, kar je nenavadno dobro delo meni in bralcem.
Napisal sem vse svoje žive dni le dve pesmi in obe sta mi tolikanj škodovali, da sem moral popaziti, kako se bom okrepil in popravil. S svojo prvo pesmijo sem užalil neko žensko, s poslednjo pa nekega kralja. Ako upoštevamo, da so kralji in ženske najbdljobčutljiva in najbolj maščevalna bitja, si pač lahko mislite, kako sem odrezal. Neki moj tovariš, ki je v življenju takisto napisal vsega le dve pesmi, je odrezal mnogo bolje, kajti mož je s prvo pesmijo če-
stital neki prav bogati tetki k 70. rojstnemu dnevu ter ji po-želel še mnogo, mnogo let, z drugo pesmijo pa je čestital nekomu, ki je postal minister, in je stihe zaključil z besedami: "Taki sinovi so ponos svojega naroda!" Temu mojemu tovarišu ni bilo treba nikakršne diete, marveč je uspešno dalje pisal stihe in lejte ga: še danes piše stihe za nagrobnike in napise na občinskih slavolokih, ki jih postavljajo ob yelikih svečanostih.
Prvo pesem sem bil napisal že prav zgodaj, ko sem, ponavljal prvi razred gimnazije.
Sam ne vem, kako se je v meni pojavil nagon, da sem začel pisati pesmi. Nekateri pravijo, da se človek tega naleze kakor garij; pri meni pa ni bilo tako, kajti jaz sem garje občutil in se čfehljal, čim sem napisal prvo pesem in spoznal njene posledi-
ce. Drugi pravijo, da je pesniški nagon nekakšen nahod, ki je hudo nalezljiv. Morebiti,—samo to je: kadar pri navadnem nahodu kihneš, sežeš v žep po robec in si obrišeš nos; kadar pa iz-kihaš slabo pesem, ti kritiki tako obrišejo nos, da ne boš nikoli več prav kihal. In sem čul še tole : mlad pesnik začuti v duši nekakšen navdih, na priliko tako, kakor začuti ženska svoj blagoslov v četrtem mesecu. In tudi nadalje se ta reč, kakor vse kaže, razvija podobno kakor pri otročnicah. Nosni mladenič čuti nekakšne težave, marsikaj se mu gnusi, nato nastopijo tudi bolečine, naposled leže v posteljo in rodi pesem.
Primerjava utegne biti točna spričo posameznih pesmi v naši književnosti, vendar pa ni res, da bi tako nastajale prve pesmi. Pesnikovanje se pojavlja kot ko-
letivna bolezen gimnazijskih razredov, ki jih navdihujejo zlasti tisti stihi, katere so predniki napisali po stenah bolj skritih oddelkov. O, kolikšna zbirka nežnih liričnih pesmi, ki so prišle pozneje v javnost, ima svoje zametke v tem daljnem, v tem prvem navdihu. To sled celo občutimo pri posameznih pesmih v naši književnosti. In potem navdihujejo mlade pesnike tudi platnice starih knjig, saj je v naših šolah staro izročilo, da brž po končanem razredu razprodaš knjige tistim, ki stopajo za teboj v razred, in jih kupuješ pri tistih, ki so stopili v višji razred.
Na platnicah teh knjig in pogostokrat tudi znotraj na straneh, kjer je količkaj mesta, najdemo dragocene sledove poko-lenj. Tu najdemo stihe, modre reke, aforizme pa tudi prav koristne zapiske. Poleg posamez-
hih beril, iž katerih je pri izpitu padlo nekaj prednikov, ki so imeli te knjige v lasti, so tudi zelo koristne opombe, podobne tistim tablicam na ulici, ki je razkopana zaradi kanalizacije, z opozorilom: "Pazi, ne hodi na Vevo!"
(Dalje prihodnjič)

BUY BONDS TODAY!
STRAW 3
ENAKOPRAVNOST
24. avgusta 194&
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(NadaJjevanje)
—	Pojdi k vragu, norec carja nebeškega! Kaj naj zavoljo tebe, po tvojem, lazaret rdečim izročim ?
Grigorij se je izogibal vozovom, ki so zatrpali zagato, in rekel:
—	Mrtvi niso nikomur potrebni ...
—Zdaj se še za žive ne menijo, kaj šele za mrtve, — se je oglasil Prohor,
Proti jugu so se pomikali vsi severni donski okraji. Neštevil-ni vozovi beguncev so prekoračili železnico Caricin—Lihaja in se približali Maniču. Grigorij je bil že teden dni na poti in spraševal je po Tatarčanih, toda v vaseh, skozi katere je moral iti, Tatarčanov ni bilo; po vsej verjetnosti šo bili zavili proti levi in se izognili ukrajinskim naselbinam ter se peljali skozi kozaške vasi proti Oblivski. Šele trinajsti dan se je Grigoriju posrečilo, da je našel sled za va-ščani. že onstran železnice je v eni izmed vasi po naključju izvedel, da leži v sosedni hiši za legarjem bolni kozak iz vešen-skega okraja. Grigorij je odšel gledat, od kod je bolnik, in, ko je stopil v nizko kolibico, je zagledal na tleh ležečega starega Obnizova. Od njega je zvedel, da so Tatarčani odrinili pred včerajšnjim iz te vasi, da je med njimi mnogo za tifusom bolnih, da sta dva že umrla na poti in da so njega — Obnizova — pustili tukaj na njegovo lastno željo.
—	Če se izližem in mi bodo rdeči tovariši prizanesli in me
• ne bo&o pbili, bom že kako prilezel dodoma, če pa ne, bom umrl tukaj. Umiraj, kjer koli že, povgpd je grenko ... — je rekel starec, ko se je poslovil od Grigorija.
Grigorij je povpraševal po očetovem zdravju, ali Obnizov
je odgovoril, da ne more nič reči, ker je bil njegov voz med zadnjimi in Panteleja Prokofje-viča že od vasi Malahovskega ni več videl.
P r i prihodnjem nočišču je imel Grigorij srečo: v prvi hiši, kamor je prišel, da bi poprosil za prenočišče, je naletel na znane kozake iz vasi Gorenjega Cirskeg^. Stisnili so se in Grigorij se je ugnezdil pri peči. V izbi je drug pri drugem ležalo kakih petnajst beguncev, med njimi so bili trije bolni za legarjem, eden pa prezebel. Kozaki so skuhali za večerjo kašo z lojem in jo radodarno ponudili Grigoriju in njegovima spremljevalcema. Prohor in Grigorij sta jedla s tekom, Aksinja pa ni marala.
—	Kaj nisi lačna? — je vprašal Prohor, ki je zadnje dni brez pravega razloga spremenil svoj odnos do Aksinje in občeval z njo osorno, a sočutno.
—I Nekaj slabo mi je. .. — Aksinja si je nadela ruto in odšla ven.
—	Da ni zbolela? — je pobaral Prohor in se obrnil h Grigoriju.
—	Kdo jo spoznaj. — Grigorij je odrinil krožnik s kašo in tudi odšel ven.
Aksinja je stala pred vrati in si pritiskala roko na prsi. Grigorij jo je objel in zaskrbljeno vprašal;
—	Kaj pa ti je, Ksjuša?
—	Slabi me in glava me boli.
—	Pojdiva noter, legla boš,
—	Kar pojdi, precej pridem.
Glas ji je bil podmolkel in brez življenja, kretnje medle. Grigorij jo je skrbeče pogledal, ko je stopila v vroče zakurjeno izbo, zapazil vneto rdečico na licih in sumljivo bleščanje oči. Srce se mu je v strahu stisnilo: Aksinja je bila oči vidno bolna. Domislil se je, da se je tudi prejšnji dan pritoževala
nad mrazenjem in vrtoglavico, proti jutru pa se je tako spotila, da so se ji skodrani prameni las na vratu zmočili kakor pri umivanju; zapazil je bil to, ko se je za dne predramil in dolgo ni odmaknil oči od speče Aksinje in ni hotel vstati, da bi ji ne vznemiril spanja.
Aksinja je moško prenašala popotne težave, hrabrila je celo Prohorja, ki je dostikrat pravil: "Kakšen zlomek pa je to, tale vojska, le kdo si jo je takole izmislil? Greš dan na dan, pa prideš in nimaš kje prenočiti in živa duša ne ve, doklej se bomo še tako regirali?" Toda ta dan je omagala tudi Aksinja. Ponoči, ko so legli spat, se je Grigoriju zazdelo, da joka.
—< Kaj pa ti je? — je šepe-taje vprašal. — Kaj te boli?
—	Zbolela sem . . . Kaj bo zdaj? Me boš popustil?
—	Nu, viš, neumnica! Kako naj te neki pustim? Ne vekaj, morebiti je to kar tako, prehladna si se na poti, pa si se že ustrašila.
—	Grišenka, to je legar!
—	Ne klati neumnosti! Ničesar ni videti: čelo imaš hladno, mogoče tudi ni legar, — je tolažil Grigorij, ali sam pri sebi je bil prepričan, da je Aksinja zbolela za pegavcem, in moreče je premišljeval, kako bi ravnal z njo, če jo bo bolezen podrla na posteljo.
—	Uh/t težko je takole potovati ! — je šepetala Aksinja in se stiskala h Grigoriju. — Kar poglej si, koliko ljudi se tare po prenočiščih! Uši nas žro, Griša! Jaz pa se še pregledati ne morem nikjer, ko so povsod moški . . . Včeraj sem že stopila v kolnico in se slekla, pa jih je bUo v srajci ... — Moj Bog, take gnusobe še zlepa nisem videla! Samo če se spomnim na to, se mi vzdigne, nobene reči ne spravim vase . . . Včeraj pa si videl tistega starca, ki je na klopi spal, koliko jih je imel? Kar povrh suknjiča so mu lezle.
—	Nikar ne misli nanje, skupila si jo vrag vedi kje! Nu, uši so pač uši, pri vojal^ih jih ne štejo, — je sitno zašepetal Grigorij,
—	Ves život me srbi.
—	Vse srbi, kaj pa hočeš napraviti? Potrpi. Ko pridemo v Jekaterinodar, se bomo umili.
—	Preobleči pa se ne moreš v "čisto, — je z vzdihom rekla
EARLY CANALS AND ROADS
George Washington's scattered Revolutionary War armies faced the British forces pushing against the Americans from the east, the north and the south and beyond Fort Pitt the British at Detroit were a constant back door threat with their Indian allies. In the year 1778, Gen. Washington sent a small military force to build a fort in the Ohio country to block off this threat.
The site chosen for Fort Laurens was the ancient Indian ford on the Great Indian Trail to the west where it crossed the Tuscarawas River near the present town of Bolivar. This trail, now followed by Routes 151 and 212 from Mingo Junction on the Ohio River to Bolivar and Route 250 to Wooster, was the war path followed by the Indians in their raids upon eaoh other and upon the settlements in Pennsylvania in the early days. The main north and south road used by the pioneers after the Revolutionary War, now Route 21, passed near old Fort Laurens as did the Ohio and Erie Canal which opened up this section to settlement. '
Motorists today find many points of interest in this portion of Ohio where the Muskingum Conservancy District lakes and reservoirs provide opportunities for hunting and fishing and other outdoor recreation. From the Portage Lakes near Akron and Lake Milton and the Berlin Reservoir northeast of Canton, south to the TapjJan Reservoir, this area contains such fishing waters as the' reservoirs of Beach City, Dover, Atwobd, Lees-ville, and Guilford Lake and Jefferson Lake.
The Tuscarawas River valley has historical as well as scenic attractions for the motorist today. On the fourteen-mile stretch of the river south of New Philadelphia the three Christian Indian villages, Schoenbrunn, Gnaden-hutten, and Salem, were located. Today the reconstructed Schoenbrunn village (first white settlement in Ohio, founded 1772) and the Gnadenhutten monument, marking the site of the Indian massacre, are tourist attractions.
Zoar Gardens and the King's Palace museum at Zoar mark the site of the German socialist settlement established in 1817. The
Custer monument aL the birthplace of the great Indian fighter of the west is at New Rupiley north of Cadiz and McCook House on Route 9 near Carrollton, home of the Fighting McCooks of Ohio, is now a Civil War Museum that interests many motorists, as does the Pres. McKinley Memorial at Canton.
The early canals had an important influence on this part of Ohio. Akron owes its existence to the canal. Canton opposed the canal's construction and for years lagged behind Massillon which welcomed the canal. A branch canal eventually was built to Canton and. a canal extended from Bolivar to East Liverpool where Ohio's ppttery industry was established in 1840.
An early historian stated that* "Before the building of the Ohio Canal, the people were wretchedly poor for want of a market. Wheat brought twenty-five cents per bushel and had no outlet except by wagon to Cleveland and Pittsburgh." Motorists today touring this section find it difficult to imagine the conditions of the early pioneer days of Ohio.
I
d)
COttUTCSr-THC STANDAHD Oil CO. (OHIO)
WOOSTER
i -"umAl-}:
CANTON
LISBON
STRAS6URG
sK4rf MeAf.
^VER
LIVERPOOL# A PHILADELPHIA
Dover Dam forms one of 14 '^reservoirs of Muskingam Conservancy District
- .
Aksinja. — Konec nas bo zavoljo njih, Griša!
—	Spi, kajti jutri jo bomo navsezgodaj mahnili dalje.
Grigorij dolgo ni mogel usnu-ti. Tudi Aksinja ni spala. Nekajkrat je zahlipala, si pokrila glavo s koncem kožuha, se potem dolgo premetavala, stokala in zaspala šele tedaj, ko se je Grigorij z obrazom obrnil proti njej in jo objel. Sredi noči se je Grigorij predramil od rezkega trkanja. Nekdo je vdiral vrata in preglušljivo vpil:
—	Dajte no, odprite! Če ne, bom vrata polomil! Zaspanci prekleti! . . .
Gospodar — prileten in umerjen kozak — je odšel v vežo in vprašal:
—	Kdo je? Kaj bi radi? če' prenočišče, potlej ga pri nas ni, že tako smo nabito na tesnem, še obrniti se ni mogoče.
—	Odpri, ti pravim! — so kričali od zunaj.
V prednjo izbo so široko odletela vrata in navalilo je kakih pet oboroženih kozakov.
—	Kdo prenočuje pri tebi? — je vprašal eden izmed njih, ko-vinskočrn od mraza, in komaj pregibal premrle ustnice.
—	Begunci. Kdo pa ste vi?
Ne da bi odgovoril, je eden
izmed njih stopil v izbo in krik-nil:
—	Hej, vi! Kako ti leže! Pri tej priči se spravite od tod! Tukaj se bo namestila vojska. — Dvignite se, dvignite! Pa hitreje, če ne, vas bomo brž pometali ha plan!
—	Kdo pa si, da tako rjoves ? — je vprašal Grigorij z glasom, zahripljenim od zaspanosti, in se počasi dvignil.
—	Na, ti bom precej pokazal,
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
LASTNIK PRODAJA
hišo za eno družino na Elbur Ave., Lakewood. 3 spalnice, vse preproge. Garaža in cementiran dovoz. Vse v najlepšem redu in se lahko takoj vselite, Ogledate si lahko po dogovoru. Pokličite ED 9769.
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
ZA SVATBE, BANKETE IN ZABAVE
naročite
PERUTNINO
pri
Maple Heights Poultry
Andy Hočevar in sin. lastnika 17330 BROADWAY MOnlrose 2369 na domu: MOnlrose 1368 W
kdo sem! — je kozak zakročil proti Grigoriju in v slabi svetlobi petrolejke se mu je v roki motno zasvetila samokresna cev.
—	U, kako si pa nagel . . .
—	je priliznjeno spregovoril Grigorij, — i, tak daj no, pokaži svojo spretnost! — S hitro kretnjo je pograbil kozaka za zapestje, ga stisnil s tako silo, da je kozak zaječal in razklenil prste. Samokres je z mehkim pokom padel na plahto. Grigorij je odpahnil kozaka, se ročno sklonil, pobral samokres, g a vtaknil v žep in mirno rekel:
—	Jaz sem stotnik devetnajstega donskega polka. Tiho! Ne tuli! Kdo pa tamle kraka? Kaj ste se pa, ljubi rojaki, razpete-linili? Koga boste neki metali na plan? Kdo pa vam je dal taka pooblastila? Halo, proč od tod!
—	Kaj pa vreščiš! — je na glas rekel eden izmed kozakov.
—	Vse sorte stotnikov smo že videli! Kaj mishš, da bomo na planem prenočevali ? Izpraznite prostore! Nam so dali tako povelje, da moramo vse begunce spraviti iz hiš, razumete? Vidiš ga, vidiš, kako se ti je razkoko-dakal! Ej, poznamo vas takele!
Grigorij je stopil tikoma k besedniku in zasikal, ne da bi razklenil zobe: ,
LEPA HIŠA NAPRODAJ
5384 Highland Rd., 200 čevljev od ceste. 8 sob, veliko ognjišče, dve garaži poleg hiše, plinski vrelec, "deep freeze" ter delavnica 20x40 čevljev velika. Cena za vse skupaj samo $18.000. Za podrobnosti se zglasite ali pokličite
Hillcrest 244 W 4
Proda se en aker zemlje
NA RICHMOND RD. OD EUCLID AVE.
Za podrobnosti pokličite
HE 4307
Hiša za eno družino
je naprodaj v slovenski naselbini blizu bulevarja in Grovewood Ave. Ima 6 sob in kopalnico, dve garaži. Pripravno za večjo družino in se lahko takoj vselite. Lastnik se je preselil v drugo mesto in bi rad prodal po znižani ceni.
Pokličite
MATT PETROVICH KE 2641
NAPRODAJ
Hiša s 7 sobami, 2 garaži; 1 garaža za dva avta; druga garaža in gasolinska postaja ali "repair garage." Prostora je za 12 do 15 avtov; 3 lote. 1 miljo izven Bar-bertona se obrne na zapadno stran, če bi kdo prišel iz zunanje naselbine, naj se ustavi 14 ali 15 cest pri poznani gostilni česen, kjer mu bodo radevolje povedali za ta prostor. Sem pri volji dati prostor za primerno vsoto. Pridite na ogled. JOHN SLANOVEC. lastnik, R 2 D, Box 398/ Sherman, I Barbeiton, Ohio
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
NOVO STREHO!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.
KE 7192
VZPORED OB PRILIKI 13. REDNE KONVENCIJE
Zapadne slovanske zveze
V Oevelandu, Ohio
PROGRAM:
v SOBOTO . .
V	NEDELJO . .
V	PONDELJEK
V	TOREK ...
V	SREDO . . .
27. AVG,—Častni sprejem in domača zabava v SND.
. 28. AVG—Ob 4:00 uri popoldne—SLAVNOSTNI BANKET.
• 29. AVG.—Ob 8 uri zvečer—Prireditev dr.
Washington št. 32. v Del. Domu na Waterloo Road v počast gostom.
30.	AVG.—Vsi na žogometno igro (Bali game) v Cleveland Stadium. (Ta večer počastimo so-brata Franki Papesh)
31.	AVG.—Razgled mesta Cleveland ob 2:00 uri popoldne.
Prijazno se vabi cenjeno občinstvo, da po možnosti poseti eno ali drugo prireditev v tem času.
VABI ODBOR
Za rezervacije za banket pokličite takoj Mrs. Tomle, PO 3549 ali Mrs. Butara, GL 7972—za žogometno igro (baseball) pa Mr, Frank Mervarja, EX 0069.
—	Takegale še nisi videl. Ali hočeš, da napravim iz tebe dva cepca? Le pripravi se! Nič nikar se ne boj! Tole ni moj samokres, vašemu sem ga izvil. Na, daj mu ga in urno se spravite od tod, dokler ne začnem biti; če ne, vam bom preteto kožuhe iztepel! — Grigorij je lahkotno zasuknil kozaka in ga porinil proti vratom.
—	Ali naj ga premlatimo ? — je zamišljeno vprašal dolgopet kozak z obrazom zahomotanim v kameljo ogrinjalko. Stal je za Grigorijem, ga pazno ogledoval, stopical z noge na nogo in škripal z velikanskimi golenicami, podšitimi z usnjem.
Grigorij se je obrnil proti njemu in stisnil pesti, ker ni bil več sem svoj gospodar, toda ko^ zak je dvignil roko in prijateljsko rekel:
—	Poslušaj ti, vaše blagorodje ali kakor ti že pravijo: čakaj, ne zamahni! Ne delajmo škandala. Ampak ti v sedanjih časih na kozake ne tišči več. Zdaj so spet nastopili taki čudni časi kakor sedemnajstega leta. Če zadeneš ob kake vročeglav-ce, bodo napravili iz tebe ne
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si.
HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
samo dva, ampak pet bedakov! Vidimo, da si drzen oficir, in pogovora se mi zdi, da nisi da* leč od nas zrasel, zato pa se zdaj kar lepo zadrži, da ne W kaj učakal . . ,
Tisti, kateremu je bil GrigO" rij vzel samokres, je razdruže* no rekel:
— Kaj pa mu bereš levite' Pojdimo v drugo hišo. — je stopil proti durim, prišel # mo Grigorija, se spodbočki ozrl po njem in obžalujoče rekel: ^ Nočemo se, gospod častnik, sp®* prijemati s teboj, če ne, bi te krstili!
Grigorij je zaničljivo skreiflŽf ustnice:
"— Ravno ti si mi pravi za kfj ščenje? Pojdi, pojdi, dokler h'®' ne potegnem s tebe! Vidiš krstitelja! Škoda, da sem tV) samokres oddal; takile mavhi kakor ti bi ne smeli D®' siti samokresov, ampak ovčr grebenjake!
(Dalje prlhodnjlO __^

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVEN^ Tel: ENdicoii 3113
EKSTRA POSEBNE CENE

POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FORNEZ, CEV, DIMNIK
$4.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
FA 6516	znani za dobro delo" 651^
POSLUGA ŠIROM MESTA
Sveža zmrznjena jedila v dosegu roke!
Da, priročnost je beseda za moderno Električno Shrambo za Zmrzovanje jedU (freezer)! Priročnost, ki vam prihrani čas in delo—prihrani vam jedila i» denar.
Vi imate vedno dovolj svežih zmrznjenih jedil v dosegu roke! Priprava obedov je lahkejša. Vi ste vedno pripravljena za nepričakovane goste. Vi si prihranite več potov v trgovino. Vi si prihranite denar na jedilah . . . ko kupite v večji količini, io imate manj pokvarjenih ali nerabnih jedil. In vi lahko kuhate ali pečete v večji količini, obede lahko pripravite po tedne in mesece predno jih rabite!
Nabavite si moderen Električni "Food Freezer." Sam se bo splačal neštetokrat s tem,
da vam prihrani na času in	coui
delu, jedilih in denarju.	'Vf
NAJNOX'^'^
"TEN O'CLOCK TUNES"
KOMApL
JveIdkV
ziu.,.i ,b	-""."""•ztjSJ'S .0-»^