Naslov—Address N o V A DOB 8233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEndcrson 3889) OBA (NEW ERA) V letu 1937 je J. S. K. Jednota pokazala več mlade življenjske sile kot kdaj prej. Naj bi se ta sila vedno krepila in pomlajala! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION v«|Uiered n -------------------------------------------------------------------------------------------------————........................................................................... - ... —............ ...........-— \'q' i*8 Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ■ST. 4(5. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 2«th — SREDA, 24. NOVEMBRA, 1937. VOL. XIII. LETNIK XIII. IN DRUGE : ženske vesti 0 Do ___________ k ft*«« priredi dru-PC1L JSKJ v Rockdalu, «J0.0 novembra. Pri-' arlina ^ ° Vržila v prostorih a£arja na Moen Ave. j |/ ^ 'fi ^027 Colo., se bo v so- ^ v f)V(iInbra zvečer vršila I, )jjese^ca društva št. 84 j *ma svoj sedež v Tri-’ ^olo. l40c"'«t, Wash., se bo na ve-. ica ,eterribra vršila plesna ’6 Jj^kajšnjeKa društva n Vhtui ŠiM l^Stia Ulf^lu> P(t-> se bo vrši-’ tu,Veselica društva št. 26 prK ,f)stor večer 27. decembra. li>J ^tla lreditve: Slovenski ce"' i °7-cesti. ;;||5! ^tes/,. . * S* r^k\la€S€lico naznanja %. o' v Davisu, W. Va., 1 [:j %i i..’ ' decembra. Pri tisti $$ Uc^ društvo razvilo (1: a'SC<1V() “'V l> ' - V1 ifi %l~ {SZurmvo “Prešeren” v k«l j j: 'snu P- va*'?i °28 ’ > vprizori v ne- " ' 'wIeT'1^)ra tridejansko $4 ’"Vbi- l |ub iz Ameri- l|l:M NslJ se bo vršila v i°Pričeli d°mu na 57- cesti in a °b 3. uri popoldne. ^ki k a “o, <>nce> t pevskega 'šil a,'a' v Chicagu, 111., c x neclel j° 28. novem-dvorani ČSPS °th' St. in Še bo pri- Popoldne. i %„ .He.,«eCer v korist Jugo-?arodnega doma v 'm. •> bo v nedeljo 12. de- »• j 'pi. * !S Po* p’ ,le c*ne no" b Vi«,, bolezni premija in ’ ezek, član, sousta->*luJVi blagajnik angle-„ društva št. 211 >r\&t , !* ** kraja sta sobrata rji Pirc’ člana dru-Kj v Clevelandu, j* °stn° vest, da jima . 1 na Notranskem ^dl’ej Pirc, star 80 d haPuŠČa poleg o-tf.veh sinov v Cleve-ri sinove v starem Not= Dobe sta k ^ ”evi oglasila so-6 t^kavec, član dru- iob1 v Davisu- V' Va a+ Fl’ank Sezon, .pf-,44 JSKJ vBar-i(ja V|Je bil na poti iz a -L lld'> k-)er je bil t)a,p0s^en> naza.i ^ »o W'Va”drugi ,t .n v Ashtabuli, O. irem k ’ ki sta bila so-Vetiu a-iu> sta se pc letih srečala \ \ V ^Ospf;, / ■>k n , Ul*edništvo so-“ ’. ^|an dru' !iilhu°*.V kontestu spo 'ila lllmskih i^ral ‘Moča SS J°sephine Ba na 1097 E. 66tl S*’z°: Nagrada j' a v u deroPlanom i ollyw°od, Cal 1 ^ 0 v gotovini. Kon velanP(]San od dnevnik; domu v PiPe 2’ strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA ZASEDANJE KONGRESA Zvezni kongres, ki je bil po predsedniku Rooseveltu pozvan k izrednemu zasedanju, kaže zdaj prav tako malo volje za delo, kakor jo je kazal tekom preteklega rednega zasedanja. Kakor zdaj stvari stoje, je dvomljivo, da bi kongres v tem zasedanju resno poskušal rešiti zadeve, katere je predsednik priporočal v rešitev. PRITISK NA REVEŽE Ameriški kapitalisti potom njim naklonjenih kongresnikov, v Washingtonu in potom časopisja vedno glasneje zahtevajo,1 da se mora ukiniti davek na nerazdeljene dobičke korporacij. S tem izgubljeni dohodki zvezne; zakladnice naj bi se nadomestili; z razširjenjem dohodninskega davka ali z vpeljavo nakupnega davka. Po nakupnem davku bi bili prizadeti vsi, najbolj pa tisti, ki imajo najbolj skromne! dohodke. Z razširjenjem dohodninskega davka pa bi bili prizadeti tisti, ki tako malo zaslužijo, da so bili doslej takega davka prosti. ---- CIVILNE SVOBOŠČINE Senator Robert M. La Fol-lette, predsednik senatnega odbora za civilne svoboščine, je izjavil, da bo omenjeni odbor priporočal kongresu sprejem primernih postav, ki naj zaščitijo i te svoboščine. Po njegovi izjavi j so bile posebno pogosto kršene državljanske pravice delavcev od strani kapitala in istemu naklonjenih oblasti. ZA DRŽAVNO KONTROLO Na konvenciji Narodne far-merske zveze, ki je nedavno zbo-ravala v Oklahoma Cityu, Okla., je bilo z veliko večino sprejeta resolucija, ki zahteva vladno o-bratovanje železnic, tovarn, javnih naprav, bank in zavarovalnih družb in kontrolo naravnih bogastev dežele. ZA LOTERIJO Vse loterije so v tej deželi po zakonu prepovedane, toda v kongresu so bili že večkrat napravljeni poskusi, da se uposjavi državno loterijo. Dosedaj so bili vsi zadevni poskusi brezuspešni. Newjerseyski kongresnik Edward A. Kenney je v sedanjem zasedanju kongresa spet stavil predlog za upostavitev federalne loterije, ki bi prinesla zvezni vladi okrog poltretji tisoč milijonov dolarjev dohodkov na leto, pa bi zato lahko nekateri davki odpadli. Poroča se, da bo kongres to pot resno razmotrival o tej zadevi. NOVE STAVKE Sedeča stavka, ki je prizadela okrog 12,000 delavcev, je pretekli teden nastala pri Goodyear Tire & Rubber Co. v Akronu, O. Stavka je nastala, ker je družba odslovila več tisoč delavcev in je nameravala odsloviti še nadalj-■ ne. V par dneh pa je bil med de-, lavstvom in družbo dosežen neki začasni sporazum, po določbah katerega so se delavci vrnili na • delo. Dasi tekom stavke ni bilo - nikakih nemirov, je ohijski go- - verner Davey pretil poslati dr-l žavno milico v Akron. Delavska 5 unija namerava zdaj obtožiti 5 governerja kršenja federalne , delavske postave v svrho pospe- - ševanje njegovih lastnih politič-i nih ambicij. V Pontiacu, Mich., je zastav kalo okrog 15,000 avtomobilski! - delavcev. 'Dalje na 2. strani) REPUBLIKA BRAZILIJA O republiki Braziliji se te dni razpravlja po vsem civilizira nem svetu. Vzrok za to pozornost je dejstvo, da je predsednik dr. Getulio Vargas uposta-vil v deželi diktaturo in odpravil dosedanjo ustavo. Marsikje se sodi, da bo Brazilija s tem postala fašistična država po vzorcu Italije ter da bo stopila v zvezo z Italijo, Nemčijo in Japonsko. Diktator Vargas to zanika in poudarja, da brazilska vlada ne bo fašistična, ampak taka, kakršno zahtevajo potrebe dežele, in da se tudi ne bo vezala z inozemskimi fašističnimi državami. Za enkrat je le toliko gotovo, da je dežela dobila izrazito diktatorsko vlado. Slabo prikrito diktaturo je imela že prej, sko-ro vse od leta 1930, ko se je sedanji diktator Vargas s silo polastil predsedništva. Sicer pa je v večini republik Srednje in Južne Amerike skoro neprestano na krmilu ene ali druge oblike diktatura, kljub ustavam na papirju. Izrazito demokratični republiki na ameriškem kontinentu sta le Mehika in Zedinjene države. Brazilija je največja republika v Južni Ameriki in na ameriškem kontinentu sploh. Njena površina meri 3,301,350 kvadratnih milj in je kot taka za 250 tisoč kvadratnih milj večja od Zedinjenih držav, brez Alas-ke. Dežela pa je še primeroma malo razvita in je zato še pri-lično redko naseljena; njeno prebivalstvo se ceni nekaj nad 41 milijonov. Zanimivo je, da je uradni jezik Brazilije portugalščina, do-čim je španščina uradni jezik v vseh ostalih republikah Južne in srednje Amerike. Prebivalstvo v Braziliji je po večini portugalskega porekla, toda ima znatno primes Italijanov, Špancev, Nemcev, Rusov, Japoncev, Poljakov in drugih narodnosti. V raznih neraziskanih krajih dežele prebiva tudi še prvotno, čistokrvno indijansko prebivalstvo. Dežela je sestavljena iz 20 zveznih držav in federalnega distrikta. Glavno mesto je Rio de Janeiro, ki šteje okrog dva milijona prebivalcev. Vladni sistem je bil pred upostavitvij-o diktature prilično sličen vladnemu sistemu Zedinjenih držav. Izobrazba prebivalstva je še na nizki stopnji.’ Leta 1920 je bilo v deželi 77% domačega in 48% priseljenega prebivalstva nepismenega. Na vzhodu meji Brazilija na Atlantski ocean, kjer ima mnogo dobrih pristanišč. Najvažnejše pristanišče je seveda Rio dc Janeiro. Dežela ima mnogo plovnih rek, med katerimi zavzema prvo mesto veletok Amazon. Kei je navadno vedno dosti dežja, sc reke plovne vse leto, in še danef tvorijo najboljše transportacij sko sredstvo, kljub priličnemi razvoju železnic in letalstva. Vsa dežela leži v tropskem pa su in mnogo jo je še neraziska ne. Obdelane zemlje ima le P milijonov akrov, medtem ko j< 1,236 milijonov akrov gozdov. \ i mnoge teh gozdov še nikdar n stopila noga belega človeka. T ■ gozdi vsebujejo neprecenljivi , bogastvo vsakovrstnega lesa i! Najvažnejši pridelek Brazilij ■ je kava; to potrjuje tudi dej ■ stvo, da je tri četrtine kave, 1< - jo svet porabi, pridelane v Bra ziliji. Prideluje se pa tudi mnc - go grozdja, smokev, banan, t i ranž in drugega južnega sad j J dalje kakav, sladkor, gumi, (Dalje na 2. strani) MODERNAJRTOPEDIJA Ortopedija se imenuje speci-elna zdravniška znanost popravljanja zlomljenih kosti. Zgodi se, da je kost tako zlomljena, da je treba posebne spone, ki oba kosa skupaj drži dovolj dolgo,1 da se spet zrasteta. Do nedavnega časa so se zdravniki v to svrho posluževali kovinskih spon j ali “klinov,” toda rezultati večkrat niso bili zadovoljivi, kajti!! telesni soki so kovino uničevali,! ( in “vezava” ni ostajala trdna. V novejšem času se ortopedi-1 sti poslužujejo “klinov” iz ži-i vih človeških kosti, ki zvežejo zlomljene dele drugih kosti in ] se zrastejo z istimi v eno. < Ako si oseba zlomi kost v ko’.- 1 ku ali ledjih, bo zdravnik v oba! zlomljena dela kosti zvrtal primerno luknjo, v katero bo zabili “žebelj” napravljen iz kosti pacienta. Tvarino za izdelavo tega koščenega “žeblja” izreže s posebno električno žago iz golenice ali iz velike kosti v stegnu.j Ko sta oba dela zlomljene kosti trdno skupaj združena s koščenim “klinom,” se, rana na mi-; 1 šicah in koži zašije in vse sku-I pa j pride v trden mavčev ov.oj. Ako ni komplikacij, se vsi deli kosti trdno skupaj zrastejo, in! prej zlomljena kost je spet mo-t čna in porabna kakor pred ne-; srečo. Pri avtomobilskih nesrečah se večkrat zgodi, da dobijo osebe močne poškodbe na obrazu. Vča-1 sih je čeljustna kost tako poško-, | dovana, da je treba del iste na-, j domestiti. V to svrho si zdrav-^ ! nik izposodi del medenične kosti, ki je že po naravi zaokro-: |žena. Pri večjih kostnih poškodbah,; kakor na primer na golenici ali ! v stegnu, se za popravilni material večkrat rabi tudi goveje kosti. Zanimivo je, da se goveja kost skoro tako dobro priraste kot človeška. Tako “popravljena” oseba je potem v pravem po-: menu besede del goveda." Pa to i ni važno; glavno je, da poškodovana kost spet služi svojemu namenu. Kadar se za popravo poškodovane kosti odvzame del druge kosti isti osebi, dotični odžagani del kosti pač manjka na prvotnem mestu. Sreča pri tem je, da tisto izgubo zdrava kost kmalu | sama nadomesti, to je, nastala j praznina se sama zaraste, da do-; bi ogrnjena kost spet normalno obliko. Ortopedija je v zdravniški znanosti precej nova umetnost. Uveljavljati se je začela, ko je bilo v moderni industriji vedno j! več ljudi poškodovanih na ko-Jsteh. Ranjenci v svetovni vojni i so tudi dali tej znanosti mnogo materiala za razvoj. V novejšem času, posebno v Ameriki, pa or-; topedistom preskrbljujejo vsak dan svežega materiala številne t avtomobilske nesreče. Revež je vsak bolnik in revež je vsak ranjenec, posebno še ti- - sti, ki je tako poškodovan, da - mu morajo kosti ravnati in po-i pravi jati. In žalostno pri tem l. je, da se te vrste nesreče množijo z vsakim dnem. Nekoliko tolaž-. be pa je vsaj v tem, da se je mo-e derna ortopedija razvila do take - višine, da reši trajnega pohab-!* ljenja tisoče poškodovancev. ’ Vsekakor mi vsi iskreno želimc n in upamo, da nam ne bo treba tc t. znanosti poskušati na, naši! lastnih kosteh. tiil: ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV IZKOPAN ZAKLAD Zalog in Devica Marija v Polju imata zadnje čase senzacijo z zakladom 30,000 dinarjev, ki je izginil staremu Primcu bivšemu posestniku v Sostrem, obči-i na Dobrunje. Omenjeni je posestvo pred par leti oddal sinu! in je imel baje prihranjenih 85,000 dinarjev. Denar je po neki verziji imel spravljen v treh pločevinastih škatlah, katere je zakopal na treh različnih krajih. Ena teh škatel, v kateri je bilo 30,000 dinarjev, je zdaj izginila. Govori se tudi, da je imel del denarja spravljen v skrinji n a podstrešju svojega stanovanja in da mu je bil od tam ukraden. Z zadevo se je pričelo bavi-ti tudi sodišče. STARI FAŠIZEM Nedavno je policija v Gorici aretirala mnogo ljudi, ker «o v javnem prostoru poslušali radio iz Madrida. Nekateri so bili izpuščeni, o-stali pa se nahajajo v zaporih. Med temi je tudi lastnik prostora, ki se imenuje “Kamenšek in Jug,” v Solkanu. Navzlic prijateljski pogodbi, ki je bila nedavno sklenjena med Ital j jo in Jugoslavijo, policija zapira Slovence kot prej. j Nedavno so bili obsojeni naj zaporno kazen 5 let v Ponzi naslednji: Karol Sirk, Ant. Hrovat, Anton Fonda, Alfonz Ske-bin, Peter Perkavec, Albin Kralj in Anton Boneta. Sirk je bil obsojen, ker je razžalil nekega vojaka, ki je bil v abešinski vojni, ostali pa, ker da so agitirali proti Italiji. Mirko Kralj se je skušal v kaznilnici v Trstu obesiti. Pod strogo policijsko nadzor-; stvo sta bila tudi postavljena dva slovenska duhovnika, ker sta nastopala proti fašitičnim društvom v Grahovem. BOGATA DEKLETA Marsikod v Jugoslaviji nosijo dekleta polno zlatnikov okoli vratu, da tako razkazujejo svojo doto. Te dni je bilo prošče-nje na Marijinem hribu pri Sisku, kjer se vsako leto zbere mnogo ljudstva. Od meje so prišla dekleta, ki so imela namesto zlatnikov okoli vratu obešene tisočake, v okviru pod celuloid-nim papirjem. Prav postavljale so se s papirnato doto. Nekatere so imele pod tisočaki v okviru tudi napis: “Imam še šivalni stroj in kravo.” TESLA ODLIKOVAN Naš slavni rojak Nikola Tesla je bil dne 6. novembra deležen naj višje časti, ki jo more Francija podeliti kakemu znanstveniku. Tega dne je bil na svečan način promoviran za častnega doktorja pariške univerze. Slavnostni seji je predsedoval sam predsednik francoske republike, o delu in zaslugah slavljenca pa je predaval dekan filozofske fakultete pariške univerze. Diplomo je izročil predsednik francoske republike jugoslovenske- 1 mu poslaniku v Parizu, ker se Nikola Tesla sam ni mogel udeležiti proslave, častni doktorat Sorbone se podeli na leto samo ! enkrat in to samo znanstveni-■ kom naj večjega imena in naj-. večjih zaslug. Od jugosloven-) skih znanstvenikov je bil dele- 2 žen te redke časti doslej same pokojni veliki učenjak dr. Jo van Cvijič. (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE V Zedinjenih državah se je letos pridelalo pšenice, koruze, rži in drugih žit kot še nikdar prej. Istotako je bil izredno bogat pridelek bombaža, tobaka, trompirja, raznih zelenjav, sadja in grozdja. Kljub temu Jreti marsikje pomanjkanje, da-■ii je vsega več kot dovolj, in farmerjem se obetajo slabe cene za njihove pridelke. Tako se ponašamo z našo slavno civilizacijo, vendar ne znamo preprečiti pomanjkanja sredi obilice. Stoprocentni Zahvalni dan bomo šele takrat lahko obhajali, e‘ 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver,1'1' 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., BrOOKiPy —— --------------------------------------------------------------9 Jednotino uradno glasilo. _________NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se poiiljajo na Kla7,”ejil \ denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in Pr slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novlhsiMajo * nje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se Po8U \ hovnega zdravnika. .»nreifl**! Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov In slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, t>233 St. Clair Ave., V Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša Jugo^4no^ j varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najllberalnejše r r članom. Jednota Je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselm** i in kdor hoče postati njen Član, naj se zglasi pri tajniku lokalne^* pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z ^ost- j plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali nar0^0ejO ^ sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in 08lJa mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka Je Pry.5.8®*' PromA^nnlo vnn&n nml (100 OOH 00 Snlvflntnnst .Tarimita 7.naŠ& ^ NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODR W insl* MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JE® GRADE V GOTOVINI. s. Za vsakega novopridobijenega člana mlad*" delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka P3 lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine $1'* ( za člana, ki se zavaruje za $ . 500.00 smrtnine za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine v- ^ za elana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine ■ za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine -r ^ za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine . Te nagrade so v veljavi za nove člane, prid0 februarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šele P° novi član vplačal vsaj tri asesmente. > nja kapitala pa je rudarstvo še primeroma malo razvito. Isto-tako ni zelo razvita druga industrija in Zedinjene države imajo za svoje izdelke v Braziliji dobrega odjemalca. Istota-ko ima Brazilija v Zedinjenih državah svojega najboljšegaod-jemalca, posebno za kavo. Znaten brazilski izvoz gre tudi v Francijo, Anglijo in Nemčijo. Brazilske gozde in prerije o-življajo mnoge divje živali, kot pume, jaguarji, divji psi, tapirji, armadili, oceloti, mravljinčarji, srne, opice, razkošno pernate ptice ter strupene in nestrupene kače, med katerimi je boa največja. Pomniti je treba, da je dežela ogromna, še nekaj večja kot kontinentalne Zedinjene države, ter da so vsled tega podnebje, teren, živalstvo in rastlinstvo v raznih krajih različni. Brazilija je bila odkrita 26. januarja 1500 po V. Y. Pinzonu in 25. aprila istega leta po ekspediciji, katero je vodil Portugalec Cabralo ,ki je formalno proglasil novo zemljo za portugalsko last. Portugalska se je lotila resno kolonizacije leta 1530 in skoro 300 let je bila Brazilija portugalska kolonija. Leta 1822 pa je dežela proglasila 'svojo neodvisnost od Portugalske in je bila vladana po cesarjih (iz portugalske dinastije) in po regentih do leta 1889, ko je revolucija upostavila republiko. ‘V VOJNA NA KITAJSKEM Po zavzetju Šanghaja so Japonci začeli prodirati proti Nankingu, glavnemu mestu Kitajske. Predsednik vlade, general čang Kajšek, je izročil pred-sedništvo izvrševalnemu koncilu z namenom, da sam stopi na čelo obrambnih sil Kitajske. Vsi uradi kitajske vlade so se iz Nankinga preselili v čunking, to je bolj v sredino dežele. Tja so se preselila tudi poslaništva inozemskih držav. ‘slavije Marko D*01', v samotnem kraju ve, v romantične^1 denkoviču. Rodil sc ^ in torej praznuje Pred dvema let°nl‘' od tam, v Nočaj* , umrl njegov k011 Glišič, ki mu je l,i J 1 j en je 120 letnega ^ 10 precej burno, oženjen irf je ime's. fllii eno hčer, toda oS^8 ^ en sin, druge je P J takoj ob pričetku ' .^i ne. Markova drutf® .p let in je še vedno c' UČINKOVITA ^ V Mostarju s o svojevrstno znana pevka sevda j lenkovičeva, ki .1° J? prepevala po ^ slovela kot “črna v nedeljo z neko sv J kopala popolno^1*1 11 Neretvi. Seveda^J ogromno ljudi, k* J deli, katero pred1'* ^ občudujejo: da ali ker je skočil g | retvo, kamor se j/ najpogumnejši 111 deniči. Vroči ci£a ,.i! kopalk pa Neret^J živega. Obe sta ^ $ iz vode in se . .jji0 pravili sta KNJIžEV^. “Cankarjev J brska izdaja i11111 '(|e;\ no: Glasovi ^ lek: Mrdančev tam na severu; ^ Sonetni venec vršjem Nemčije’/,, E. K.: Julkina Liberija; Sport ^ ^ , ska filozofija! Ob zadnji uri (k° j;'Pj slijo Kitajci o mada; Pasja d° ^ Za gospodinje- jd( Glasnik,” mesec« je in pouk, in se naroča !lil|ev^ St. Clair Ave., °1 J . jflfl !(• RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) ZGODNJA ZIMA Prvi sneg sezone je konc: preteklega tedna pobelil državo Ohio in večji del srednjega za-pada. V Clevelandu in -bližnji okolici je padlo približno do 4 palce na debelo snega. Temperatura je padla na 20 stopinj nad ničlo. BALKANSKA ENTENTA Iz Londona poročajo, da je bil pretekli teden v Ankari, Turčija, sklenjen dogovor med Turčijo, Grško, Jugoslavijo in Itu-munijo, glasom katere bodo vojaške sile vseh štirih držav skupna čuvale mir na Balkanu. DOBRO SOSEDSTVO Diktatura, ki je bila nedavno upostavljena v Braziliji, sicer zanima državnike v Washing-tonu, toda vlada %edinjenih dr-J žav se ne namerava niti malo vtikati v notranje razmere po-l VOJNA V ŠPANIJI Tekom manjših bojev med španskim vladnimi četami in med rebeli, ki so se vršili zadnji teden, se položaj na fronti ni bistveno spremenil. Obe stranki pa se pripravljate na napovedano veliko ofenzivo rebelov z oja-čevanjem svojih pozicij. Rebeli so pretekli teden zajeli angleški tovorni parnik Carpel, ki je bil natovorjen z živili za lojaliste, in ga prisilili izkrcati i tovor v pristanišču Ferrol, katero kontrolirajo rebeli. Parniku z vso posadko vred je bilo potem dovoljeno odpluti. Ob špansko-francoski meji in v Parizu se širijo govorice, da se vršijo pogajanja za dosego premirja. Iz Londona poročajo, da nameravajo Rusi v najkrajšem času odpoklicati vse ruske bojevnike s španskega bojišča. Ta odločitev utegne odpreti pot tudi za odpoklic italijanskega in nemškega vojaštva iz Španije. REPUBLIKA BRAZILIJA (Nadaljevanje s 1. strani) DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI bombaž, tobak, koruza, yerba mate (neke vrste čaj), riž,.pšenica, rž, krompir, alfalfa itd. V nekaterih delih dežele se razprostirajo veliki pašniki ter je živinoreja, ovčjereja, konjereja in svinjereja znatno razvita. V inozemstvo se izvaža mnogo zmrznjenega mesa in kož. širom velike dežele je raztreseno tudi ogromno rudninsko bogastvo, vse od železne in man-ganezove rude, do srebra, zlata in demantov. Vsled pomanjka-' (Nadaljevanje s 1." strani) townu, Pa., se bo v soboto 27. novembra zvečer vršila plesna veselica, katere čisti dobiček je namenjen blagajni Doma. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) LEPA STAROST Najstarejši prebivalec Jugo- B ENGLISH SECTION OF B V Olt'cidl 0r9*n v o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CII* Current Thought Pathfinders JLaicJ Off ***£** jobs, men being laid off, the number of (t lothlg h°urs whittled down each week, retail sales S lailie’g nianufacturers s^01't on orders — so report the |eV I'e “30” depression still fresh in our minds, j ling- f '^iately wonder whether or not this is the begin-ltu he ear another crash, for the early symptons have all of another business let down, kig j, °*' us sincerely hope not. We like to believe that ton k hp°-n^. a s%ht recession in business activity, and ’c# if pi j, ^lnn*n£ with the new year production will again Jtied to normal output, uni* Wp.?11? the highest executive to the laborer doing the alvat; ,lobs’ al] of us> must have faith in future> for 10 !1>d \v°n economic ills rests in the confidence men "y ittle ,°men have in themselves. Unfortunately for the Otifj,, lan> which represents the vast army of workers, $ '* 'encis ®nce in their work and the ability to progress de-Dntro,uPon the judgment of a small number of men who 30 ll(W industries of the nation. Too often, their M ^ k11*' *s influenced by petty things in life, and T]mere whims. Ofker8 *ak°rer> and this includes the white collar 5.e«*' [fic; s' craftsmen, also the small business men, is not* ^ i(| if, . ^ acquainted with the whole pattern of life °Ulf] locate design to assert definite steps which ^ <4i. ^ittiize the possibilities of a nation-wide depres-^ * ' * * slid So^s forking hours a week, if not complete layoffs, e Pav by a11 the PeoPle of a nation- starts with envel°pe. Less money to spend at the grocery ' air meat mai‘ket, less funds available for cloth- *iI %■ 'Usements cut down if not entirely dispensed with, jjj'jfli ct0l.v Hrs Purchased. All this means less orders for the nO,1 8^(] ’ 0 again must cut down on the already dimi- ’toO1 0,i‘!Tber working hours each week. Sod' fel a V • £es feel the results of economic ills at the 5 *00. Heaj pities where they may be holding a dance, and hli^ nf°La lar&e turnout of members and friends, the i W dance finds a small crowd—barely enough P° icV fnXP?nses, or worse, wind up with expenses ex- jt. income. t,.'s very discouraging to the administrative officers iu bol§l th• fS0 hard to make the lodge activity a success, to :Bi ”a'f L, . their efforts have been wasted. se j‘’fl mo!)(iHence is a great teacher, and if the officers je ' riiiv l ers ^earn a lesson from a setback, the financial •m* ^1 WwVec* in holding a dance, for instance, is negligi-g'sl#fut, . ComPared to'the profit that _ will be derived in '’’Kt when the present lesson will be utilized lil0 C ^ top , r discouraging factor for the lodges is to find :a • .or two before the dance is to take place, that p., ^milar forms of entertainment will be offered to ;l Štir‘rges !c on the same evening, in other halls. All the tal I"ffs benefit from a system where dance book- pora!f^Rei be recorded in chronological order, so that u i t« W PA°°¥ng for a date could see at a glance the par-jje Venings already reserved. The local branch could a čvr I 'R. S°Venied accordingly. system would work better in small communi-i. K in the large metropolitan centers the local ■’ belonging to various fraternal denominations, , ePendently of each other. Gowanda, N. Y. — On Tuesday evening November 16th, the Pathfinders held their regular I monthly meeting. The attendance was fairly good, but we are still hoping to have a better turnout next month. How about it members? Please try and be present if you want to forget your troubles for a while. Just ask Louise Palcic why it pays to attend the meetings. She will have a very good, and happy answer. Election of officers will take place at our December meeting. Do not stay away if you are afraid that you will be chosen one of the personel. It isn’t such a difficult task and it is a good experience. So, if you are nominated, and have some spare time, accept the nomination. Selecting a group of capable young men and women to lead us through the coming year should be no trouble at all. After the meeting the boys will entertain us with a Christmas Party. Of course, with the men in charge of the eats, every girl in the lodge should be there just for the sake of finding out who is champion in the culinary art. Boys, it must be a delicious lunch so that we girls can talk about it the remainder of the year. Philip Palcic is chairman of the affair and he will pick his committee in the near future. The members who stayed for the “cooty party” had an enjoyable time. I know most of them didn’t laugh as loud and as long for many moons. No one could stop the giggling and bursts of laughter until somebody announced the eats, were ready, to be served. Then the gaiety subsided until we enjoyed the refreshments, only to start up again. All in all, a good time was had by each and everyone. The prizes were won by Elizabeth Batchen, Anna Strout, Tony Krall, and John Vončina. The fall dance which was held recently, was considered a sue cess considering the present working conditions in the local tannery. A speedy and complete recovery of the following members: Mary Veloski, Frances Zelnik and Eva Klancer is looked forward to. See you all at the meeting on Tuesday evening, December 21. By the way, some of you may be interested to know that “Nancy” is spending the winter months in Florida. Mrs. Mary Vončina No. 222, SSCU BRIEFS some- Charles Jezek, charter member and first treasurer of Illini Stars lodge, No. 211/ SSCU of Chicago, passed away on Thursday, November 18. Funeral services were held Monday, November 22. George Washington lodge, No. 180, SSCU basketball team, which is entered in the Cleveland Inter-Lodge League, drew a bye for Wednesday, December 1st, and will see action again the following Wednesday, December 8th, at the St. Clair Bath House. Lodge No. 106, SSCU of Davis, W. Va., announces that it will hold a dance on New Year’s Eve. At this dance the lodge banner also will be unfurled and dedicated. In Pittsburgh, Pa., lodge No. 26, will hold a dance on December 27, in the Slovene Home on 57th and Butler Sts. Lodges of SSCU interested in sport activities should elect athletic supervisors at their annual meetings, which will take place next month. Names and addresses of duly athletic supervisors should be forwarded to Noba Doba, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Dr. James TP. Malty, Cleveland Slovene dentist, placed on the market recently a gummed seal of a pair of lips which may be attached to the letter or envelope. His own invention, the “love” lip is intended to take the place of the traditional love-letter ending, S. W. A. K. Lodge No. 84 ^hat T)eer-Hunting Expedition in’e aci) c ’’r' a < J '0J Pa- — Members; di^KV!mnski raj’No-172)1 ki nil t(K emmded to be sure IrZji^ifV^l ltl full numbers the se%4!?Mli0J’ annual meeting, i»v ifiiut s. T>theld Sunday- De' , ne A he held • meetinS which ^11 the usual quar- ^;:m^nce at 1:00 p.m. tV;> uf' thp111^ *S imPortant be-* board will be ^rStr’0X ^Istg^^ing must be done VI#,|V ]Q^ weak condition ^asury. The lodge year 1936, %,r6COrcled in the min-to that a member ^ atter>d the annual tSt Pay 50 CentS int0 to l6asury. This ruling v ^ Members of the l ent-sick °h«Vrusteea are r0‘ ,bi»; Jm y th6 i °Ver the books j0, °^e officers. ^ Nahtigal Sec’y> cl^ I > ft HL b L °^ge No. 172 Members Invited For Opinions Soudan, Minn. — For the benefit of members of St. Barbara’s lodge, No. 5, SSCU, I take this means of notifying you to be present at our next regular meeting, which is to be held November 28th, at the usual time and place. At this meeting plans will be discussed and a program made up of activities for the winter months, for now is the time, if ever, to get into this. Maybe it will be possible for us to sponsor a basketball team this winter; if so, Little Stan better pray for snow because he won’t see us for dust. Maybe? Also, we will discuss what we are going to have at our annual meeting. Will we have coffee or tea ? Besides refreshments, what about lunch? Be present at our next meeting and help us decide the many questions. The more present the merrier. Watch this section of Nova Doba for further notices. M. L. Stepan, Sec’y Did You Know That... By Anna Prosen, Lodge 173 Trinidad, Colo. — I take this opportunity to notify all members of St. Andrews lodge, No. 84, SSCU to be sure and attend the annual meeting in full numbers. The meeting will be held Sunday, December 12. Election of lodge officers for the year 1938 will take place. Other important items also will have to be disposed of. Members should see to it that the lodge also Avill have a capable and impartial board who can do much to maintain peace in the lodge and also give it impetus for further progress. Let us keep in mind that the, type of board we elect is the type of personnel we will have to be satisfied with. Therefore, come to the December 12 meeting, and bring along members of the juvenile department. At the November meeting it was decided that we have entertainment at the annual meeting. I request the members further to be more prompt in paying assessments on time. It seems to me that requests of this nature fail to phase some. The more they are reminded of their past due obligation, the less concern they show to comply. They fail to realize that tardy payments affect the individual as well as the lodge secretary. I am also calling attention to those members who are in arrears, to straighten their obligation to the best of their ability at the December meeting, so that the financial report and the records will be in order and ready for transfer to the new board which will be elected at the, December meeting. In conclusion, I am reminding members of our lodge to attend in full numbers our lodge dance, which will be held Saturday, November 27, in Starkville, starting at 7:30 p.m. Members of our lodge will be admitted free. Jacob Prunk, Sec’y. By LITTLE STAN Win First Cage I. L. Tussle Cleveland, O. — By a score of 29 to 22, the George Washington lodge team, No. 180, SSCU defeated the Spartans, SSPZ on Wednesday, Nov. 17, in the first game scheduled for the evening in the Inter-Lodge League. Somewhat lacking in timely precision of plays, the G. W.’s showed streaks of perfect coordination, mostly during the second half, when they amassed most of their points. The team is a far cry from individual star performers, since the boys display every effort to follow team work. On Sunday, December 5th, the G. W.’s travel to Rochester, N Y. to engage the Seagram’s five. “Did you say the man was shot in the woods, doctor?” “No, I said he was shot in the lumbar region.” Teintsin is one of the most important foreign sources from which American manufacturers obtain bristles used in producing high grade brushes? The Emperor Nero was fond of playing a pipe organ operated by water power? The hydraulic organ continued in use for many centuries after Nero’s reign, bellows being introduced in the Middle Ages? . The sextant is an instrument for measuring the angular distance of objects by reflection? Cream which is a day or two old is easier to whip than fresh cream ? De Pauw University is in Greencastle, Indiana, 40 miles west of Indianapolis? Earrings made of gilded cu-pids have been designed by Schiaparelli ? Iron-work is the important branch of historic ornament? Germany had famous mediaeval and Renaissance workers in this style? Kiosk is a Turkish word signifying an open pavilion or summer house? Lodge No. 130 Tut, Tut! “My boy friend doesn’t smoke, drink, or swear.” “Does he make all his own dresses, too?” * Mollie — Weren’t they married in a hurry? Margaret — Yes, each was afraid the other would back out at the last minute. De Pue, 111. — Members of Slovenski'bratje lodge, No. 130, SSCU are hereby notified to be sure and attend the annual meeting which will take place on December 5th, in the Slovene National Home, commencing at 10 a. m. Election of lodge officers will take place at this meeting, as well as plans mapped out for the coming year. Every member should be present, as only in this way can the will of the majority express itself. Many other important items will have to be disposed at this meeting, including the approval of the lodge to hold a dance on New Year’s Eve, December 31st. Proceeds of the dance will go into the lodge treasury. Therefore, come to the meeting on Sunday, Dec. 5, and bring along new candidates for membership in the lodge. Ignatz, Benkse, Sec’y By guessing all but five of the silhouettes of movie stars, published by The Cleveland Press, Josephine Bavec won first prize in the Movie Silhouette contest. The prize entitles her to an airplane trip to Hollywood. are Go Right Ahead! Diner—“I see that tips forbidden here.” Waiter—“Lor’ bless yer, mum, so was the apples in the Garden of Eden.” E 1 y, Minn. — From the mighty northwoods of Minnesota come dramatic descriptions of hundreds of deer-hunting expeditions narrated by hunters from all parts of the country who never fail to appear whenever His Honor—The Governor, proclaims an open season. And these mighty nimrods can tell some tall tales—even bettering those told by fishermen when they describe the terrific battle which ensued when they got the “big” one . . . and how he got away. This year, in Ely, Minnesota, November is remembered for three major events—duck and deer hunting and Thanksgiving Day. As Little Stan is getting ready to bring you a vivid description of his deer-hunting expedition, and how it helped make Thanksgiving a day to be more thankful for, he wonders just how much of this tale you will believe. But if you don’t believe it, he hopes that at least you will enjoy it. Heh Heh! So here goes: Minnesota’s Governor Benson had declared an open season on deer this year. Although much in the way of opposition developed, the Governor’s proclamation remained in effect, and deer hunters throughout the country prepared to come into this area to seek their prey from Nov. 20 through the 25th, inclusive. It was the eve of the opening of the deer-slaying season. Weather was ideal crisp, freezing cold, but yet comfortable to those dressed for the occasion. Sub-zero temperatures have not set in yet. Picture a typical scene in Ely—the last stop before hunters hop out into the wilderness area. New deer-hunt-ing territories have been opened, and the nimrods are anxious to get into this virgin region where wild game is abundant. Result is that the influx of hunters in to the city has been greater than ever before. Two days before the season was about to open, the town was filled with red-shirted, red-coated men. They obtained licenses, equipment, supplies, and guides. That done, they whiled their time away, swapping yarns in taverns over some popular drink ... or something. While these hunters are engaged in this pre-hunting dissipation, let’s flash back to Little Stan. He is just finishing another issue of the weekly shopping guide. Eagerly and swiftly he works, because soon he must get together with the Magic Carpet and the Stanley Steamer to formulate plans for their own trek into this northern wilderness. When preparing for such a trip, one must first pencil his items on paper. Next day you go out to get things itemized on the list and you are ready! Darkness has fallen. Outside the weather is crispy. A light snow is falling, landing on hard-packed snow-and-ice. Inside Little Stan’s shop, a light glows its ray on a desk at which is seated Little Stan. Outside, where it had bfeen for three days without being touched is the New Stanley Steamer. Near Little Stan lies the ever-loyal Magic Carpet. Into a huddle. The pencil flies. After several hours of this Little Stan comes out to stretch, a big long list in his hand . . . which means a busy morrow I Then homeward, by foot. The Stanley Steamer is incapacitated. Tsk Tsk! Little Albert didn’t have much' trouble waking Little Stan the next morning. Usually he has to prod and shake him for several minutes. But not that morning. He was up at the first touch, was dressed quicker than you could stifle a yawn; cleaned up and ate his breakfast, and was ready. Down town. The Magic Carpet left the job of getting the supplies and apparel up to Little Stan, and the Steamer had to be repaired before it could be of any assistance. First stop was a clothing store. You could see the proprietor and Little Stan wave their arms, shake their heads as they dickered. That lasts a few minutes, and out of the store comes Little Stan, bedecked in colorful red regalia from head to foot. Good thing there were no bulls around . . . Little Stan would have to stretch his long legs for some time with a puffing snorting bull after him. But it is a good thing this is a mining town . . . Before Little Stan gets other supplies he attends to the Steamer. Parked on the main street for three days, it develops several kinks. These are loosened after a couple of heftys push it around a bit. It coasts down the hill to Central garage where the mechanics go to town on itb.lJieady, Little Stan hops in, and'drives to the grocery store. There he packs loads of Polish sausage and other commodities. No hunting trip is complete without Polish sausage! Heh Heh! . . . This is all packed into the Steamer, as it idles peacefully. Into a hardware store. Little Stan purchases his license and makes darned certain he doesn’t forget those bullets for his gun. He did that last year, and almost lost his trousers, remember? Everywhere Little Stan goes, he is wished loads of luck. He also promises the boys delicious venison steak. Feeling happy-go-lucky, he dishes out many many promises which were destined to make him do some fast thinking later on. Soon he is loaded down and ready to go. Driving to the shop he picks up the eager Magic Carpet, then home for the last bits, and ready to go! But first Little Stan feels he has to do some talking to the Steamer. It is not certain whether the little auto could stand the rigors of the deer hunt. So Little Stan promises to fill it with nice wkrm Prestone if it behaves correctly. The Steamer promises, and with a putter that more resembles a race horse, he staggers to a finish, the expedition into the wilds begins. Driving at a fast clip (25 miles per hour), Little Stan admires the majestic scenery of early winter as the car thunders on to the Big Stoney district, scene of the hunting. š Two hours pass when a small car, steaming, snorting, finally turns into a side road leading into the Stoney River country. Already bullets whine past Little Stan’s ears, and he instinctively dodges. (Good thing he hasn’t very many enemies!) Tsk Tsk! Continued on Page 4 V “As A Secretary j ELECTRONS, SPARKS “N” FLASHES Sees It” Blawnox, Pa. — There is no need for duplication, hence the writer will attempt to refrain from writing a column of “Electrons — Sparks “N” Flashes”. Bro. Stan, who; from all indications, is doing a good job in that field, unknowingly created the idea of a column employing the above caption. For some! time some such column has been thought of as a means for resuming contributions to the Nova Doba, but it was always delayed for another week. It remained for Pro. Stan’s, “Endless string of thoughts parade through my mind,- but they don’t make sense” phrase to: arouse the writer from the lethargic state of mind. Attend Meetings t Perhaps h3 had been devot-i ing time to too many or an assortment ol ideas during the week; when the time of writing was at hand, concentration on the one topic was next to impossible. Nevertheless, it reminded the writer to again work on some he had in mind, lest they be forced into the forgotten channel by other and new! thoughts. Attend Meetings Experience is the best teach-j er, few will deny; hence we do! or should attempt to profit, from the experiences of others. The writer as secretary of the Electrons for practically three I years has confronted both amusing and disturbing experiences with the membership, as well as prospective members. Some reached at times an alarming proportion, times when a secretary in similar circumstances is about to shout “I give up”, only to restore cooler judgment and restrain any drastic action. In a series of articles of “As A Secretary Sees It” each experience will be unveiled, fattened with- the writers own opinion on the subject^ of course. Surprising indeed, will be some of the revelations; others may be just a repetition of like experiences by secretaries in other localities. Still others may be items picked from fraternal organs, seasoned with the writer’3 opinion of the subject matter. In any event the article involved will be prepared with hopes that constructive argumentations will spell death to foul blows and false contentions advanced by those totally or partially ignorant ol the By-laws of a fraternal organization. Attend Meetings Prospective members a n c their reactions. That will b< taken up in a later article. Then isn’t any doubt that many fine odd experiences in the solicits lion of new members. My cas< is no exception. F'or the pres ent, one remark received wil suffice. A young married man not yet thirty, with a wife an< one child, was approached for membership. Irregardless of the fact that he was unfamiliar with fraternal organizations, his “wise-crack” about insur-' ance in general was the prize of them all. “Why should I, a man who is never sick or hurt,; throw away a coupla’ buck3 every month that could be used for something to an advantage’ . He refused to be shown that a sick, accident, and death policy was the best advantage his “coupla’ bucks” could be used for. He is merely a fortunate young man who has thus iar evaded any misfortunes, and has convinced himself that he is immune to any sort of illness or accident. He is not alone in that line of thought, as another known to the writer, spoke in practically the same manner, only to figure in an auto wreck two weeks later. In the hospi- liy Stan Progar Springdale, Pa. — When things look the darkest, the sun is bound to shine. How true this is. One never realizes this until one is faced with a hopeless situation where everything goes against you, and just about the time you concede defeat, you are saved. Yes, that’s how she goes. A last split-second rescue. And that’s exactly how things fared with the Electrons. Honestly, I was just about to give up hope. The Electrons, as far as spirit was concerned, were dead. Only a few attended the meetings. Always the same few. Ideas were about as scarce as whiskers on a new-born baby. Then, when someone dared to suggest an idea, he received less support than the Republicans are getting now. And as for attending the dances given by neighboring SSCU lodges, why that was out of the question. “Why should I bother with lodge doings. As long as I keep paying my dues, I’m a good member.” Yes, that’s just the attitude everyone was taking. I |was just about to hang a sign I “Dead, Please Do Not Disturb” | on the office door of the Elec-jtrons when I heard a rumor, i You know you can’t always be-| lieve a rumor, but this one gave j me a little hope. Maybe? Anyhow I destroyed the sign and i crossed my fingers. Maybe it is true. But still I wasn’t going tc 1 ake on any new hope until this rumor was checked. And so with all fingers crossed, I rar down the rumor and found it tc be true. Whoopee! Ten Elec itrons attended the Ramblers dance in Center. Wow! Happj [days are here again. The Elec trons are coming into their own And sure enough, at the No vember meeting of the Electrons, the attendance was almost one hundred per cent. Everyone was present, except a few that had to work and two who were sick and confined to bed. Four new members were enrolled, three from Springdale and one from Logans Ferry. (By the way girls, he’s quite hand- t some.) Aside from this, every- * one was full of spirit and more members were promised for the next meeting. Yes, it looks as if < the Electrons have returned to 1 that lively, wide awake, full of ( pep gang that we knew a few 1 years back. Don’t go back on us gang. Keep up the spirit. Remember, the old fighting words, : “more power to the Electrons.” 1 Bud News With everything good, we must take a little bit . of bad. Unfortunately enough, this also is true. We were still rejoicing over the thought that once again the Electrons were full of spirit land happy, when suddenly the i bad news overcame us. Within I the space of a few hours, an au-i tomobile accident and sickness | struck the Electrons that re-| suited in two Electrons being . forced to sick beds. The first happened when Brother Ru-. dolph, Brother Frank, his wife and son were motoring to De-.! troit. The carefree tourists nev-, jer reached their destination. , J ust before reaching Toledo, 0., ithe car left the road, struck a ! culvert and was almost totally j demolished. Brother Frank was in command of the car at the t time of the accident. The cause . will remain a mystery, but for-Jtunately no one received serious 3i injuries. Brother Frank was the p recipient of a black eye and his J' t il he remarked that the lessons d ii the school of experience at e times were mighty costly. It is s a sad case indeed when such n titter pills are necessary for a r cure... Drive home such illus-n! trations when approaching the tV;‘M need no insurance” pros-■k| pects... i- F. J. Progar \ , THAT DEER HUNTING EXPEDITION (Continued from Page 3) wife, Donny, suffered a sprained ankle. Frank Jr. escaped injuries altogether, although he was thrown out through the windshield and found underneath the car. Brother Rudolph, owner of the car, was injured the most. At the moment of impact, his head struck the windshield and smashed it to bits. In the encounter, he received a severe cut just over his left eye, requiring seven stitches. Back in Springdale on the same day, sickness struck one of the fair sex of the Electrons. Believing to be the victim of a sorethroat from a slight cold, Mary Oset suddenly became very hoarse. A doctor was summoned and upon completing his examination, he rushed Mary to the Citizens General Hospital at New Kensington with a very bad goiter. Her condition was bad and an immediate operation was out of the question. After six days of care and close attention, she gained the necessary strength to withstand the operation. A successful operation was performed Wednesday, November 17, and although still in a very serious condition, Mary is facing the situation bravely. The Electrons extend their best wishes to Rudy and Mary, and hope that both experience a speedy recovery. Incidentally, the disastrous day for the Electrons proved to be Armistice Day, November 11th. Bowling I wonder why the different sport supervisors failed to respond to the call for a match game. Can it be that the Electron bowlers are getting too good? No, that could never be. Come on, Center, Pittsburgh, Claridge, Export and Canons-burgh.Who wants to be the first to defeat the Electrons this year? No. No. Don’t all rush at once. We’ll take on all comers, but first I believe a warning is in order. We just completed a practice session in bowling with terrible results. The best single score we could chalk up was a 202. Beware! When the Electrons are bad in practice, watch their smoke in a game. Football This year, the Minnesota Gophers lost two hard-fought football games. The Cornhusk-ers of Nebraska were the first to subdue the Gophers, and then a few weeks later, the fighting Irish of South Bend served the same dish to the Gophers for their afternoon smack. The Gophers had no alternative. They had to bow low and pay homage to their lords and masters, the Irish and the Huskers. But then, both Nebraska and Notre Dame had to face the Panthers before resting on their laurels. They did and found the cat in no playful mood. The result was that the masters of the Gophers received a terrific lacing. Consequently, the Panthers became the master of the Irish and the Huskers, who are the masters over the Gophers. Therefore, the Panther would become the master over the Gophers. So what? I’m afraid if I don’t quit here, a headache will be master over me. Am I right Stan? Bank Night At the November meeting of the Electrons, money was given away. Joe Yelouchan was awarded a cash prize. Did Joe treat the gang wih his prize? Did Joe pocket the money? I should say not. He did something that will always be appreciated by the Electrons. Joe donated his bank prize to the Electrons’ bowling fund. Thanks a million, Joe. We’ll never forget it. Cupid That man’s here again. Yes once again-Mr. Cupid has scorec a hit within the Electrons. My, will he never let us alone. He Within a short space of time, the cavalcade reaches the destination—a hunting camp in the wilds, 40 miles as the crow flies away from Ely. The Steamer is so exhausted, it drops, and wheezes painfully as it tries to get its breath. The Magic Carpet is acting strangely; in fact it actually feels exhilarated! Before Little Stan unpacks his grub, he investigates, and to his utter dismay and pleasure he finds a quart bottle in the back seat—but it is empty! No wonder the carpet acts strangely! It is placed in the camp to recuperate, as it will come in handy before this trip ends. With the Steamer set until Little Stan’s return, he picks up his gun, and strolls stealthily into the thickest part of the wilderness. Unbeknowest to him the Magic Carpet had recuperated and was following behind. It caught up with Stan just as he reached a pretty vantage point—a place on a hill which would be an ideal spot from where to pick off a deer. Everything is quiet, but only for a moment however, as occasional shots re-echo from tree to tree, as other hunters try to get their prey. Later, as it gets close to the noon hour, it appears the entire forest is filled with sound of rifle fire. It resembles somewhat the war in China! Heh Heh! But Little Stan lies low, waiting his chance and hoping inwardly that no hunter would pick him off for a deer. From this noise and din, Little Stan hears a strange noise just a few feet below him! It sounded like gobble—gobble! But he wasn’t certain. But it called for an investigation! Stealthily, he crept forward. Closer and closer came that gobble .. . gobble, but still he could not see anything. As he crept forward, the object seemed to come nearer and nearer. Suddenly, as a clearing was approached, Little Stan almost fell on his rear in surprise. There in the opening, coming towards him and unafraid was the biggest turkey you ever saw in your life. And it wasn’t afraid! It gobbled cheerfully and rubbed that long red thing that hangs from its nose right against Little Stan’s nose! It wanted .to make friends Then light dawned on Little Stan! The; turkey thought Stan came from his family, because he carried that “nose for news!” Horrors! Little Stan was insulted. He slapped that turkey, challenged it to a duel! It bristled in sudden anger as it ruffled its feathers preparing for the charge. Circling, little red eyes always watching, it suddenly dashed at Stan. He dodged, and pulled that red thing on the turkey’s nose as it dashed past. This merely aggravated the turkey more, and it charged more viciously. Each time Little Stan repeated his procedure, and finally the big MY TRIP TO THE MEDITERRi wasn’t satisfied with breaking up the bachelors and with six direct hits last year. He had to come back f°r more. This time his victim ia a handsome chap by the name oi— oh! oh! it almost slipped- For the time being, you’ll j ust have to be satisfied in knowing that he is a handsome chap of twenty-one summers and still single. Today’** Thought Whenever you become famous, something that you say or clo is put on record for the rest of us to look up to. Such is the case with Washington Irving. He was the man that said: “Great minds have purposes, others have wishes. Little minds are tamed and subdued by misfortunes; but great minds rise above them- t it so. Tom was so angry, it burst a blood vessel—just as Little Stan grabbed it by the neck, twisted it, and assured himself of a turkey for Thanksgiving. Proudly he walked back up the hill to resume his vigil!—He wanted a deer too! Bullets whined as rifles cracked in the crisp wintery air. But nothing seemed to come his way. He looked to his side, and stepped back in amazement! What once had been a Magic Carpet, had turned out to be something of a different color ... It was so red . . . well, nothing could be redder. Ah, the reason! It was a plan of attack thought of only by the Magic Carpet. The idea came from the Spanish toreadors or bul 1-fighters who had used the Magic Carpet’s ancestors in their sport. Far off, below the hill, about 200 feet from where Little Stan held hit, vigil stood a towering majestic buck. It must have weighed at least 270 pounds . and four ounces! Big majestic antlers were held high in the air by this prize specimen! But the Magic Carpet was not asleep! It started, slowly sailed high into the air, coming down behind this big bulldeer buck. The biggest battle of the day was on. The red carpet flashed before this bucks’ eyes, enraging it. It would stream ahead. The buck would charge. The fight got so bitter that Little Stan didn’t have a chance to shoot. It seemed like the first round of the battle had ended. The big buck snorted as it caught its breath. The Magic Carpet came back to Stan, whispered that he should not shoot, but should go back to the Steamer. Little Stan did as he was bid. He waited by the Steamer for five, ten, fifteen minutes. Nothing happened. Hours passed, nothing happened, Then when Stan had almost given up hope, he heard the crashing of the underbrush. The red carpet came along at a slower pace. The maddened buck following it, determined to do away with it. They both stopped in a clearing as the buck tried one last great rush. Little Stan rested the rifle on his shoulder easily (inwardly he was nervous). Just as the huge buck began his rush, Little Stan pulled the trigger—once, twice. So powerful was the rush of this maddened buck, that the bullets went right through him, stopping him cold, but the impact carried the buck right on top of the Stanley Steamer . . . dead. The prize catch of the season! Little Stan stepped back, picked up a tired rug, and admired the kill! The Steamer leaped, and the motor chugged suddenly—so great was its excitement. Polish sausage and eating were forgotten as Little Stan hopped into the Steamer ... He even forgot to place water in it . . . but the Steamer was so excited it forgot about the water. Away back on the highway. Hunters paused at the strange sight. A big buck on the roof, a lanky driver at the wheel of a little car which wheezed. Twenty miles back, and the little car was ready to drop any minute. It wheezed and snorted, going on, on a strong will. The Magic Carpet felt sorry for‘the little auto, whirred out, and helped it along, tired as it was. Soon the church steeple was sighted from a distance ... We were almost home . . . Up a big hill, into Ely. The entire populace ran to their windows and were so amazed they gathered behind, and f^lowed. The little car was creeping along in second at five miles an hour. Around the next curve, and there was the Drum Corps . . . Tsk Tsk . . . What a reception! Into an avenue and at home. BY Doris Marie Birtic, Lodge 180 Editor’s Note: This is the fourth installment of a series of articles which Doris Marie Birtic has prepared for publication in the Nova Doha. Readers will recall that Doris won a sixiveek cruise to the Mediterranean in a nationwide contest sponsored by The Cleveland Press and The Cleveland Propeller Club. Other installments will follow in subsequent editions. “hold I [Navil, r0valj j fre far zaz were kept in the he took me to see tli« j surprise they turned a number of huge At last I came to Oi sion that cows arent in order to have i*'| PrijGtn aboard ship. I lužile The entire steW3r s 1 ltj ^ mcnt got news of t^Jlce, ^ took every opportunity V lay^ me about it. Even ^el dela^ put in his meek suggeS M Made the cows wouldn’t ’’jtfantskc took some of their ^a^^°ljšati “grass” skirt I was ®J|Va ro^ the Masquerade Ba juice ^ that it would be trVl^k, t0( than the brown I^očjo using. W< več The night of the nje found us in all sor*'i"1 nepr tumes. We had util^ odds and ends we ha to pick up around tbel ^nist, had concocted some vel ,)0toi outfits. I °ljša One of the m°st I ’10» sights was a tall, ra Je JJe fied gentleman who f &i< a baby’s suit of clo *1 ftoja] plete from booties t° Pj ici t, and who was whce c v n< in the “latest” in WwPJj»o a tea wagon. ,(i. vp Even the Ginger I Ro( big brother was theref ‘‘vik in green oilskin rall!I °(ra gold cardboard cap- J ’ dr. I was dressed in a fr^d. and a plain sle^vele I1 nil colored blouse. I ^°I^: corsage of painted ligri my waist, a few 1. iz] been deftly placed «‘I Vge] and all entwined wi I tjtfv asters, was hung a T. )(-a neck. Several wo^1® .X ettt' me with their nec I Si bracelets; and wit1 j a sun-tan, plus ^be F Vl(^ guitar under my a ^ nishing touch, I da’t, ^ look quite “Hawaii11 W 0l)t Everybody was ^ ti good time and ^ alj “loads'” of fun! inesr sang, joked, played* 1 i,štVo watched the magicl Pou over and over again 'o Finally we drifted Ho] groups out on dee* - t,n and talked, some g lighting his cifi(«Uil bright idea, and d ^ stop him he was ‘ ^ flaming match to ^ ^ ^ skirt! However, it j up as we all eXPeefi hfce rested easy. The Pa^e S. j, my costume was nia . proof!oil \ S THESMA^ Jj^ East Palest^ 1 v S] the small cross-r0 ^ stands a frame « M c< built of rough-ke' j i; that houses a. ,Vr^ great orginizat^ on many sions, the spirJt $ nalism has bee’1 j |L fied to the fullet i % This came aboU.rd result of the fc>n ^ 'kj, enthusiasm of ^ group of lodge J v ^ with a zeal f°r ft things in life- S, against great , (J spread the go6KL^ ternalism. Not b „ a large member® ^ '■ ^ very abundant y they carry °nJ splendid piece , ft SSCU is proud 0 small units an ^ and women diligently that continue to eXlS,,/j gress. May the jl these men and fl ways make the ous in the M continuance an 1 II No- *1 A fire drill was staged frequently so that in case of emergency we would know what to do. The notice of the drill had been posted the previous day, but apparently had been forgotten for when the alarm rang, passengers hurried to their respective boat stations and strapped on life preservers, as if it were a matter of life or death. Life preservers, I decided, after seeing one for the first time, certainly weren’t designed to accentuate a streamline figure. These inflated “vests” made us look short, stubby and very comical. However, we enjoyed assembling together in this informal fashion, but while we joked about which gallant gentleman would save whom, etc., the sailors were working furiously. They had formed squads and were busy lowering lifeboats under the strict supervision of the officers in charge. The entire procedure was so systematic, that if the boat really caught fire, and they maintained the level-headedness that was so noticeable during the practice drills, I doubt very much if any lives would be lost. One morning while walking the deck, I saw one of the stewards in his white uniform advance with a pail in his hand from the stall where the cows and bull I mentioned before were kept. I laughed and told him that I regretted the extra work he had on my account because milk is my favorite beverage. He said, “Well, why not help me tomorrow? I’ll teach you how to milk.” That was something I had always longed to do, so I told him I was “game”. The next morning I was there at the appointed time, all eager and anxious for my “lesson”. I looked in vain for my instructor and a three-leged stool. Soon one of the other stewards inquired if I was looking for someone. I told him my story, and imagine my embarrassment, his amusement, and the chuckles of his “buddiess” when he revealed the fact that the, animals were prize calves which one of the missionaries was taking with him to Egypt because the cattle over there is of such poor stock, and that besides they are too young to milk. The ship’s cows, he said, With the help of Little A1 and Doc Zgonc who was waiting Stan’s return, the big buck was unloaded, brought into the cellar to be cut into juicy steaks. Back to the car, and Little Stan stopped suddenly as a delicious aroma reached his nostrils. He looked in the car. Nothing. He went into the house. Nothing was *on the stove. Suddenly, he looked underneath the hood of the car. There roasted to a nice crisp brown was the big turkey. That was brought into the house . . . and the best Thanksgiving dinner we had ever eaten . . . was eaten! Heh Heh . . . and oh, yes—Little Stan kept his promise .. . and gave the Stanley Steamer which had performed so remarkably . . a full radiator of Prestone . . . and everybody lived happily ever after! Stanley Pechaver No. 2, SSCU. S\ No ! liolJl ti#! DOPISI Po' ~ Zima se -'e ■ koval; a Pl’ej kot smo J’° Priča-gar }n ^enda ni bila od niko- Pfiiph!8l^e”a- Da pa n-iena ne’ druži] °8] ni sama> so se J* l)ri-ki ua-e.. a^e delavske razmere, |ce, w * JTlenda ostrašile delav-lav8kfu6ri Veru.iejo v moč de-[delavjjk °rganizacii- Vsekakor, ari,! 6 0rsanizacije so sicer še jgantsk ’t0da Se razviJaj°' v gi- ■ Mjboij-, t° S*'0, ki edina more iz-;ya aJ P°ložaj delavca. Nara-Baft|nice j7* Ve^ kot dovolj in tvor-tn^Jneit / ®*ai° vsega na preosta-jo 3 de^avec’ s katerega po-Je bilo vse to. producira- • Veckvuf 4. . ;er nji trPJ pomanjkanje, •eKov zaslužek je prepičel in neplačane had^eček*00 S° preP°goste- Za na- • »a še zmTja;n 8 “k0'i ie Potom h Tm° Zat°’ ker 81 Ze'' Itboijs ae*avske organizacije j i Pa * a ' SVoJ bedni položaj. To-ll°aWvar inaS ne sme °Plašiti. Naša jo HT^O vztra V ™ Zmagala b°’ clot*11! Hoiau_ s to 'lolitj ^ 1 v Pittsburghu in o- .pel^io v. v,Grn Potom sporočam, da W‘|)L deli0 28- ”<«*■»•>«> tu-Pn” v peVsko društvo “Preše-er “R 1},r'Zor^0 veselo tridejan- :hereKvn°:0ljub ^ Amerike.” Igra raftT boira ^redstavl j a ameriške-ip. |°’ dr dpaSa’ 1 ublJansko gospo-n a^faMt(i iu°ka’ ljubezenski škan-lesslli u,] klanji bodo nasto- v^I^kan? HeVd in pevke ter ■ed T« '\d0briraP™S™mom. flowb jj,, Do Pa Gospodinjski lli vs iazal z okusnimi okrep-i PrivoSJf8t< Zato’ kdor si h0" c aAnbra, v nedeli° 28- n°- omeI1rjetne!!Poldne nekaj ur pravl npc^fvs,/ razvedrila, naj pri- vitfc fe(lat “r6 jSki. dom na 57’ cesti „.15 8v;j doUuba iz Amerike.” he ‘Tbdenje! . ar111! Paul Klun. 11 1111111 L?,doc*> Pa. — Kot večlet-is °u|ri tajnik dostikrat sli- vve Tali anja od s^rani čla-! ani°’'ki Padejo Placa- /ed.e u§tv en^e’ češ, ko bi vsaj za gicia11 F»0li<.^g bi bilo treba plačeva- fai»- 'o karai'laj0’ da jim je dru' ..a 1 o kA,. nekako odveč in da bi C'denar na b“nko n»si- bdti Vi .f°Sebnega bogastva bi s 1116 fte 1 KsPevki tudi na banki arf0, 1 l)ii 1 ' skupaj, in še tisto bi e 4 ifznii0 r;rda pred par ieti (It ^ki L. Kak°i’ SO zmrznili pri-■t°di^ tl'1 in 11SOČerim našim roja-1 A* a'jeiv °, V laan^ah, ki so bile kot absolutno varne. dfil 1( 'V^' '' nič izgubil pri efta ednoti, nikoli ni bila bol°Vllla Zlnrznjena. Kdor r55! ^Iniiif*1’ '^e dobil točno svo- 1 \j ^ ^lan '° P°dPoro» in za umr- ( 'zpk -111 je bila prav tako toč-;Stine’i( v stj^na srnrtnina. Kdor je 3S-ro9 ‘ Ua ni mogel plačati titie - Oj c U je lahko spremenil j i.stolllkut v načrt “AA” in a u i lahko dobil posojilo atio”', ^ye, a^anja asesmenta. In ^a^i'10 'ahko storijo člani, Vn« “A”, to je iu««?t Cj. ki ppSi|jaj0 svoje 0. 'A f]Ceva^ asesment, pripo- ‘ki ^ Usi •• ■ •' °Vori ,llm ne Pi-1Pove-^ i'!0!kako mečejo proč # r,1 ^lari 1Uštvo, ter jim s tem f > 1,°sti društvo zamrzijo. 'Jx ^ kclr, •' .^im ra.iši, da nihče > ^li 111 kje ga čaka bole-hNti, I' ,in da je naj večje ahif' zavarovan pri 2 f nf Pn,lUliHci'i* da bi mu ne d %!■ K, ar,'ikanje, če bi zbo- a*i'n ''»J v ni0rebitni njegovi o- VVV{®iN,V nek°liko -preskrb- at .t 4v.‘: ^t«Caju nJe»ove na«le h, '}a Je otroke treba ll<^ a Važnost in potrebo ---------- ' °d nje- Povedati P’ da kadar plačuje- 311 ■ da je toliko kot bi Uk ^ i n& banko. Kdor ho-Jnj. 3j°ti sebi iiošten, mo- i-n’' a denar, ki ga pla- INt *m Podpornim or- J(! va ’ 11 i Proč vržen, ara- 0 naložen in nam Nad, tioč e P sorts] nudi dragoceno protekcijo. In to naj se pove tudi otrokom, ki se še ne zavedajo pomena podpornih organizacij. Nekatere naše ženice zelo jamrajo, kadar je treba plačati asesmente za razne podporne organizacije, posebno če eden ali drugi otrok odraste in prestopi v odrasli oddelek. Sicer je navada, da moški denar služimo, ženske pa jamrajo za njega. Toda, kadar se zgodi, da kdo v naselbini ali okolici umrje, te ženice najprej povprašujejo, če je bil pokojnik kaj zavarovan, pri kolikih organizacijah in za koliko, če je bil dobro zavarovan, hvalijo njegovo previdnost in skrb za družino. Pri tem pa kar nekako pozabljajo, da kdor hoče biti pošteno zavarovan, mora tudi pošteno plačevati svoje asesmente. Iz nič ni nič, to bi morali vedeti in upoštevati. Dobra podporna organizacija je kot zanesljiva banka, v katero nosimo denar, katerega bomo črpali takrat, ko bomo v potrebi. Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ. Bciggaley, Pa. — Nekateri rojaki in člani JSKJ in SNPJ so me v pismih vprašali, kako je kaj z delom tu na “Brenizer,” kjer jaz delam. Na to odgovarjam, da delamo 4 do 5 dni v tednu. Koliko časa bo tako, se pa ne ve. Sliši se, da se kriza spet pomika izza vogala, in če je to res, potem se nam delavcem ne obeta nič dobrega. . člani in članice raznih društev in vsi drugi rojaki v tej okolici so tem potom vabljeni, da se udeleže plesne veselice, ki se bo vršila v soboto 27. novembra zvečer v Slovenskem domu v Pipetownu, Pa. Veselica bo prirejena v korist Doma in bo za vso postrežbo dobro preskrbljeno. Torej, na svidenje v Pipetownu na večer 27. novembra! —Za odbor: Joseph Debelak. Chisholm, Minn. — To je moj prvi dopis od društva Sloga, št. 230 JSKJ, h kateremu sem prišla s prestopnim listom, ker mislim tu ostati za stalno. Prej sem bila pri društvu Zvezda, št. 170 JSKJ v Chicagu, katerega društva sem bila tudi soustanoviteljica. Dne 11. novembra sem se prvič udeležila seje društva Sloga, ki je bila pa bolj slabo obiskana. Društvene uradnice pa so zelo prijazne in uslužne. Posebno hvaležna sem sosestri Sušnik, ki me je prišla iskrat na dom in me je na seji predstavila sosestram. Upam, da bo prihodnja seja bolj številno obiskana, posebno, ker bo zadnja v letu 1937. Zima je tu že pokazala svoje zobe. Danes, 16. novembra, ko to pišem, piha taka huda burja, da se kar ledene rože delajo na oknih in da je najbolj prijazno pri gorki peči. V Ilibbingu je vsako nedeljo popoldne med četrto in peto uro oddajan jugoslovanski program, v katerem nastopajo samo Slovenci in Hrvati z lepimi popevkami. Ker je radio oddajna postaja na Ilibbingu zvezana z omrežjem Columbia, je lahke slišati ta program tudi v oddaljene države. Program je oddajan na postaji WMFG in se dobi na 1210 kilociklov. To naj za danes zadostuje. St pa še drugič kaj oglasim iz hladne Minnesote. Pozdrav vsemi; članstvu JSKJ, posebno pa š( članstvu društva Zvezda, št. 17C JSKJ v Chicagu! Frances Lukanich, 203 So. 2nd Avc -------- De Vue, lil. — člane društvti i “Slovenski bratje,” št. 130 JSKJ pozivam, da se udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 5 decembra. Seja se bo vršila \ Slovenskem narodnem domu ir se bo pričela ob 10. uri dopol dne. Na tej seji se bo volil dru štveni odbor in se bo začrtali pot delovanja za prihodnje le to. Napredek je odvisen od član ve. stva in čim večje število članstva se zanima za društvene probleme, tem večji je uspeh. Najboljše bi bilo, da se te važne seje udeležijo vsi člani in članico in si izvolijo odbor po svoji volji. Na tej seji bo treba ukrepati tudi o raznih važnih zadevah. Ena teh je bila sprejeta na zadnji seji in bo predložena še seji 5. decembra, namreč, če se potrdi, da priredimo na starega leta večer, to je 31. decembra primerno veselico. Dohodki veselice naj bi bili v korist društveni blagajni. Ob koncu leta bi se spodobilo nekoliko poveseliti in potem v veselem razpoloženju sprejeti novo leto. Torej, pridite vsi na sejo v nedeljo 5. decembra, in če kateri more, naj pripelje kakega novega kandidata za društvo, čim močnejši bomo, tem boljše bomo izhajali. Pri tej priliki naj še naznanim, da je preminil rojak Johr/ žagar, star 60 let, doma od Litije. Bil je soustanovitelj našega društva ,toda vsled slabih razmer se je leta 1921 preselil v East Chicago in takrat je pustil društvo. Zapušča ženo, dva sina, dve hčeri in enega vnuka. Bodi mu ohranjen blag spomin! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 130 JSKJ: Ignatz Benkše, tajnik. Rockdale, III. — Kakor je bilo članstvu in prijateljem društva že poročano, namerava društvo Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ prirediti večerno zabavo v soboto 27. novembra. Da bo vsem znano, kje bo to, naj povem, da j se bo zabava vršila v prostorih Martina žagarja na Moen Ave. v Rockdalu. Na svidenje na večer 27. novembra! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 92 JSKJ: Louis Urbančič, tajnik. Ely, Minn. — J ugoslovanski narodni dom v Elyu priredi 12. decembra zvečer ob 8. uri jako lep program v Washington šoli. Na tem programu bosta nastopila Mr. Frank šmolc iz Hib-binga, s harmoniko, na katero večkrat igra na radio oddajni postaji, in Miss Julia Baraga iz Chisholma, katera nam vsak teden ob ponedeljkih zapoje na radio in ki je tudi na programu slovenske radio ure v zimskem času. Njen blagozvočni glas in pa harmoniko Mr. šmolca so si naši ljudje na Elyu zaželeli enkrat bolj od blizu slišati in seveda oba umetnika osebno spoznati. Ta prilika se bo nudila 12. decembra za jako malo odškodnino vsem, ki se bodo prireditve udeležili. Naš bivši župan Mr. Frank Jenko nam bo pa kazal premične slike piknikov od dveh I let, pohodov po ulicah in prizore s piknikov. Nastopili bodo tudi naši skavti. Ves zasnovan program bo trajal približno tri ure, ! torej lahko upamo, da bo dovolj , duševnega užitka za vse. Prireditev sc bo vršila v korist blagajne Jugoslovanskega narodnega j doma, da se pokrijejo stroški za kurjavo itd. Dolžnost nas vseh je, da se prireditve udeležimo in na ta način nekaj malega prispevamo v korist našega Doma. In ne pozabimo, da bomo imeli za male finančne žrtve dosti duševnega užitka. Torej, na svidenje na večer 12. decembra! Dne 20. novembra se je v grmovju v okolici našega mesta za* ! čel boj na smrt in sicer za srnjake, katerih je baje letos več kot zajcev. Sicer nisem štel niti srnjakov niti zajcev, pa mi. je “onegav” tako pravil in jaz mu verjamem, že več časa pred otvoritvijo lovske sezone so se delale velike priprave in lovci so se zalagali z vsem, kar spada v lovske torbe. Navada je, da lovci več odnesejo v gozde kot prinesejo iz njih, z izjemo tistih, ki se na pravi način sestanejo s srnjaki. Pozdrav! J os. J. Peshcl. Johnstown, Pa. — članstvo društva Planinski raj, št. 172 JSKJ, pozivam, da se polnošte- vilno udeleži glavne ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 5. decembra. Seja se bo vršila v običajnih prostorih in se bo pričela ob eni uri popoldne. Seja je pomembna zaradi volitve odbora za prihodnje leto, obenem pa tudi zato, da ukrenemo nekaj za našo društveno blagajno, ki je v slabem stanju. Društveni sklep iz leta 1936, ki je zabeležen vi zapisniku, določa, da član, ki se ne udeleži letne seje, plača 50 centov v društveno blagajno. To velja za vse člane in članice odraslega oddelka; izvzeti so samo prijavljeni bolniki. Društveni nadzorniki so prošeni, da pred sejo pregledajo knjige ozi-i roma račune društvenih uradnikov. Bratski pozdrav! — Za| društvo št. 172 JSKJ : John Nahtigal, tajnik. 1 nedvomno izborno rešili svoje vloge. Igra se bo vršila v Slovenskem domu na 57. cesti in se bo pričela točno ob 3. uri popoldne. Zato, rojaki in rojakinje v Pittsburghu in okolici, ki želijo za nekaj ur pozabiti vsakdanje križe in težave, naj pridejo v nedeljo 28. novembra ob treh popoldne v pittsburški Slovenski dom pogledati “Rodoljuba iz Amerike.” Prepričan sem, da ne bo žal nobenemu, ki pride. Pozdrav! — Za pevsko društvo “Prešeren”: John Jurgel, predsednik. V d i11 ma' rit 36611 ibo^ . ei>el J dge :or ife it it b Trinidad, Colo. — Tem potom pozivam članstvo društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ, da se kar mogoče polnoštevilno udeleži letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 12. decembra. Na omenjeni seji bo volitev društvenega odbora za leto 1938, obenem pa! bodo prišle na dnevni red še druge važne zadeve. Vsi člani bi se morali zanimati za to, da ima društvo dober, zmožen in pošten odbor, kajti od tega je odvisen mir v društvu, pa tudi napredek društva. Odbor ni izvoljen za en dan ali za en mesec, ampak za vse leto. Pomniti moramo, da kakršen odbor bomo izvolili, takega bomo imeli. Torej pridite vsi na sejo 12. .decembra in pripeljite s seboj tudi člane mladinskega oddelka. Na november-slci seji je bilo sklenjeno, da bo po zaključeni letni seji malo zabave, čim več se nas skupaj zbere, tem prijetnejše bo. Dalje prosim dane, da bi bolj pravočasno plačevali društvenei asesmente. Zdi se mi, da pri nekaterih nikake prošnje ne zaležejo. Bolj ko opominjam, daj naj plačajo asesmente ob času, manj se brigajo. Ne pomislijo, j da točnost ni važna samo z ozirom na društvenega tajnika, ampak prav tako tudi za prizadetega člana samega. Zato pozivam še enkrat vse, katerih se tiče, naj bodo točni s svojimi vplačili. Opozarjam tudi tiste, ki ka.j dolgujejo za nazaj, da po možnosti poravnajo v decembru, da se letni računi zaključijo in knjige v redu oddajo novemu odboru, ki bo izvoljen na decem-l berski seji. Končno pozivam člane našega društva, da se polnoštevilno udeležijo naše društvene veselice, ki se bo vršila v soboto 27. novembra v Starkvillu, in se bo pričela ob 7.30 zvečer, člani in članice našega društva bodo j vstopnine prosti. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 8<1 JSKJ j Jacob Prunk, tajnik. Tacoma, Wash. — Vse člane in članice društva Slovan, št. 176 JSKJ pozivam, da sc gotovo udeležijo letne seje, ki se bo vršila 16. decembra. Na omenjeni seji bomo izvolili društveni odbor za leto 1938. Dalje naznanjam, da bo naše društvo na večer 24. decem-j bra priredilo plesno veselico, katere dobiček je namenjen društveni blagajni. Vsi člani našega društva so vabljeni, da veselico posetijo in da pripeljejo s seboj vse svoje znance in prijatelje. čim več nas bo skupaj, tem boljša bo zabava. — Za društvo Slovan, št. 176 JSKJ : Frank Udovich, tajnik. Chicago, lil. — Po večmesečni bolezni je tu *na večer 18. novembra umrl sobrat Charles Je-J žek, član društva Hlini Stars, št. 211 JSKJ, ter ustanovnik in prvi blagajnik istega. S pokojnikom je društvo izgubilo člana^i ki mu je bil zvest od ustanovitve. Zavarovan je bil v razredu B za $1000. Pokopan je bil po cerkvenih obredih v ponedeljek 22. novembra. Več bo poročano pozne-; je. Naj bo pokojnemu sobratu ohranjen blag spomin! John Zvezich, Sr. S pota. — Lovska sezona za srnjake, medvede, volkove in slično zverjad je v Minnesoti odprta in to je za te kraje čas velike aktivnosti. Snega je le toliko, da so tla pobeljena, torej hoja za lovce ni pretežavna. Mnogi navdušeni lovci so odšli v gozdove že kar par dni pred otvoritvijo lovske sezone, da. se dobro pripravijo in da bodo na zaželjenih mestih ob času. Seveda so bili vsi dobro založeni z vsakovrstnim proviantom. Lovci so pač vedno lačni in včasih tudi žejni. Iz Gilberta, Minn., so odšli v gozdove stari naselniki, kot Leo Kuhar, Frank Peternel in drugi. Tudi jaz bi bil rad šel z njimi, ne kot lovec, ampak kot kuhar, pa so imeli že zbrano družbo, torej sem se moral zadovoljiti z obljubo, da mi pri-neso iz gozda tolsto stegno srnjaka. če le ne bo obveljal tisti izrek, da obljubiti in dati je preveč. Nedavno sc je vršil tu na Gil-bertu veličasten pogreb rojakinje Marije Kraker, ki je, šele 45 let stara, morala zapustili svojega soproga in 10 še živečih o-trok. Pokojnica je bila rojena na Toweru, Minn., in je spadala k nekaterim slovenskim in drugim društvom. Na zadnjem potu je pokojnico spremilo veliko število občinstva vseh narodnosti, kar dokazuje, da je bila priljubljena med .vsemi, ki so jo poznali. Naj .ji bo ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naj bo izraženo iskreno sožalje! Matija Pogorelc. Pittsburgh, Pa. — Poletje s pikniki in drugimi zunanjimi zabavami je za nami, zato si moramo iskati razvdrila na druge načine. In prijetnejše zabave menda ni, kot prisostvovati lepi igri. In to nam bo ponudila tu-kajšno pevsko društvo “Prešeren” v nedeljo 28. novembra. Vprizorilo bo veseloigro “Rodoljub iz Amerike.” Igra je tride-janka, prav zabavna in vsebuje tudi mnogo petja. Vsi igralci in igralke se pridno učeijo in bodo JANKO N. ROGELJ: ‘Poročne hlače Imel sem prijatelja, ki je imel resen namen, da se poroči. Sedaj nimam ne prijatelja in ne! poročnih hlač. Prijatelja mi je vzela mlada, črnolasa in zvezda-vo-gleda ženska; poročne hlače j pa so šle v nqvidni zapor, nič j več ne gledajo belega dne. Čudna so pota človečke usode, ko ljubezen trka na srca, ko se bliža tisti odločilni trenutek, ko je potreba stopiti z nevesto pred večni odgovor: Da ali Ne. Moj prijatelj je bil v oči vidnem strahu, ako bo mogel prestati Lo prihajajočo grozo, ki se neha v besedi “Da”, ali začenja v, besedi “Ne”. Kar od dneva do dneva ga je bilo manj: Ovratniki so bili preveliki in ohlapni, a najbolj široke so postajale hlače, ki ro hitele za mojim prijateljem, kadar je odhajal od mene. Poroka je mejnik življenja. Res mora biti mejnik, kajti kdor ce oženi, vsak se apod-takne. Nekateri padejo na nos tako silno, da jim krvavi vse življenje, zakar gledajo križem ter vidijo okoli sebe najmanj dve ženi. Nekaj je takih, ki se spodtaknejo ob mejniku ter padejo v naročje mlade ljubezni. Taki živijo, kakor sladkosnedni metuljček, ki je obvisel ob cvetki, pijan nebeške ambrozije in nektarja. Poroka je mejnik življenja. Do tega mejnika lahko prideš j in gledaš nazaj v brezskrbno življenje. Pa kaj govorim o mejniku življenja. Naj vam rajši povem, da je moj prijatelj izgubil lnj-manj deset funtov, ko se je bližal temu mejniku. Ge na prečo počesani lasje so pričeli vstajati ter gledati po svetu, kaj se bliža mojemu prijatelju. In uše-! r.a so odstopila, da bi ujela sleherno besedo ali morda tudi misel, kaj se bo zgodilo tisto jutro, ko bo potreba stopiti čez mejnik življenja. Teden pred poroko je naročil moj prijatelj poročne hlače. Če rečem: naročil, mislim, da jih je naročil tako, da si jih izposodi proti gotovi odškodnini. Kdo bi kupoval poročne hlače, da bi jih pozneje v življenju z jezo gledal, preklinjal dan, ko je stopil v nje, da je šel k poroki. Boljše je, da si človek poročne hlače izposodi ter hitro po poroki vine nazaj posojevalcu, da jih nikoli več ne vidi. Pričel je dan svetega zakona. Prijatelj je stopil v izposojene poročne hlače. Kar mraz ga je pretresel, toliko prostora je bilo v teh hlačah. Zazdelo se mu je, da bo kar padel skozi te hlače. In če bi padel nevesti v naročje? Mrzil pot jo p.nosil njegovo čelo... Hm, poroka, prevelike poročne hlače, mejnik življenja, naj li leče: Da ali Ne... In tal vroča ljubezen, ki ga je vsled prevelike vročine pekla žs dve leti, se je vsa spremenila v j mrzle, prevelike in ledene poročne hlače. Pogledal je v ogledalo. Presneta spaka je izgledal. Prevelike hlače: Prevelike čez pas, preširoke čez stegna, preohlapne) n?d koleni, predolge pod koleni. Toliko je prostora v n jih, da bi lahko z oliema nogama zvonil. In slišalo bi se zvonenje, če bi bilo v teh hlačah kaj glasu. [n prijatelju je zazvonilo v glavi. Posojene poročne hlače bi vrgel tako daleč, da bi sc. več ne slišalo o njih, če bi ne bilo potreba iti k poroki. Pa se je domislil. Marne je mislil, ko sem mu pripovedal, da naj zadnji dan pred poroko naroči hlače, da mu ne bodo prevelike. In ker je name mislil, je prišel tudi k meni: “Posodi mi tvoje hlače, tiste lepe črne hlače, ki imajo ob krajih tisti črni trak, ki te bolj spominja na smrt kot na peroko. S?tj včasih sera te videl v tistih hlačah, ko si stal na odru in govoril. In rečem ti, če sen gledal samo tvoje hlače, mislil sem, da imaš pogrebni govor. Le daj jih, pa naj bo smrt ali življenje.” Prijatelj je bil res ves iz sebe. In kdo ne bi bil. Pol ure pred poroko so bingljale na njem tako velike, široke in o-hlapne poročne hlače, da bi za za celo sosesko lahko odganjal vrnne in krokarje iz koruze. Moja žena mu jc celo rekla, da naj r.e drži za kljuko, da se ne bo izgubil v poročnih hlačah. Saj veste, da bi bilo res skrajno nerodno, ako bi ga morala nevesta iskati v poročnih hlačah. J n moja žena je imela prav. Da ga ni opozorila na to veliko ne-varnofit, gotovo bi izginil po eni sami hlačnici v samsko več-rost. Tako pa je bil njegov tovariš toliko previden, da ga je naslonil na stol, kjer je sedel na blaženi varnosti, dokler mu nismo prinesli mojih hlač. Mr 'e hi::če so postale poročne hlače v kratki poluri. Prijatelju r.em jih po odil proti vsaki odškodnini. Prav ltp je iz "led U, vsi so ga gled ili, kakor la bi vsi vedeli, da ro jc pou - ll v mojih hlačah. In moje hlače, ki ao po: Lale poročne hlače, se do dane~ še i niso vrnile. Kje so ostale, se ne upam vprašati mojega prijatelja. Morebiti so bile obsojene v zapor, ker so zapeljale mojega prijatelja v zakonski jarem; morebiti jih je spravila nevesta, ker jim je tako hvaležna za uslugo ob poroki. Morebiti romajo okoli nesrečnih in razburjenih ženinov, katere vodijo k porokam. Zadnjikrat sem jih videl na ženitovanju. Bile so res prave poročne hlače, tako praznične, lepe in čedne so izglodale, da je bil tudi ženin lepši in mlajši, res izgledal je kot mlad — mož. Ko sem pa malo bolj pogledal, pa se mi je videlo, da gre ženin za pogrebom. . . te črne hlače in dva črna trakova ob hlačnicah. . . hm, še le tedaj sem se spomnil, da je v teh poročnih hlačah umrla prijateljeva — mladost. Slovani in Nemci 'Znani češkoslovaški vojaški strokovnjak in publicist, ki piše pod psevdonimom Stanislav Ye-ster in čigar članki vzbujajo upravičeno pozornost tudi izven meja češkoslovaške države, jc te dni izdal knjigo z naslovom “Tretje carstvo na pohodu.” V svojem globoko zasnovanem delu obravnava pisec odnošaje med Slovani in Nemci s posebnim ozirom na program sodobnega nemškega nacizma. O Slovanih se mnogokrat trdi, da so malo bojevito poljedelsko pleme in to teorijo zlasti Nemci širijo, dasi bi jih že površen pogled v zgodovino lahko poučil o nasprotnem. Zgodovina češkega naroda ni nič drugega nego niz odpornih bojev z Nemci. Pred žižko in njegovimi husiti je nekoč trepetala vsa Nemčija in nemške vojske so se često že razpršile, brž ko so začule siloviti bojni krik žižkovih bojevnikov. Poljska se je ves čas svojega obstoja bojevala z Nemci, Švedi, Turki in Tatari. Ruski narod jr: porazil v teku stoletij vse svoj:' nemške, švedske, tat arske in tu rške nasprotnike, zasedel pol Evrope in pol Azije ter si ustvaril državo, ki ji v pogledu notranje narodne enotnosti ni para na svetu. Njegove zasedbe nimajo kolonialnega značaja, marveč ruski narod vsako osvojeno zemljo prepoji s svojim življem. Kaj vedo Nemci o borbah južnih Slovanov z orjaško osmansko silo, o borbah, ki so končno zrušil : stoletno turško nadvlado? Za vse to je bilo treba več ko miro- 1 jub ja. Kljub vsemu temu pa je danes Slovanov v Evropi več ko 200 milijonov, dočim so nekdanji vodeči in vladajoči narodi že davno izgubili svoje pozicije. Kje je mogočno carstvo silnega Džingi-skana, vprašuje pisec, kje je o-gromna država tatarske Zlate horde, kje so mogočni sultani, kje je nekdanja švedskii sila? Vse te tvorbe so so razbile olj Slovanih, ki so s svojo žilavostjo in veliko biološko silo dočakali konec tujega nasilja v vodnem boju za svoj obstanek. Turška carevina je propadla kljub temu, da ji je zapadna Evropa umetno podaljševala življenje. Švedi ne sanjajo več o vzhodni obali Baltskega morja, na Krimu in Povolžju polagoma izumirajo nekoč mogočni Tatari. Avstrija, nekoč ječa slpvanskih narodov, je le še po svojem imenu spomin nekdanje velesile. Nemški “Drang nach Osten” je dobil v novih in obnovljenih slovanskih državah zapreke, ob katere se besho, toda brezuspešno zaganja. Bilanca tega razvoja za Slovane ni neugodna. Pod Nemci so ostali le drobci nekdanjih slovanskih milijonov, dpčim je nemško jezikovno ozemlje okrnjeno na vseh straneh. Milijoni Nemcev so prišli v sosed njej;! o-vanske in romanske države. To je končni uspeh silovitega nemškega napora v svetovni vojni, ko se je organiz; ana sila Nemcev po vzgledu srednjeveški:i mongolskih osvajačev, razma-(Dalju ua G. vtraniJ Q1!1!1'"!!1 *—-Tf OCTT II OP g II KNUT HAMSUN: O II BLAGOSLOV ZEMLJE I Q (Prevedel Rudolf Kresal) 11 OBOBSOOOESOmOEO 10. Skozi puščobo gori je potovala žena. Padal je mil poleten dež, zmočila se je, ali za to se ni zmenila, na drugo je morala misliti, bila je polna pričakovanja, kaj — bila je Barbro in nobena druga. Barbro, Bredova hči. Da, lahko je bila polna pričakovanja, ni mogla vedeti, kako se bo ta prigoda iztekla, toda gospa pristavka jo je bila odpustila in zdaj je bila na poti iz vasi. Tako je bilo. Okoli vseh naselbin okrog po puščobi je napravila ovinek, kajti hotela se je ogniti vsem ljudem. Saj bi bil vsakdo takoj 'uganil, kam je hotela, kajti na plečih je nosila culo z oblačili.! Kajpada, na Maaneland je bila namenjena in je hotela tam ostati. Deset mesecev je služila pri gospe pristavki, in to ni kratek čas, če ga človek preračuna v dneve in noči, ali če pomisli, da je morala. živeti kakor v ječi, in vse hrepenenja polne misli, potem je bila večnost. Izprva je šlo res vse dobro; gospa Hayerdahlova je bila zelo skrbna za Barbro in ji je dala predpasnikov in jo nališpala; bilo je veselje v tako lepi obleki hoditi v prodajalne. Saj Barbro je bila še kot otrok v vasi, od tistikrat je poznala vse ljudi, ko je tukaj hodila v šolo in fante poljubovala in se s kamenčki in školjkami igrala vsakovrstne igre. Nekaj mesecev je šlo vse dobro. Ali potem je skrbela gospa Hayerdahlo-va še zmerom bolj, in ko so se bližale božične zabave, je postala gospa Hayerdahlova stroga. Toda čemu vse to, le da je razdirala dobro razmerje! Barbro bi sploh ne bila vzdržala, če ne bi 'bila. imela zase nekaj nočnih ur: od dveh do šestih zjutraj je bila lahko precej brez skrbi in v teh si je skrivaj privoščila marsikatero veselje. A kakšno dekle neki je bila kuharica, da Barbre ni zatožila? Bila je povsem navadna služkinja in je sama hodila iz hiše brez dovoljenja. Stražila je zdaj ena zdaj druga. Minilo je res precej časa, preden so ju odkrili. Barbro nikakor ni bila tako lahkomiselna, da bi^ ji bilo pisano na čelu, kakor da nje ni bilo mogoče nič več pokvariti. Pokvariti? Upirala se je toliko, kolikor je bilo potrebno. Če jo je kak fant povabil na božični ples, tedaj je prvič rekla ne, drugič tudi, a tretjič je dejala: Bom videla, ali morem priti od dveh do šestih. Vidite, tako odgovori dostojno dekle in se ne dela slabše, kakor je, in ne kaže predrznosti. Bila je služkinja in je služila ves čas in ni poznala drugega veselja kakor razposajenost. To je bilo tudi vse, kar je želela. Gospa pristavka ji je govorila dolge govore in ji posojala knjige, — prismoda! Barbri posojati knjige, ki je bila v Bergenu, brala časopise in obiskovala gledališče! Saj vendar ni bila božja beseda z dežele! Toda gospa pristavka je le morala nekaj sumiti; nekega jutra ob tretji uri je stala pred izbo za služkinje in poklicala: Barbro! — Da, je odgovorila kuharica. — Ali Barbre ni ? Odpri! Kuhar-ca je odklenila in je dala že poprej domenjeni odgovor, da je Barbro morala nujno tak^j teči domov. — Domov, takoj? Ura je tri po polnoči, je dejala gospa Hayerdahlova in ni začudenja nič skrivala. Prihodnje jutro se je vršilo veliko zasliševanje; i poklicali so Breda in gospa pristavka je vprašala: Ali je bila Barbro nocojšnjo noč ob treh pri vas? — Brede ni bil pripravljen, toda takoj je dejal da. — Kajpada, ob treh ponoči. Celo tako dolgo smo bedeli, ker smo se morali nekaj važnega pogovoriti, je j odgovoril Barbrin oče. — Nato je gospa pristavka svečano izjavila: Barbro ne pojde ponoči nič več iz hiše! — Ne, gotovo ne, je odgovoril Brede. — Vsaj tako dolgo ne, dokler bo v moji hiši. — Ne. Da, zdaj si slišala, Barbro, saj sem ti takoj rekel! je govoril oče. — Časih lahko greš domov k staršem dopoldne, je odločila gospa pristavka. Toda čuječa gospa pristavka zaradi tega le ni povsem nehala j sumničiti; počakala je, da je minilo teden dni, potem je nekega! jutra ob štirih na slepo napravila poskus. Barbro! je poklicala. O, ali to pot. je bila zunaj kuharica, Barbro je bila doma in izba za služkinje se je svetila od nedolžnosti. Gospa je morala hitro najti kako pretvezo. Ali si perilo sinoči prinesla v hišo? — Da! — To it dobro, kajti viharno postaja! Lahko noč! Sicer pa je bilo za gospo Hayerdahlovo silo neprijetno, da jo je ponoči moral njen mož buditi /in se je morala sama dotipati tja k dekletoma, da je pogledala, ali sta doma! Naj se zgodi, kar hoče, nič več ni šla. In če ne bi bila Barbre zapustila sreča, tedaj bi bila na ta način z gospodinjo lahko izhajala še vse leto. Toda pred nekaj dnevi, je med njima prišlo do poloma. Bilo je rano zjutraj v kuhinji. Najprej se je Barbro malo pričkala s kuharico, da, ne samo tako malo, govorili sta glasneje; in glasneje in pozabili, da bi utegnila priti gospa Hayerdahlova. Kuharica se je grdo vedla. Ponoči je bila na njej vrsta, da bi stražila, in ker je bila nedeljska noč, se je izmaknila. In s čim se je opravičevala? Kaj je dejala, da je morala zato proč, da se je poslovila od drage sestre, ki potuje v Ameriko? Kaj pa še, ona se sploh ni opravičila, temveč je trdila; da je bila za to nedeljo ona na dobrem. — Da ti le nimaš nič časti in resnico- ljubnosti v sebi, kanalja! je vpila Barbro. Tedaj se je ob vratih pojavila gospa Hayerdahlova. Nemara si je izprva hotela izprositi samo pojasnila za to glasno vpitje, dekletoma je še odzdravila na jutranji pozdrav, toda potem je nenadoma Barbro ostro pogledala, pogledala Barbrin'naprsni robec, se sklonila in pogledala še bliže. To je postajalo neprijetno. In zdajci je gospa Hayerdahlova vzkriknila in odskočila nazaj k vratom. Kaj za svet je to? je mislila Barbro in gledala po sebi navzdol. Ljubi Bog, samo uš! Barbro se je morala malo nasmehniti, in ker ji ni bilo nič neobičajnega, tudi v prav posebnih okoliščinah vedeti, kaj je treba storiti, je majčkeno uš krenila proč. — Kaj, na tla! je vpila gospa pristavka. Kaj si prismojena! Takoj poberi žival. Da, Barbro je pričela iskati in je bila tako zopet zbrana, napravila je, kakor da je uš našla in jo s široko imenitno kretnjo vrgla v ogenj. Odkod imaš to? je razburjeno vprašala gospa. — Odkod jo imam? je odgovorila Barbro. — Da, hočem vedeti, kje si bila, da si jo staknila. Odgovori! — Zdaj pa je Barbro storila veliko napako, da ni dejala: V prodajalni! To bi bilo edino. Ne, ona ni vedela, kje je nalezla uš, ampak je namignila, da jo je dobila nemara od kuharice. Tedaj pa je kuharica vzplamtela: Ti od mene! Za pobiranje uši si sama dovolj pripravna! — Pa ti si vendar tista, ki je nocoj ni bilo doma. (Dalje prihodnjič) BRANISI ‘V NUŠIC: Občinsko dete (Nadaljevanje) “Poslušajta moža,” pravi na- i to štacunar važno, kot da hoče zdaj prvikrat v življenju n as ve- : tovati nekaj pametnega — “ka- 1 ko bi pa bilo, če bi poiskali tu- : kaj v mestu kako siromašno žen- I sko in jej plačali nekaj na me- : see, pa bi ona skrbela za otroka, : in bi ga nam ne bilo treba nositi nazaj v vas.” 1 Oba dvigneta veselo glavi in pogledata Jovo vsa v čudu, kot < da vidita človeka, ki je iznašel železnico. Jovo se ohrabri in ] vstane s postelje: j “Tako mislim jaz, vidva pa — j kakor hočeta.” i < “E, Jovo, Bog Ti naj da sre- i čo,” pravi pop. i “Ta je pametna, Jovo,” reče < župan. In zdaj nastane zopet šepeta- ] nje. Dogovorili so se, da ta ve- ] čer ne gredo v vas, temveč da ostanejo tukaj, da pop sedi in i varuje otroka, župan in Jovo pa ; da gresta po mestu in poiščete ’ kako siromašno žensko in se,ž ■ njo pogodita. Predrio sta odšla župan in jovo v mesto, odide Jovo še po Ion- ; ček mleka, da bo imel pop s čim nasititi otroka, ako bi začel plakati. Nato pa sta odšla in pop se je od znotraj zaklenil. Pop sedi uro, dve uri, pa ko je otrok zaspal, se tiho splazi iz sobo in zaklene za seboj vrata. Vstopi se pred vrata krčme in pogleda na levo in desno, ali še ne gresta župan in Jovo, ker mu je bilo že dolgčas samemu v sohi. Kmalu bo večer, a njih še ni od nikoder. Stoji tako pred vrati, pa pride krčmar, bolj nizek, povaljan človeček s široko odpetim oprs-nikom, ki mu je služil za suknjo. “A . . . ti, imaš kaj na prodaj, — pop?” ga vpraša krčmar navidez zelo nemarno in se dela kakor da gleda v nebo, a z enim očesom mežika in gleda popa, da bi mu bral kaj z lica. “Kaj, brate?” vpraša pop. “A tisto —” “Kaj tisto?” “I, tisto, kaj se delaš neumnega — tisto, kar si prinesel pod mantijo, kar imate zmeraj zaprto v sobi —” reče krčmar in se; zagleda popu naravnost v oči. “A, ne . . .” za godrnja pop, “tisto je tako . . . kako bi dejal . . . naša privatna stvar ali . . . bolje rečeno ... občinska stvar.’-se začne pop zvijat}. “Pa, da, to bo menda res,” doda krčmar in toliko, da mu ne namigne in ne nadaljuje: “To mora biti važna stvar, ker vidim, da se vsak trenutek zaklepate in se. dosti pogovarjate.” '“Pa da —” doda pop navidez malomarno, a v ta mah je zatrepetal in napel ušesa. Ni se zmo-j til, iz sobe zasliši Miličev pisk in zbeži tja kot besen, zaklene vrata za seboj in začne pitati Miliča z mlekom. Krčmar se je čudil že popo-I vim odgovorom, ali zdaj ga to i popovo obnašanje tako iznena-j di, da pogleda za njim in pomisli pri sebi: “Aja, to pa niso poštene reci!” Da je tudi on slišal otrokov pisk, bi mu bilo mogoče vse jasno, ali on ni slišal — zato gre za popom in pride pred vrata njegove sobe, da bi poslušal, ali ničesar ni slišal. Poskušal je tudi pogledati skozi ključavnico, ali ničesar ni mogel videti. Potem se je vrnil v krčmo, in ker je bil že mrak, je rekel dečku, naj prižge svetilko, a sam gre pred vrata, majaje z glavo, s čemer je izražil neko sumnjo in strah. Ne mine mnogo časa, a njemu se čelo razvedri, ker opazi, da se bliža njegovi kavarni policaj Ri-sta. Rista je zmeraj v tem času hodil k njemu na eno ali dve čaši vina, ker ni imel navade večerjati, temveč je zmeraj mesto večerje popil po eno ali dve čaši skega” značaja, je kako silno obrambno imajo ravno poljed®^' -Oni so kamenje, ki oS^* preko njih odteče P°v0 svajačev. Bodoča yojna bi se nf la samo s pobojem >n j njem 20 milijonov lju se je končala svetov*1* šlo bi za izstradanje ce dov; česar bi ne pokoitf* stvo, bi dovršile bolezlU ta. Toda najstrašnejša bi nastala ravno tam. naselitev gosta in kjef- go velikih mest. V voj111’ vodila proti ženam.111 bi trpel največ ravno , živi v velikih mestih inI1^j kj * 111 nima dovolj sredstetv- „ ^ a • i- F • Po?p svoje najpreprosteje ,< ^ ^ To j e eno, kar voj m P 0 niki tako radi pozablJ® ^ go pa je to, da ™°raJL vedeti, da svet noče v ’ i pa mu bo vsiljena, se iztekla drugače, neg°Rl ^ ^ stavljajo nekateri nefPs Kdor vidi svojo bodoča® ni, tvega mnogo, kak® morala učiti presek kustva svetovne vojne-(po 1 BREZ TELKFON C' Edina država n SLOVENSKI V AMERIK1 slo1 je najbolj razširjen , list v Ameriki; dona» ^ nje svetovne novosti. m izvirna poročila iz s: pitj vine; mnogo šale romanov najboljših P ^ fHbl j - Naročnina za celo *ctSjeif \ za pol leta $3.00; za cel# City in Evropj) pa $7.00. GLAS NARO^J 216 W. 18th St., Neff *jjj# BOŽIČ^., prazni*] se bližajo in, ako v!V.n1(,tos ’k puščajo, se bodete tudi je5, svojih starišev, bratov } drugih sorodnikov z darom v obliki denarne P tud>.U , druga leta, se bomo nw posebej potrudili, da boa > kazila točno dostavljena; ^ pa vam, da nam svoj da cf,if čim prej odpošljete. NaS name pošiljke so: 5v ]>in. 200 za, $ 5,— II Ijlr 1»® ^ _. »M m 8.40 i )6f £j, MO za 11.65 «0»SSMr 700 za 10.25 1000 zn 23.00 2000 za 45.00 5000 za 112,- -l’rl večjlli zneskih sor‘|/j Cene s» podvržene »preme*"'■ . d"1' 1’ošiljamn tudi v amerlka**s Potovanje v stan linzne linije prlrede 0!,.e*?}f>v praznike. Ako ste naiiieuj1'"1. Božleent, ml pišite za vse 1 Sorodnike iz stareO je sedaj mogoče dobiti, nudi zadostno garancijo. . - nije Vam pošljem na y.aht®V-olj ,| IJ Notarski in drufl* K Ce hočete v starem fioW'nU če imate dobiti zapuščino jr je treba urediti kako drutf s* kraju, je v vašem interesu* > spodaj navedni naslov: A L E O Z A K R*** (X GENERAL TRAVEL 7 . lt: 302 E. 72nd St., J Važiioza^ Sš rt **?' , ^ H KADAR poSIljate denar v K»j';i % KADAR ste namenjeni'v st j/jj Ij.,. - j KAD Alt želite koga iz starefc* ,j§e J ^ KAHTIt prodajamo za y8eaeyed* J Va najnižji ceni izlete. J H • Potniki so z naSIm P?.®. f. , tv zadovolji*1- „,<> J k 111 Denarne pošiljke i/.vršaJ | / zanesljivo po dncv^,^ w . V JUGOSLAVIJO „ c « JS i. Za * 2.55 100 Din \Kl 1 Za 5.00 200 Din j ^ h- Za 7.20 800 Bin £' H 'a 9. 0} Za 11.05 500 Bln ll?V|t V Za 2:1.00 1,000 l)in J* jS1'' * 1 t Za 45.00 2,000 Din 7 ' Ker so cene sedaj hltr0 c„it>l 11 tu ^ ne cene podvrženo spr6D>® „o j (Jo , I’o611jamo tudi denar brJSWf-fjll*' fj l| 1 *l,j Izplačila v d«*» » ,« ^ V Vašem lastnem Interesu J »l| predno se drugje PoSJ" U , i 1 pojasnil*- g V [, t) Slovenic Publi»KA (Glas Naroda—i * 1 2 urAn« 10 c* E*** sSJm h dovoli11 odp* N črnega vina, a potem je začel] belo in pil to kakor po večerji. Krčmar ga vzame na stran in mu šepetaj e vse po vrsti pove, kaj in kako je. Pove mu, kako se pop, župan in štacunar čudno! obnašajo, kako se zaklepajo in; pomenkujejo, kako so prinesli nekaj velikega pod popovo man-| tijo in to skrivajo, kako je on začel popa o tem spraševati, pa brž ko je pop začutil, da nekaj sumi, da je kot besen pobegnil in se zaprl v sobo. Policaj Rista je poslušal vse to, malo pomislil in rekel: “1-Im, hm! To bo že kak dogodek!” Policaj Rista je zmeraj in vsa-, ko zamotano stvar imenoval “dogodek.” “Brez sumnje bo to kak dogodek!” je ponovil, in rekel krčmarju, naj mu prinese čašo vina, tistega, ki ga pije za večerjo,, da malo pomisli. Ni mu bilo treba več časa, kakor da je izpil čašo vina in že je bil gotovo s premišljevanjem. Pokliče krčmarja in mu reče, naj gre trkat na popova vrata, a Rista bo stal zraven njega, da vidita, ali bo odprl. Rista se med tem ne bo nič oglasil. Tako sta napravila. Rista grej po prstih do sobe št. 3, krčmar! pa pride popolnoma svobodno in potrka na vrata. “Kdo je?” vpraša pop zno-j traj. “Jaz sem, krčmar, ali hočete, da vam prinesem vode?” “Nak! Jo imam,” odgovori: pop. “Ali prosim vas, odprite,” pravi krčmar, “moram vam dati brisačo in milo.” “Ni treba,” odgovori pop. “Prosim y*is, odprite! Notri so ostale copate nekega popotnika, ki je sinoči prenočeval, pa jih zdaj išče. “Ne morem vam odpreti,” odgovarja pop, “bom že jaz poiskal copate, pa jih vam prinesem.” Ko je bil kdnčan ta pogovor,! se Rista in krčmar odstranita od j vrat. Policaj Rista je bil resno v skrbeh. “Dogodek, to je brez sumnje dogodek,” zamrmra skozi zobe in se odloči podvzeti vse mere, da bi zvedel tajnost, ki mora biti gotovo zelo velika in važna. Stopi na dvorišče, ali ne bi mogel skozi okno kaj opaziti, ali pop je spustil zavese ter se ni moglo ničesar videti. Vendar — zavese so pokrivale samo spodnje šipe, gornjih pa niso dosegale in ako bi stopil na kaj, bi mogel pogledati v sobo. Rista skliče takoj s krčmarjevo po-m,očjo vso kavarniško služinčad. Pride dečko iz krčme, priplazi se kravar iz hleva, ki je prinesel s seboj vile, navajen, da pride zmeraj tako oborožen, kjerkoli se je potrebovala njegova pomoč. Pride tudi kuharica, debela in tolsta, prepasana s plavim, zamazanim predpasnikom, pa še sobarica, ostrižena in nakodrana, s čistim, belim predpasnikom, belimi nogavicami in z rde-' c imi copatami na nogah. Nazadnje pride še dečko, ki je čistil svetilke, prepisan s polovico vreče mesto s predpasnikom, in smrdeč po petroleju, kot da je ravnokar zlezel iz soda. Rista vsem zagrozi, da molče, in jim v kratkem pojasni, za kaj gre; nato zapove, naj mu prine-so lestvico, ki J ° nasloni na zid kraj okna in sam Rista spleza po njej, pogleda skozi.okno in se strese vse prestrašen. Pogleda še enkrat, trikrat se prekriža in pove z vrha lestvice radovednim navzočim: “čudo, čudo, ki ga oko še ni videlo!” “Kaj pa je, za boga?” vprašajo vsi od spodaj, stegnejo vratove in gledajo v Rista. Rista zleze čim hitreje z lestve, pokliče vse na stran, da ne bi vriščali pod popovim oknom, pa jim tiho, a pomenljivo reče: “Pop je rodil otroka!” Lahko si mislite, kako je ta vest delovala na prisotne — kot grom! Najprej s0 Pozabili govoriti od čuda, a na^° so se zamisli- f li. Krčmar je takoj zaupljivo! dodal: “Saj jaz sem opazil na njem porodne bolečine in gotovo ga je! ravno takrat napadlo, ko je po-j begnil od mene.” Sobarica zacvili, kot da jo jej kdo vščipnil. “Bog ga naj kaznuje,” doda, “a še zjutraj mi je namignil, ko1 je šel mimo mene. Sram naj ga bo!” Deček, ki snaži svetilke, začuti še sam od prevelikega začudenja nekakšne krče v želodcu, a! kuharica se začne tolči po prsih in zatrjevati, da se tudi njen mož za čudo naglo debeli, odkar je ona kuharica. Edino kravar, ki je izpustil vile kot popolnoma nepotrebno orodje za porod, reče: “Ali — ljudje božji — kako pa je to mogoče?” Sobarica, ki je bila po svetu,j začne razlagati, da se to lahko zgodi, in da ve še za drug slučaj, j nakar dobi tisti dečko, ki snaži svetilke, še večje krče. In ko je služinčad tako mo-: drovala in se prepirala, ali more to biti ali ne, je skrbni polica j Rista, spremljan od krčmarja, šel okrog hiše pa zopet pred vrata štev. 3 in zdaj je sam potrkal j na vrata. “Kdo je?” vpraša pop znotraj. “Ali potrebujete kake pomoči?” vpraša Rista. “Kakšne pomoči, brate, čemu mi bo pomoč?” kliče pop znotraj. “Mogoče babico ali kako starejšo žensko?” “Kakšno žensko, križ božji,”! kriči zopet pop, “pustite me pri miru! Kdo je to, ki me kar naprej nadleguje.” “Jaz, policaj,” reče Rista svečano. Komaj je to izustil, pa prideta od nekod kot naročena pred vrata župan in štacunar. Spogledata se in začudita, kaj se j;odi pred vrati njihove sobe. “Ali sta se vidva nastanila v tej sobi š popom?” se obrne^daj policaj k njiiM. “Da,” odgovorita. “Pa kje sta bila dozdaj? Gotovo sta iskala kako žensko, ki se razume pri otrocih.” Ko župan in štacunar vidita, da mu je vse znano, priznata: “Da!” ”i‘a sta jo našla?” “Nisva!” “In če bi jo bila tudi našla,” nadaljuje Rista, “bi bilo prepozno, pop je že rodil.” župan in Jova se prestrašita in ne vesta, ali bi se smejala ali vdrla v zemljo. “Ali dajte no, odprite vrata, da mu pomagamo.” “Ali nikar, prosim te, tu ni j treba nikakšne pomoči,” reče Jova videč, da hrušč čimdalje bolj narašča. Medtem so že vsi prihrumeli, sobarica, kuharica, kravar, deček, ki snaži svetilke, in tudi krčmar je zapustil krčmo in prišel ,da vidi čudo. “Jaz kot policaj ukazujem, da se odpre!” zakriči strogo Rista. To je slišal tudi pop znotraj, in ko vidi, da ni druge pomoči, ! odpre vrata in vsa truma vdari ! v sobo. Milič se je razkokodaj-skal i)0 postelji in veka kar naprej i/i zaman skuša pop, da ga previje. Ko se je zaslišal hrušč, ga je pustil nagega na postelji. Sobarica prva zaploska z rokami : “Ju, kakšen lep otrok!” “In kako velik, kot da ima že dva tedna,” doda kuharica. Pop in župan in Jova se samo spogledajo in nihče ne ve, kaj bi rekel, župan pride prvi k sebi in reče policaju: “Prosim te, zapovej vsem, naj gredo ven, a ti ostani tukaj, da ti pojasnim kaj in kako je.” Rista stori tako, sede, a vsi gredo ven. župan naroči najprej štiri kave in pove vse po vrsti Risti, kaj in kako je, kako so šli k predstojniku se pritožit in kako jih je ta odbil. Risti je bilo šele zdaj jasno, da vse to ni nikakšen dogodek in se sprijazni s temi dobrimi 1 jud- J Bto % I 'D ;mbar ;i»ih a : mk t Ni r Nti. '°Pnik :ij. m K 0f mi in jim še obljubi, da bo sam zjutraj prišel ponje, da jih odvede k nekemu zelo dobremu advokatu, ki jih bo naučil boljše nego vsak drugi, kaj in kako naj napravijo z otrokom. Nato vstane pop, utrujen od trušča in hrušča, da gre spat z otrokom, a župan, Jova in Rista odidejo v krčmo, da pijejo. Rista je ,to se razume, vsem j pojasnil, da pop ni rodil, in da vsa ta stvar ni nikakšen “dogodek.” DVANAJSTO POGLAVJE. Pripovesl policaja Riale, ki jo\ je iz spoštovanja napram gosposki treba poslušati, četudi po svoji vsebini ne spada v ta roman. - Tako so sedeli policaj, županj in štacunar Jova globoko v noč1 in se čudili in križali, kako je mogoče, da se človeku nekaj primeri, čemur se nikoli ni nadejal. “Mogoče, mogoče, kako ne —” trdi neprestano policaj Rista, “naj vam povem samo, kaj se jej meni nekoč pripetilo.” štticunar Jova naroči takoj še liter vina, policaj vzame žu-i panov zavojček, in si začne delati cigareto, a župan in Jova se primakneta bliže, da slišita, kaj bo povedal. “To je bilo v Belgradu,” začne Rista, ko je izpraznil kozarec,! ki je bil pred njim in je štacunar nalil novega, “jaz sem bil takrat žepni tat in kockar.” Kot da si jima ukazal, sežeta župan in Jova nevede in hkrati v žep, kjer sta imela denarnico,! se odmakneta od Rista, kot da sil ju polil s kropom in izbulita očL “Nikar se ne čudita in ne boj-j ta,” nadaljuje Risto čisto mirno, j “zato sem ravno jaz danes najboljši policaj. V vseh velikih cesarstvih pa tako tudi pri nas, vzamejo najrajši v službo kvartopirca in žepnega tatu, ker on pozna vse takšne tiče in jim je koj na sledu.” “Tako je,” rečeta s prepričanjem župan in štacunar in se zaupljivo zopet pomakneta bližje k Risti. “No, rad bi videl,” nadaljuje Rista z nekim ponosom, “tistega, ki naj bo dober policaj, ne da bi bil prej žepni tat. Pridem, dragi moj, na sej m, pa poznam vsakega ptička in vem, kaj mu misli glava, kaj mu misli roka, a kaj noga.” • “Tako je,” dodasta čisto prepričana župan in štacunar. \ Za vsak posel je treba, da se nekaj zna, kaj ne. Doktor mora hoditi v šole, da postane doktor?” “Da,” odgovarjata soglasno župan in štacunar. “Kaj ne, sodnik se mora najprej učiti?” “Da!” (Dalje prihodnjo sredo) iina ac‘ja |o jVi jiS *5 Sov nja c »eka 1 *Usi SLOVANI IN NEMCI (Nadaljevan.it s pete strani) hnila in prodrla globoko v Italijo, v Francijo, na Poljsko, v Po-dunavje in na Balkan. Iz Berlina zopet propoveduje-jo pohod na Ukrajino, kakor da jih ni poučila svetovna vojna. Ubrati hočejo pot, ki sta jo hodila švedski kralj Karol XII. in Napoleon. Nemec je dober vojak, toda fantastičen kombina-tor. Slovani so v vseh dobah le neradi služili vojake, kadar pa je prišlo do resne potrebe, pa so se vedno znali postaviti sovražniku ter so pri tem pokazali izredno bojevitost, združeno z žilavo vztrajnostjo. Slovana le redko najdeš kot najemnika v tujih vojskah, kljub temu je njegova “nesposobnost za vojno” samo bajka, s katero Nemci tako radi varajo sam: sebe. Kar pa se tiče njihovega “poljedel- _______t___ _____________________ •or, ^ i NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNI^ \ g\^ ameriki JE enakopravkoS' k Naročnina za celo leto izven Clevelanda je ^ J\t '1 Društvom in posameznikom se priporočan10^ tiskovine. linijsko delo—zmerne ^oA '% 6231 ST. CLAIR AVE. Clevelandjy I o