PRED VII. KONGRES LMS Razgovor s Francko Strmole-Hlastec, predsednico CK LMS LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Leto XII. Ljubijana, 26. januarja 1962 IV 78001 ORGANIZACIJA vsemočnejši vzaojni faktor Smo pred VII. kongresam Ljudske mladine Slovenije. Ta bo v Kranju 26. ln 27. januarja. Obdobje med VI. in VII. kongreson* LMS lahko oznaeimo kot obdobje pri-iagojcvanja Ljudske mladine spreme-njenim družbenim razmeram, Vendar taka konstalacija ne sme bitj osnovna karakteristika mladih. Ljudska mladina se ni samo prilagajala družbenim spremembam, pač pa je kot del družbe te spremembe hotela, jih razxeševala in se borila zanje. Gre za vlogo zavestne-ga aktivnega faktorja, ki jo je Ljudska mladina prav med kongresoma vse bolj odigravala. Da bi kaj več izvedeli o teh vpraša-njih, smo zaprosili z» razgovor tovari-Šico FRANCKO STRMOLE-HLASTEC, predsednico CK LMS. Čeprav sm© jo dobili sredi nadvse intenzivnih priprav za kongrcs, je bila takoj pripravljena ustreči naši želji, da bi odgovarila na nekaj vprašanj, ki jih je pripravilo na-še uredništvo. 1. Kongres Ljudske mladiine Sloveni-je se bo gotovo dotaknil wste vprašanj, fc zadevajo odnos nrjladih do vprasanj našega časa, in njihovo mesfo in vlogo v naši dTUŽbi. O katerih najbolj bdstve-nih vprašanjih bo razpravljal VII. kon-gres LMS? — Vse dosedanje priprave kažejo, da bo razprava na kongresu koncenitrirana na vprašanja, ki zadevajo strokovno vzgojo in usposabljanje in priipravlja-nje mladine za poklic in o vprašanjih vloge mJadih delavcev v gospodarskem in komunalnern sistemu. Mladi ljudje se danes živo zavedajo kako pomembna je pridobitev poklica, zato si večina mltadih želi pridobiti vlš-ja in najvišja znanja in kvalifikacije. Mladina, ki konča osemletko, pravilo-ma žel[ iiadal.ieva.ti izobraževanje in usposabljanje na šolah druge stopnie in nato na višjih šolah itd. Tak inteares mladine za študij in izobraževanje je drvžbeno koristen iin zaželen. Naš go-spodarski in diružbeni razvoj ga celo predpostavlja in stimul^ra. Zato so to-liko bolj pomembna vpirašanja, ki go-vore o razširjanju obsto]eč'ih možnosti za strokovno usposabljanje, ki so v pri-meri ž možnostmi mladine v drugih dežeLah idealne. Tna so še problemi spreminjanja in prilagojevanja pcisa-Tnezjiih profilov šol in oblikovanje no-vih. Prav tako so pomembna tudi vpra-šanja tesnejšega vsebinskega povezova-nja rednega in izrednega sistema šola-nja. Dosedanja reforma šolstva, kj jo naša organizacija vseskozi podpira in v njem aktivno sodeluje, je vsa ia vprašanja že zajela. Z novimi princlpi finansiranja šotetva pa jih bo mogoče pospešeno reševaiti. Kongres se bo zato, med druigim, ver-jetno zavzel za hitrejše uvajanje nov:h principov finansiranja šolstva, pi-ed-vsem šol druge stopnje, za povečanjo kapacitet strokovnih in raznih šol II. stopnje ild. Vsekakor pa bo moral po-6lavit[ tudi vprašanje odnosa do učenja in opravljanja šolskih obveznosti kot osnovno nalogo mladine. Ustvarjanje delovnega vzdušja in razvijanje delovnih navad mladine pa bo morala postati osnovna družbeno politična naloga Ljudske mladine, saj pomeni temeljita in odgovorna pripra-va na stroko istočasno najbolj uspešno pripravo za delavca — upravJjavca. Problemi in naloge mladlh dolavcev so v osnovi identične s problemi in na-logami delavcev—¦upravljavcev nasploh. Z ozirom na to, da se prav v pa-odzvod-nji, z uvajanjem načela delitvc dohod-ka, bije temeljni boj za osvoba.jianje človeka, za oblikovanje socialističnih proizvodnih tanje v štjudentovskem kulturno umetniškem delovanju nekaj let nazaj. Iimeli simo nekaj fculturnih sfcuipin, ki so delovale nepovezane med seboj in ki so imele stalne fi-nančne in organizacijske težave. Združevale so okoli 190 aktivnilh članov, pravega staka s šlu-dantovsfko publiko tudi niso imele, tako da o kaki množičnosti kulturnega delovanja tedaj ne mo-remo govoriti. Delo skupin je bilo fudi preveč razlbrto, da bi lahlko postale pomembnejši faktor v celotneim družbenem življenju na Univerzi. Če-prav so delovaie v olkviru in kot sekcije Zveze študemtov, nilkoli ni bilo prave povezave med Univerzitetium odborom ]n skupinami, še manj pa lahko govorimo o kaki povezavi s posamezni-mi fakultetami in združenji. V lakii situaciji so se na iniciativo Zveze štu-dcntov skuipine združile v ŠKUD Akademiik. Sklapanja, da bo eriotno finančno poslovanje, or-gamizacijsko vodstvo in pa enotno irne, poživilo študentovsko amatersko kulturno dejavnost, so bila pravilna. V okvi.ru drušlva je začelo de-lovati nelkaj novih skupin, že obstoječe skupine pa so se ottcrepile, tako, da Akademilk trenutno združuje okoli 470 aktivnih članov, ki delajo v 11 skupinah. Dovolj zgovoren podatek o aktiv-nosti društva je tudi to, da je Akademik v enern letu in pol, od svoje ustanovitve do danes, priredil okoli 52C celovečemih nastopov, to je povprečno •'skoraj vsaik dan v letu en nastop. S tako bilan-co svoje aktivnosfci pa se lahko pohvali le malo-katera kulturna ustanova v Sloveniji. V svojfem referatu je predsednik društva Pe-ter Toš po uvcdnem prikazu razvoja dTuštva analiziral pomen delovanja Akademika in njegov odnos do študentovgke publike in do širše druž-bene sredine. Ta odnos in delovanje je ocenil tud,i s širšega vidika in svoje misli zaključil z ugotovitvijo, da je Akadernik v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi faktorji odgovoren za celoten kompletks šbudentovskega kultuirnega udejstvovanja. S teim pa se postavljajo pred Akademika nove naloge in odigovornosti, ki so izraz organizacijske zrelosti društva in potrebe po študioznem in traj-nejšem proučevanju umetniške rasti kolektiva. Na sikiupščini so gostje iin čQani društva v di-sikojisiji podrobneje osvetlili nekatera aktualna vprašanja v zvezi z delovanjeim Akademika. Za predsednika društva je skupščina ponovno izvolila dosedanjega predsednika Petra Toša. Za podipredsednika sta bila izvoljena Dinko Kodarin in Zvorne Bertok, za sekretarja društva pa Ma-rinka Hinrrrer. V današnjem času postajajo ja študentovsko kulturno udejstvovanje in še posebej za kulturno umetniško društvo Akademik, vedno pomembnejša vprašanja splošne programske usmerjcnosti in vlo-ge, ki bi jo lahko odigrala študentovska kulturna društva za naš kulturr.i razvoj. Ravno o teh dveh vprašanjih je zelo izčrpno govoril na skupščini ŠKUD Akademik tov. Lev Modic. Zaradi tebtnosti ojegovih misli objavljamo diskusijo v celoti. Ni trajne rasti brez materialnih možnosti za delo Naj začnem s problemom vaših materialnib možnosti za delo, družbene materialne podpore dru> štvu, kar je — kot se zdi iz poročil — edini traj-nejši problem večine skupin. Res je, brez primemih prostorov, brez sredstev za umetniško vzgojno vod-stvo, za opremo, prevoz in drugo, ni trajne rasti in želenih uspehov, ni večjega, hitrejšega napredka, kljub naporom posameznikov in kolekiivov. To vam kažejo lastne izkušnje. Ne bi bilo prav, če bi vam zato očitali prevelike zahteve, češ šlii-denti, razen izrazito režimskih gruu v stari Ju-slaviji niso imeli niti sence teh možnosti, ki jih imajo sedaj in vse, kar so ustvarili, so ustvarili z lastnimi silami in sredstvi. Mislim, da take argu-mentacije nimajo mesta, da so mocno konserva-tivne, usmerjene nazaj in ne v sedanjost, kaj šele v bodočnost. Take argumentacije zvene kot idealizacija gospodarske in družbene zaostalosti, proti kateri se je z orožjem borila naša gene-racija. Z njo se ti, ki se sklicujejo na to borbo, dejan$ko zopersiavljajo njcaiim r«zultatom in smoirom. Večje investicije v Ijudi — Vendar se za vso našo družbo že ves ta čas postavlja isti problem, kot se postavlja pred vas, to je problera materialnih pogojev za vsestranski razvoj. Obupna zaostalost gospodarstva in še vojno opustošenje, sta narekovala ziiano delitev nacionalnega dohodka, od katerega je šla včasih več kot polovica v investicije za nove gospodar-ske objekte in obnovo starih. Mislim, da je bilo to nujno. Razvojna stopnja, ki smo jo s tem do-segli, pa se danes že upira enostranskim investi-cijam pretežno za zgradbe in stroje. Kolikor zasledujete razprave o gospodarstvu, ste lahko opazili, da se vse bolj postavlja zahteva po spre-membi sedanje strukture delitve dobodka s tem, naj se več investira v Ijudi. To je objektivna nuj-nost razvitejših družbenih sil, pa tudi našega družbenega sistema. Gre za to, da je višja pro-duktivnost vse bolj odvisna od življenjskega standarda ljudi, od njihovega višjega splošnega in stmkovnega znanja, da se dalje naša proizvod-nja ne more več razvijati kot privesek velikih podjetij razvitih dežel, ampak se mora nenehno modernizirati na temelju lastnih znanstvenih in tehnoloških izsledkov. In končno gre za spozna-nje, da v našem družbenem sistemu, (ko ne gra-dimo na temelju rezervne delovne armade, torej na pritisku brezposclnih in ne na birokratsko-tehnokratskem pritisku kakega hierarhičnega Lev Modic: Za višjo kulturo in moralo v odnosih med ljudmi sistema), razvijamo zadovoljevanje družbenih potreb na osnovi takih družbenih odnosov, ki za-htevajo višjo kulturo v odnosu med ljudmi, višjo moralo v odnosih mcd posameznikom in kolek-tivom. Večje investicije v Ijudi pomenijo torej več sredstev za zadovoljevanje individualnih po-treb, več sredstev za celoten vzgojno-izobrazbeni sislem, več srcdstev za usposabljanje in vsestran-sko uveljavljanje znanstvenikov in več sredstev za vse tisto, kar prispeva k vrednejšim, kultur-nejšim, bolj človeškim odnosom med Ijudmi. Prav to zadnje pa zahteva več sredstev za kul-turni razvoj in pri tem za umetnost kot najmoč-nješc sredstvo za oblikovanje individualne morale. 0 smislu dela in jasnosti hotenj Lahko torej pričakujemo, da se bodo v nasled-njih letih vaše težnje po urejenih materialnih pogojih lahko rešcvale uspešneje. Splošna nujnost za večje investicije v kulturo pa se za posamezno društvo pokaže predvsem le kot možnost. V koli-ko se bo uresničila, je odvisno od dela drustva, od njcgovcga pomena za družbo. Odvisno je torej od vaše programske jasnosti, od jasnosti o tem, kaj hočete. Tudi zato — čeprav seveda ne samo zato — bi bilo koristno, če bi več kot je tega v poroči-lih, razpravljali o smislu svojega dela. Ne nacionalna prizadetost, ampak estetska izrazna moč in smisel za etične vrednote Rad bi k temu povedal eno samo misel, ki je morda vredna razmišljanja. Naša kulturna dedi-ščina in zlasti še naš odnas do kulture, nosi še skoraj v celoti pečat dobe, ko je bila edina mani-festacija slovenskega narodnega življenja nje-gova kultura, umetnost. V šolah je bila sloven-ščina edini predmet, ki je lahko utrjeval sloven-sko nacionalno zavest. Po osvoboditvi smo kot narod zaživeli na vseh področjih. Na pretežnem delu slovenskega ozemlja ni bilo več potrebno, da je v ospredju kulture narodno obrambna mi-sel. Pripadnost slovenskemu narodu postaja zdaj razumljiva sama po sebi, tako kot je razumljivo, da ima vsak človek svoj priimek. Gospodarski, politični in splošni družbeni razvoj je zajel vsa področja, tako da smo kot narod resnično vse-stransko zaživeli. Ni več potrebno, da bi bil glav-ni vzgojnj cilj materinščine v šolah nacionalna zavest. Glavna naloga umetnosti ni več narodno prebujajoča. To je ne siromaši, ampak bogati. Prodira v globlje človeške odnose, odkriva nove resnice in jih z umetniško močjo izpoveduje. Ne vpliva in ne more vplivati več z nacionalno pri-zadetostjo, (s katero smo na primer višje vredno-stili Jurčiča kot Flauberta), ampak z estetsko izrazno moejo. Živutio kot najnaprednejša dniž-ba sodobnega sveta. Programsko vprašanje je, kaj imamo s svojo umetnostjo povedati sodobne-mu človeku. Še posebej se postavlja to vprašanje pred mlade Ijudi, ki dobivajo, ali bi vsaj morali dobivati na univerzi najsodobnejše paglede na vseh področjih znanosti. Osebno mislim, da je pomen umetnosti za vso družbo, ki kot naša pro-klamira, da mora vse služiti človeku, prav tako v tem, da je duhovno življenje človeka, ki je sposoben doživljati, bogatejše tudi v tcm, da estetsko doživljanje poglablja smisel za etične vrednote in jih celo ustvarja. Vselej je treba biti v središču živijenja Če poslavljam kot izhodiščno programsko vprašanje, kaj lahko povemo sodobnemu človeku o sodobnem svetu, pa seveda ne mislim prokla- mirati nihilističnega odnosa do lastne in tuje kuJturne dedisčine. Sodobne razmere so plod zgodovine. Spreminjamo jih v pogojih, ki so nam zgodovinsko dani. Ne moreino razumeti sedanjo-sti, če ne poznamo preteklosti. Čeprav jc enostra-nost slovenske kulturne dediščine skoraj vse do Moderne izraz družbene zaostalosti, pa je bila hkrati edina manifestacija teženj, da bi se izko-pali iz politične klavrnosti. Daleč nam mora biti tisti avantgardizem, ki zanika vso preteklost koj premagan nesmisel, češ; še pred sto leti so iz Ljubljane do Dunaja potovali s kočijo teden dni, danes pridemo z letalom v eni uri. Avantgardi-zem tore j, ki vidi le ogromne tehnične skoke, po-zablja pa na človeka in njegov razvoj. Ali, kot |e dejal Andrič: »... ki ob tehničnem napredku po-zablja, da mati še vedno nosi v sebi otroka devet mesecev, pa čeprav se pride scdaj na Dunaj v eni uri«. Da končam to misel. Tudi ob približevanju kulturne dediščine, skušajmo nekaj povedati so-dobnemu človeku. Skušajmo biti vselej v središču življenja! Sartrovo osveščevalno poslanstvo Predstave v Križankaih so skoraj vedno doži-vetje. Nekoliko zaradi vzidiušja intiimnosti, v glavnem pa zaradi dobrih del, ki jih tu pogosto vidimo. Med take predstave spada Sartrova dra-ma Umazane rolke, ki jo je v režiji Drage Ahači-čeve pripravUo gledaliBče Ad hoc. Tekst, ki ga sicer tudi v Sloveniji že poznamo iz knjižne iz-daje, je tu z odlličnimi igralci dosegel svoj polni zven. Največ zaslug za to ima Hoederer Jurija Součka, ki si ga sam Sartre ne bj mogel želeti boljšega. Bil je namreč izredino prepričljiv in je popolnoima potrdil Sartrovo globoko človeško misel: »Toda samo Hoedererjevo ravnanje se mi zdi zdravo.« (cit. po Gledališkeim listu). Tudi Hugo-Alija Ranerja je bii pretresljiv, Jessdca-Drage Ahačičeve odlično zadeta, motila pa je neprepričljivosit Louisa-Lacija Cigoja in Olge« Slavke Glavinove. Slick in Georges-Marjana Krailja in Marjana Hlasteca sta bila kot pojavi sijajna, le da sta z igro dajala nekoliko preveč intalektuallisitičein vtis. Karsky in Knez-Branka Miklavca in Dušana Skedla sta bila povsem na 0 kulturnem življenju na univerzi Na skupščim ŠKUD Akademik, 10. januarja, je predsed-nik društva Peter Toš obširno govoril o delovanju Akade-mika, podrobno pa je tudi razčlenil vprašanja kulturnega življenja in udejstvovanja Ijubljanskih študerilov. Zaradi zanimnvosti problematike, ki jo je obravnaval v svojem rejeratu, ga objavljamo, vendar zaradi pomanjkanja pro-stora v precej skrajšani obliki. Takoj na začetku je poudaril, da je temo referata na-menoma zastavil precej široko, ker se o kulturnem življe-nju na univerzi ne da povedati kaj bistveno novega, če si že takoj v začetku ne zastavimo tega vprašanja načelno in če ne upoštevamo, da je malokateri pojav na univerzi tako kompleksen, aktualen in zanimiv kot ravno pojav kulturno-umetniškega delovanja in estetske vzgoje študentov... ... Delovanje društva Akademik je popolnoma amater-sko. Volja, spontane želje po uveljavljanju svojih sposob-nosti na umetniškem področju in amaterska zavzetost za delo je brez dvoma najpomembnejša notranja gonilna sila našega društva. Vse to pa ustvarja tudi pogoje in možno-sti za to, da je doseglo tako umetniško kvaliteto svojega dela, 'u je zelo redka, če že ne izjemna pri amaterskih kul-turno-umetniških društvih. Pri tem ne smemo pozabiti, da pri nas nikoli nismo poznali kakršnihkoli kompromisov med amaterizmom vin neamaterizmom, čeprav je to precej pogost pojav pri podobnih društvih. Vztrajno in dosledno smo se zavzemali za tisti amaterizem, ki zaradi svojih umetniških principov, resnosti in notranje svobode pri delu edini lahko uspešno konkurira tudi umetniško zelo močnim profesionalnim kolektivom. 0 smislu delovanja Akautemika S tem smo se že močno približali smislu našega delo-vanja. Kajti preozko in zato nepravilno bi bilo vrednotiti naše društvo samo kot kolektiv amaterjev, ki delujejo iz-ključno za svoje lastno zadovoljstvo in ne iščejo smisla svojega dplovanja in afirmacije tudi na zunaj. Mislim, da postaja ravno ta značilnost delovanja vedno pomembnejša za naše društvo. Najprsj gre tu za odnos do študentovske publike. Ved-no smo se zavedali, da je bogatenje teh odnosov naša najodgovornejša naloga, čeprav smo jo v preteklosti vča-sih zanemarjali. Tu gre za odnos do velike večine naših kolegov, ki nimajo smisla ali priložnosti za delo v društvu, ki pa se zanimajo za kulturna dogajanja in še posebej za dogajanja v svoji ožji študentovski sredini. Večkrat smo se izgovarjali, da je študentovska publika nehvaležna in da je težko vzpostaviti stik. Poslednje obdobje pa je pokazalo, da nezaupanje ni upravičeno; treba je računati s poseb-nostmi študentovskega kulturnega življenja in s študentov-skimi razmerami sploh. Naši zadnji dve prireditvi za štu-dente in sedanje razgibano kulturno življenje v Naselju dokazujejo, da so študentje specifično naša in obenem najhvaležnejša publika. Ravno tu se bomo morali v bodoče še bo;j angažii ati. .. Večina naših skupin, predvsem pevski zbori in folklor-na skupina, imajo že po svoji naravi, pa tudi zaradi pogo-sto preveč tradicionalne programske politike, veliko zna-čilnosti kulturnega delovanja iz našega čitalniškega obdob-ja. Ceprav so .,e značilnosti v sodobni in zelo razgibani slovenski kulturni sredini že anahronistične, postanejo lah-ko zelo učinkovite in pomembne, kadar gre za turneje na-ših zborov med zamejskimi Slovenci... Precej podobno funkcijo imajo gostovanja naših sku-pin v krajih, ki so gospodarsko in zato večinoma tudi kulturno zaostali. Za te kraje pomenijo kulturne prireditve študentov vzpodbudo in pomoč pri njihovem kulturnem življenju. število teh gostovanj in turnej dokazuje, da do- slej nismo zar.emarjali tega področja; te kulturne stike bo-mo morali še naprej vzdrževati vsaj tako uspešno kot doslej. Vloga Akademika v širši kulturni sredini Ko sem govorii o umetniških principih, o amaterizmu, resriosti in notranji svobodi našega delovanja, sem se po-sredno dotaknil tudi vloge, ki jo ima naše društvo v naši razgibani kulturni sredini. Ta kultuma sredina je po-memben zunanji fastor, ki stimulativno vpliva tudi na notraiije življenje v našem društvu. Res je, da se je za amatersko kulturno skupino zelo težko uveljaviti med kva-litetnimi profesionalnimi ustanovami, kar zahteva še več naporov in resnega dela, vendar nam ravno to neprestano primerjanje daje objektivno cceno naših dosežkov in naših možnosti in nas varuje pred spodrsljaji, značilnimi za ama-terska društva... Res je, da amatersko delovanje nikoli ne more biti povsem kontinuirano in ima velike težave zaradi hitrega spreminjanja članstva, ima pa nekatere prednosli pred podobnifhi profesionalnimi ustanovami. Teh prednosi.i se moramo zavedati in zavestno na njih gracLti... Naše delovanje je v nekem smislu svobodnejše od profesionalnega, ni vezano na tradicionalne in ustaljene umetniške kriterije, programe in repertoarje in lahko računa z mlačimi, osebno angažiranimi in požrtvovalnimi Ijudmi. To je morda eden najzanimivejših aspektov naše-ga delovanja, ki bi z novimi, svežimi in pogumnimi ide-jami in umetnižkimi stvaritvami lahko vplival na našo širšo kulturno sredino ... Možnosti, ki jih imamo in ki jih nimamo Tu bi rad poudaril še nekaj drugega, o čemer vse pre-malo razpravljamo. Mislim, da smo mi predvsem društvo, ki deluje v okviru Zš in da smo kolektiv, ki naj bi prav- zap-av odgovarjal za celotno kulturno delo na univerzi. Kaže pa, da nam te stvari večkrat niso jasne, razen ko gre za to, ali nam bo UO odobril letni proračun ali ne. Seveda se ob tem tudi zavedamo možnosti, ki jih v tem pogledu imamo in nimamo. Mislim tudi, da ni pravilno načelno in brez podrobnejšega poznavanja stvari dajati na-šemu društvu naloge, zadolžitve in odgovornosti, za ka-tere nihče natančneje ne ve, kdo naj bi jih pravzaprav reševal. Ker se mi ravno to vprašanje zdi zelo pomembno in ker je končno že čas, da si glede teh stvari pridemo na jasno, mislim, da je potrebno ustaviti se malo podrobneje ob vprašanju, ki sem si ga zastavil že takoj v začetku re-ferata, namreč ob problematiki celotnega kulturnega živ-Ijenja na univerzi. Kulturno življenje in estetska vzgoja študentov Pojem študentovskega kultumega življenja je tako širo-ko zastavljen, da bomo ob obravnavanju tega nujno nale-teli na izredno rasnovrstna dogajanja in udejstvovanja. Na prvi pogled se bo morda ravno zaradi tega zdelo težko najti enotno izhodiščno točko in kriterij za razčlenjevanje, saj gre tu tudi za vprašanja kultume, umetnostne in estet-ske vzgoje študentov, za napredno in ustvarjalno umetni-ško angažiranost, za umetniška področja, ki še niso našla ustreznega zunanjega izraza in za idejne in umetnostne struje in prepričanja, ki so že uveljavljena ali pa se šele skušajo uveljaviti med študenti. Govoriti o vsem tem, pomeni obravnavati celoten kom-pleks študentovske aktivnosti in slej ko prej moramo ugo-toviti, da področij kulturnega in umetniškega doživljanja načeloma ne moremo obravnavati ločeno od ostalih pod-ročij. Tako ugotovimo, da je edina izhodiščna točka in kriterij za obravnavanje vprašanj kulturnega življenja na univerzi lahko le študentova osebnost... ... Študentje živimo v zelo razgibani kulturni sredini, kjer deluje cela vrsta močnih In kvalitetnih kulturnih usta-nov. Nimamo sicer statističnih podatkov o tem, koliko študentov redno obiskuje naše kulturne ustanove, vendar ni moč prikriti, da se le relativno majhen del študentov intenzlvneje zsnima za kulturna dogajanja. Absolutno vze-to, ta c".el študentov niti ni tako majhen, kot se zdi, če ga fzrazimo v procentih. Sem končno lahko štejemo tudi štu-dente umetniških Akademij, študente filozofije in tiste, ki že med študijem delujejo v profesionalnih kulturno-umet-niških ustanovah. Vendar večine naših študentov kvalitetne kulturne prireditve ne zanimajo ali pa jih spremljajo le občasno in zelo neredno. (nadaljevanje prihodnjič) mestu, Charles-Francija Gabrovška pa bi, č«prav je povsem epiizodina vloga, lahko bdl igralsko manj neizrazit. Celotna predstava je gledavca zajela m pre-vzela, predvsem zaradi izredno prepričljivih pri-zorov v Hoedererjevi viili. Prizori v Olginem sta-novanju so ob njih precej zbledeli in je bila predstava zaradi tega kompozicijsko manj esnot-na, kot bi lahko bila. Morda je krivda za to v režiserjevi misli, da sta Louis in Olga »tipična predstavnika konfonmiama. pragma.tizima in tota-litarizima. Zanju ni no'benili Tnoralnih proble-mov...« (Draga Ahačič v spremni besodi k Sar-trovim dramam v knjižni obliki). Morda se V njunih dejamjih to res kaže, toda zdi se mj dra-matsko nepravilno obsoditi nek lik samo na čmo Jt>arvo, ker potean ne more več biti protiutež žive-mu človeku na drugi strani. Tudi v Olgi bi lahko brez dvoma začutili živo ženslko in bi bila potem samo še bolj tragična o svojem fanatizimu. V naši predstavi pa je preveč linearna -in zatto neizrazita. Kljub tej neuravnoteženosti pa je delo zaži-veJo in pomeni predstava za gledališče Ad hoc lep uspeh. Sama ideja dela pa bi lahko v svoji osvešče-valni viogi marsikoga neljubo zadela, ker neiz-prosno ožigosa vsako ideologijo, ki je saima sebi nam€in. Slepa pokorščina neki smeri, pa čeprav iz dobrega naimena, vodi lahko samo v tragiko. Hoederer piravi Hugoju: »Ti nLmaš rad ljudij Hugo, Ti imaš rad načela.-« In še: »Nam moškiim ni tako lahko streljati na moža zaradi načelnih vprašanj, ker smo mi tisti, ki ustvarjamo na>-zore...« Seveda ne smemo misliti, da je avtor proti trdniim načelom sploh. Opozarja le na to, da mora imeti vsaka ideologija svojo življenjslko upravičenost, saj mora sloižiti živim ljudem in ne sme olkosteinetii in se izroditi. arnpak se mora prilagajati resničnim potrebam časa in ljudi. To ni oportunizem, ampak posledica spoznanja, da se človeška družba razvija. To tudi ni zbanali-zirano v trenutno prakso »obračanja po vetru^ ker ostajajo neki višji cilji vseefio vedrao pred naimi. Drugi del idejnega sporočila te drame pa je v spoznanju o nujnosti strpnosti med Ijudimi, ki se, čepirav razilično mislijo, morajo upoštevati kot Ijudje. Vsako pravo uimetniško delo ima na svojega bravca ali gledavca nek vpliv, saj razarrišlja o problemih in jih primerja s svojimi prejšnjimi mislimi. In če zdaj ob tej drami soočimo njene raisli, na primer o strpnosti, s pojavi, ki nas ob-krožajo, nas neprijetno zademe Gledališki list, ki prav ob tej predstavi preseneča s svojo ne-strpnostjo. Poleg kratkih misli tuijih avtorjev o gledališču in navedbe oseb, je vsa njegova vsebMa bolestno oster članek Drage Ahačičeve, ki skuša pobijaii neko res malce vihravo ii nedoanišljeno sodbo Tarasa Kenmauinerja. Toda članek je en sam izbruih užaljenosti. Na tak način je polemika ponižana iin onemogoča vsak človeški odsnos. Ka-že torej, da Sartrova ideja tokrat še ni obrodila sadu in da bi morali še mnogokrat razsmišljati o problemih, ki nam ji!h podaja njegova drama. Morda pa bi se potem le kaj pramafcnalo v po-dobinih odnosdh pri nas? Katka SaJamun W 56- Utrinki kontaktnega štipentlista človek lahko pride v mesto s katere-koli strani, povsod že iz daljave zagleda dva mogočna zvonika Lundske katedrale. Skoraj vse razglednice in slike mesta ima-jo kot osnovni element to zgradbo iz 12. stoletja. To je pravzaprav simbol mesta. Ne mislim pri tem neke religiozne, pač pa fcisto zdogovinske razloge. Rast in vzpon mesta je neposredno vezan na to cerkev, ki je bila ob svojem nastanku med naj-večjiml na svetu. To je zgradba z dvema mogočnima zvonikoma, zidana v roman-skem slogu. Zgodovinsko pomembna je zaradi nekdanjega škofijskega sedeža in škofov, ki so nihali med vladarji, ki.so se pulili za mesto. Pravijo, da so jo gra-diil okoli sto let in da jo ves čas njenega obstoja popravljajo ter da ne bQ nikoli konec podiranja, obnavljanja in dozidava-nja. Zgodovinarji trdijo, da je cerkev moč-no spremenila svoj zunanji videz in no-tranjo podobo. To bo držalo, že z ozirom na to, da je bila prvotno katoliška, kasne-je pa protestantska. še prav posebej pa je zanimiva legenda o nastanku te cerkve. Izročilo pravi, da je v davnih časih prišel V Lund menih z namenom, da bi zgradil mogočno cerkev. Za svoje delo, ki je bilo Tsa takratne čase velikansko, je moral po-klicati na pomoč velikanka Finna, ki je živel tam s svojo ženo Jerdo in s sinom. Ta pa ni bil nič kaj navdušen za to pod-jetje, ker ni maral poslušati hrupnih zvo-nov. Skratka, hotel je imeti mir kot prej. je pričel z delom, njegova žena tn sin pa sta čakala in se veselila menihovih oči, s katerimi se bo sinko igral. Zviti menih je kmalu zvedel za ime, a mu ga je povedal šele tik pred dograditvijo. Velikana je to spravilo v bes in pričel je grabiti stebre v kleti kakor Samson in hotel porušiti cer-kev. Fri tem pa je govoril preroške bese-de: »Ta cerkev ne bo nikoli dokončana!« V tem hipu je okamenel. Jaz sera si ga ogledal. Res je steber, okoli katerega se oklepa okameneli velikan. Ni ravno tako velik — verjetno se je malo skrčil. Ljudje pa ga imajo v časteh in cerkev res ves čas podirajo, obnavljajo, kot je napovedal velikan. Kasneje sem si to zgodbo ogledal na velikem gobelinu, ki visi v glavni čital-nici Uni\erzitetne knjižnice v Lundu. PISE: RUDI SIMAC LEGENDA 0 KATEDRALI LEPO JE PRAV RES NA DEŽELI NARAVA V KLETKI Večino svojega časa sem preživel v Lundu, ali pa v sosednjem Malmoju, ki je le nekaj kilometrov oddaljen. Torej vseka-kor v mestu. Zato sem z velikim veseljem sprejel novico, da si bomo ogledali neko farmo. To me je izredno zanimalo; zaradi pokrajine in zaradi gospodarske zanimivo-sti. Farma je bila eksperimentalna in to tista, ki so jo hoteli pokazati Hruščevu ob njegovem predvidenem obisku, ki se pani uresničil. Torej vsekakor zanimivo. V pri-jetnem popoldanskem soncu smo zapustili mesto. Cesta se je vila med samimi polji, ki so valovila pred nami in se kopala v jesenskem soncu. Po poljih so orali trak- gočen hlev s senikom in dvema silosoma za krmo ob strani, je zapiral eno stran. Na drugi strani pa velika garaža za polje-delske stroje in mehanična delavnica za najnujneša popravila. Vse to je nudil po-gled na zunaj. V hlevu in povsod skrajna mehanizacija — od krmljenja, molže, pa do čiščenja hleva. Popolnoma jasno sliko o mehanizaciji nam da nekaj skopih po-datkov: farma ima 100 ha orne zemlje in travnikov, 50 goved in 40 prašičev. Obde-lujejo pa jo trije delavci in sicer dva na polju, tretji pa skrbi za živino. To je bila glavna tema razgovora, ki se je začela v UNIVERZITETNI TRG V LUNDU Kolegica, ki nam je razlagala in razkazo-vala cerkev, ga je označila s konzervativ-cem. Iz prejšnjih pogovorov z njo smo izvedeli, da pripada konzervativni stranki. To je bilo dovolj mojemu kolegu s Polj-ske, da se je namuznil in rekel: »Torej tu je začetek vašega konzervativizma.« Na-smehnila se je in nadaljevala. Legenda pra-vi, da menih ni obupal in mu obljubil svoje oči, zato, da mu Finn zgradi cer-kev. Pri tem pa mu je stavil pogoj in si-cer, če bi ta uganil velikanovo ime, bi mo-ral delati zastonj ... Dobrodušni velikan torji, za njimi so se podile jate galebov. Posedali so po svežih brazdah in pridno obirali težke grude zemlje. Bilo jih je ve-liko, svežo preorano zemljo so za traktorji popolnoma prekrili. Oddaleč sem dobil vtis, kot bi se zemlja penila izpod leme-žev. Pokrajina nikakor ni karakteristična za švedsko, ki se razteza daleč proti seve-ru. človek ima vtis, da je sredi danskih ravnin in severne Nemčije. Avto je drvel naprej po valoviti ravnini, ki je odkrivala nove in nove jesenske pejsaže. Mimo nas pa so izginjale kmetije in ograde polne črno-belih frizijcev. Končno smo prišli na prostrano dvorišče. Obdajala so ga gospo-darska poslopja in stanovanjska hiša. Mo- salonu ob čaju. Govorili smo o problemu mehanizacije, vzrokih in posledicah. Iz razgovora sem sklepal, da sta vzroka za tako visoko mehanizacijo konknrenca na tržišču in intenzivnost zaradi velikih po-treb po kmetijskih proizvodih, na drugi strani pa pomanjkanje delovne sile na po-deželju, ki z industrializacijo odteka v mesta. Posledica tega je, da je malo de-lovne sile na podeželju. Kmečka delovna sila je zelo iskana, plače delavcev na kme-tijah pa so v isti višini kot plače univer-zitetnih izobražencev. So pa to kvalifici-rani delavci, ki znajo ravnati z vsemi polj-skimi stroji, gnojili in z vsem. kar je po trebno v sodobnem kmetijstvu. Po vrnitvi s farme, sem se nekega dne sprehajal po okolicL mesta. Stopal sem skozi starinske parke pod mogoč-nimi drevesi. To je svet miru, kamor se zatekajo meščani pred mestniim hrupom. Za tem zedenim pasom sem nalatel na vrtove. Toda to niso bile mestne virtnarije, b'lo je nešteto majh-nih vrtičkov in parcelic, kakor polja liliputancev. Skoraj na vsaki je bdla postavljena majhna lopa ali nekaj kolov zabitih v tla, kai bilo več mojega Joahima,« sem si rekel, kajti im« mi je Joahim. Srečal me je namreč študent ikshfrfr fakultcte, ki je velik kulturnik in zraven še plešoč ud. pci folklornem izpraznjevanju ko-zlarcev v Soči et cetera, (prosim za francoski r), sicer pa, kaj bi našteval njegove fun-kbciiije. Pogled mu je bil mrk, prebadal me je s svojimi preiz-kušajočimi očmi. «Ti,^ me j« o&lo-vil. »*Ti, kl si lump, nemarnež, delomrznež, riba, Ienuh, brezddnež, potepin, neizžaganiranec, bednik, poet, lump nemaren, novinar, kaj pa je s t r i b u n o ?¦« Zamižal sem. Razločno sem slišal njegov mali t pri besedj Tribuna. »Kaj bi bilo?« sem mu previdno re-kel. »Nič ni,« sem spravil iz se. Potem sem mu hitel pojasnjevati kakšne so razmere v prenatrpani iiskarni, kako je s tem in onim in da bo vse v redu, saj se tudi zimski led enkrat odtaja, če le v frižikhderju. Pa četudi je, vsak frižkhider se enkrat pokvari in led se odtaja (lepo prosim v besedi frižkhider za prav tak kh kot v besedici fun-kh-ciiija). »Ne gre za to,-« je z rok.o prctrgal moje lcporečje. In v tej njegovi frazi sem zaslutil velikega funkhciiionarja in debatirnika. »Gre za to, da, pred-vsem gre za to, da vi, to je da mi, to se pravi, da dmžba, posvtftimo več po-zornosij Tribuni, predvsem Pa hrn-hm sirani, v kateri pogrešam to in ono, da, družbo.. .* sc jte izvijal. »Da, da,« sem tnu kimal. ^Tribuna bo koneno «lobila možnosti za pogostejše izhajanje in vso skrb bomo po&vetili hm-hm sirani. Za to se bom jaz osebno...« »Lepo, lepo od tebe, dragi Joahim, pa le dajte...« Tedaj se mi je preblisailo. Cik-cccik i< reklo v glavi in Še matce klllik. >>Da, tudi o tebi bom pisal na hm-hin sirani. Res ne vem kako se je moglo zgoditi, da ...« Potem lo je le pobral in bil sem živ. —Tako sem bil srečen, da sem odšel kar na prvi sestanek. Pa nj hudič, tam sem ga zopet srečal. Pod točko razno in diskusija je stopil na oder, se od-kašljal, z rokami se naslonil na mizo, kritično pogledal (kritično: beseda ima zvezo s: kri, krivica, kršenduš, krimi-nal), in začel s tem stavkom: »Brrrrfrrrrrrgrrrr abf iii krljhgkmi-vfdo bklsiiopeugdzdl isls. kaj lak dkdl-dkhsks« Sosed v dvorani mi je prišepnil, da sedajle kritizira Tribuno. Joahim (brez kh) Januarska sivina je marsikoga potisnila na stolico: čas ljubezni in zabave je zamenjal čas študija. Joco-tov posnetek ni le spretna montaža, ampak avten-tična fotografija. Treba je pritisniti, izpitni roki so pred vrati in čim bliže so, dalj gori luč v noč. Seveda pa ni pravila brez izjeme... Recept za ta čas je dokaj preprost: velikansko zanimanje, pijemo samo radensko in Jabi, študijski referenti pa so vir informacij. Ponekod imajo dekanati polne roke po-sla. Prijave, odjave. No, po prestanih mukah bo že bolje .., SBB*?*a»t?* ¦fe KONGRESOM Na zadnjem plenumu CO ZSJ je bilo sklenjeno, da bo V. kongres ZšJ od 8. do 10. februarja 1962 v Ljubljani. Za to častno nalogo se je potegovala tudi Zveza štu-dentov v Navem Sadu. Vendar smo se Sporazumno dogovorili, predvsem za to, ker kongresa Zveze študentov v Sloveniji Se ni bilo, da organizacijo in gostiteljstvo Prevzame Zveza študentov na ljubljanski Unlverzi. S tem so se naše doslej odgo-?orne naloge, predvsem tiste, ki jih ima-tno kot gostitelji domačini, še povečale. Prvlkrat po Osvoboditvi bo Ljubljana spre-Jela na tako pomembni manifestaciji štu-dente z vseh jugoslovanskih univerz, viso kih in višjih šol, ter akademij. Zato je razumljivo, da smo še posebej zainteresi-rani, da organizacijske priprave za kon-gres izvršimo res po svojih najboljših sposobnostih in z največjo prizadevnostjo ter izpolnimo pričakovanje in zaupanje,ki jih imajo udeleženci kongresa do nas. Na vsak način bomo organizacijo kongresa pripravill tako, da bo samo delo V. kongre-sa v redu. Da bi se2aianili naše bravce s čim bolj točnimi podatki o pripravah na V. kon- gres ZŠJ, smo naprosili PAVLA VINDI-ŠARJA, predsednika sedemčlanskega or-ganizacijskega komiteja, da nam pove ne-kaj o pripravah za ta pomembni dogodek. — Od 8. do 10. februarja bo študentov-ska Ljubljana dobila slavnostno obeležje. Kongresa se bo udeležilo 500 delegatov in gostov, pričakujemo tudi 20 tujih delega-cij. Seveda pri takem številu naletimo na težave. Podpisali smo vse pogodbe: za transport, prenočišča, hrano. Delegatom bomo omogočili čimboljše počutje ... Ve-čina bo stanovala v študentovskem nase-lju, kjer so stanovavci pokazali razume-vanje in v teh dneh odstopili svoje sobe. — Kako in v kakšni smeri se bo od-vijalo delo kongresa? — Poleg poročila in referata, bosta še dva koreferata, enega je že pripravilo naše predsedstvo Univerzitetnega odbora. Kon-gres bo v Festivalnl dvorani. Poleg tega se bo delo odvijalo v štirih komisijah. Kot je znano, je bil zadnji kongres ZŠJ 1959 leta. Zaradi razvoja družbenih sil in spre-menjenih odnosov se je tudi v ZŠJ situa-cija spremenila: študentovska organizacija je postavljena pred nove naloge. Naša or- PO RAZSTAVI Naša Tribuna je izšla Se dvakrat v o&-čutno manjšem obsegu. Upajmo, da jobo-mo zato lahko vsaj pogosteje prebirali kot doslej. Z novim letom torej nove obljube in obeti, čeprav pride trenutno v upoštev za objavo manj materiala kot pa si vsi Selimo. Nekateri so tudi tokrat prišli na svoj račun: preberejo lahko čim več, čim hitreje. Toda koliko odneseš od tega, če-tudi sl »umsko normalno razvit, če kljub ponovnemu in ponovnemu branju premiš-Ijevanju in nespečnosti«, kljub absolvent-skemu stažu na arhitekturi in prvem se-mestru na Akademiji za upodabljajočo umetnost, ne moreš dojeti tudi količinsko tako skromnega pisanja kot je zapis ob razstavi Idd Barbarigo v Mali galeriji! Dragt Janez, čisto mimogrede seveda, nisi se mogel niti toliko koncentrirati, opro-sti, zbrati, da bi lahko natančno ugotovil tistih »44 fantastičnih in bombastičnih tujk«, povezanih s spretnim žongliranjem in ne vem še s čim. S takimi kot so fina-le, precisno formalne, anahronizem, tradi-cij vred sem jih mogel odkriti kakih pet manj kot ti. Ne dvomim, da so tako »uče-no pisanje«, — pač nimam daru za poro-čanje o dnevnih cenah na trgu ali o po-dobno enostavnem — zmogli in hoteli ra-zumeti vsi tisti brez znanja latinščine. Ti-sti, ki se pomanjkljivi likovni vzgoji na-vkljub vsaj malo zanimajo za umetnost in žrtvujejo vsaj drobec svojega prostega časa. Toda tedaj zares žrtvujejo. Sicer pa, da se ne izgubljava v podrob-nostih in malekostih, bi te rad opozoril na nekaj. čeprav si, kot praviš sam, pre-bral večino dosegljive umetnostno-zgodo-vinske literature — upam, da tudi v tujih jezikih, oziroma v prevodih, saj bi za so-dobno umetnost težje našel kak dober in pristno domač uvod v likovno ustvarjanje našega časa — verjetno nisi nikjer odkril nečesa, kar b% rad tako vztrajno, seveda ganizacija je torej postavljena pred nove naloge tako v vprašanju metod kot vsebi-ne dela. Osrednji problem na V. Kongre-su ZŠJ bo, kako približati celotno proble-matiko študentovske organizacije in kako zainteresirati prav zaradi tega metode in vsebino dela — študente, da v svoji orga-nizaciji najdejo svoje interese. Z ozirom na naloge, ki jih ima ZŠJ kot najmočnejša subjektivna sila pri formiranju socialistič-nega intelektualca, se tu pojavlja vrsta problemov in razmerij. O tem bo kongres spregovoril in spre-jel sklepe, ter dal smernice za delo ZŠJ v spremenjenih in poostrenih študijskih po gojih, razčlenil reformo šolstva, zavzelsta-lišče o finansiranju šolstva, izmenjal izkuš-nje jugoslovanskih univerz itd. — V teh dneh bo Akademik delegatom prikazal ljubljansko študentovsko kulturo v Drami, nastopale bodo njihove umetni-ške skupine. Kaj ste še storili za čim bolj-še vtise o kongresu v Ljubljani. — V tisku je prospekt, ki bo obsegal 40 strani. Tu so splošne informacije, po-zdrav delegatom, podatki o naši univerzi, in Zvezi študentov. Prospekt bo v 4 jezi-kih: slovenščini, makedonščini, srbohrva-ščini in angleščini. Vsak delegat bo dobil še turistični zemljevid Ljubljane. Arhitekti (4. letnik) bodo poskrbeli za dekoracijo dvoran Za tuje delegacije je predviden iz-let na Pohorje. Ljubljana bo v teh dneh dobila praznič-no podobo. —de le posredno naprtil pisanju ob nekem li-kovnem dogodku v javnem življenju. Po izkus kritike ali neko razmišljanje ob tem ni nikoli bilo in ne bo neposreden tolmač in vodič po razstavi. čemu le, kakšen smi-sel bi imela potem sploh še umetnost, če *m padcl opazovavec tako prepariran spre-daj in zadaj v umetnikov svet. Zdolgoča-ien bi odšel mimo in dalje, kot gre mimo vsakdo, ki je slišal o nečem že toliko do-brega in slabega, da sj ne more več ob vsem tem ustvariti svojega lastnega mne-nja. Razmišljanje naj ga znebi občutka strahu pred neznanim in skrivnostnim, pripravi naj ga predvsem in edino, da bo znal misLiti tudi sam s svojo glavo. Mor-da, da bo znal kaj povedati ali tudi napi-sati, čeprav se ne čuti poklicanega za to. Vsaj malo več stvarnejšega in koristnejše-ga kot sta dva stolpca s po točno 19 vrstic. Ne bi ti hotel, dragi L. J., povzročati še nadaljnega truda. Razstava je sicer že mimo, zato pa tebi nauho: OBcgbarigovi sem iz objektivnih vzrokov (omenjen pro-stor) res povedal, kolikor se je dalo jedr-nato — v obeh zadnjih stolpcih. Drugo je pa zate tako ali tako »le pretveza za po-pulariziranje itd.« V teku študija pa se boš že še seznanil s takoimenovano psi-hologijo umetniškega (likovnega) ustvar-janja. Sicer pa... ne izgubljajva besed. Zaenkrat vseeno hvala, da mi dovoliš mi-sliti, tudi še s svojo glavo, čeprav še daleč nimam namena ustvarjati takoimenovanih lastnih splošnih umetnostnih načel. Bassin Aleks. DOGODILO SEJE... .. .Na Pravni fakulteti: Studentka K. K. si je sama napisala priporočilo za sprejem v Naselje, ki naj bi ga podpd-sal predsednik letnika in FO. Navedla je tudi, da je članica ZK, (ne spominja se od kdaj, ker jo je očka »vpisal«). Ob tej priliki čestitatno, ker je prišla iz ilegale, kajti do sedaj se je lahko izogi-bala. Nekateri so za vroče. ... Na Pravnj fakulteti: Študentika opravlja izpit; predtmet, profesor, ona. Zadnja izmed petaiajsitih. V izpitni sobi je še par kolegov. Ko gre mimo njah k izipitnj miizd. silfcne skozi lepe zobe: >>Zgin'te ven!« Oini se vljiidino odstrani-jo... Cez 10 miivut (še po starem): 10 piik. Vsi dvomijo v njeno znanje, nihče pa ne v leipoto njenega obraza. Ni vsa- kcmur dano. * ... V Akademskem kolegiju. Prvi mali oglas: zamenjam dobro posteljo s fe-drima za posteljo brez fedrov. Drugi mali oglas: ugodno prodam ali zamenjam za komplet šestil znamke »Richter« dobro ohranjene dolge spod-nje hlače znamke »Old riders«. Natural-na menjava. ... Pri predvojaški: Forsiranje reke. Tu pride do neznank. Kapetan mora tolmačiti nekatere izraze. (med dAigi-mi): šljoanak, to znači na slovenaokom pesek; splav, znači na slovenačkoim aborbus. Tribuna - glasilo Zveze študentov - Izdaja Univerziteni odboo: ZSJ -Ureja urednišlu odbor - Odgavorni urednik Stane Cehovin; glavni urednik Niko Tičar - Uredništvo in uprava, Trlbuna Poljanska 6/TI, tdefon 30-123 - tekoči račun 600-14/3-567 - Letna naročnlna 400 dinarjev, posamezni izvcxi 20 dln — Rokopisov in fotografij rte vrača-mo - Tisk: ČP Delo, Ljubliana, Tomši6eva 1. tel. 23-322. drlbuoa