GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Novoletne čestitke
Zopet se paslavljamo od starega teta, vsi pmičatflugemo, da bo ooivo leto vsaj itaho luspešnio, kat preitečemio, na tiiihiama pa sd želimo, da ibi bilo še boljše im lepše. S stoslkom rak pasiredujemo enake želje (budi svojim naj ožjim im istoremim pili/jiaiiedijem.
Vsakdo pasikuša, če drugače ne, vsa|j za sebe ugotoviti, kako se je za njega končalo preteklo leito, istočasno pa upa, da bo imet v novem letu še več sreče, pa čeprav jo mu v pr eteklosti ni manij-kat o. Raizumljiiivo je, da ije vprašanje sreče izredno relativno, predvsem še za tosite, M rjim vsaj malo sreče pomeni vse, nekateri pa jo iščejo, ker se ne zavedajo, da jo že imajo, razen teh pa so tudi taki, ki niso nikdar zado-voljind.
Tudi mi, ki navsezadnje vsi skupaj predstavljamo eno veliiko družino, se srečujemo dnevno, posebno pa na prestopu starega v novo leto s podobnimi problemi. Ali smo res kdaj resnično zadovoljni? Prepričan sem, da smo in da se tega največkrat niti sami ne zavedamo. Ali ni sreča tudi v tem, da smo postavljene cilje v vsakodnevnem življenju oz. delu dosegli ? Vsekakor!
nasedanji uspehi v preteklem letu niso samo odraz rezultatov uresničenih nalog, temveč izkupiček uspehov, ki smo jih dosegli z znatnim prekoračenjem postavljenih načrtov. Sodeč po rezultatih uresničendh uspehov smelo lahko trdimo, da je bilo pretečeno leto naj (Uspešnejše v kroniki našega kolektiva. Smo resnično lahko zadovoljni z doseženimi rezultati? V kolikor dosežene uspehe primerjamo s postavljenimi nalogami, si nimamo kaj očitati. Očitno pa je, da je nesmiselno postavljati mejo osebnemu zado-vioilriistvu, ker iz dneva v dan in iz leta v leto rastejo želje in potrebe po čim boljšem življenju, kar pa je zopet pogojeno z rezultati našega dala. Z drugo besedo: pred nami so nove naloge, kako bi ob čim bolj organiziranem delu v najboljšem delovnem okolju ustvarili čim več tar s tem zadovoljili potrebe po boljšem življenjskem standardu.
V letu 1971 smo se na področju blagovne proizvodnje in o-sebne potrošnje ter likvidnosti srečevali s težavami, ki so se nam včasih zdele skoraj neuresničlji-
ve. Stalni porast živUjenjiskih stroškov, slabo plačevanje kupcev im zastoji v rasti osebnih dohodkov so bili redni spremljevalci, ki so nam vsakodnevno povzročati hude glavobole. Z upornim delom, vskLajeno politiko investicij in ostale potrošnje smo dosegli tako stopnjo likvidnosti, da praktični nii bilo težav pri nabavi repno materiala in izplačilu o-sabnih dohodkov. Zadnji problem pa je bil do kraja rešen po podpisu samoupravnega dogovora o delitvi osebnih dohodkov.
Ne računamo, da v novem letu me bo težav iz zgoraj omernje-rlih naslovov, Imamo pa toliko prednosti v primerjavi s preteklim novim letom, da je Stanje na področju hikvidnosti nekoOiikokrat boljše. Taka situacija zahteva tudi za v bodoče učinkovito vstola-jevanje vseh faktorjev potrošnje.
Poleg investicij,ske potrošnje, ki pni ismotennem trošenju sredstev pomeni tekoče uresničevanje tehnoloških dosežkov in sredstev za osebne dohodke, ostane še nešteto vprašanj družbenega stan-gainda, ki bodo tudi v bodoče zahtevala energičnega reševanja. Tu predvsem mislim na stanovanjsko vprašanje, družbeno prehrano in na podobne probleme, ki zadevajo našega delovnega človeka. Marsikaj je že narejenega marsikdo je že dosegel svojo srečo, toda še vedno je veliko nerešenih vprašanj. Ta vprašanja bodo tudi v novem in naslednjih letih zahtevala maksimalno pozornost, da bi taiko v času praznovanja novega lata bilo čim več članov 'kolektiva srečnih in zadovoljnih.
Tudi v bodoče vabim vse "r| a-no kolektiva na čim bolj plo sodeiovainie ter jim želim srečno in zadovoljno novo leto 1972.
Stane Marcjan
Širitev proizvodnih zmogljivosti v letu 1972
Kot samoupravljalce nas ob koncu leta prav g,otavo zanima kakšno delo čaka kolektiv v prihodnjem latu, v katere namene se bo vlagalo glavne investicije in kakšen rezultat tega lahko delovni kolektiv že v bližnji ptii-hodnosti pričakuje.
Že na začetku naj omenim, da je to delo organizirano (timsko, kar pomeni, da pri tako važnih vprašanjih kakor je širitev proizvodnje, uvajanje nove tehnologije in s tem investiranje, ne more odločati en sam človek, tem-
H	Š
& DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE PODJETJA M	ŽELIJO	VSEM	ČLANOM	PODJETJA	MNOGO	SREČE V S
^	ZASEBNEM	ŽIVLJENJU	IN	DELOVNIH	USPEHOV	«
$	V LETU 1972.	®
|	|
več (vsi samoupravi j alti) skupina strokovnih sodelavcev, ki so iza-lolžani, da vsak posamezni obdela svoj del celote. Za vsem tem delom pa je kot gonilna sila direktor podjetja, ki vse delo koordinira, in po zaključkih samoupravnih organov skrbi, da se sklepi tudi izvršujejo.
Več ali manj ste prav gotovo že informirani v katero smer se bo podjetje proizvodno širilo v bližnji prihodnosti. Da pa bo sleherni član našega kolektiva vsaj delno informiran o tem, sem zaprosili vodjio kapitalne izgradnje tov. Banko Janeza, ki je kot strokovni sodelavec zadolžen v veliki meri tudi pri širitvi proizvod-niih zmogljivosti za pojasnila.
Za leto 1972 smo si postavili naslednje cilje:
—	širitev lastne konfekcije,
—	izgradnja skladišča surove
preje,
—	izgradnja proizvodnih prosto-
rov za blaga.
barvarno kosovnega
Naša obstoječa konfekcija razpolaga skupno s 300 m2 proizvodne površine. Glede stanja na trgu pa je nujno, da podjetje takoj pristopi k razširitvi, in ureditvi novih proizvodnih površin, dalje k modernizaciji strojnega parka ter uvedbi sodobne tehnologije ter si s tem zasigura uspešno poslovanje tudi v prihodnosti. Po načrtih, ki so že izdelani, bomo v letu 1972 zagotovili 900 m2 proizvodne površine za konfekcijo in sicer bomo v ta namen adaptirali obstoječe skladišče gotovega blaga (bivša eksperimentalna tkalnica) s 500 m2, in pa prekrili dvorišče med tem prostorom in obstoječo barako 400 m2. V tako pripravljeni prostor se potem vključi po pripravil j enem elaboratu dodatno strojno opremo ter tehnologijo. Taka konfekcija bi (nadaljevanje na 2. strani)
Nagrajevanje po kvaliteti opravljenega dela
V	mfommatorju sem samo na kratko omenil namen mogsga o-biiska v tekatdilni tovarni IBI iz Kranja. S tem člankom pa želim pinikazati na kakšen način si je tovarna IBI pridobila eno izmed vodilnih mest po merilu uspešnosti poslovanja in po višini osebnih dohodkov, med slovenskim.; tekstilnimi podjetji.
Takoj na začetku naj ,omenim, da sem v pogovorni s strokovnimi delavci v IBI-ju brez težav zaključil, da je k taki uspešnosti poslovanja največ doprineslo prav to, da so pred tremi leti uvedli pravdlhik o nagrajevamju po kvalitete opravljenega dela. Da bi si vso stvar čim lažje predstavljali bom dal kratke odgovore na naslednja vprašanja:
1.	Zakaj so šli v nagrajevanje po kvalitete opravljenega dela?
2.	Kako so to organizirali ?
3.	Kakšni so rezultate?
1.	— iZagotovite uspešno prodajo na domačem trgu,
— Zagotoviti uspešno prodajo na tujem .trgu,
— Zmanjšati stroške na račun slabe kvalitete.
V	današnjem tržnem gospodarstvu je zagotovitev uspešne prodaje že velika garancija za uspešno poslovanje, da pa podjetju to uspe, mora računati na več faktorjev, med katerimi je zelo pomemben tudi kvaliteta izdelkov, to valja za domači trg, dačam je faktor kvalitete še od-ločujiočejši pri prodaje na tujem tržišču. Strokovne službe so v IBI-ju vprašani j e kvalitete vzele zelo resno, s tem tudi vsi Slani kolektiva ter so po potrditvi samoupravnih organov pristopili k
ŠIRITEV PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI VLETU 1972
(nadaljevanje s 1. strani) nam zagotovila letno izdelavo cca 120.000 kom konfekcijskih izdelkov iz lastnega metražnega frotirja.
Skladišče surove preje bomo zgradili na prostoru sedanje barake. S tem bomo po izdelanih načrtih pridobili cca 800 m2 skladiščnih površin, kar nam bo prav gotovo omogočalo pravočasen nakup in veliko boljšo manipulacijo s surovo prejo.
Izgradnja novih proizvodnih površin za barvamo kosovnega frotirja, je tesno povezano s širitvijo lastne konfekcije in kot sem že omenil vse večjega povpraševanja na trgu po takih izdelkih. Po izdelanih načrtih bo potrebno pripraviti približno 1.300 m2 proizvodne površine, za barvarno kosovnega blaga ter tako občutno povečali to vrsto barvanja, ki smo ga v našem podjetju na osnovi raziskav in prob laboratorija že razviti tako, da ni bojazni pred povečanjem kapacitet.
Vsa dela bodo stala podjetje po .grobih predračunih približno 5 milijonov N din. V tej ceni je zajeta vsa priprava potrebnih proizvodnih površin in pa skladišče.
Druga faza naše širitve pa bo gradnja povsem nove proizvodne hale za konfekcijo, toda k tej gradnji bomo pristopiti šele tedaj, ko si bomo z obstoječo konfekcijo pridobili toliko izkušenj, da bomo šli lahko brez bojazni v tako ogromno investicijo.
izvajanju nagrajevanja po kvaliteti opravljenega dala.
2.	Osnovna načela, ki so jih posvetili pred delovni kolektiv
so:
—	vsak član delovnega kolektiva naj bo individualno odgovoren za opravljeno delo,
—	nagrajevanju se doda destimulacija,
—	kontrolna služba se reorganizira in razširi,
—	na startu uvedbe nagrajevanja po kvaliteti opravljenega dala naj se povprečni osebni dohodek poveča cca 20 % za kvalitetno opravljano delo.
Formirala se je posebna komisija, 'ki je dobila zadolžitev, da pripravi osnutek za opisane spremembe. V tej kamisijii so bili: vsi vodje enot in abratavadje ter vodja kontrolne službe. Ko je komisija pripravila osnutke so bili sklicani zbori delovnih ljudi po enotah, na katerih se je vse člane podrobno inf armir alo o delu komisije in o izdelanem osnutku. Na te predloge je imel vsak član kolektiva pravico dati kritiko v molku 8 dni ali pa dopolnilo. Po tem roku je bil osnutek predlo-
V mesecu novembru 1971 je zasedala skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in sveti zavarovan cev. Obravnavali so izhodišča za določitev stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje za leto 1972. Strokovna služba skupnosti predlaga na osnovi realizacije dohodkov v letu 1971 in družbenih dogovorov naslednja izhodišča:
1.	Obseg zdravstvenega varstva in storitev naj bo enak, kot bo dosežen v latu 1971. Prispevki iz delovnega razmerij a družbenega sektorja predstavljajo nad 80 % vseh dohodkov sklada. Ostali prispevki pa so od zasebnih delodajalcev in samoplačnikov. Osnovna stopnja v letu 1971 je bila sprejeta v višini 5,78 %. V globalu
žen samoupravnim organom, ki so ga potrdili in dali vso podporo za realizacijo. Največje pravice in zadolžitve za realizacijo destimulacije dobi kontrolna služba, zato se reorganizira tabo, da je popolnoma ločena od proizvodnih obratov in je direktno odgovorna direktorju podjetja. Na delovnih mestih, kjer se ugotavlja kvaliteta izdelkov (pregled surovega blaga), se delo poostri, uvedejo kontrolni. listi za posamezne tkalke, uvede se super kontrola čez kom-trotarfce — pregledovdlike (cca 10 % kosov), izdela se kolekcija napak ter izdela pravilnik za Masiranje posameznih kosov, odnosno od vrste in velikosti napak. Istočasno izdela plansko analitska služba cenik za posamezne artikle po katerem so plačane tkalke:
To pomeni, da dobi tkalka za
I.	Maso polno plačo, za II. Maso piolcvimo, III. klase nima plačane, pri IV. pa plača kazen. Vsak koi3. M ni Masiran v prvo Maso mora nujno podpisati mojster tkalke, ali njegov predpostavljen, tkalka se mora o tem obvestiti, tako da ima možnost, da si bos še enkrat pregleda na pregledo-vailmli mizi.
Mojstri so destimulirani od povprečja svojih tkalk kot fak-
bo potrošnja po oceni do konca leta prekoračena za 10,9 % ali 41,628.000 din. Bri tem sta glavni postavki prekoračitve osnovno specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo in izdatM za zdravila.
2.	Zasedba delovnih mest zdravstvenih delavcev po normativu republiškega zdravstvenega centra glede na populacijo prebivalstva.
3.	V cenah zdravstvenih storitev se upoSteva povečanje materialnih Stroškov za 12 % na oceno realizacije za leto 1971.
4.	Amortizacija se bo obračunala 50%.
5.	Porast osebnih dohodkov za 15,5 % v zdravstvenih delavnih arganizatijiah.
tor 2, to pomeni, če znaša povprečna dest. njegovih tkalk za dotočen mesec 100,- din, bo on destimuliran z 200,- din. Prav tako so destimulirani strojni inšpektorji (vodje izmen) ter obra-iovodjia, le da imajo zajeta povprečja izmene odnosno cele tkalnice krat faktor 2.
Primer destimulacije v barvami (po pravilniku):
—	za odstopanje v niansi (barvajo na valjih) plača bar,var 30,-dim, vodja barvarne pa 60,-dim.
Naj navedem še podatek, da je na začetku uvedbe destimulacije povprečno plačala tkalka 250,- — 300,- din na mesec, sedaj pa j,e pri tovrstnih pogojih povprečje destimulacij,e od 100,-
—	150,- din na mesec.
Upam, da sem s tem člankom uspel prikazati življenje in delovno disciplino delovne skupnosti IBI Kranj.
Namen tega članka pa ni, da bi samo ugotavljali kaj je dobrega drugod, ampak tako dobre izkušnje uvesti v našo delovno organizacijo in s tem zagotoviti boljšo poslovnost, delavcu pa focfljiši družbeno ekonomski položaj.
Jiug Žlabir
6.	Obračunavanje in plačevanje zdravstvenih storitev kot v letu 1971 v plus ali minus, kakor bodo narekovala gibanja cen na sploh.
Viri financiranja zdravstvenega zavarovanja bi bili naslednji: Orientacijsko izhodišče predvideva porast osebnih dohodkov za 17 %. V tem odstotku je že upoštevan porast števila zaposi,enih v družbenem sektorju za 1,5 %. Dohodek od prispevka za 'ravstveno varstvo upokojencev se bo povečalo v letu 1972 za 17 % in s tem tudi prispevek za sMad. Drugi priispevM in dohodki se bodo po oceni za leto 1972 povečali za 19 %.
Za pokrivanje pravic iz zdravstvenega varstva po navedenih o-cen-ah bi izdatM znašali 500.056.000 din in bodo za 19 % višji od oce-mjetnih za 1971 leto.
V letu 1972 bo potrebno zbrati dohodke v višini 655,080.000 din oz. predpisati prispevno stopnjo 7,98 %. V globalu bodo ta sredstva namenjena za zdravstveno varstvo v višini 500,056.000 din ali 77,61 %, za nadomestila in pomoči 119,800.000 din, drugi izdatki 24,485.000 din in za obvezno rezervo 10,739.000 din.
S to prispevno stopnjo pa niso pokrite vse potrebe koit so razširitev in modernizacija zdrav-istvanih ustanov, sofinanciranje kliničnega centra ipd. Tako bo potrebno zbrati v letu 1972 s pokritjem primanjkljaja 721,381.000 din ali določiti stopnjo na osebni dohodek v višini 8,92 %. Če iz teh podatkov povzamemo zaključek, bodo morale delovne organizacije ljubljanske regije zbrati za naše ljubo zdravje 72 milijard 381 milijonov st. din.
Zavarovanci, delovne organizacije in drugi družbeni cinitelji hi morali o tej vrsti potrošnje nekoliko več razmišljati in ukrepati, sicer se bodo neomejeni izdatki poznali tudi v žepih proizva-jailcev.
VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI IN ORGANOM UPRAVLJANJA ŽELI UREDNIŠKI ODBOR KAMNIŠKEGA TEKSTILCA SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
Glavna magistrala skozi Kamnik.
Koliko nas bo stalo zdravstveno varstvo v letu 1972
Osnovna organizacija ZK podjetja mora najti boljše metode dela
Koncem novembra 1971 je bila v podjetju redna letna konferenca osnovne organizacije ZK. Sekretar tov. Balantič Silvo je prebral sicer bolj skromno poročilo o delu organizacije za obdobje enega leta. Konferenca ni dala tistih pobud za bodoče delo kot druga leta, kajti razprava po poročilu ni bila živahna. Na osnovi rzprave bi človek dobil vtis, da tudi v komunistih pojenjuje duh večje aktivnosti v akcijah pri reševanju problemov v podjetju in v družbi na sploh. V preteklem letu je naša organizacija premalo delovala in je v podjetju ni bilo dovolj čutiti. Ne bi bilo točno, če bi trdili, da je vladalo popolno mrtvilo, toda na področju sprejemanja novih članov nismo storili ničesar. Enako ne na idej-no-poiditičnem področju. Ravno v letu 1971 so imeli komunisti veliko nalog, predvsem pni tolmačenju stališč in zaključkov v zvezd s sprejemanjem zveznih ustavnih amandmajev sprejemanje stabilizacijiskega programa ipd. Komunisti bi morali biti povsod navzoči tako pri tolmačenjiu politike zveze komunistov do držav-no-pravnih vprašanj kot družbeno političnih in gospodarskih gibanj.
Čeprav smo dogodke spremljali šele takrat, ko so šli že mimo nas,
smo vendar v sodelovanju in na inoiatdvo ZK rešili nekatera vprašanja kot n. pr. ukinitev vezav, razprava o samoupravnem sporazumu, organdzairali razpravo v zvezi z ustavnimi spremembami ipd. Če smo pa samokritični lahko ugotovimo, da bi naša organizacija, ki šteje 25 članov, lahko storila mnogo več. Smernice in naloge komunistov so s strani vodstva ZKJ nakazane dovolj jasno in konkretno. Ni dvomiti v besede, tov. Ribaša, ki je dejal, da ho naše delo, dokler ne bomo
Po 1. januarju 1972 bo v našem računskem centru predvidoma začel poskusno računati novi računalnik P-359, izdelek nizozemske firme Philips. Do takrat bo računalnik montiran, organi-zatijsko pa bo formiran tudi računski center, z zasedbo DM v računskem centru bo potrebno 1 organizator, programer, operater I. in operater II.
Kot prvo bomo na računalniku začeli voditi prejem, oddajo in zalogo gotovih izdelkov. S tem bo obenem zajeta tudi proizvodnja šivalnice, konfekcije svile im konfekcije frotirja. Na podlagi dobavnic se bosta na računalniku knjižila prejem in oddaja izdelkov na posebne magnetne kartice. Na podlagi tega knjiženja pa bo računalnik izračunal po programu, ki smo ga kot prvega naročili pri Commercu Ljubljana:
1.	prejem, oddaja in zaloga gotovih izdelkov in sicer:
—	kolioinisko (komadi, metri)
—	vrednostno: po lastnih cenah, po prodajnih cenah ter po tarifi za izračun OD.
2.	omogočena bo evidenca brisač po vzorcih in Maricah, zaradi tega je treba vse gotove izdelke opremiti z novi-
komunisti v naše vrste Vključevali novih članov in tem članom dali konkretne ter življenjske naloge, brezplodno iskanje novih poiti.
Letna konferenca bi morala biti trden dogovor, na kakšen način bomo komunisti vskladili akcijo od delovne enote, podjetja do posameznika za dosego ciljev, ki jih predvideva delavna skupnost. Teh nalog pa ni malo, n. pr.: vprašanje likvidnosti, delovne storilnosti, izvajanje poslovne i,n kadrovske politike itd. Naši dogovorni so zavestne obljube, da bomo odpravili stare napake, ki se ponavljajo v našem življenju, od onih, ki so preživele, do onih, ki so modeme in negativno vplivajo na oblikovanje človeka. S skupnim dogovorom smo izoblikovali naša hotenja, ko smo sprejeli konkretne zadolžitve in vsi bi se mor,ali boriti za to, da bi uresničili. Naša konferenca takih zaključkov in dogovorov ni sprejela iz raižloga, ker smo se komunisti na obračun svojega dela premalo pripravili. V razpravi sta bili dani samo dve konkretni pobudi, niso pa bile nakazane zadolžitve. Sekretariat osnovne organizacije bi moral članom pripraviti stališča in zadolžitve. Naloga vsakega vodstva ZK je, da po demokratični poti sprejeta stališča da članom v razpravo, na osnovi teh, mobilizira sile in jih razporedi s konkretnimi zadolžitvami tako, da bo čutiti delo vsakega alana na vseh delovnih mestih v nodjatju. Takih oblik dela in akcijskega programa konferenca ni sprejela. Verjetno pa se delo naše organizacije pri tem ne bo ustavilo.
Novoizvoljeni sekretariat s sekretarjem tov. Zobavnikom na čelu, bo moral sprejeti konkretnejše nanotke in jih dati članom v -razpravo na prvem sestanku.
mi šiframi, ki bodo to evidenco omogočale.
3.	Pri prodaji bo mogoča posebna evidenca, na katero prodajno področje je bil naš izdelek prodan. To zasledovanje nam bo omogočalo programirati prodajo na teh področjih in tam ponujati samo tiste izdelke, ki bodo šli. Ko bo sedanja konj.uktura na trgu popustila, bo to zelo važen podatek. Grupiranih je 9 prodajnih področij, ki imajo približno enake zahteve:
1.	Slovenija,
2.	Dalmacija,
3.	Ostala Hrvatska,
4.	Bosna in Hercegovina,
5.	črna gora,
6.	Kosovo,
7.	Makedonija,
8.	Severna Srbija,
9.	Južna Srbija.
4.	Metražno blago bomo zasledovali tudi po posameznih fazah obdelave: beljenje ali barvanje doma ali zunaj, konfek-doniranje doma ali zunaj, tiskanje itd.
Vsi našteti podatki se bodo lahko dobili dnevno, tedensko ali mesečno, lahko samo za določeno časovno obdobje ali pa kumula-
Tak delavni sestanek bi kazalo sklicati čim prej, da ne bi ostali na repu diružbeno-palitičnih dogajanj. Na podlagi razprave im sprejetih zaključkov je treba izdelati akcijski program, ki bo napotek za naše nadaljnje delo. Program, ki ga bomo sprejeli mora biti usmerjen k glavnemu cilju, to je, k uveljavljanju sklepov stališč tretje seje ZKS. Tudi organi upravljanja so sprejeli konkretne zadolžitve, ki jih prepočasi izvajamo. Te naloge so: krepiti vlogo samoiupravtlj am j,	zmanjševati
Med praznikom Republike smo v kotlarni demontirali star parni kotel na trdo gorivo, katera je bil že večkrat amontizirain. Na mesto starega kotla bo montiran nov kotel na mazut, s kapaciteto 10 ton pare na uro. Kotel je že v podjetju.
Demontirani parni kotel nam bo še v bodoče koristno služil, saj ga bomo uporabili za vakum napravo pri odsesevalni napravi v barvami. Postavljen bo navpično ob južnem pročelju barvarne.
- * -
Centrifuga, katera stoji v barvarni, je poteklo uporabno dovoljenje, zato jo bom-o morali Izločiti iz proizvodnje. Dobava br-zosušilnika se je zakasnila, zaradi tega bomo ponovno zaprosili za podaljšanje uporabnega dovoljenja za centrifugo vsaj za nekaj časa, istočasno pa bomo takoj pristopili k naročilu nove centrifuge, katera dela na drugačnem
tivmo, pač po potrebi posameznih naročnikov informacij.
Spremembe, ki jih bo ta obdelava povzročila v sedanjem sistemu ne bodo velike. Največji problem bo uvedba novega šifriranja, saj je nova šifra malo daljša od stare kontne številke in bo treba malo več natančnosti na začetku, dokler se vse skupaj ne vteče. Drug pogoj, da bo obdelava točna, je adjustiranje gotovih izdelkov točno po predpisih tehnične in prodajne službe. Vr,sitni red posameznih koloric v vezu ter število koloric v vezu bo moralo hiti točno tako, kot ga bodo ti predpisi zahtevali, ker bo od tega odvisna točna evidenca gotovih izdelkov po koloricah.
Naslednji korak v AOP bo e-videnca naročil in fakturiranje. Ta program bo dokončno prenesel celo blagovno knjigovodstvo na računalnik in bo povzročil u-kimitev delovnih mest blagovni ktnijiigovodja im fakturisit. Tako se število zaposlenih zaradi stroja ne bo spremenilo, saj bosta novi o-perater I. in operater II. opravljala delo dveh ukmjemiih delovnih mest. Obdelava po tem programu bo racionalno stekla do konca marca 1972.
škart, boljše doseganje norm, boriti se za rešitev stanovanjske izgradnje, razširitev kapacitet družbenega standarda ipd. Rešitev teh nalog je odvisna od nas vseh. To je v tem, kako bomo delali, ustvarjali in se zavzemali za pravilno poslovno politiko. Če hočemo graditi objekte družbenega standarda, se bo vsekakor potrebno nečemu odreči. To so n. .pr. konkretne akcije, pri katerih bo potrebno tolmačenje in zago-vannjanje stališč, kako dehti regres in za kakšne namene naj se trošijo sredstva namenjena za skupno porabo.
Naloge vseh družbeno-poldtič-niih organizacij in članov so jasno nakazane, samo boriti se moramo za njihovo dosledno uresničitev.
principu kot sedanja, saj se bo vsak navitek vrtel okoli svoje osi tako, da se navitki in cevke ne bodo deformirali, kot je primer pri sedanji centrifugi. Možna bo tudi uporaba plastičnih parfuriranih cevk, katere bomo začeli uvajati v barvami namesto dragih kovinskih cevk.
- * -
Sviiarske stavbe za kravatno tkanino že čakajo na odpremo pri francoski firmi SACM, vendar se zadeva garancije od Jugobanke vleče že par mesecev. S strani Jugobanke je obljubljeno, da bodo dali garancijo zagotovo po prvem januarju.
- * -
Zaradi stalnih problemov vsled slabe kvalitete bombažne preje smo za poiskuse in primerjavo nabavili manjšo količino bombažne preje v Italija. Proba se v tkalniti že dela.
Izdelale se bodo gladke bele brisače, katere se bodo nato postrigle im potiskale. Prve postrižene brisače so že izdelane in so dobro uspele.
- * -
Nemška firma ARBTER je pričela izdelovati stroje, kateri istočasno režejo po širini, obojestransko zarobijo, zložijo in zapakirajo. Zaenkrat je ta stroj prirejen le za bolj kompaktne tkanine kot so rjuhe in podobno. V perspektivi predvideva ta firma razviti takšen stroj tudi za frotir. Do sedaj pa je uporaben le za zlaganje in pakiranje frotir brisač.
- * -
Tudi firma PFAFF ima v po-iskusnem obratovanju automat-ski stroj za robljenje frotir brisač po širini in istočasno prišije obešanko.
- * -
Nemška firma BECK pa izdeluje nekoliko enostavnejše pakir-ne stroje, kateri zapakirajo le zložene brisače, nalepijo etiketo, evantuelno delajo tudi vrečke z zavihkom.
V najkrajšem času se bomo morali odločiti za nabavo pakir-nega stroja od ene izmed navedenih firm.
J. M.
Evidenca zalog gotovih izdelkov - prvi korak v AOP
Tehnične novice
Priznanje zunanjim sodelavcem
Odiblor za finamrno komeaiciail-ne zadeve je na podlagi pnajviil-niika o podeljevainjiu ototobeirsikih nagrad sklenil, da se dajo te tudi 3 zunanjim sodelavcem in ti. so: Miintič Jožettu, glavnemu di-retotorjiu Predilnice Litija, Hlebec Regini, glavni aranžetiki Modne hiše v Ljubljani in Kus Karlu, diirettcitarjiu izsvoiznega oddelka pri PaSiavmem zdmžanjiu. Iz obrazložitve odbora so imenovani dobili nagrado za naslednje zasluge: MIRTIČ JOŽE se je vedno o-sehno zarvzemal, da so bile naše potrebe po maksimalnih potrebah bombažne preje zadovoljene, razvoj in proizvodni program podjetja je upošteval ter z gotovostjo računal, da bo Svilanit v teku nekaj let eno od naj večjih in naj-zainesUjivejših kupcev bombažne preje v Predilnici liitija. Predilnica je pod vodstvom tov. Mirtiča programsko vsIMajevala količine preje za naše potrebe preko novah investicij. V letih, ko je vladalo na domačem tržišču izredno pomanjkanje te surovine, se je Mirtič osebno zavzemal za to, da je naše podjetje le z malimi izjemami zaradi redne izdo-bave preje normalno poslovalo. Podjetje Svilanit 10 let nenehno sodeluje s predilnico Litija z najboljšimi poslovnimi odnosi z njenim direktorjem. Podjetje Svilanit je v zadnjih 3 letih ogromno vlagalo v investicije, toda delovna skupnost Predilnica Litija in njen direktor sta imela razumevanje in potrpljenje ker nismo mogli redno plačevaiti izdoibavlje-ne preje. Bili smo največji dolžniki Predilnice, Kljub temu pa ni prišlo niti do ene tožbe. Po zaslugi tov. Mirtiča nam zaradi dolgov niso zmanjševali dobave, kajti zanesli so se na vodstvo in defLoivno skupnost Svilanit v trdni veri, da bo podjetje plačalo vse dolgove, ko se situacija nekoliko izboljša. Tako se je tudi res zgodilo in danes je Svilanit poravnal vse dolgove in od Predilnice Litija dobiva celo stimulacijo na pravočasno plačilo računov- Iz navedene obrazložitve izhaja, da se je tov. Mirtič v resnici zaslužil javno priznanje delovne skupnosti Svilanit.
HLEBEC REGINA je dobila oktobersfco priznanje za 8 letno sodelovanje s podjetjem Svilanit. Imenovana je aranžerka izložb sejemskih paviljonov. To nalogo opravlja s takim posluhom in darom natančnosti, da je za svoje aranžirani e prej ela že več javnih priznanj. Pri javnem priznanju im pojmu Svilanita kot podjetja z dobrimi proizvodi frotirja gre zasluga tudi tov. Regini. Nedvomno je, da je s svojim delom, ko je uspešno aranžirala sejemski paviljon v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter drugod, kjer je podjetje sodelovalo. Podjetje ima svoj prodajni kotiček tudi v Modni hiši v Ljubljani. Tov. Regina se trudi, da ureja tudi to izložbo z izdelki podjetja, to je kravatami in brisačami. Enkrat je prav tu priredila samostojno razstavo v izložbah s frotirjem in tako prikazala bogatost izdelkov našega podjetja. Predvsem pa ji gre posebna zasluga za aranžiranje paviljona na sejmu tekstila v Beogradu in ko je pokazala bogatost nove kolekcije na sejmu v Zagrebu. Upoštevajoč takšno prizadevnost in ves njen trud, ki ga je vložila do sedaj pri aranžiranju izložb sejemskih prostorov, se ji izreče javno priznanje.
KUS KAREL že 10 let sodeluje s podjetjem Svilanit. V mednarodno izmenjavo se je podjetje vključilo lata 1962 s pomočjo in vodstvom tov. Kusa. Po njegovi zaslugi je podjetju uspelo plasirati svoje izdelke na tržišče skandinavskih držav. Poskrbel je da smo si pridobili ugledne odjemalce, ki so bili voljni in zainteresirani sodelovati s Svilanitom v pogledu izvoza. Na podlagi tako trdnih dogovorov, je podjetje lahko dolgoročno načrtovalo
izvoz, se dogovarjalo o kvaliteti in ceni tako, da je naš frotir zaslovel tudi izven naših meja.
S svojimi izkušnjami je kot Strokovnjak na področju izvoza vedno svetoval takšne odločitve, da v vseh letih sodelovanja ni podjetje nikoli utrpelo kakšne večje materialne škode. V kolikor je prišlo do reklamacije so bile več ali manj rešene v prid podjetja. S pomočjo tov. Kusa je podjetje Svilanit doseglo tako stopnjo izvoza kot si ga je želelo
in ga je bilo mogoče doseči. Po njegovih nasvetih se je paleta vzorcev stalno širila, s čemer je bil dosežen ugodni uspeh tako, da so bili naši proizvodi iz frotirja vstoLajeni s potrebami potrošnikov in iskani. Tov. Kus je s polno mero razumevanja in po-slovnosltjio pomagal podjetju do uspehov na podrčju izvoza, zato mu delovna skupnost izreka javno priznanje.
Imenovani trije nagrajenci so dobili vsak po eno umetniško sliko v vrednosti 400,— din in diplomo. Delovna skupnost jam želi pri nadaljnjem sodelovanju še mnogo uspehov in jim za priznanja čestita.
Zamenjali smo parni kotel
Delavci kotiovinice so pred kratkim demontirali morda naj-atarejši parni kotel v Slovenija. Kotel je bil izdelan leta 1903 v tovarni strojev v Brnu. Njegovo častitljivo starost izpričujejo tudi mogočni spoji in mojstrsko oblikovanje debele pločevine v o-gromen valj. To delo bi bilo lah-iro tudi danes v ponos vsaki strojni tovarni.
Kotel je bil prvič montiran v tovarni kleja v Ljubljani. Kasneje pa je spremenili lastnika in ga je kupila Mestna plinarna Ljubljana.
Ko je podjetje Svilanit postavljalo lastno kotlovnico, ni imelo toliko sredstev, da bi kupilo novega, zato so se odločili, da kupijo ta kotel in lata 1958 je bil postavljen v takrat novo zgrajeno kotlovnico. Čeprav je star, vendar mu tega ne hi mogli prisoditi. Drugo je vprašanje njegove zmogljivosti dajanja pare, kajti ogrevanje kotla s trdim gorivom ali s paro je bistvena razlika. Podjetju Svilanit je torej služil 13 lat.
Ko je kotel deloval z vso svojo zmoigljivositjo, je zahteval na dan vagon premoga. Ce približno izračunamo porabo, lahko u-gOtovdmo, da je porabil v času, ko je bil v Svilanitu, premoga za celo kompozicijo vlaka, M hi bila dolga od Kamnika do Vrhnike. Vsako uro spremenil 300 litrov vode v paro. Izračunali smo približno, da je v 65 letih, kolikor je bil star, dali od sebe 9 milijonov 360 tisoč ton pare. Ta količina pare pa pomeni 7 milijard 074.300.000 KW ur električne energije.
Ko so ga delavci spravljali iz kotlovnice se jim je s svojo 30 tonsko težo krepko upiral. Nehote se je vsilila misel, da nam očita usodo hlapca Jerneja, češ 3/4 stoletja sem vam zvesto služil, dajal vam paro, vas grel itd., na stara let1’ pa ste me porinili izpod strehe.
Ni pomoči. Moderni tempo življenja je neusmiljen. Zakon narave je: staro se mora umikati novemu. Tudi podjetje Svilanit se je moralo prilagoditi teh-nološki revoluciji in postaviti nov sodobnejši parni kotel. Le ta bo dajal 3 krat več pare kot sedanji.
Parni kotel, ki trenutno obratuje sam, ker se v kotlovnici o-pravlja montaža, dela z vso močjo in komaj komaj zadostuje potrebam po tehnološki pari za Svi-slamit in Živilsko industrijio in za ogrevanje vseh proizvodnih prostorov.
Stari parni kotel zapušča kotlovnico. Prihaja nov, ki bo dajal več pare.
X «E>
Ali smo dovolj informirani?
Odbor iza informiranje je imel v preteklem mesecu sejo, .na kateri je razpravljal o vseh vidikih vprašanj obveščanja članov delovne skupnosti. Ugotavlja! je, da so sredstva za informiranje v podjetju primerna, t. j. Kamniški tekstilec. Informator in oglasna deska. Vsebinska pomanjkljivost pa je v tem, da so naši Viri ln-foirmaoij premalo samokritični in da se izogibljemo na sploh kritike, to je kar delamo dobro in kar delamo slabo. Da bi odbor imel lažje stališče za izboljšanje informacij pred delavskim svetom za odobritev finančnih sredstev, je urednik izpeljali anketo, ki je pokazala naslednje:
Na vprašanje: »Ali berete informator in Kamniški tekstilec«, je odgovorilo z »da« 94 anketiranih z »me« 1, na vprašanje: »AH
ste o poslovanju podjetja dovolj informirani«, je odgovorilo z »da« 65 in 28 z »me«, na vprašanje: »Ali ste zadovofljmi s sredstvi informiranja« je odgovorilo 48 z «da» in 11 z »me«, na vprašanje: »AH želite dopisovati v tovarniška sredstva za informiranje«, je 42 odgovorilo z »da« in 42 z »ne«, na vprašanje: »Ali berete obvestila na oglasnih deskah« je 81 odgovorov »da« in 9 »me«.
Ta anketa nas opozarja, kako potrebna in važna so sredstva za iformiiranje in da si člani delovne skupnosti ne morejo uresničevati samoupravljanja, če dejansko niso informirani. Zato uredniški odbor vabi in potiva vse člane delovne skupnosti k tesnemu sodelovanju in oblikovanju informacij z vseh področij našega dela.
Oblike štipendiranja
DelaiVisM sivet je na eni sfvoijih sej v jeseni leta 1971 patadil pravilnik o štipemidliiraniju. Ta pravilnik je dokajj kankreten. štipendiste deM v redne im izredne študente. Izredmli študenitije so lahko člani delomne škiupnositi, ki imajo željo po nadaljnjem strokovnem izobraževanju, če je to v interesu podjietja. Nekateri člani podjetja so se zanimaM za ta pravilnik in da bi se z njim seznanili vsi, M so zainteresirani, ga objavljamo v celoti:
Na osnovi 209. in 270. čl. statuta podjetja Svilanit Kamnik in na predlog odbora za kadrovska socialne zadeve je delavski svet na sivoji seji dne 22. 10. 1971 sprejel naslednji
PRAVILNIK o štipendiranju
I.
UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se ureja način in oblike štipendiranja u-čancev poklicnih šol študentov na srednjih, višjih in visokih šolah, na podlagi družbenega dogo-
Za to nufaniko sem izbral Barle Pavlo, najmlajšo delavko podjetja, ki še ni dopoflimiia 16 letrza-polsleno na delovnem mestu v menzi podjetja. Pavla izhaja iz delavske družine, in živi s starši v Kamniku. Ko sem ji omenili, da bi jo predstavil članom delovne skupnosti, ji je bilo kar malo neprijetno, toda na razgovor je le pristala s pripombo, da ne pozna problemov in da ne bo vedela kaj povedati, saj je v podjetju šele 4 mesece. Tanjena skromnost pa me je kar presenetila, kajti v odgovorih je kar konkretna, kritična in zna misE-ti z lastno glavo. Kako gledana življenje in delo, pa naj pove sama Pavla.
AZi vam je delo, ki ga o-pravljate, breme?
»Delo, ki ga opravljam, mi ni v breme. Delam rada, ker sem iz delavske družine. Oče se je vse življenje trudil in trdo delal in zato tudi postal invalid in to lastnost sem povzela po njem.«
Zakaj si niste izbrala Pavla kakšnega drugega poklica, ko ste uspešno končala osemletko?
»Res je, z uspehom sem končala osemletko, vendar se nisem šla učit kakšnega poklica iz razloga, ker mi je šlo nekoliko bolj težko pri računstvu. Sicer pa tudi nisem imela kakšnih posebnih ambicij, kajiti tudi delavec mora biti kdo.«
AZi zavidate svojim prijateljicam, ki so morda na boljših delovnih mestih s tem ko bodo dosegle svoj cilj, za katerega so se odločile?
»Če gre komu boljše, mu ne zavidam, kajti nekdo mora, kot sem že rekla delarti, drugi mora
ra o štipendiranju in kreditiranju študentov v občini Kamnik.
Družbeni dogovor o vzgoji strokovnih kadrov je kot osnova za podeljevajme štipendij, tako za družbene, samoupravne in politične .organizacije kot delovne organizacije v občimi.
2.	člen
Cilj štipendiranja učencev, dijakov, študentov -in delavcev poetjetja je, da si delavna organizacija pntddbi Ustrezen strokovni kader. Ta kadre pa črpa na podlagi usmerjanja kadrovske politike in pridobivanja mladine ter delavcev za optimalni razvoj podjetja.
3.	člen
Organi upravljanja se bodo pri podedjevajinu štipendij zavzemali, da se le te podeMjo tistim učencem dijakom študentom in delavcem, ki dosegajo boljše ume uspehe, ki dosegajo dobre rezultate dela na detovnem mestu in poMitiko štipendiranja vSkladiti z žnjvl j eniškimi stroški, kot to določa družbeni dogovor za vsako leto posebej.
voditi, tretji mora razmišljati itd. Vse te tri reči so med seboj tesno povezane in zato ljudje rabimo drug drugega. Nikomur ne zavidam, če si je ustvaril boljše življenske pogoje, saj k temu stremi vsak.«
Kakšne slabosti ste, Pavla, občutila v času vaše zaposlitve?
»Na delovnem mestu, kjer delam, se dobro počutim. Opazila pa sem slabosti, ki bi jih odpravila, če bi na to lahko vpE-vala. Stvar je v tem, da nekateri delavci že zgodaj zjutraj, ko komaj pridemo na delo, že trkajo na vrata ter hočejo malico, kavo itd. Mislim, da to ni v redu. Tudi ustreči je ljudem težko. Vsak hoče nekaj svojega. Če skuhamo čaj, je enim presladek, drugim grenak, tretjim prehladen itd.«
Kako gledate na današnje življenje mladega človeka?
»Menim, da se nekateri mladi ljudje ne vedejo tako, kakor narekujejo družbeni interesi. Odklanjajo delo, lepo bi se oMa-čiE in na lahek način prišili do denarja. Poznam primer, ko je fant delal v podjetju Svilanit in je kaj kmalu zapustil delo, sedaj pa mu starši dajejo denar im to vsak teden najmanj po 100 din, ga oblačijo in hranijo — zakaj bi pa potem delal?«
Kaj menite kateri so vzroki, ki negativno vplivajo na mlade ljudi?
»Po moljem so negativni vzroki najprej v družini, če starši premalo posvetijo skrbi svojim otrokom, ti prej ali slej zaidejo na stranske poti. Drug razlog je denar in tretji okolje, v katerem človek živi, na četrtem mestu pa
4.	člen
Organi upravljanja se bodo zavzemali za objektivno sodelovanje štipendij in bodo pri odločitvah o odobritvi sredstev za podeljevanje štipendij enakopravno zastopali tudi predstavniki skupnosti šudeUtov, mladinske organizacijie podjetja in občinske organizacije ZMS.
Delavski svet podjetja določa na predlog odbora za kadrovsko -socialne zadeve kadrovsko politiko in politiko izbbraževainja ter v ta namen določi sredstva z letnim gospodarskim planom. Nadalje določi tudi višimo štipendije za posamezne šole v skladu z družbenim dogovorom občine Kamnik. Odbor za ka-drovSko-soaialine zadeve podjetja podeljuje štipendije na podlagi sprejete kadrovske poEtike in zagoltovlljaniih sredstev z letnim gospodarskim planom. Naloge odbora v zvezi s poMitiko izobraževanja določa statut podjetja.
štipendija se daje praviloma največ za toliko časa, kolikor traja redno šolanje. Če štipendist iz opravičenih raztogov ne dokonča šolanja v času, ki je določen s predpisi in programom šele, se mu izplačevanje štipjen-
je šola. V šoli se človek lahko marsikaj lepega nauči, vendar vselej ni tako. Jaz sem osebno doživljala v šoti grenkobo, ko me je vzgojiteljica prezirala zato, ker so sl morda prišli s starši v nesporazum. Takšni konflekti v vzgojnih ustanovah ne bi smeli vplivati na učence.«
Ali imate kakšen osebni problem in čemu se {največ posvečate v prostem času?
»Osebnih problemov zaenkrat nimam. Zaslužek imam primeren in z delom sem zadovoljna. V prostem času rada berem knjige in bi lahko rekla, da povprečno preberem na mesec 3 manjše knjige. Rredvsam me zanimajo romani, rada pa preberem tudi kakšno kriminallko. Preberem tudi revijo Stop, Anteno in kaj podobnega, vendar pripominjam da taka čtiva na mene nimajo vpliva, čeprav sem mlada.
AZi vam je všeč moderna glasba in katere vrste?
»Rada poslušam kakšne lepe pesmi ati skladbe modeme glasbe. Odklanjam pa beait glasbo. Kot ste mi zastavili vprašanje, da bi imela na izbiro prireditev klasične glasbe ati modeme, bi se odločila za koncert klasične glasbe.«
Tovarišica Pavla še eno slednje vprašanje: ali bi morda želela kaj sporočiti vsem članom delovne skupnosti?
»Povedala bi rada to, da jim želim ob prihodu iz starega v novo leto vse najboljše, da bi še dolgo let skupaj delali in se razumeli vsaj tako kot doslej.«
Tovarišici Pavli se zahvalim za njeno sodelovanje in za odgovore na zastavljena vprašanja.
dlje izjemoma lahko podaljša, vendar največ za 1 leto.
5.	član
Učenci pakHoniih šol, dijaki srednjih šol in študenti višjih in visokih šol ne morejo biti v delovnem razmerju mdd rednim šolanjem ko prejemajo štipendije, razen če je program šole tak. Podjetje pa lahko začasno za-polsE učence oz. študenta med šolskimi počitnicami na določenem delovnem mestu zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in navad.
II.
POSTOPEK IN NAČIN ZA
izbiro Štipendistov
6.	člen
Na podlagi letnega gospodarskega plana objavi odbor zaka-dnovsko socialne zadeve razpis štipendij.
Razpis se Objavi v dnevnem tisku, v Kamniškem občanu in interno preko oglasnih desk, vsako leto najpozneje do 30. junija. Razpis štipendij obsega:
1.	Naziv podjetja,
2.	Vrsto šole, smer študija in stroke, za katero se štipendija razpisuje,
3.	Prednosti, ki vplivajo na izbiro štipendiisltov,
4.	Prijavni rok, ki ne sme biti krajši kot 30 dni,
5.	'Naslov, kamor se pošiljajo prošnje za štipendije.
V primem, da se na razpis ne prijavi dovolj kandidatov, se razpis ponovi.
7.	člen
Na podlagi razpisa kandidat pošlje pismeno prošnjo za podelitev štipendije, kateri mora priložiti :
—	kratek živijenjepiis (rojstni podatki in socialno poreklo staršev)
—	prepis zadnjega šolskega spričevala in spričevala iz preteklega leta. potrdilo o opravljenih izpitih in potrdilo o vpisu v šolo,
—	potrdilo oz. dokumente o dru-fflh oko,hrastih, ki se postavljajo kot pogoj za podelitev štipendije,
—	potrdilo o osebnih dohodkih staršev
—	mnenje psihologa, ki ga določi podjetje
Prošnje za podelitev štipemdi-ie morajo kandidati vložiti v roku. M le določen v raznisu.
-Kainididate izbira odbor za kadrovsko socialne zadeve. Za podelitev štipendije se izbere tistega kandidata. M najbolj ustreza pogojem razpisa.
8.	člen
Odbor za kadrovsko socialne zadeve mora v 15 dneh no za-kilpVičfou prijavnega roka za podelitev štipendije opraviti izbiro prijavljenih kandidatov.
Strokovna služba podjetja obvesti v roku 8 dni po opravljeni ižbiri vse kandidate, ki so se potegovali za razpisano štipendijo o odločitvi kakršno je. odbor sprejel, kakor tudi njeno utemeljitev.
9.	člen
Prosilec, iti meni, da je bil prizadet njegov pravni interes ali da razpis ni bil objavljen po
RAZGOVOR S PROIZVAJALCI
razpisanem postopku ozarama da izbiram kandidat ne izpolnjuje ,v razpisu določenih pogojev, lahko vloži ugovor na delavski svet podjetij a v 15 dneh po prejemu obvestila.
Strokovna služba je dolžna o-mogočditi prosdilcu, ki ugovarja podeLitvd štipendije vpogled v dokumeintacdjo, na podlagi katere je odbor sprejel svoj sklep.
10.	člen
Po opravljani izbiri povabi vodja organizacijsko kadrovskega oddelka izbrane kandidate na razgovor in sklenitev pogodbe. Na razgovoru seznani kandidate natančno s pogoji štipendiranja in s določbami tega pravilnika. Za vse izbrane kandidate se zahteva zdravniški pregled. Stroške zdravniškega pregleda plača podjetje.
V primera, da kateri od izbranih kandidatov v razgovoru izjavi, da ne bo sklenil pogodbe ali se z zdravniškim pregledom ugotovi, da ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev, izbere odbor novega kandidata, ki kot naslednji najbolj izpolnjuje pogoje razpisa.
Po izvedenem postopku skleneta podjetje kot dajalec štipen-'lije in štipendist pismeno pogodbo o štipendiranju.
Dajalec štipendije pošlje po cn izvod pogodbe tudi šoli, na kateri se šola štipendist.
11.	člen
Če se po sklenitvi pogodbe ugotovi, da je štipendist predložil netočna ali lažne listine, na nodlagi katerih mu je bila podeljena štipendija, se pogodba "azveljavi, štipendist pa je dolžan DOivmiti vse stroške, ki so nastali v zvezi s to pogodbo.
12.	člen
S pogodbo prevzame štipendist obveznosti, da bo vestno iz-ootjnevail šolske obveznosti, da se bo po končanem šolanju zaposlil v podjetju, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, katerega določi nodjefcie ter da bo ostal na delu v podjetju 2 krat toliko časa, kolikor časa je prejemal štipendijo. S ooigodibo se štipendista tudi lahko zaveže, da bo opravljal nočitniško prakso oz. študijsko "rafcso v podjetju._______
13.	člen
Podjetje s pogodbo prevzame obveznost, da bo štipendista po končanem šolanju zaposlilo na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Če v oodietiu ni na razpolago nobenega prostega delovnega mesta, k’ ustreza njegovi strokovni izobrazbi. se štipendista odveže povrnitve štipendije za čas šolanja in se lahko zaoosli v dragi de-lovtnii orgamizacttii.
Če v času šolanja štipendist "retami no,godbo, je dolžan v celoti vrniti izplačano štipendijo v reku 30 dni po prelomitvi pogodbe z 80/n obrestmi.
Proti štipendistu, ki ne pogone zahtevanega zneska v roku, vloži splošni oddelek tožbo m podlagi poročila kadrovsko-sociailneea oddelka. Tožbo se mora vložiti najpozneje v roku 3 ’~vesecev o dneva, ko bi moral štipendist štipendijo vrniti.
14.	člen
Čas izplačevanja štipendije je odvisen od vrste šole in njenega
programa. Stipendirainge se lahko podaljša preko rokov, ki so določeni v programu šole, če štipendist iz opravičenih razlogov ne dokonča študija v predpisanem roku.
Kot opravičeni razlogi za podaljšanje študija se štejejo bolezni, izredno težke razmere v družini in drugi podobni razlogi, ki jih dajalec štipendije šteje kot opravičene.	.
Štipendiranje se lahko podaj-ša največ za dobo enega leta. O podaljšanju štipendije na prošnjo štipendista odloča odbor za kadrovsko socialne zadeve.
Če štipendist ne dokonča študija v roku, ki je določen v pogodbi ali v roku, ki je podaljšan iz opravičenih razlogov, se izplačevanje štipendije ustavi.
15.	člen
Če strokovna služba podjetja ugotovi, da štipendist zanemarja šolanje in pravočasno ne opravi izpitov, mu ustavi izplačevanje štipendije ter mu določi primeren rok, v katerem mora o-praviti izpite oz. zadostiti morebitnim dragim šolskim obveznostim.	_
V primeru, da štipendist v postavljenem roku i zpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena se izplačevanje štipendij e nadaljuje, v nasprotnem primeru pa se pogodba razveže.
Če štipendist med šolanjem spozna, da zaradi objektivnih ali subjektivnih ovir ne bo mogel izpolniti obveznosti iz pogodbe o štipendiranju, lahko odstopi od pogodbe, vendar pa je dolžan vrniti vse zneske, ki jih je prejel na podlagi sklenjene pogod-
" Štipendije ni treba vrniti štipendistu, če postane^ trajno nezmožen za delo ali študij oz. če ,2 umrl.
16.	člen
Štipendist je dolžan opraviti v podjetju enomesečno počitniško prakso po vsakem zaključenem letniku oz. razredu, razen po zaključenem zadnjem razredu oz. letniku.
Prakso izven podjetja lahko opravi štipendist le s privolitvijo podjetja, štipendist mora nastopiti počitniško prakso v času, ki ga določi podjetje. Pini ^tem se po možnosti upošteva želje štipendista glede časa in kraja o-pravljanja počitniške prakse, če so bile te sporočene pravočasno.
Poziv za nastop počitniške prakse pošlje podjetje šoli najpozneje 30 dni pred zaključkom šolskega leta oz. semestra.
17.	člen
Štipendija se daje za vseh 12 mesecev v letu ter se izplačuje v naprej do 5. v mesecu v višini ki je določena z letnim gospodarskim planom, štipendistom zadnjega letnika srednje šole se praviloma daje štipendija največ 6 mesecev v tekočem koledarskem letu, ker je ;le ta dolžan po končanem študiju najpozneje pa do 1. 9. v letu skleniti s podjetjem delovno razmerje.
štipendistu visoke ali višje šole pa se daje štipendija toliko let, kolikor traja redni študij na posamezni šoli s pogojem, da ab-solvira zadnji letnik v predpisanem roku. Štipendijo prejme do zaključka diplomskega dela, katerega mora opraviti v roku 6 mesecev. Štipendist pa je dolžan najpozneje mesec dni po končanem šolanju skleniti s podjetjem delovno razmerje.
Če je štipendist neposredno po končanem študiju poklican na odslužitev vojaškega roka, mora stopiti v delovno razmerje najpozneje v 8 dneh po odslužitvi vojaškega rolka.
18.	člen
Štipendist, ki je na počitniški praksi je upravičen do nagrade praksi je upravičen do nagrade. Višina nagrade za počitniško prakso je določena z letnim gospodarskim pianom.
III.
IZREDNO IZOBRAŽEVANJE DELAVEC
19.	člen
Delavci podjetja imajo pravico do izrednega izobraževanja na stroške podjetja, če se zato pokaže potreba.
20.	člen
Podjetje omogoči delavcem izredni študij na ta način, da delavca lahko oprosti za časa šolanja tudi delovnih dolžnosti. Čas, ki ga prebije delavec na šolanju, se šteje v delovno razmerje. Izredni študij lahko traja največ toliko časa kot je predpisan študij. Na prošnjo delavca in predloga odbora za kadrovsko-soicial-ne zadeve dokončno odloča odloča o izrednem šolanju delavski svet.
Med šolskimi počitnicami je delavec dolžan priti na delo in opravljati v podjetju delo oz. prakso, če tako sklene odbor za socialno kadrovske zadeve. Delavec, ki izredno študira ima pravico do rednega letnega dopusta kot to določa pravilnik o delovnih razmerjih.
Za čas, ko delavec študira, mu gredo vse pravice iz delavnega razmerja. Osebni dohodek se določa na osnovi povprečja 3 mesecev, ki jih je imel delavec pred nastopom izrednega študija. Delavec, ki izredno študira nima pravice do evmtuelnih posebnih odlik ali stimulacije nagrajevanja, če o tem ne sklepa odbor za nagrajevanje.
21.	člen
Delavec, ki izredno študira in poleg študija opravlja še delo na delovnem mestu v podjetju, mu podjetje krije naslednje stroške:
—	plačilo stroškov šolanja,
—	plačilo šolskih učil in drugih pripomočkov,
—	plačilo prevoznih stroškov od kraja bivališča do šole (50 % javnih prometnih stredstev)
—	plačilo odsotnosti z dela zaradi polaganja izpitov — 2 dni za posamezni izpit.
Strokovne knjige in druge učne pripomočke so last podjetja in jih mora študent po zaključenem šolanju vrniti v podjetje.
Kolikšen delež stroškov mora nositi delavec sam, v primeru, da študira izven potreb podjetja, sklepa odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja.
Delavec študent nima pravice zahtevati izrednega študijskega dopusta, če ponavlja izpit ali letnik. Če ponavlja letnik aM izpit iz posameznega predmeta, krije vse stroške šolanja sam.
22.	člen
Izrednim študentom se omogoča obisk pouka v slučaju:
—	oprosti se jim nočno delo — če imajo naslednje dopoldne pouk,
—	če delajo dopoldne in imajo pouk dopoldne imajo pravico
do nadomestila osebnega dohodka zaradi opravičene odsotnosti z dela.
Vse probleme iv zvezi iz izrednim študijem rešuje odbor za organizacijo in razvoj.
23.	člen
Podjetje lahko razpiše možnost šolanja oz. specializacijo tudi v tujini, če se za to pokaže potreba. Na predlog odbora za organizacijo in razvoj podjetja in prošnje kandidata sklepa o specializaciji v tujini in jih s priporočilom predloži delavskemu svetu, ki specializacijo oz. šolanje v tujini odobri ali zavrne. -Za časa šolanja oz. specializacije v tujini ima delavec vse pravice iz delovnega razmerja. Višino osebnih dohodkov ima enako kot to določa 22. člen za izredne študente, ki študirajo doma. Razliko z ozirom na življenjske stroške pa na predlog odbora za organizacijo in razvoj določi delavski svet podjetja.
Delavec, ki študira doma ali je na specializaciji oz. šolanju v tujini, mora ostati v delovnem razmerju najmanj 2-faraitno dobo šolanja. V primeru, da mu delovno razmerje preneha po njegovi krivdi je dolžan pred potekom roka povrniti stroške šolanja.
24.	člen
Glede odgovornosti štipendista delavca do delovne organizacije, sklenitve pogodbe in vrnitve štipendije podjetju veljajo smiselno določbe tega pravilnika kot za redno učence dijake oz študente — štipendiste.
IV.
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Podjetje lahko prevzame sporazumno s štipendistom obveznosti iz štipendijske pogodbe, ki jo je ta sklenil z drugim podjetjem. O tem sklepa odbor za kadrovsko socialne zadeve v soglasju s štipendistom in delovno organizacijo, katera je štipendista štipendirala.
26.	člen
Z dnem veljavnosti tega pravilnika nehajo veljati vsi splošni akti podjetja, s katerimi so se do sedaj urejala področja štipendiranja.
27.	člen
Vse pogodbe o štipendijah, sklenjene po dosedanjih splošnih aktih in sMapih ostanejo v veljavi. Njihovo izvajanje se prilagodi temu pravilniku. Pogodba o štipendiranju je sestavni del tega pravilnika.
28.	člen
Po uveljavitvi tega pravilnika prenehajo veljati vsi sklepi odbora za kadrovsko socialne zadeve, ki so v nasprotju s tem pravilnikom.
29.	člen
Tolmačenje k temu pravilniku daje delavski svet podjetja.
30.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8 dan po objavi na oglasnih deskah podjetja.
Predsednik DS: SLAVKO ing. RIBAŠ, 1. r.
Velik uspeh
keglfffičev Svilanita
Praktične gasilske vaje izvajajo novo sprejeti delavci.
V	Mariboru se je dne 23. im 24. X. 1971 vršila IV. Tekstiiliada, to je tekmovanje slovenskih tekstilcev v kegljanjiu. Tega tekmovanja smo se udeležili tudi kegljači Svilanita v postavna: Šuštar Slavko,. Pregl Leon, Benko Janez, Goričan Jože, Sveti c Jože, Novak Franc, Okorn Tomo, Šunk Miki, Žvfoi Pavle, Novaik Matos in Ribaš ing. Slavko. Tekmovanje je bilo organizirano v naslednjih dlisicdiplimah: borbene igre (sodeluje 10 tekmovalcev), tekmovanje v dvojicah in posamično.
V	borbenih igrah smo dosegli do sedaj največji uspeh, saj smo zasedli 3. mesto od 17 ekip. Prva ekipa v tem tekmovanju je bila eikiroa MTT Maribor, ki je dosegla 769 lesov, druga Tetostiiimdus Kranj z rezultatom 719 lesov in tretja Svilanit Kamnik z rezultatom 685 lesov.
V	tekmovanju dvojic se je od naših dvojic najboljše uvrstila dvojica Šuštar Slavko — Benko Janez, ki je zasedla 18 mesto z rezultatom 785 lasov, droga je bila dvojica Svetlic Jože — Goričan Jože, ki je zavzela 41. mesto z rezultatom 735 lesov in tretja Pregl Leon — Ribaš ing. Slavko,
OZADJE NEKE ČAROVNIJE
Kot v vsakem sožitju ljudi, je tudi v vsakem zakonu dovolj napetosti. Včaših se sprostijo — in potem je običajno nemogoče ugotavljati, kdo ima prav. Torej: u-gotarvljanje napetosti prej predan izbruhnejo težave. Te napetosti pa se marsikomu izmed prizadetih zdijo tolikšne, da bi zlahka povzročile preboj na izolator-ski verigi 440 — kilovatnega daljnovoda.
Takšne občutke je izbrala za-hodnanemšlki firma in začela izdelovati na videz čisto običajne žarnice. Vsaka izmed njih pa se takoj prižge, brž ko se dotakneta oba zakonca, če je med njima dovolj »napetosti«.
Žarnice za ugotavljanje »napetosti« (meizhruhnj ena jeza) me.' zakonci gredo imenitno v denar, čeprav so preprosta potegavščina. Bolje poučeni zakonec namreč v pravem trenutku s poročnim prstanom (če ga ima) sklene Skoraj vidni kontakt na grlu žarnice, ta pa zasveti, ker jo napaja vgrajena majhna baterija ...
Je sploh še kaj na tem svetu, česar ljudje ne bi kupovali?
NAZAJ K NARAVI
Jugoslovanski »Roštilj« in jugoslovanske jedi na žaru so v zadnjih dveh desetletjih osvojile Evropo. V prtljažniku prenekate-rih avtomobilov, s katerimi se 'lijoni meščanov podajajo ob koncu tedna in med počitnicami bližje k naravi, je tudi raženj in oglje nepogrešljiv del turistične opreme.
Ob takšnih nagnjenjih pa je seveda mogoče zaslužiti. Zaslužek s prodajo ražnjev in oglja podjetnim proizvajalcem ni dovolj zato ustvarjajo vedno nove in nove pripomočke. Tržišču so ponudili električno prižigalo, M ima 800 vratov moči in v 5 minutah pošteno vžge oglje pod
ki je zasedla 58 mesto z rezultatom 704 lesov. Skupno je v tek-motvamju dvojic sodelovalo 81
dvojic.
V tekmovanju posameznikov, v katerem je sodelovalo skupno 149 tekmovalcev, se je od naših najbolje uvrstil z rezultatom 409 lesov Benko Janez, ki je zasedel 18 mesto, drugi je bil Pregl Leon na 31 mestu z rezultatom 401 les in tretji Svetle Jože na 45 mestu z rezultatom 390 lasov.
Prav gotovo je uspeh, ki smo ga dosegli na IV. TekstiOiadi za našo kegljaško ekipo izreden in bo to velika vzpodbuda za nadaljnje delo.
Glede na rezultat, ki smo ga dosegli, je Organizacijski komite TekstdMade poveril izvedbo jubilejne TekStittiiade v kegljanju, ki se bo vršila prihodnje leto v Svilanitu.
Ob tej priliki bi opozoril vse članice in Slane sindikata Svilanit, da se vršijo treningi vsak četrtek od 19. do 21. ure na kegljišču v Jaršah. Vabim vas, da se v čim večjem številu vključite v kegljaške vrste.
S. R.
ražnjem. Prodajajqo ga s 5 metrov dolgim kablom za priključitev na akumulator avtomobila, ki precej skrajšuje pot na begu iz civilizacije. Kaj bo naslednja Stopnja?
KAJENJE TERJA ŽE VEČ
ŽRTEV KOT TUBERKULOZA
Angleški zdravnik Charles Fletcher, ki raziskuje škodljivost kajenja opozarja svat pred smrtno nevarnostjo zaradi vdihanega nikotina. Izjavil je, da dandanes umira po svetu zaradi škodljivih posledic kajenja več ljudi, kot pa jih je umiralo nekdaj za kolero rn jetiko. Angleško društvo zdravnikov raziskovalcev škodil jivositii kajenja se obrača na zdravnike, naj pomagajo kadilcem, da se bodo odvadili kajenja, hkrati pa naj Izdelajo -recepte za izdelovanje kolikor mogoče manj škodljivih cigaret S pridelovanjem izbranih zvrsti tobaka, ki vsebuje manj škodljive snovi in nikotina ter z izdelova-
PRI KOSILU
Sinko: »Očka poglej ...«
Oče: »Molči! Pri jedi se ne
govori!«
Oče po končanem kosilu: »No kaj si hotel povedati?«
Sinko: »Zdaj je že prepozno, -ha ti je padla v juho, pa si jo pojedel.«
njem primernejših tobačnih izdelkov, hi bilo mogoče že v petih latih doseči, da bi se nevarnost kajenja zmanjšala za 80 odstotkov. V ta namen bi morala tobačna industrija v naslednjih letih redno nalagati večja denarna sredstva za raziskovalno dejavnost.
PRESENEČENJE
Zanka, danes je bil v podjetju zastopnik zavarovalnice in sem se zavaroval za milijon. Če u-mrem dobiš vso zavarovalnino.
Ljubi možak, zakaj si mi povedal? Presenečanje bi mi bilo ljubše.
Kadrovske
vesti
Sprejeti na delo:
Pestobnik Silva	v	DE	13
Jurovič Irena	v	DE	13
Haložan Maks	v	DE	13
Korošec Marija	v	DE	13
Švigelj Marija	v	DE	14
Hribar Franc	v	DE	15
Stiftar Andrej	v	DE	20
Lah Anica	v	DE	31
Odšli iz podjetja:
Miklič Majda iz DE 10 — sporazumno; Rifel Tomaž iz DE 13 — samovoljno; Praprotnik Marija iz DE 31 — lastna odpoved.
POROKE:
Sešek Helena por. VODLAN Brojan Metka por. JERMAN Podpečnik Vera por. PAVLIČ Na novi življenjski poti jim želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
ROJSTVA:
Kuhar Mira — hčerko Zorman Francka — sina Balantič Branka — hčerko Klun Cilka — sina
NESREČE PRI DELU:
Kuhar Antonija iz DE 13 — na poiti iz službe.
Strgar Marija iz DE 13 — na poti v službo.
Janežič Franc iz DE 31 — obratna nezgoda.
Levar Marta iz DE 10 — obratna nezgoda.
Bele Štefanija iz DE 10 — na poti v službo.
Prelesnik Anica iz DE 10 — na poti iz službe.
Krznar Ivana iz DE 13 — obratna nezgoda.
VEDNO NAJVEČJI
V živalskem vrtu je mati kazala sinu živali. »Vidiš tukaj sta dva velika osla in ta dva sta starša tistega malega oslička, ki je zraven njiju. Torej je ta manjši njun otrok«.
»Že že«, pravi sinko, »kateri izmed teh velikih pa je njegov oče ?«
»Oče je vedno največji osel«.
Pokal, ki so ga dobili tovarniški gasilci na tekmovanju v Avstriji.
ZANIMALO VAS BO
Novoletna nagradna križanka
VODORAVNO:
1. ime šefa nabave, 4. obrat v naši tovarni, 8. strokovnjak za svilo, 13. blagajna, 17. it. kamion, 18. nepoškodovana garantira, 21. .nizki glasovi, 22. Sheakespeairov j.ujnak, 23. tekstilna surovina, 25. svetniška podoba, 28. dobro znane, 30. ocean, 34. žensko ime, 36. ploskovna mera, 37. Trat, 38. preprosit izraz za vročino, ki se pojavlja pri goiranju, 39. lastnoročno (narobe), 40. namenilnik glagola gasiti, 42. mesto v severni Nor-tetesitnlinih predmetov, 47. Konda veški, 45. pripomoček za ureditev Alojz, 48. ženska imena, 49. orientalsko ime, 51. očak, 55. Gradišek Nada, 57. kraj v Italiji, 60. del Sahare, 64. neodločen članek, 65. Osredkar Ivan, 66. zelo znan pevski ansambel, 71. kemični znak za renij, 73. kraj pri Domžalah, 74. kraj na Primorskem, 75. začetni črki imena i priimka iznajditelja dinamita, 76. brezbo-žec — nevernik, 78. mesto za pešat, 80. začetni črki imena in priimka slovanskega realista (grajski pisar), 82. vgrajen v tleh, 83. neresnica, 84. sanje, 86. Rudi Lindič, 87. pisatelj, 90. avt. oznaka za Reko, 91. star rimski pozdrav, 92. Ivan Ivanov, 93. norma, 94. Ivo Končnik, 96. silak, 97. medmet, 98. avtomobilska oznaka za Kutino, 99. televizija, 100. slovenska ponikalnica, 101. italijanska televizija, 102. podjetje za poštne usluge, 104. števnik, 105. dal-
matinski izraz, 107. Gogoljev junak, 109. poučevanje, 110. lijak,
111.	poklic v naši tovarni, 112. naše mesto, 113. izdelek naše tovarne.
NAVPIČNO:
1. podjetje, 2. ovoj, 3. napeto so na bobnu, 4. Somboir, 5. Vinko Matičič, 6. tekstilna tovarna v Kranju, 7. loščilo, 9. predlog, 10. naš zastopnik v Gorici, 11. igralna karta, 12. ocet, 13. žensko ime,
14.	azgonsko — aldktro varjeno,
15.	mesto v Oilu, 16. zapor, 19. tekstilna surovina, 20. rafinerija, 24. enaki črki, 26. mesto v SZ, 27. inozemsko bencinsko podjetje, 29. jezero it., 31. tovarna el ek. bojlarjav, 32. Ivan Cankar, 33. hrib pri Koprivnici, 35. udeleženec sanjskih iger, 41. Skopje, 43. delovno mesto na upravi, 44. področje, 46. noibeEj, 50.. služba družbenega knjigovodstva, 52. nemška reka (original) 53. Elana Vodlan, 54. star ruski vladar, 58. Ivan Vidic, 59. zajec v sosednji republiki, 6 1 .vrsta tkalskih strojev v naši tovarni, 62. atomi, ki niso elek-
trično nevtralni, 63. naši sosedje, 66. zelo znana tekstilna tovarna, 67. glasbeno znamenje, 68. mineralna voda, 69. sosednja tovarna, 70. fizični delavec, 72. Edi Mohorko1, 77. velur, 79. neodkrit, 81. izolacijsko sredstvo, 85. velik ptič, 88. tovarna vezalk in aika-ten cevi, 89. Rudi Dovič, 90. tri enake črke, 95. naš električar, 97. lopatica za čiščenje pluga, 100. lopa za seno, 102. glas pri streljanju, 103. čir, 104. pod, 106. Danska, 108. inicialka direktorja.
NAGRADNA KRIŽANKA:
Uredniški odbor razpisuje za pravilno rešitev križanke 3 nagrade im sicer:
1.	kravata 3-NON
2.	brisača MARITA
3.	brisača DIKSI
Rešitve pošljite uredniku Kamniškega tekstilca v splošni oddelek podjetja najkasneje v 10 dneh po izidu časopisa.
Popravek
V štev. 9^10 Kamniškega tekstilca v članku »Razgovor s proizvajalci« je na vprašanje odgovor nejasen, zaradi tiskarske napake. Pravilen odgovor glasi:
— Smatral sem iz izkušenj na prejšnjih delovnih mestih kar sem nazadnje delal o tekstilni industriji, da je ena od osnovnih nalog za razvoj Svilanita specializacij a proizvodnje. V sodelovanju z strokovnimi sodelavci in po silno tehtnem premisleku sem se odločil za specializacijo proizvodnje frotirja. Pravilno odločitev v tej smeri je potrdila praksa in sedanji proizvodni program.
Oprostite napaki!
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ
NAKLADA 700 IZVODOV
TISKA:	»PAPIRKONFEKCIJA«
OBRAT TISKARNA KRŠKO
DELAVSKI SVET PODJETJA IN IZVRŠILNI ODBORI ŽELIJO VSEM SAMOUPRAVLJALCEM PODJETJA SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1972 SVILANIT